Uhhičho Prodajni Centih NOVOTEHNA iillliliiillllililliilid lliiiilllllllllllllllll!_ 68000 NOVO MESTO, C. KOM. STANETA 38 Ul DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Srečanje na visoki ravni na Otočcu Peterle in F. Gregurič o s^podarskih vprsssnjih ,OTOČEC — V torek popoldne sta se iT^očcu sestali delegaciji obeh republik. C1'® sta ju predsednika obeh vlad, Lojze ?r)e in dr. Franjo Gregurič, s slovenske I 1,1 sta bila prisotna še podpredsednik Jk dr. Andrej Ocvirk ter obrambni mi-ef Jane? Janša, s hrvaške pa podpred-^ k vlade dr. Stjepan ZduniČ ter mini-?a finance Jožo Martinovič. *Ni res, kar trdijo nekateri, da so se od-1 "led Hrvaško in Slovenijo skvarili do j^ere, bi to škodovalo normalnemu in ^sosedskemu sodelovanju,« je med Him dejal dr. Gregurič. Največ pozor-tj '40 na pogovorih posvetili gospodaric vPrašanjem. »O ključnih gospodaric vPrašanjih. ki so za odnose med ^en'jo in Hrvaško zelo pomembna. >v° kmalu razpravljali na ministrski '•"je povedal Lojze Peterle. S, ^ ^(la°Vens^a stran je g°ste seznanila, da je 23.000 beguncev za Slovenijo "O8 mcia’ ko jim še lahko zagotovimo ^Itto oskrbo. Če se bo begunski val še t#di CVaT naJ bi Pr‘ skrbi zanje pomagale prednje države oziroma dežele. Pr0 1 2agotovilu obeh strani se plačilni 'itirv* mec* °bema republikama norma-^ !n le sem ter tja prihaja le do posa-ikj" a nesporazumov. Dr. Gregurič je 'Ml '• je sedaj plačilna bilanca med Hr-'n Slovenijo uravnotežena. »t« v?Jsški pomoči Slovenije Hrvaški na niso razpravljali, kajti slovenska S Sf0^tuJe dogovor glede orožja jugos-iiif.^ke armade, ki je ostalo v Sloveniji ‘ete i na delitveno bilanco. Predsednik b 'eJB povedal tudi, daje v ponedeljek it.,s°vanska armada kršila slovenski 1,1 Prostor. A. B. 0 usodi Demosa bo kmalu vse razjasnjeno Obisk dr. Pučnika in dr. Ocvirka v Kočevju KOČEVJE — Na povabilo direktorja Opreme Božidarja Zajca sta predsednik Demosa dr. Jože Pučnik in podpredsednik slovenske vlade dr. Andrej Ocvirk v ponedeljek popoldne obiskala Opremo. Kasneje sta tudi odgovarjala na vprašanja nekaterih vodilnih kočevskih gospodarstvenikov, bančnikov in politikov. Dr. Jože Pučnik je povedal, da smo v zunanji politiki veliko dosegli — smo praktično samostojni in tik pred samim formalnim priznanjem. Na pogajanjih v Haagu moramo sodelovati že zato, da Evropi pokažemo svojo pripravljenost za sodelovanje. Notranjepolitične probleme je strnil na tri najvažnejše in najaktualnejše probleme lastninjenja, sprejemanja Ustave in krize v Demosu. Na vprašanje, ali ima Demos še večino v skupščini in ali je še sposoben uresničiti program, bodo v Demosu morali odgovoriti že v naslednjih dveh do treh tednih. Vsekakor bodo šli Pučnikovi socialdemokrati, ki že najavljajo formiranje levega političnega centra v Sloveniji, na prihodnje volitve sami. Zbrane gospodarstvenike je zelo zanimala obrazložitev dr. Ocvirka o novi kreditno-moentarni politiki. Ta je v Jugoslaviji povzorčila pravi šok. Plačilni promet je zaenkrat sklenjen samo s Hrvaško, trenutno potekajo dogovori z Bosno, zainteresirana pa je tudi Makedonija. S Hrvaško je potrebno urediti tudi glede liste prepovedi izvoza, če ne, bomo tudi mi ukrepali podobno kot so oni. M. LESKOVŠEK-SVETE kiji] mi Št. 45 (220 3) • LetoXL.ll • Novo mesto, četrtek, 7. novembra 1991 • Cena:30SLT • YU ISSN 0416-2242 evarnost osame še vedno ni minila V Novem mestu pogovor o pogojih gospodarjenja — Težave ob monetarni osamosvojitvi — Težko dogovar-____ janje v nekdanji Jugoslaviji, ker so mnogi partnerji brez morale — Težave tudi s Hrvaško NOVO MESTO — Maks Basti, republiški minister za tržišče in splošne gospodarske zadeve, ter mag. Igor Omerza, generalni direktor SDK Slovenije, ki sta sc prejšnjo sredo udeležila otvoritve Novotehninega Tehničnoprodajne-ga centra, sta sodelovala tudi na pogovoru o pogojih gospodarjenja, ki ga je organizirala Novotehna, pridružil pa se jima je tudi dr. Franc Arhar, guverner Banke Slovenije. Najprej je Joža Miklič, direktorica novomeške podružnice SDK, v imenu dolenjskega gospodarstva opozorila, da je monetarno osamosvajanje Slovenije pripeljalo do velikih težav v poslovanju z deli nekdanje Jugoslavije. Podjetja nanje niso bila pripravljena in upravičeno negodujejo. »Če ne bo takoj dogovora, bo slovenska osamljenost in izoliranost vse hujša,« je Mikličeva. Kritizirala je tudi zahtevo vlade, naj podjetja tako preusmerijo prodajo, da bodo v bodoče izvažala 40 odstotkov pro- izvodnje, na tržišče nekdanje Jugoslavije pa prodala le 10 odst. proizvodnje. Za takšno prestrukturiranje bi podjetja namreč potrebovala denar, ki pa ga nikjer ni. Mag. Igor Omerza je dejal, da želi Slovenija ohraniti oz. vzpostaviti normalne odnose z vsemi republikami, ki pa se zapirajo vase in so dogovori težki, posebno dokler so posamezne strani v vojni na življenje in smrt. »Mi smo v Haagu predlagali podpis tudi ekonomskega premirja, a so šikane vsak dan večje. Beograjska administracija je srbska. Zakaj Adria Airways ne more leteti, na Brniku pa so bila poškodovana njena letala? Seveda zato, ker hoče te linije prevzeti JAT!« Kar se tiče problemov s Hrvaško po slovenski monetarni osamosvojitvi, paje mag. Omerza dejal, daje težko delati, če partner nima morale, in daje težko razumeti, da se ne da dogovoriti s Hrvaško, »kiji je Slovenija kisik«. Poteze hrvaške strani so mnogokrat nerazumne in drugačne od dogovorov. O tem, da sta za sklenitev sporazuma potrebna dva, je govoril tudi minister Basti, ki je za ohranitev gospodarskega sodelovanja, saj so vezi premočne, da bi jih smeli prekinjati čez noč. Sicer pa so za ohranjanje povezav zainteresirani tudi drugi. Minister Basti se je seveda dotaknil tudi vprašanja zavarovanja tolarja oz. inflacije. »So pritiski na povečevanje cen. Pooblastila za generalno zamrznitev cen nimamo, mislimo, da to tudi ni rešitev, ampak moramo vztrajati, da razmerja vzpostavlja trg. V primerih izkoriščanja razmer in vgrajevanja predvidene inflacije v cene pa bomo morali ukrepati. Osnovne življenjske artikle obvladujemo.« Dr. Franc Arharje govoril o ukrepih, ki naj bi izboljšali oz. vsaj ne poslabšali položaja tolarja. Eskontna stopnja ni bila določena na pamet. Ko so šli v me- njavo dinarjev v tolarje, niso vedeli, koliko denarja je v obtoku. Podatek je dala šele zamenjava, ta je zelo spodbuden in tolarju v prid. »Manj dinarjev je bilo zamenjanih, to je za tolar ugodnejše znamenje,« je dejal dr. Arhar. Zavestno • Dr. Arharje napovedal tudi ureditev parabančnega sektorja, pa tudi ukrepe za ureditev razmer, ko imajo nekateri vodilni bančnikipodjetja, ki so glavni jemalci kredita. Črni devizni trg so se odločili s tržnice in ulic »prenesti« v menjalnice, tudi zasebne. Tečaj se bo lahko oblikoval na osnovi ponudbe in povpraševanja. Oblikovanja tečaja tolarja v sedanjem stanju ni mogoče prepustiti trgu, tečaj dinarja naj bi bil kombinacija strokovne in politične odločitve. Valutno klavzulo, ki je kar precej v uporabi, je označil kot napad na tolar, omenil akcijo za ponovne devizne račune podjetij ter zagotovila nekaterih centralnih bank evropskih držav o finančni pomoči Sloveniji. Ta bo seveda zahtevala enaka pravila obnašanja, kot veljajo v Evropi. so sprejeli kontrolo plasmajev in veliko obvezno rezervo, kar pa je bil začasen ukrep. Že novembra naj bi bilo drugače. Z. LINDIČ-DRAGAŠ /////////////////////////////////////////////////////////z,. Danes v Dolenjskem listu O POGOJIH GOSPODARJENJA — Na otvoritev novega prodajnega centra in na razgovor z gospodarstveniki o pogojih dela je Novotehna povabila pomembne republiške može: guvernerja Banke Slovenije dr. Franca Arharja, direktorja slovenske SDK mag. Igorja Omerzo (prva dva z levej in ministra za trg Maksa Bastla (četrti levoj. Posebnega optimizma niso prinesli. (Foto: Z. L. -D.) Politika slabo vezivo za regije Posavski politiki bi radi obdržali regijo in ji dali vsebino — Več vpliva na obliko-______vanje lokalne samouprave — Povezujejo le stvarni interesi SEVNICA, KRŠKO, BREŽICE — Prejšnji torek so se srečali predstavniki predsedstev in izvršnih svetov posavskih občin. V sevniški, krški in brežiški občini so obiskali po en gospodarski in en kulturnozgodovinski objekt, potem pa se v Brežicah udeležili še tematskih razgovorov po dejavnostih v treh skupinah. V prvi so bili člani predsedstev in predsedniki izvršnih svetov, v drugi predstavniki ministrstev za gospodarstvo in gospodarstveniki in v tretji predstavniki družbenih dejavnosti. Po tematskih razgovorih je bila tiskovna konfernca, na kateri so predstavili nekatere na posavsko regijo. Prvi občutek neprizadetega opazovalca je, da želja po regiji izhaja bolj iz strahu, da bi nova ustava prezrla dosedanjo regionalno delitev, ki očitno ni dovolj zaživela, in tri posavske občine razbila na sosednje regije, predvsem novomeško in celjsko. Toda že to, da strah obstaja, mora biti znamenje, da Ce bacil ni podgana Nad odpadki si svet po Pilatovo umiva roke. In kot so Pilatove »čiste« roke na koncu povzročile Kristusovo mučeniško smrt na križu, bo zatiskanje oči sveta pred problemom odpadkov kaj lahko pripeljalo do prav tako mučeniške smrti celega človeštva. Resni znanstveniki celo trdijo, da je ta smrtna obsodba že podpisana in da bodo človeštvo njegovi lastni odpadki pokopali čez šOO do 400 let. Človek odpadkov in s tem vseh nevarnih snovi, ki jih kopiči iti odlaga, ne obvlada. Komunalne deponije, naj bodo še tako urejene in sodobne, so samo kraji za varljivo pomiritev vesti (bogatejših) družb. Tam so odpadki sicer na enem kupu in marljivo sproti zagrinjam, a zato nič manj nevarni in grozeči. Njihovo smrtonosno delovanje tam ne pojenja, prav tako grozeče zastrupljajo vodo in zrak, vse življenje. Človeštvo pa se obnaša kot tisti tuberkulozni bolnik, ki je rekel, da v bacile ne bo verjet toliko časa, dokler ne bodo veliki kot podgane, da jih bo lahko videl in potolkel. Nise hoiel zdraviti. In je umrl, za vdali so mu nevidni bacili. Sedaj ni več vprašanje, zakaj je v Novem mestu tri in polk ral več nevarnih odpadkov kot na Jesenicah, kjer zaradi tega (upravičeno) zganjajo tak hrup. Vprašanje je, kam in kaj z njimi. Fn to ni lokalna dilema, marveč globalen problem. To, kar so oblastniki in mogotci delali včasih, da so take odpadke, tako kot politične nasprotnike, enostavno zmetali v k raške jame in vrtače, ne samo da ni rešitev, ampak je kriminalno dejanje. Že storjene kriviceje treba, kolikor se le da, popraviti, škodo poravnati, za naprej pa: ne več morij, ne več nevarnih odpadkov. V nobenem imenu! A. BARTF.U. HBUBMMMMHB verjetno obstaja še kaj več, nekaj, kar politika zelo težko jasneje imenuje. Zato so se tudi predvsem politiki okoli regije vrteli kot mački okoli vrele kaše ter naštevali gospodarstvo, energetiko, turizem, ekologijo, infrastrukturo pa še šolstvo in kulturo kol hrbtenico in skelet regije, pri čemer Brcžičani poudarjajo še tranzit ter novo mednarodno mejo, ne da bi v katerikoli od naštetih stvari vsaj eno podrobneje konkretizirali. Vendarle je pomebna ugotovitev, ki jo bodo morali doreči in uresničiti prav politiki, to paje, da se o usodi posavske regije ne sme odločati kje drugje. Sicer pa smo prerekanja politike JANŠA V RIBNICI R1BN1C?\ V sklepnem delu obhoda objektov nekdanje JLA si je republiški minister za ljudsko obrambo Janez. Janša v torek, 5. novembra, ogledal tudi vojašnico v Ribnici m skla-, dišče na Ugarju. Povedal je, da so objekti v precej žalostnem stanju, kar je posledica slabega vzdrževanja, delno pa tudi namernega uničevanja. Mnogi brez večjih vlagaj sploh niso uporabni. VOJNA ŽE V SOSEDNJI OBČINI KOČEVJE, DELNICE — Radio Ljubljana je v torek zjutraj obvestil, daje cesta Kočevje—Delnice zaprta, ker je prišlo do streljanja. Na postaji milice v Kočevju smo zvedeli, da je cesta na slovenski strani odprta, zaprta pa je od Broda na Kolpi proti Delnicam, medtem ko je cesta proti Osilnici tudi po hrvaški strani še odprta. Od hrvaških prebivalcev, ki delajo v kočevski občini, smo zvedeli, da so hrvaške sile v torek zjutraj blokirale vojašnico v Dclnicakin vsa tri • vojaška skladišča. okoli regij že vajeni in ga bomo verjetno še dolgo poslušali, medtem pa gredo stvarna povezovanja svojo naravno pot. Gospodarstvo, pa tudi kulturne in druge dejavnosti, iščejo povezave, ki njim ustrezajo in politiki bi jih lahko že opazili, če ne bi bili tako slepo prepričani, da so prav oni tisti, ki uravnavajo svet. T. JAKŠE ! na 2. strani: • Bodo človeštvo pokgpali odpadki? na 4. strani: • Hrvaških bolnikov skd na 5. strani: • Rešitve za Vezenino še ’ na 6. strani: • Bo kdo zdaj sprožil zli vrtif na 9. strani: • Balkanska odisejada s tovor na 12. strani: • Z najtežjega tekmovanja na i na 13. strani: • Strah pred tujci hodi j na 15. strani: • Pionir še brez dobljenega i na 20. strani: • Več kot pol stoletja upokojer I 40 LET BELOKRANJSKEGA MUZEJA METLIKA — Na martinovo, 11. novembra, bo ob 11. uri Belokranjski muzej v Metliki v tukajšnjem gradu proslavil 40—letnico svojega dela. Ob tej priložnosti bo v grajski kleti otvoritev stalne vinogradniške zbirke, zasnovane kot stara belokranjska zidanica, posvečene pa vsem belokranjskim vinogradnikom za darovane predmete, nasvete in spodbude. Ob praznovanju bodu na ogled tudi prenovljene stalne zbirke muzeja, v Ganglovem razstavišču pa dela 2. belokranjskega likovnega bienala. Sicer pa bo slavnostni govornik na slovesnosti ob jubileju član predsedstva Republike Slovenije dr. Matjaž Kmecl, v kulturnem programu pa bodo sodelovali tamburaši iz Sodcvcev ter metliški moški pevski zbor. Častna pokrovitelja praznovanja bosta ustanoviteljici Belokranjskega muzeja skupščini občin Črnomelj in Metlika, za prijetno martinovo pa bosta poskrbela glavni sponzor, Kmetijska zadruga - vinska klet iz Metlike ter društvo vinogradnikov Bele krajine in belokranjsko muzejsko društvo. Po prehodnem izboljšanju bo ob koncu ledna spel oblačno vreme z občasnimi padavinami in celo snegom do nižin. DRUŽENJI: OB KOSTANJU Jesen je čas tudi za kostanj. Letos ga je bito i dolenjskih gozdovih tako veliko, da si gaje vsak lahko nabral, kolikor gaje bila volja. Prenekaleri večerje bilo zaradi kostanja in letošnjega mošta veselo tudi pred zidanicami, po dolgih letih so kostanj pekli na Glavnem trgu v Novem me slu. Otroci iz blokovskega naselja Plava laguna na Cesti herojev so to počeli ker ves minuli teden. V nedeljo zvečer (na sliki) so spck[iše zadnjo zalogo. ; / Pavlin) Bodo človeštvo pokopali odpadki? Znani strokovnjak za komunalne objekte in naprave Franc Maleiner v Novem mestu — Novomeška komunala med boljšimi v Sloveniji — Nadzor in kazni NOVO MESTO — Na povabilo novomeške Komunale je bil 30. oktobra v Novem mestu na obisku v svetu, zlasti v Nemčiji, kjer že dobrih 20 let deluje, priznani strokovnjak za projektiranje komunalnih naprav, dipl. inž. Franc Maleiner. Po obisku pri novomeškem županu sije gospod Maleiner ogledal nekaj komunalnih objektov in naprav v novomeški občini, potem je na kratko po strokovni plati ocenil, kar je videl, opisal svoje izkušnje pri projektiranju komunalnih objektov in naprav ter nakazal poti, kijih ubira v svetu razvoj na tem, brez pretiravanja rečeno, za nadaljnji obstoj človeštva usodnem področju. »S svojim delovanjem v Sloveniji bi rad pripomogel, da ne bi v moji domovini ponavljali napak, ki sojih na tem področju delali v razvitem svetu. Mi moramo, tako kot Japonci, prevzeti tuje znanje in izkušnje in graditiod tam naprej. Učiti se moramo na (dragih) napakah drugih,« je dejal Maleiner. Kot strokovnjak dobro pozna stvari na komunalnem področju v Sloveniji. »Na določen način sem prijetno presenečen nad tem, kar sem danes lahko na hitro videl v novomeški občini, čeprav seveda komunalni objekti in naprave nikakor tudi tu niso taki, kot bi morali danes biti. Vendar zlasti za deponijo komunalnih odpadkov lahko rečem, da sodi v zgornjo tretjino tovrstnih objektov v Sloveniji.« Za osrednjo čistilno napravo Za Kolpo tujina Novomeški posvet o najnovejših problemih plačilnega prometa NOVO MESTO — 30. oktobra je bil v organizaciji Območne gospodarske zbornice Novo mesto posvet o aktualnih gospodarskih dogajanjih in problemih v plačilnem prometu po monetarni osamosvojitvi Slovenije. Dal naj bi odgovore na mnoga aktualna vprašanja. Jasno je, daje poslovanje z republikami onstran Kolpe zunanjetrgovinsko poslovanje, za katero je treba pridobiti zunanjetrgovinsko registracijo. Meja na Kolpi je določena in enaka meji na zahodnih mejah, zato bodo cene izdelkov obremenjene s carinskimi dajatvami, tečajnimi razlikami in drugimi dajatvami, ki jih pozna zunanjetrgovinsko poslovanje. Plačilni promet preko SDK je seveda ukinjen. S Hrvaško so bile 24. oktobra pobotane vse terjatve, ki so bile možne (šlo je za dobro desetino), ostale pa bodo stvar dogovora obeh republik. V saldo s Hrvaško pa se šteje stanje, kakršno je bilo 7. oktobra. Dogovor, kako te zadeve urediti, naj bi bil sprejet še ta teden. Po novem pa je poslovanje s Hrvaško in ostalimi deli nekdanje Jugoslavije možno preko nerezistenč-nih računov pri poslovnih bankah. To pomeni, da se terjatev »tolarskega izvoznika« preko Kolpe spremeni v dinarsko, plačilo, ki pride na poseben račun, pa se porabi za plačilo obveznosti na tem trgu. Podobno je z. »dinarskimi izvozniki« v Sloveniji. Ti lahko pri nas seveda tudi odprejo tolarski ali devizni račun, podobno možnost naj bi imeli slovenski partnerji onstran Kolpe. v Ločni pa je dejal, da pri takih obtežbah in zastareli tehnologiji daje celo odlične rezultate, tako da ob vsem tem nikakor ne gre pričakovati še kaj več. Jasno pa je, da sedanja čistilna naprava še zdaleč ne dosega predpisanih parametrov. Podobno mnenje ima tudi o novomeškem vodovodu m kanalizaciji: za slovenske razmere dobro, a še precej • »Onesnaževanje okolja je gospodarski kriminal, in le tako gaje treba obravnavati. Na tem področju ne bo reda, dokler bo onesnaževalec plačal le nekakšne simbolične kazni. Ne! Najprej mora poravnati vso škodo, ki jo je s svojim dejanjem povzročil, potem pa mu je treba odmeriti še visoko kazen! Danes človeštvu ne grozi atomska bomba, ampak vse kaj hujšega, komunalne deponije, onesnažene in zastrupljene vode in zrak. Zato nikar ne nasedajmo šarlatanom, ki obljubljajo, da bodo to rešili enostavno, hitro in poceni, na primer, da bodo vode težkih kovin, nitratov in drugih nevarnih snovi očistili z nekakšnim trstičjem. Take obljube so škodljivo zavajanje ljudi, ki bo imelo katastrofalne posledice. Iztrgajmo se iz letargije, začnimo smotrno delovati, ne pa, tako kot sedaj, da na stvari reagirmo le naknadno. Znanost, primerni zakoni, neodvisna in stalna kontrola in strogo kaznovanje, to je edino, kar nam ostane, sicer si bo človeštvo samo podpisalo smrtno obsodbo.« manjka, da bi bilo na ravni, ki velja za današnje zahteve in potrebe. Za slovenske razmere velja, daje vodovodno omrežje zelo zanemarjeno in da prihaja do ogromnih izgub. Razlika med načrpano in prodano vodo je kar 50-odstotna, se pravi, da se polovica načrpane vode izgubi. »Če bi sanirali vodovodno omrežje, bi imela Slovenija ob sedanjih virih dovolj pitne vode!« trdi Maleiner. Po njegovem pa je največji komunalni problem človeštva v celoti vprašanje odpadkov. »Komunalne deponije so v bistvu priznanje naše nemoči. Z deponijamo, pa naj bodo še tako sodobne, se odpadkov ne bomo rešili, ampak bomo z njimi 'osrečili' naše zanamce. Z deponij gredo škodljive emisije nazaj v naravo in pri tako imenovanih posebnih odpadkih je to še toliko bolj nevarno. Vedeti je treba, da so komunalne vode v primerjavi z. izcednimi vodami z deponij pitna voda. Poznam pa celo projektante, ki trdijo, da na njihovih deponijah ni izcednih vod, kar je popolna laž, neumnost in demagogija. Toliko, kolje padavin v kraju, kjer je deponija, toliko je izcednih vod. In če Ljubljansko pismo Rok se izteka Kdo je in kdo bo slo-venski državljan LJUBLJANA — Slovenci smo svetu že trikrat povedali, da želimo živeti v samostojni, suvereni državi, pa nam še kar noče prisluhniti. Vendar gremo kljub temu odločno naprej. Natisnili smo svoj tolar in, kar je prav tako pomembno, začeli vsem, ki živimo v mejah Republike Slovenije, določati državljanstvo. Državljanstvo pomeni za nekatere ponos, domovino, svoj rod, za druge, zlasti za priseljence, ki sc še niso mogli prilagoditi novemu okolju, pa le nujno zlo, nekaj, kar jih v pravicah loči od »pravih« državljanov. Ta občutek ncločevanja državljanstva od narodnosti in dejstvo, da so nekateri šele po sprejemu deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije prvič slišali za republiško državljanstvo, povzročata med prebivalstvom Slovenije zmedo, zbeganost in strah. Pa ni razlogov za paniko. Zakon o državljanstvu Republike Slovenije, kije začel veljati 25. junija letos, je jasen. Pri državljanstvu je treba ločiti naslednji skupini prebivalcev RS: • tiste, ki so imeli dražvljanstvo Republike Sloveije že do uveljavitve zakona o državljanstvu RS; • in »klasične« tujce, to je državljane držav zunaj SFRJ. Prebivalci Slovenije, ki so že imeli državljanstvo Republike Slovenije, so ostali slovenski državljani tudi po uveljrvilvi zakona, ne glede na to, kje prebivajo. Tudi njihovi otroci (če sta oba roditelja državljana RS) so državljani Republike Slovenije, ne glede na to, kje so se rodili in kje prebivajo. Državljanom drugih republik, ki so na dan 23.12.1990, to je na dan plebiscita za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo, imeli prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in pri nas od tega datuma naprej ves čas tudi dejansko živijo, je z zakonom dana možnost, da pridobijo državljanstvo RS — če do 25.12.1991 vložijo vlogo pri upravnem organu za notranje zadeve občine, kjer živijo. Drugih pogojev ni. »Klasični« tujci morajo za pridobitev državljanstva poleg starosti 18 let izpolnjevati še sedem pogojev: 10 let morajo živeti v Sloveniji, ne smejo biti kaznovani, imeti mo- ‘ rajo dokaz, da jim bo prenehalo prejšnje državljanstvo, ne sme jim biti izrečen »izgon« iz Slovenije, dokazati morajo, da imajo zagotovljeno eksistenco (stanovanje in trajen vir za preživljanje), njihov sprejem pa ne sme predstavljati nevarnosti za varnost ali obrambo države. Državljani drugih republik, ki do 25. 12. 1991 ne bodo vložili vloge za pridobitev državljanstva Republike Slovenije, bodo imeli položaj »klasičnih« tujcev in bodo torej imeli le tiste pravice, kijih ustava in zakon dajeta tujcem. V. BLATNIK jih »ni nič«, pomeni to le, da gredo vse te strupene vode naravnost v vodotoke oziroma v podtalnico.« Maleiner je prepričan, da je edina rešitev zmanjšanje oziroma peprečitev nastajanja odpadkov, kajti človeštvo za sedaj odpadkov ne obvlada. V razvitem svetu se proti odpadkom dokaj učinkovito borijo na več načinov, med njimi tudi z davčno politiko. Na Danskem so na primer z zakonom prepovedali plastično embalažo, v Nemčiji pa so vsako embalažo močno obdavčili, tako da proizvajalci sami opuščajo plastično in se preusmerjajo na trajnejšo, tako, ki jo lahko uporabijo čim večkrat. Močno, ostro in brezkompromisno z zakoni in na druge načine ščitijo svoje vire pitne vode in na takih območjih preprečujejo tudi kmetijsko dejavnost. To ima tudi povsem ekonomsko ozadje: kilogram pesticidov stane 10 nemških mark, da pa kilogram pesticidov »poberejo« iz pitne vode, stane okoli 100.000 mark. Liter nafte v vodotoku pa onesnaži milijon litrov vode. A. BARTELJ STEČAJA EUROTRANSA NE BO RIBNICA — Na ponedeljkovi seji delavskega sveta Evrotransa je v.d. direktor inž. Zlato Zaletel člane obvestil, da Ljubljanska banka ne zahteva stečaja Evrotransa. Kot njihov največji upnik je med drugim zainteresirana, da se ji terjatve povrnejo skozi sanacijski postopek podjetja. Ker stečaja ne bo in obstaja prepričanje, da so bile rabo-kupne pogodbe, od katerih so nekateri bivši Evrotransovi delavci odstopili v korist tretje osebe, v nekem smislu kršene na škodo Evrotransa, delavci zahtevajo, da se takšne pogodbe razveljavijo in da se vozila vrnejo Evrotransu. Ustrezne strokovne službe morajo predhodno preveriti, ali obstajajo pravni pogoji za to in kaj bi to finančno pomenilo za Evrotrans. ČRNOMELJ: ČLANOV PREDSEDSTVA SDP NE BO ČRNOMELJ — Napovednega obiska Sonje Lokar in Miloša Čiriča, ki ga je za danes, 7. novembra, pripravljala tukajšnja Stranka demokratične prenove, ne bo zaradi bolezni. Prav tako odpade današnja javna tribuna z. gostom Cirilom Ribičičem. Pater Janez, kar je bil zadnja leta, ko je zaradi bolezni odložilpriorske obveznosti, je umrl po dolgotrajni in težki bolezni, star 75 let. Vse, ki smo ga poznali, cenili, spoštovali in imeli radi, je smrt tega dobrega in blagega človeka pretresla in užalostila. In takih nas ni malo. Pater prior, kot smo ga iz spoštovanja in navade oslavljali tudi še potem, ko to že ni bil več, je imel številne znance, prijatelje in spoštovalce po vsej naši domovini, od preprostih ljudi z Javorovice, vasice na gorjanskem pobočju nad samostanom, do znanih umetnikov, politikov in drugih pomembnih osebnosti. Kot dolgoletni prokurator in potem prior pleterske kartuzije si je že po »službeni dolžnosti« pridobi! številna znanstva, stkal neštete vezi. Še posebej pa je privlačil, prav očareval, s svojo odprtostjo, dovzetnostjo, skromnostjo, intelektualno močjo, pronicljivostjo, predvsem pa s svojo človeško toplino, blagostjo in vseobsegajočo dobroto. V samostan je Janez Drolc, eden od devetih otrok proletarske družine iz Zagorja, vstopil kot 23-letni mladenič. Tako je več kot dve tretjini svojega življenja preživel v Pleterjah, v tej najbolj vzhodni kartuziji v Evropi. Če pri kom, se pri patru Janezu potrjuje misel sedanjega pleterskega priorja, Švicarja Ho-lensteina, da je lahko dober menih samo tisti, ki bi bil tudi v navadnem, neredov-nem življenju dober človek. Posebneži, ljudomrzniki in vase zagledani ljudje ne morejo lepo živeti ne v običajnem življenju. še težje v samostanu. Samostan, "kakor se morda čudno sliši, ni kraj, kamor se naj hi zatekali tisti, ki ne marajo sveta in ljudi. In pater Janez Drolc je svet in ljudi ljubil, občudoval in spoštoval z vsem svojim srcem in blago dušo. Do smrti mu je bila dana milost, da je ohranil zmožnost prav otroškega čudenja in veselja nad poja vi na ra ve in vsega stvarstva, nad njegovimi prelestmi in čudeži. Spomini, polni hvaležnosti, na patra priorja se nalagajo in prepletajo. Kako nas je, mlade študente, ki nas je s čarobno močjo pritegovala skrivnostna in stroga gmota pleterskega samostana, njegova redovna urejenost, odmaknjeno, molitvi, delu in kontemplaciji posvečeno življenje, popeljal po skrivnostnih hodnikih in odmaknjenih kotičkih svojega prostranega domovanja. »Pa da ne boste delali škode in zganjali hrupa!« nam je z dobrodušno strogostjo zabiče-val. In enkrat, na malo mašo, ko v Pleterjah na polnočni molitvi berejo svetopisemsko Visoko pesem, me je, vsega nestrpnega, prišel iskat v nekdanjo bratovsko celico, kjer je dovolil, da smo včasih preživeli kakšen dan. V temnem križnem hodniku, ki vodi v cerkev, mi je zašepetal: »Da se boš spodobno obnašal! Vse delaj tako kot jaz.« Potem sva drug ob drugem z razprostrtimi rokami ležala i> mračni cerkvi na mrzlem tlaku in srkala vase svetle besede Salomonove Visoke pesmi, te mogočne hvalnice ljubezni, zvestobe in Boga. In to je pater Janez Drolc, ta dobri človek iz Pleterij, • počel vse svoje življenje. Zato ni čudno, da je bilo še v njegovih mrtvih očeh toliko svetlobe. A. BARTELJ CA GOZDNO-GOSPODARSTVO NOVO MESTO n. sub. o. 68000 Novo mesto Gubčeva 15 Telefon: h.c. 068 21 -065 odkupuje VSE VRSTE GOZDNIH SORTIMENTOV (hlodi, drogovi, celuloza, jamski les, prostorninski les, drva in ostale sortimente) od 21.10.1991 PO NOVIH - VIŠJIH ODKUPNIH CENAH. Informacije za posamezna področja so: — Črnomelj tel. 51-147 — Novo mesto 21 -125 — Straža 84-527 — T rebnje 44-069 — Komercialna služba Novo mesto 21 -913 Odkup se vrši po standardu gozdnih sortimentov in ga opravljajo strokovno usposobljeni odkupovalci Gozdnega gospodarstva Novo mesto. Se priporočamo! Naša anketa Praznovanja bo dovolj Glede na to, kako dela republiška skupščina, se zna zgoditi, da bo 29. novembra uradno še vedno praznik. Četudi bi se to zgodilo, rojstnega dneva bivše Jugoslavije, na katero bo imel le malokdo lepe spomine, zanesljivo ne bomo praznovali. Sicer pa naj bi se slovenska skupščina o predlogu zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Sloveniji odločala 21. novembra. Predlog, ki gaje vlada že potrdila, so pripravili v republiškem ministrstvu za delo, upoštevaje poslanske pripombe in predloge pa tudi rezultate javnomnenjske raziskave. V Sloveniji naj bi po njem imeli sedem državnih praznikov: novo leto, ki bi ga praznovali L in 2. januarja, Prešernov dan 8. februarja, dan ustanovitve OF 27. aprila, praznik dela I. in 2. maja, dan slovenske državnosti 25. junija, dan spomina na mrtve 1. novembra in dan samostojnosti 26. decembra. Vsi ti prazniki so seveda dela prosti dnevi, če pa pridejo na nedeljo, naj bi se ne prenašali na delovni ponedeljek. Poleg teh državnih praznikov naj bi bili dela prosti še naslednji cerkveni prazniki: velika noč oziroma velikonočni ponedeljek, binkošti, Marijino vnebovzetje (15. avgust) in božič (25. december). Nekaterih praznikov po novem ni več, predvsem tistih, povezanih z drugo svetovno vojno in Jugoslavijo. Ostal naj bi le dan OF kot obeležje protifašističnega boja Slovencev in upora proti okupatorju. Dobili pa smo nekaj novih praznikov, na primer Prešernov dan ter nekaj novih prostih dni ob pomembnih cerkvenih praznikih, kijih praznujejo tudi v razviti Evropi. Praznovali naj bi torej kar izdatno, seveda pa bo treba tudi delati, če naj bi preživeli. RENATA ŽNIDAR, moderatorka na sevniškem radiu: »Kot srednješolka bi se morda morala veseliti čim večjega števila praznikov in s tem pouka prostih dni. Toda resnici na ljubo moram povedati, da se mi zdi malce pretirano, kakšen pomen dajemo pri nas raznim praznovanjem. Zdi se mi, da smo še vse preveč zazrti v preteklost, premalo pa imamo pred očmi, kaj bo z nami v prihodnosti. Kakor da bi se tako hoteli izogniti kruti realnosti, krizi in vsej tej godlji, v kateri smo se znašli.« MARIJAN DOLENŠEK, kmet iz Dolenjih Laknic: »Odgovoril bom bolj na splošno. Sem za čimmanj praznikov in tisti, kijih bomo praznovali, naj bodo pošteni in naj bodo odraz volje ljudi. Zavzemam sc za to, da bi čimveč delali in čimmanj prazno; vali, saj bomo le na ta način nekam prišli oziroma se bomo hitreje in zanesljivo približali razvitim evropskim državam.« PETER COLARIČ, študent z Broda pri Podbočju: »Po mojem bi morali sedaj dati več poudarka verskim praznikom, ki so bili pod prejšnjo oblastjo povsem prezrti. Mislim na veliko noč, božič, veliki šmaren, sem pa tudi za to, da ostanejo nekateri stari prazniki, ki so pomembni za slovensko zgodovino, kot na primer OF in dan vstaje. V prvi vrsti bi iz koledarja umaknil vse praznike, ki spominjajo na dosedanjo Jugoslavijo, predvsem dan JLA in 29. november.« VLADO LAVRINŠEK, natakar iz Brvi pri Gornji Pirošici: »Zavzemam se predvsem za to, da bi imeli tudi pri nas praznike tako, kot jih imajo drugje po Evropi. Do sedaj je bilo kar nerodno, ko so zlasti ob nekaterih večjih cerkvenih praznikih prišli naši zdomci domov, pri nas smo morali pa delati. Sedaj, ko gremo v Evropo, bi se lahko po njej zgledovali tudi v tem. Da pa ne bi bilo praznikov preveč, ukinimo tiste, ki so povezani s prejšnjim režimom.« BRANE LESAR, delavec LIK Kočevja na čakanju: »Trenutno sem doma, zato je zame vsak dan, kot bi bil praznik. Menim, da predlaganih praznikov ni veliko, saj jih je toliko kot prej. Novost so cerkveni prazniki, ki pa me ne motijo. Za binkoštno nedeljo ali Marijino vnebovzetje sicer nisem vedel, a če sta predlagana za dela prosta dneva, sta najbrž pomembna cerkvena praznika.« BRIGITA KLUN, delovna terapevtkav DPP Ribnica: »Praznikov se mi zdi kar d o-volj in prav se mi zdi, da sc ne prenašajo, & pridejo na nedeljo. Sistem vere ni uničil' zato se je vedelo za božič in veliko noč. manj pa na primer o Marijinem vnebovzel" ju. Tudi za Prešernov dan mnogi niso vede-li. Zdi se mi prav, da imamo dan, posvečef1 kulturi, le obeležiti ga bo treba bolj dostojno. 26. december se mi zdi podaljšanje božičnih praznikov.« TONE ČERNIČ, slikopleskar iz Križev- i ske vasi pri Metliki: »Pozimi bom praznoval vse praznike, cerkvene in posvetne, poleti pa zaradi narave dela — če seveda delo bo — ne bo ne petka ne sVetka. Če pa dela ne bo, bom imel praznik vsak dan, česar si nikakor ne želim. Sicer pa bodo o tem, kdaj bodo po novem prazniki in kateri dnevi bo- | i do dela prosti, tako ali tako odločali drugi, " j j ne oziraje se pjreveč na to, kaj misli ljudstvo.« MAJDA PAVLIN, referentka uvoza ^ črnomaljskem Boltu: »Pameten se mi z®1 predlog, naj se prazniki, ki bi prišli na nedeljo, ne bi prenašali na ponedeljek. Sicer p? naj bi jih po novem ne bilo več kot prej, ^ moramo delati, da bomo postavili gosp0" darstvo na noge. Prav pa je, da nekaj praz' nikov le imamo, že iz spoštovanja do nekaterih dogodkov in zgodovine. Vseeno pa Je najpomembneje, da čimveč delamo in ne le praznujemo. IVAN BOŽIČ, Plastika Smolenja vas, Novo mesto: »Prazniki naj bodo takrat, kot so tudi po drugih evropskih državah. Najbolj sem vesel, da bomo letos za 29. november delali. Toliko škode, kot jo je naredila prejšnja oblast, je ne more nihče več. Želel bi si, da bi bil poslej največji državni praznik dan slovenske osamosvojitve, božič pa največji družinski praznik.« n J. j* * Zaprt trg za plemensko govedo Prodaja v območju nekdanje Jugoslavije je skoraj popolnoma zamrla — Odkupljenega več starega klavnega in mladega pitanega goveda RIBNICA — Vodja odkupa v Kmetijski zadrugi Ribnica Alojz Marnje za naš list nekoliko podrobneje razložil, kako poteka odkup živine letos v primerjavi z letom prej. Tako so plemenske živine odkupili letos skoraj trikrat manj, starega klavnega goveda skoraj še enkrat več in mladega pitanega goveda za dve tretjini več. PRISPEVAJTE MED ZA HRVAŠKO! TREBNJE — Čebelarsko društvo Trebnje prosi vse čebelarje v °bčini, naj kot humano pomoč Hr-Vaški prispevajo po 3 kilograme ®cdu. Zbiranje bo potekalo v vseh jjtužinah (Trebelno-Mokronog, Sentrupert-Mirna, Trebnje), natan-®ejša navodila pa čebelarji dobijo Pn predsednikih. Tako zbrano po-moč bodo prevzeli aktivisti Rdečega križa. Sejmišča BREŽICE —■ Sobotni sejem praši-' ~®v je bil tokrat slabo obiskan. Rejci 80 Ponujali le 138 do tri mesece starih Prašičev in 26 starejših. Prvih so pro-85 po 150 tolarjev, drugih pa 12 8° 110 tolarjev kilogram žive teže. [NOVOMEŠKE tržnici Ta ponedeljek je novomeška tržni-*?žala klavrno podobo. Prodajalci6 bilo komajda za nekaj stojnic, v Hj redki pa so bili kupci. Zanimi-°Je, da sicer deluje tržna konkuren-!j?> vendar se je eni le ne zavedajo. akoje bilo moč ta ponedeljek kupiti 'jstanj enake kakovosti po 15 in 30 . arjev, podobno pa je bilo tudi zjaj- vliri 8 lrznic' je bilo ta ponedeljek še edno mogoče kupiti jabolka za dimnico sort gloster in delišes po 25 ** 30 tolarjev, čebulo za ozimnico pa .25 tolarjev. Neoluščeni orehi so •n^ljali 300 tolarjev, sirček je gospodi-Ja Ponujala po 100 tolarjev, 80 tolarjev pa je hotela za lonček posnete metane. Tudi v pokritih stojnicah a hlevu vsaj 30 molznic. • Ironija je zadnja faza razočaranja. (France) • Izobraženosti je z vsakim dnem manj, ker se naglica povečuje. (Nietzsche) Kmetijski nasveti Z mlekom se bo zaostrilo ^Sanjat; o sodobni Evropi, kjer je vse lepše in boljše, sicer ni prepovedano, rJc P<»je stopiti na trdna tla vedenja, da tam ni in tudi nam ne bo ničesar sjjjatjenega. Ce ostanemo pri mleku, moramo vedeti, da lahko do bolj či-ve|a ln higiensko neoporečnega mleka pridemo samo z boljšim delom in PririH'- higienskimi zaostritvami. Prav to pa prinaša novi zakon o higieni rePubl'kVanja 'n Prornctaz mlehom,ki ga pospešeno pripravljajo pristojni v da!^Vc na*°8e in zahteve bodo za rejce resnično velike. Kdor bo hotel od-ti v ‘'Jfeko za javno porabo, bo moral pred začetkom oddajanja zagotovi-(^torinarsko-sanitami pregled vimena vseh molznic in st na posebnem JojJu Pridobiti znanje o higieni. Toda to je še najmanj; mleko bo treba ta-*irar° m°'z' ohladiti na 6 0 do 8 °C, pred prodajo pa ga pasterizirati, sterili-•iati i a*'s kuhanjem toplotno obdelati. Surovo mleko bo dovoljeno proda-t„rj P«d posebnimi pogoji sosedom, sorodnikom, planincem v hribih in *šbn m v kmečkem turizmu, v ta namen pa bo moral rejec pridobiti po-n1| IJ° dovoljenje, mleko pa vidno označiti s pripombo, da gre za surovo K°, ki ga je potrebno pred uporabo prekuhati. gle Sprehod po Metlikij j FANTJE IZ BENDA INDUST B^j !) so razočarani, ker seje malo Metli^v s au ia/Ajvaiaiii, au sc jc matu mciuv- odzvalo njihovi prošnji za denar, s katfn bi izdali ploščo. Samo trije kraja*' f, mnogoštevilnih, ki so dobili položnic* tudi nakazali denar. Marsikomu bo K zneje verjetno žal, kajti Jamevič, Peč*1 Vraničar in Vinski bodo dali na tržišč^ delek, ki se ga ne bi sramovali tudi naj*?, x: ~i—i—I'.: jn bitj napisan na o v? Ši glasbeniki, m um napiMiii na »■ . -plošče kot »dobrotnik iz Metlike * mačje solze. Seveda je še čas posta* r. smrten: oditi je samo treba na banko a*^ pošto, razvezati denarnico in vplača* položnici napisani znesek. ... METLIŠKI GOSTINSKI LOKAUJ ob večerih grozljivo prazni, kajti v dri? skih proračunih je vedno manj de**? I Časi, ko so runde kar letele na miz®1 minili skupaj s preživetim samouprav* sistemom, zato pa imajo krajani v * ^ demokraciji več možnosti jeziti se oblast, in to brez strahu. , ZARADI VOJNIH GROZOT HRVAŠKEM je porastel promet v liških trgovinah. Metličani, ki so radi * f, li po nakupih v bližnji Karlovac, opustili, kajti tvegaje bi bilo PreV*j|i Zdaj kupujejo doma, česar so se razveš predvsem trgovci. NOVO ODPRTO PREDSTAVNIŠTVO za prodajo stavbnega pohištva V METLIKI Vinogradniška 41 68330 METLIKA tel.: 068/58-716 del. čas od 8.00 — 15.30,1. in 3. sob. 8.00 — 12.00 X DOLENJSKI UST JELOVICA, dt t. 45 (2203) 7. novembra I [Črnomaljski drobir •j; ŽIVINA IN SOSEDJE — Na trditev , l 'rektorja črnomaljske kmetijske zadruge, 1! ~JP®* *no pretekli teden v tej rubriki, češ da SOsedov sploh ne moti klavnica v središču jn( re«ta, so se oglasili Je slednji. Zatrjujejo, tu J'*1 k zadruge sploh ni nihče vprašal, ali mu , J'tn po volji hrup, smrad in mrčes iz vsi! avnice. Če namreč doslej ni bilo pritožb, tud Je 'o le posledica strpnosti sosedov, ki pa it«* 1 “rezmejna. Če pa je dokaz za nezado-isd °'Jstvo to, da morajo poslati klavnici »na a» rat“ inšpekcijske službe, jezni sosedje ik' ™'jo, da lahko storijo tudi to. Sicer pa »f ^.tnujejo, da bi bili zelo hvaležni tistemu, ni» 1 bi mu uspelo preseliti klavnico kam ag< druBam. if JRegistrske tablice - iz Metli«* L e je slišati, da bi prebivalci te po številu 3 U Jfoi najmanjše slovenske občine še neka-“Preboleli, če bi bil na novih avtomobilih k. , registrskih tablicah ljubljanski grb. $f n 'koliko težje bi se sprijaznili, če bi bil li" “v°ree$ki, nikakor pa ne, če bi metliški kf1 ,t°reobili vozili s črnomaljskim grbom, iltf edc na to, da Črnomaljci na te: izjave P .L- 0 niso še nič reagirali, bi nepristran-111 ra' °Pazovalec pomislil, da jim je takšno ok ^reišljanje po volji. Toda med Črno-s|,, uljci menda potihem vre kot v kadi ^'iki zidanici. M _____________________________ S L Drobne iz Kočevja *51 tl IZ NKŠIH OBČIN ilkiit IZ NKŠIH OBČIN E iev c ^ PROTI — Poslanci zbora kra-0: je n,h skupnosti skupščine občine Kočev-m sl Urejajo na ločenih sejah zborov občin-iM skupščine. To samo po sebi ni nič pij nr r'>?€’ saj je v statutu določeno, da so seje kri j0 .V|rema ločene in da se skupne sklicuje-uri rc, e,k° gre za odločanje o skupnih stva-ist«| df1 Zaplete pa se, ker hočejo poslanci hi Meči 0P°litičneSa zbora skupne seje. #I sku etn k° Pfvi očitajo, da so razprave na koifni** sciah predolge, prcburne in nc-ie, ter pravijo, da si sami želijo i n . -wat, drugi užaljeno predlagajo, Jkrereo v nove volitve, če so poslanci nted ^ z*30r0V resnično že toliko sprti skupaj, da ne morei0 ve^ niti sedeti P0fKSPRESNA IZDELAVA SLIK V|v0“’S-< iz Frankopanskc 8 v Kočevju, ki ne.'0jent skoraj enoletnem poslovanju kar D, **° n> mogel prav zaživeti na obrobju z n0 * *"asPro" novega Itasa), je poskusil (Ul k0;xV(>SIj0: svojim strankam nudi zdaj taja , j0 izdelavo kvalitetnih barvnih slik „ ?d°kun jll »j- tf It . ."Kumente. Druga novost pa je v tem, Jc odprto tudi v dopoldanskem času. (Ribniški zobotrebci l9j nj A1R PLAY Z dobičkom, doblje-:bn ,j|j. v igri Fair play, so si tisti bolj iznaj-i J VejVl, ^'Ireičanje, ki jo igrajo že leto ali dl" j; ’ "kko odprli privatne trgovine, po-Ut pa Ja ln obrtne delavnice. V zadnjem času jtJ' sJf 'ukšen lahek način pridobivanja za-(l Podi a-POS,a* v Ribnici prava manija. V kat,- JJ!b,S0 že nastali tabori igralcev - ne-(f rCr rVc '8ra združila, druge zaradi zame-le a*družila in sprla med seboj. Povsod se -si „ie Šolajo o tem, tudi na ulici. Zato ni Hed j ne®a’da Je nek telefonski pogov Pojema znancema iz različnih podjetij kajie- ,nekako tako: »Zdravo, Janez tune, *f‘> Tone?« Ja, zdravo! Poslušaj, Ja-t ' Tonj '8ra5 fair Pl“y?<< »Pusti fair piay, 'f s tab ’ ne^aJ važnega se moram pogovoriti ti lahk,0,' ,.“^e že v redu, poveš pa vseeno s,;ali igraš ali ne!« deja p E ~ OBJEKTI - Razstava Ta-“bjekt °kaiarJa pod naslovom Slike-Med j.v Ribnici ni ostala brez odmeva. new. .'ženci otvoritve razstave soji bili !anj er' naklonjeni, drugi spet bolj zadrski Ve"dar ne v duhu uničujoče kritike. sira a Pa so bila mnenja tistih drugih, ki i°.da t*Ve rnorda niso niti ogledali. Pravi-0pra ’ a'* veš, kaj se razstavlja, nima nič si ()n| *!' vizionarstvom — dovoljje.dasi 'toniti , 'e razstavo ali dve, če poznaš Ko kulturno politiko. Ljffbanjske iveri A V A — Na delovni posvet o za-sklical USod' re*ce Mirne, ki gaje v Sevnici terega Predsednik sevniške vlade in na ka-s? POMbili povabiti predstavnike sl*va Sl e’ Je prišla močna trebanjska fK> tajji* 'lipanom Cirilom Pungartnikom Rebo| • Predsednik trebanjske vlade Jože itrp A*e ribičem, vodarjem in inšpcktor-tožn. i J^no povedal, da niso prišli na za-kot „ °P- Potem je bilo skoraj več hvale tara Je na račun Trebanjcev, ki so kar ^krSn ' P°vedali, da bi si tudi naselje, 'šlo n Jc Rrmelj s svojo industrijo, mo-V^nttsliti čistilno napravo. ^alicptuT ^oslužalei sevniškega radia iz tšdnjjj ^"kronoga so nam potožili, da so šiltjlj Qkanian Pr' treb radijskih sprejem-^V(ii!. napovedani uri poslušali spored Jo. iz. e®a vala, da bi slišali »svojo« odda-je ('a.aeslj'vih virov lahko sporočimo, “ila n„eza° Pričakovana oddaja tisti dan \ |,v ?P°redu, toda precej kasneje. To-r»k0r ? .bogu, ni šlo za kakšno cenzuro, S, 1 morebiti kdo pomislil, saj Scvni-'IuSji °d fasa do časa kak nevzgojen po-dobr,,^ “ e,er zabrusi tudi kako nespo-W f*escd°, pa tega poslušalci ne šjeg^ "ot liberalnost radia, ampak kot "Ost 0 Pomanjkljivo tehnično opremlje-18 aPored »v živo«. Je Črnomelj zares podcenjevan? Zakaj ni kažipotov? ČRNOMELJ — Črnomaljci so pre-I cej nejevoljni, ker — kot pravijo sami — ni kažipotovza Črnomelj niti v Ivančni Gorici, ne v samem Novem mestu in ne iz zagrebške smeri pri Mač-I kovcu, medtem ko so po njihovih trditvah vse druge vasi označene. Trdijo celo, da gre za očitno podcenjevanje Črnomlja, Cestno podjetje, kije po njihovem odgovrno za te zadeve, pa je od-i pravo napake (!) obljubilo do lctošnje-| ga junija, vendar so užaljeni Črnomaljci prepričani, da Cestno podjetje v Novem mestu očitno ne misli resno, zato so se I odločili, da jim bodo postavili javno vprašanje, kaj cestarji sploh mislijo. Direktor novomeškega Cestnega I podjetja Gole pa je pojasnil, da po mnenju strokovnjakov za postavljanje cestne signalizacije smerokazi za Črnomelj v Novem mestu sploh niso potrebni, ker so na poti do Črnomlja še drugi večji kraji, poleg tega ima Črnomelj še to smolo, da skozenj kljub temu da je precej velik, ne pelje magistralna, I ampak le regionalna cesta. Vendar je (Joie, kot je povedal, Črnomaljcem kažipote kljub temu obljubil. Ker pa sme-I jo cestarji namestiti le table, kijih izdeluje Meblo iz Nove Gorice, teh pa kljub i temu da so bile že pred časom naročene, | še vedno ni, bo Črnomaljcem zadoščeno šele, ko pride pošiljka iz. Mebla. MB.—J. NA MARTINOVANJU DVE OKROGLI MIZI SEMIČ — Na tradicionalnem mar-I tinovanju, ki bo od 8. do 10. novembra v semiškem hotelu Smuk, bo gotovo največ zanimanja za okrogli mizi, kiju v petek in soboto pripravljata črnomaljska podružnica SKZ-Ljudske stranke ter semiška podružnica Društva vino-| gradnikov Bele krajine. V petek bo ob 16. uri okrogla miza z gostinci o točenju [ odprtih belokranjskih vin, ki jo bo vodil inšpektor za promet z vini Anton Pezdirc, sodelovali pa bodo tudi predstavniki črnomaljske občine in izvršnega sveta. Na sobotni okrogli mizi o perspektivah slovenskega in belokranjskega vinogradništva pa bodo gostje kme-| tijski minister dr. Jože Osterc, inž. Jože Novak iz poslovne skupnosti za vino-I gradništvo in vinarstvo RS, mag. Julij Nemanič, poslanec v republiški skupš-I čini inž. Slavko Dragovan, direktor metliške Vinske kleti inž. Jože Gosenca in predsednik Zadružne zveze Slovenije inž. Leo Frelih. V SOBOTO VESELI MARTIN KOČEVJE — Martinovanje z gosjo I in drugimi, predvsem domačimi jedili bo v soboto, 9. novembra, v Hotelu Pugled v Kočevju. Igral bo ansambel Mak, za humor pa bo poskrbel »Kočevski šlajser«. Vipavska klet bo poskrbela za pokušnjo svojih pijač, Tobačna tovarna pa za nagradne igre, v katerih bodo nagrade njeni izdelki. Konzumacije ni, rezervacije pa sprejemajo v recepciji. Dubravka Bastač Več dela kot dobrih čistilk Presenetljivo veliko naročil za podjetje ČRNOMELJ — Ko seje Dubravka Bastač iz Črnomlja pred poldrugim letom odločila ustanoviti zasebno podjetje, je najprej opravila analizo o tem, kaj ljudje sploh potrebujejo. Prišla je do ugotovitve, da bi bilo podjetje za vzdrževanje in čiščenje še kako dobrodošlo. In tako je nastalo podjetje Glanex, v katerem delajo tri redno zaposlene čistilke, veliko honorarnih, kmalu pa namerava zaposliti še tri. »Prijetno sem presenečena nad vse večjim številom naročil. Seveda pa smo si morali najprej zagotoviti zaupanje naročnikov. To nam je uspelo predvsem s korektnimi odnosi, dobro opravljenim delom, hitrim prilagajanjem željam strank, z dodelanimi tehnološkimi postopki,« pojasnjuje Dubravka. Največ delajo v družbenih in zasebnih podjetjih, vse večje zanimanje pa je tudi v gospodinjstvih, predvsem za strojno globinsko pranje talnih oblog ter preventivna čiščenja za astmatične bolnike in starejše ljudi. »Veliko pozornost posvečamo biološkim čistilom, ki so za človeka in okolje neškodljiva, uvažamo pa jih predvsem iz Amerike in Velike Britanije; za strojno čiščenje pa uporabljamo ameriški sistem Kir-by. Sicer pa je naša poglavitna naloga kvalitetno opravljeno delo. Zanimivo pri vsem je, da tam, kjer je bila nekdaj polno zaposlena ena čistilka, sedaj opravi delo naša čistilka v nekaj urah,« pojasnjuje Ba-stačeva. Potarna pa, da zelo težko dobi dobro, zaupanja vredno in odgovorno delavko. »Toliko ljudi je na zavodu za zaposlovanje, toda mnogi bi radi le službo, ne pa dela. Na zavodu bi morali imeti seznam dobrih delavcev, ki so pripravljeni delati, saj bi bilo tako tudi za nas, ki zaposlujemo, lažje,« pravi Dubrav- M.B.—J. Šolam denar komajda za vzorec Zlasti primanjkuje novcev za vzdrževanje in opremo šol — Občinska vlada spra-šuje, ali so vsi stroški zares upravičeni — Starši nimajo niti za malico ČRNOMELJ — Res, da v šolstvu ni vse tako idealno, kot je bilo zamišljeno. Toda tudi tam, od koder denar za to šolstvo prihaja, je vse prej kot rožnato in tudi tam se ruši marsikateri načrt. Morda bi bilo tudi zaradi tega prav, da bi se učitelji kdaj vzdržali neprestanega tarnanja, kako nimajo tega in onega. Zato je šlo tudi predsedniku občinskega izvršnega sveta nedavno, ko je vlada razpravljala o razmerah v šolstvu, v nos, češ da šolniki izvršnemu svetu vedno nalagajo le stroške in stroške, skoraj ne omenjajo pa programov, ki * In kaj je ob vsem tem moč reči v tolažbo tarnajočim šolnikom? Pravzaprav nič. Šolstvo namreč po novem skoraj v celoti prehaja v pristojnost republike, občinam pa bo slej ko prej ostala skrb za materialni položaj, zlasti naložbe. To pa pomeni, da bodo razlike med šolami še vedno ostajale. jih izvajajo ter zamolčijo morebitne probleme, ki jih imajo pri poučevanju. Prav tako pa bi se morali zamisliti, ali vse tisto, kar stroške povzroča, res opravičuje svoj obstanek. Tako najbrž ni nikakršnega tehtnega razloga, da ima vsaka od sedmih črnomaljskih osnovnih šol svoje računovodstvo z nekaj zaposlenimi. Kako je s podaljšanim bivanjem? Učitelji so zapisali, da takoj ostane na cesti 9 učiteljev, če občina tovrstno varstvo ukine. Tega. ali je zares potrebno ali pa ga imajo le zato, da ima delo 9 ljudi, šolniki niso zapisali. Kot že omenjeno, pa so šolniki tarnali le zaradi pomanjkanja denarja. In še to le v pisnem gradivu, saj kljub temu, da je občinska vlada razpravljala o razmerah v osnovnih šolah, ni bilo zra- ven nobenega ravnatelja. Menda ne zato, ker ne bi hoteli priti, ampak jih ni nihče povabil. Prebrati pa je bilo moč, da zato, ker ni cvenka, osnovnošolci nimajo nikakršnega fakultativnega pouka in drugih razširjenih dejavnosti, kar bi bilo moč uresničiti le, če bi starši sami posegli v žepe. Vendar se v šolah neradi odločajo za takšen korak, saj vedo, da mnogi nimajo denarja niti za plačilo malice. Drugi, zelo pereč problem, ki se tiče denaija v šolstvu, je vzdrževanje in oprema šol. Novci, ki so za to na voljo v občini, bi zadostovali komaj za potrebe ene same šole. Tako sedaj na primer denar za vzdrževanje dajejo po kapljicah. O večjih nakupih, kot so na primer kombi v Vinici, zamenjava klopi in stolov v OŠ Milke Šobar—Nataše, računalniki in stružnice v OŠ Loka, pa o Or-ffovem inštrumentariju, videokamerah, televizotjih, učilih za pouk fizike, tehnične vzgoje in še česa v vseh šolah lahko le sanjajo. Da nabave novih knjig, ki jih v šolah skoraj ni več, niti ne omenjamo. M.BEZEK—JAKŠE RIBNICA DOBILA NAJSODOBNEJŠO BANKO Najsodobneje opremljeno izpostavo Ljubljanske banke so slovesno odprli 30. oktobra v prenovljeni Oničcvi hiši v Ribnici. To je prva izpostava te banke, ki ima tudi sefe, v katerih bodo občani lahko shranjevali dragocenosti; v kratkem pa bodo pri vhodu v bančne prostore, ki merijo kar 732 kv. m, postavili še bankomat. Gradbenadela je izvajal Pionir Novo mesto s kooperanti Generalni direktor LB, Anton Slapernik, je v govoru ob otvoritvi med drugim poudaril, da bo banka poskrbela, da se bo ugled varčevanja povečal in da strah varčevalcev LB d.d. pred izgubo privarčevanih sredstev ni potreben. Banka bo storila vse, da bi se ti problemi rešili Rešitve za Vezenino še vedno ni Kočevski izvršni svet išče rešitev in delavke Vezenine sproti obvešča o rezulta-_______tih opravljenih pogovorov — Večini le zajamčeni OD KOČEVJE — Delavke kočevske poslovne enote Vezenine z Bleda doživljajo agonijo vseh tistih, ki ne vedo, kakšna bo njihova nadaljnja usoda. Vezenina Bled se bo na vse načine otepala stečaja, kočevski izvršni svet pa meni, da brez njega ne bo šlo. • Samožrtvovanje je resničen čudež, iz katerega izvirajo vsi drugi čudeži (Emerson) • Pravica in krivica sta enojajčni dvojčici (J. Klemenčič) • Novinarji, ostanite kiparji vsake oblasti in dobro se vam bo godilo! (Žakelj) Firma je zadolžena že za preko 100 milijonov tolarjev, ima blokiran žiro račun za 12 milijonov tolarjev in še bi lahko naštevali. Poleg tega je njen proizvodni program usmerjen pretežno na PREVOZI ZA POHODNIKE TREBNJE — Tukajšnja šjtortna zveza — Center za šport občine Trebnje bo za sobotni pohod po Levstikovih poteh od Litije do Čateža pripravila avtobusne prevoze za pohodnike. Organizirane večje skupine lahko sporočijo svoje želje Marku Kapusu, sicer pa bosta zanesljivo odpeljala pohodnike v Litijo dva avtobusa, in sicer z avtobusnih postajališč Mokronog (6.30), Šentrupert (6.40), Mirna (6.45), Trebnje (7.00) in Čatež (7.20). Prvi avtobus bo po zaključni prireditvi odpeljal s Čateža predvidoma ob 14. uri, sicer pa po dogovoru s skupinami. Bodo Trebanjci prišli do doma? Dom starejših občanov je prednostna naložba — Bo potreben samoprispevek? . TREBNJE — Trebanjska občina je med redkimi slovenskimi občinami, ki nima lastnega doma za starejše občane, zato svoje potrebe rešuje v 22 drugih domovih po Sloveniji. V teh je na jesen svojega življenja našlo zatočišče 121 Trebanjcev. Bilo je že več poskusov, da bi Trebanjci vendarle prišli do svojega doma starejših občanov, a so se vsi izjalovili. »Na podlagi analize stanja potreb in utemeljitev gradnje doma v Trebnjem | so se začele priprave že v letu 1985 in na ravni regije je bil dogovorjen samoupravni sporazum o razširitvi domskih zmogljivosti na Dolenjskem. Po tem naj bi dom v Trebnjem zgradili v letih 1988— 1990, še predtem pa dokončali adaptacijo v Metliki, prenovili pa naj bi tudi zgradbo za 80 postelj v Črnomlju. Gradnja doma starejših občanov je bila sprejeta v občinskem srednjeročnem planu 1986 -1990. Imenovanje bil poseben gradbeni odbor, ki je takoj začel pripravljati ustrezno dokumentacijo za vključitev gradnje v republiški program naložb V socialne zavode. Pripravljen je bil programsko—investicijski načrt in projektna idejna zasnova doma na predvideni lokciji v sklopu zazidalnega načrta Pavlinov hrib—Stari trg za Pekarijo v Trebnjem. Gradnja doma je bila tako sprejeta na ravni republike, gradnja pa predvidena v letih 1989— 1990,« razgrinja potek prizade- vanj sekretar občinskega sekretarita za občo upravo in družbene dejavnosti Milan Rman. A glej ga, zlomka! Ko so v letu 1987 republiški organi socialnega skrbstva pripravili predlog mreže socialnih zavodov Slovenije, pri katerem je bil odločilnega pomena kriterij regijske pokritosti potreb po domskem varstvu starejših občanov, so Trebanjci lahko le zgroženo ugotovili, da so v Ljubljani prezrli gradnjo njihovega doma, prav tako pa je naložba izpadla iz predloga mreže socialnih zavodov. Trebanjski sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti je tedaj pripravil regijsko razpravo o predlogu mreže socialnih zavodov. Dolenjci so se poenotili glede (ega, da je navkljub novemu domu v Črnomlju, po razpoložljivih podatkih potreb za regijo še potrebno povečati število postelj v domovih. Dolenjci so opozorili, da zanje niso sprejemljiva merila sestavljavca takega predloga zla- sti zaradi potreb po zavodskem varstvu za motečo populacijo, za katero bi potrebovali kar 220 mest. Toda amandmaja Dolenjcev, ki so predlagali izgradnjo kombiniranega zavoda v Trebnjem, na republiki niso sprejeli. Ko so Trebanjci ob sestavi letošnjega proračuna na republiki zvedeli, da iz Ljubljane ne morejo računati na kakšne solde za dom, češ daje treba najprej do- • Trebanjski občinski izvršni svet je ob obravnavi informacije o aktivnostih in pripravah za izgradnjo doma starejših občanov v Trebnjem ugotovil, da je tudi poslej prednostna naložba v družbenih dejavnostih, da pa bo potrebno pripraviti študijo o vseh stroških gradnje doma. Ker je jasno, da denaija ne bo lahko zagotoviti, vlada predlaga trebanjski skupščini, naj prouči tudi možnost uvedbe samoprispevka. končati še 16 neuresničenih zadev iz obdobja 1986—1990 in da po letu 1990 ne previdevajo namenskega zbiranja denarja za naložbe v socialne zavode, je dom spet izpadel iz proračuna. P. PERC jugoslovansko tržišče in zato je v tem trenutku sila problematično. Podjetje v takšnem stanju brez močne finančne * O vsem tem je predsednik IS Alojz Petek v sredo, 30. oktobra, v času malice obvestil delavke kočevskega obrata Vezenine. Te so pred več kot tremi tedni stavkale zaradi neizplačanih avgustovskih plač, ob samem izplačilu, ki jim gaje zagotovil kočevski IS, pa so ponovno prekinile delo. Od skupno 60 zaposlenih v kočevski Vezenini prejemajo skoraj vse delavke le zajamčene osebne dohodke, zato je njihov socialni položaj skrajno resen in zahteva hitro in zadovoljivo razrešitev. injekcije ni zmožno več delati. Zato si kočevski IS prizadeva, da bi se kočevski obrat Vezenine osamosvojil. Takšnim prizadevanjem IS občine Rdovljica ne nasprotuje, končno imajo dovolj težav z reševanjem svojega obrata na Bledu. Ker Vezenina v zadnjih letih v kočevski obrat ni nič vlagala, si v Kočevju prizadevajo, da ne bi prevzeli prevelike obveznosti. Seveda obstaja bojazen, da bi v Radovljici oz. Vezenini Bled vztrajali pri delitvi obveznosti po številu ljudi. NAJ NE BI BILO VEČ NESPORAZUMOV ČRNOMELJ — Iz tukajšnjega Demosovega delegatskega kluba so opozorili, da prihaja pri organizaciji pogrebov večkrat do nesporazumov in sporov, zato bi bilo prav, da odgovorni občinski upravni organ ugotovi, ali je odlok o pogrebnih svečanostih, kakršen je sedaj v veljavi, dober in ali je sploh potreben. Če pa tak odlok že mora biti, naj bi sprejeli raje novega. Ta vprašanja ureja v občini več predpisov, ki pa bi jih morali bosidi spremeniti ali dopolniti. Vsem zakonom in odlokom pa je skupno, da določajo opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti na krajevno običajen način in v skladu z voljo umrlega. Sicer pa v ustreznih občinskih službah predlagajo, naj bi spremembah predpisov upoštevali, da je pogreb lahko cerkven ali civilen, ne pa mešan. Temu primeren naj bi bil tudi razpored v sprevodu. Pri cerkvenem pogrebu bi bil na čelu sprevoda nosilec križa, za njim pa zastavonoša in praporščaki, pri civilnem pa ravno narobe. Temu bi bil prilagojen tudi obred ob grobu. Radovljiška občina še ni odgovorila na variantne predloge kočevskega IS, ki so vsi usmerjeni v to, da se ustanovi lastno podjetje, bodisi da ga ustanovi Vezenina s svojim deležem ali pa da se ustanovi družbeno, zasebno ali mešano podjetje; slednjemu je kočevski IS še najbolj naklonjen. M. LESKOVŠEK-SVETE PLAČUJE LE 40 STARŠEV ČRNOMELJ — V črnomaljski občini je 1.650 otrok, starih od enega do sedmih let; vrtec jih obiskuje 522. Samo za 40 otrok starši pokrivajo polno ceno oskrbe, ki je v oktobru 2.666 SLT za otroke v jaslih in 2.064 za otroke v vrtcu. Za ostale otroke doplačujejo oskrbo iz občinskega proračuna in sicer v oktobru od enega do 1.854 SLT, za 8 posebno socialno ogroženih otrok pa plačujejo vso oskrbo. Gnojnica v »odi Najverjetneje gre za onesnaženje z območja Gotenice KOČEVJE — Poročali smo o očitno onesnaženi vodi na izviru Belice v krajevni skupnosti Osilnica in o sumih, da je bila voda onesnažena z gnojnico, ki sojo polivali nekaj dm prej po dolenjevaškem polju, ali pa da prihaja do onesnaženja z območja Gotenice. O ugotovitvah smo vprašali sanitarno tehnico Ladko Železnjak, kije vzela vzorce vode. Povedala je, da so bili vsi trije vzorci, vzeti na treh izvirih Belice, onesnaženi s fekalijami. Zato je tudi pitno vodo treba prekuhavati! Malo je verjetno, da bi do onesnaženja prišlo zaradi polivanja oz. zlivanja gnojnice iz kočevskega obrata Prašičereja po dolenjevaškem polju oz. v kraške požiralnike. Po dosedanjih strokovnih ugotovitvah je skoraj stoodstotno dokazano, da izvire Belice in tudi druge vodne vire v zgornjem delu Kolpske doline in drugod onesnažuje območje Gotenice, kjer imajo farme živine. Zaradi dokončne potrditve tega suma pa so potrebna še nadaljna vzorčenja vode. Vzorce bodo jemali ob deževjih, ker so narastle vode najboljši pokazatelj (ne (čististi vode. J. P. (2203) 7. novembra 1991 DOLENJSKI UST IZ NKŠIH OBČIN i IIi.lt IZ NKŠIH OBČIN u Bo kdo zdaj sprožil zli vrtinec? Popolna osnovna šola je v Pišecah pogoj za ponovno rast kraja — Sedaj le 115 učencev — Ukinitev vsakega oddelka bi bila katastrofa za kraj in šolo PIŠECE — Šolski okoliš Pišeceje eden (istih v brežiški oblini, kije najbolj občutil odliv prebivalstva v razvitejša urbana okolja v občini in zunaj nje. Čeprav je odseljevanje v zadnjih letih, kot kaže, nekoliko zastalo, pa tamkajšnja osnovna šola šele sedaj prav občuti rezultate zadnjega desetletja. Če je svoj čas premogla kar 300 in več učencev, pa jih letos obiskuje, skupaj s tistimi v mali šoli, le 115. »To nam že povzroča težave, saj ne dosegamo potrebnega normativa za oblikovanje čistih oddelkov,« pravi ravnatelj šole Martin Dušič. »Pouk se odvija v šestih oddelkih, od tega sta dva kombinirana, prvi in drugi ter četrti in peti, ostali pa so čisti. Upali smo, da nam bodo glede na to, da je peti razred že na predmetni stopnji, priznali čisti oddelek, vendar nam to zaradi splošne težke gospodarske situacije niso. V četrtem in petem razredu je tako skupaj devetnajst učencev, petega jih obiskuje osem, pouk pa je zaradi takega stanja zelo otežen. Pričakujemo da bo naslednje leto to na vsak način samostojen oddelek, saj kombinacija ne bo možna. Sprejeti so že novi normativi, v katerih načelni člen pravi, da bodo za hribovita območja moža odstopanja od spodnjega normativa navzdol, vendar pa še ne vemo, kakšen je ta spodnji normativ.« Sedanji šolski okoliš Pišec zajema pet vasi, v celoti Pišece, Podgorje in Pavlovo vas, deloma pa še Dedno vas in Blat- no. Če bi prišlo do spremembe šolskih okolišev, bi bilo nekoliko boljše, vprašanje pa je, če bi to obstoj šole povsem rešilo. V kombiniranem prvem in drugem razredu je sedaj štiriindvajset učencev, kar je največ možno za tako kombinacijo in za učitelja zelo obremenjujoče. Za- skrbljujoče pa je to, da je v prvem razredu le devet učencev. Bojazen, ki osnovni šoli Pišece stalno grozi, je, da bo nekje neki »umni« birokrat potegnil črto čez kak oddelek te šole in tako sprožil plaz, ki bi sčasoma pokopal vso višjo stopnjo. To pa ne bi ogrozilo samo šole, temveč tudi kraj Pišece in ves šolski okoliš, katerega hrbtenica in kulturni center je prav šola. To bi sprožilo zli vrtinec, ki bi s kraja posesal najprej učitelje, nato pa še učence. T. JAKŠE POKLON ROJAKU— Osnovna šola v Pišecah živi s svojim krajem. Obdnevu mrtvih so se učenci in učitelji spomnili tudi slavnega rojaka Maksa Pleteršnika, po katerem nosi šola ime, in k njego vemu obležju ob šoli položili šopek c vetja ter prižgali sveče. (Foto: T. Jakše) Romi ostajajo v Kerinovem Grmu Poslanci vseh zborov občinske skupščine Krško so zavrnili predlog izvršnega sveta o možnih lokacijah za preselitev Romov iz naselja Kerinov Grm Sprejet odlok o mestnem grbu Le strogo uradna raba KRŠKO — Od četrtka, 24. oktobra, ima mesto Krško spet svoj uradno potrjen grb. Tega dne so poslanci vseh zborov občinske skupščine po krajši diskusiji sprejeli odlok o uporabi grba mesta Krško kot simbola političnega, oblastnega in upravnega središča občine. Kratka zgodovina grba pravi, da gaje kraj dobil leta 1477, ko je nemški cesar Friderik III. povzdignil Krško v mesto. Grb je bil opisan in narisan v tekstu ustanovne listine, vendar se je originalna upodobitev izgubila, grb pa je ohranjen na srebrnem pečatniku iz istega leta, kije danes ohranjen v Posavskem muzeju v Brežicah, ter v opisu v privilegiju, vendar si oba vira nista popolnoma identična. Pred proslavo 500 letnice ustanovitve Krškega je dr. Božo Otorepec predlagal novo oblikovanje mestnega grba, na podlagi prvotnega opisa pa gaje stiliziral akademski slikar Savo Sovre. Ta je bil leta 1977 v barvah objavljen v zborniku Krško skozi čas, sedaj pa je tudi z odlokom sprejet. Opis grba se glasi: »Grb mesta Krško predstavlja ščit modre barve. Na zelenem hribu na dnu ščita stoji na desni strani sv. Janez Evangelist v rdeči obleki z zlatim kelihom v levici, iz katerega izvirajo tri kače. V drugem delu ščita je podoba mesta s stolpi, belim obzidjem in rdečimi strehami.« VESELA GLEDALIŠKA JESEN BREŽICE — V sredo, 6. novembra, so v tajništvu Zavoda za kulturo v Brežicah pričeli s prodajo 3. gledališkega abonmaja, ki obsega štiri predstave gostujočih poklicnih igralskih ansamblov. V abonmaju ponujajo razvedrilo in smeh, skratka repertoar z lahkotnim žanrom v stilu dobre komedije. Cena abonmaja je 600 SLT, kar je 30 do 40 odstotkov ceneje, kot znaša vsota posameznih vstopnic, moč pa jo bo poravnati v dveh obrokih. Cena abonmaja za dijake in študente je le 300 tolarjev. Abonma bo v prodaji do 21. novembra, interesentom pa priporočajo, naj si stalne sedeže čimprej zagotovijo. Natančnejši program abonmaja bomo objavili v prihodnji številki. KABARET »EJ GA AS GA VIDU« SEVNICA — Sevniška Zveza kulturnih organizacij prireja v okviru sev-niškega občinskega praznika v torek, 12. novembra, ob 19. uri v dvorani GD Sevnica gostovanje jeseniškega kabare-ja »Ej GA AS DA VIDU. Avtorje Tone Fornezzi — Tof, režiserka Vera Smukavec, igrajo pa Tatjana in Klemen Košir, Irena Leskovšek in Rado Mužan. ŠOLA, UČENCI, DRUŽINA SEVNICA — Sevniški občinski odbor SKD vabi vse občane, še zlasti pa starše in učitelje, drevi, 7. novembra, ob 19.30 v dvorano GD Sevnica na predavanje in razgovor na temo »Šola, učenci, družina«. Sevniški krščanski demokrati so za tokratno temo povabili v goste prof. Angelco Žerovnik iz Pedagoškega inštituta. KRŠKO — Na zadnjem zasedanju krške občinske skupščine seje veijetno prvič v zgodovini tega političnega telesa oglasila romska govorica. Za svoj uvod v razlago predloga izvršnega sveta o možnih lokacijah za razselitev Romov iz Kerinovega Grma seje sekretar Danilo Siter poslužil odlomka romske pravljice o nastanku tega ljudstva, najprej v originalu, nato še v prevodu. Kako je bila poslancem všeč ta pre- nastanjenih 21 romskih družin s pri- miera, bi težko ocenili, saj aplavzi v skupščini niso v navadi, če pa bi merili po dolžini razprave o predlogu, ki seje zavlekla kar tja v poldrugo uro in se končala skoraj brez rezultata, pa bi lahko rekli, da delegatov tudi sekretarjev poetičen uvod ni dovolj omehčal. V romskem naselju Kerinov Grm je v barakah in drugih zasilnih bivališčih bližno 100 prebivalci. Pogoji za življenje so bedni, saj komunalna ureditev ni možna. Naselje stoji na nekaj več kot 47 arih družbenih zemljišč, delno pa tudi na privatni posesti. Ker je naselje postavljeno sredi polja, je sedaj neposredno uničenih blizu 4 ha zemljišč, poraščenih z grmovjem, ogroženih pa je še 20 ha okoli ležečih kmetijskih površin. Izvršni svet predlaga razselitev na tri možne lokacije, in sicer v naselje Rimš, kjer že sedaj živi nekaj romskih družin, na kmetijo Krištof in na južni konec vasi Gorica ob cesti za Veliko Mraševo. Razumljivo je, da so bili v razpravi najbolj aktivni poslanci tistih krajevnih skupnosti, ki se jim je obetala nova romska soseščina, zavedajoč se, da bi jih njihova volilna baza pošteno pritisnila ob zid, če bi pristali na take predloge. Sicer pa, kaj bi izvršni svet s svojim skromnim predlogom, ki je bil, kot je Mirna terja enoten nastop Posvet o reki Mirni opozoril na ekološke razmere v Mirenski dolini — Brez pomoči ne bo šlo SEVNICA — Na pobudo scv-niških ribičev je pretekli teden vendarle prišlo do delovnega posveta ribičev, vodarjev, inšpektorjev ter predstavnikov trebanjske in sevniš-ke občine. Kot je poudaril v imenu sklicatelja Matjan Kurnik, predsednik sevniškega občinskega izvršnega sveta, so se sestali predvsem zato, da bi se medsebojno informirali, 1 ' ” ' ‘ nije, bistveno drugačne od tistih, ki jih opravlja njihov zavod, saj zajema vzorce pri onesnaževalcih, ne pa na dveh stalnih mestih, na reki Mir- ni, kot to počne HMZ. Stanje pa, po besedah Povževe, še zdaleč ni kakšno je dejansko stanje na reki Mirni. Žal so pogrešali predstavnike litijske občine. Sevniški ribiči so povzeli konkretne pripombe iz protestnega pisma, o katerem smo že obširno poročali. V štiri točke so strnili svoje minimalne predloge za izboljšanje ekoloških razmer v Mirenski dolini. Reka Mirna je namreč v upravljanju sevniške ribiške družine, in sicer od izvira do izliva v Savo — v dolžini 41 km, za vseh 18 pritokov Mirne ter za ribnike v Prelesju, Bruni vasi in Krmelju. Ribiči menijo, da bi moral biti kataster onesnaževalcev s podatki o proizvodnji, nevarnih snoveh in varovanju na občini, inšpekcijam pa bi morali zagotoviti potreben denar za njihovo učinkovitejše in samostojnejše delo. Ribiči opozatjajo, da bi morali pospešiti priprave za izgradnjo čistilne naprave za Presad v Gabrovki, dokončati čistilno napravo na Mimi in vanjo napeljati vse odpadne vode, povečati čistilno napravo v Mokronogu, nadaljevati priprave za izgradnjo čistilne naprave pri KPD Dob in v Krmelju. Doseči je treba dejansko obremenitev onesnaževalcev Mirne s prispevnimi stopnjami za uporabo vode in onesnaževanje. Mag. Meta Povž, biologinja z zavoda za ribištvo, je dejala, da bi morala biti vsaka slovenska občina vesela. da ima take ribiče, ki tako »tečnarijo in pritiskajo«. Opozorila je. da so analize, kijih dela Hidrometeorološki zavod (HMZ) Slove- normalno. Predsednik trebanjske vlade Jože Rebolj je menil, da sestanek ne sme izzveneti kot pritisk na občino Trebnje, da mora do določenega roka postoriti to in ono, saj tega sama, brez pomoči republiškega ekološkega dinarja in prispevkov onesnaževalcev, ne bo zmogla. Dejal je, da ne držijo ugotovitve ribičev, da je vodenje čistilne naprave na Mimi nestrokovno. Trebanjski župan Ci- ril Pungartnik pa je opozoril, da v 1 *'e,kibior Sloveniji ni občine, ki bi ob pomoči vodarjev toliko naredila za ureditev čistilnih naprav kot prav trebanjska občina. P. PERC SKRB 7.A RIBJI ŽIVEU — V nedeljo so sevniški ribiči z agregatom iz Vranjskega potoka (na sliki) končali izlovpostrvi, potem ko so to že opravili v Sevnični. Drožanjskem in Canjskem potoku. Plemenke bodo v času drsta v ribogojnici osmukali in čez kakšen mesec vrnili skupaj s številnimi mladicami v te potoke, predvsem v Čanjskega, ki velja za gojitvenega. (Foto: P. Perc) • Izvršnemu svetu je bilo naloženo, naj pripravi nov, strokovno dobro utemeljen predlog, sedanjega pa skupščina jemlje le kot informacijo o aktivnostih sveta. Razprava pa je vendarle odprla nekaj novih pogledov na problematiko in nekaj originalnih predlogov. Omenimo le dva. Po prvem, ki je bolj utopičen, naj bi vsaka krajevna skupnost v občini prevzela skrb za nekaj romskih družin, po drugem pa naj bi v romskih naseljih zaposlili ljudi, ki bi si pridobili njihovo zaupanje in jih prek njih postopoma civilizirali. Vse je torej ostalo le pri predlogih. bilo na koncu ugotovljeno, celo neusklajen z občinskim pravilnikom, lahko dosegel. Če bi ga poslanci sprejeli s preglasovanjem, bi gotovo pogorel tam, kjer bi bilo za taka nova naselja nujno potrebno dobiti soglasja. T JAK§£ Izvršni svet SO Brežice objavlja na podlagi sklepa št. 363-2/91 -7, z dne 23.10.1991, naslednji NATEČAJ za oddajo v najem stavb, . na katerih ima pravico uporabe Občina Brežice 1) Stavba na Cesti prvih borcev 15 — stara lekarna 2) Stavba v Levstikovi ulici 2 — stari zapori 3) Stavba v Ulici 21. maja 4 — vodovodni stolp 4) Stavba na Cesti prvih borcev 24 — stavba bivših DPO Izbran bo ponudnik, ki bo izpolnil naslednje pogoje najema: — vzel v najem celo zgradbo — predlagal najugodnejšo rešitev za adaptacijo in oživitev stavbe ter vpeljal atraktivno in donosno dejavnost, vse v skladu z zgodovinsko, urbanistično in oblikovno vsebino starega mestnega jedra — upošteval vse zahteve za ohranitev zgodovinske vrednosti stavb (po Odloku o razglasitvi starega mestnega jedra Brežice, Ur. list SRS 42/88), zavarovanih kot kulturni spomenik — zagotovil adaptacijo stavb v roku treh let. Ostale informacije in pogoje najema lahko dobite pri Sekretariatu IS vsak delovni dan od 7.00 do 9.00 ure osebno ali po telefonu št. 62-050 (0608). Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe na naslov SO Brežice, et, Cesta prv' Izvršni svet, Cesta prvih borcev 18, Brežice, v zaprtih kuvertah z oznako »ne odpiraj — natečaj za najem«. Ponudbe pričakujemo do vključno 15. 11.1991. O rezultatih natečaja bodo ponudniki obveščeni v naslednjih 15 dneh. Cesta kot pravljica o jari kači Prebivalci Loke so ogorčeni, ker še vedno ni asfaltirana cesta proti Radečam — Letos v sevniški občini posodobljenih več cest kot drugje________________ LOKA PRI ZIDANEM MOSTU — Ali bo končno posodobljena regionalna cesta R 330 Loka—Radeče, kije izjemno slabo vzdrževana, zlasti z radeškega konca? Zanj naj bi skrbelo celjsko cestno podjetje, ki pa za to ne kaže posebno velike vneme, ker pač na cestaije ne pritiskajo dovolj odgovorni v laški občini. Laščani že vedo, zakaj se tako malo zanimajo za to povezavo s sosednjo sevniško občino še po levem bregu Save. do zadovoljni, da bodo končno prišli do asfaltne povezave z Radečami in Zidanim Mostom po tej bližnjici. P. P. Ločanom pa zmanjkuje potrpljenja, zato so funkcionarji loške krajevne skupnosti morali odkrito seznaniti sevniške občinske može, daje veliko vprašanje, ako jim bo še uspelo krotiti nezadovoljstvo krajanov zavoljo mačehovskega odnosa Ljubljane do tega odseka regionalke. Ločani so namreč že pred časom zagrozili, da bodo v znak protesta, ker se posodobitev te ceste vleče kot jara kača, blokirali cestne povezave z zunanjim svetom. Seveda bi bil tak protest lahko zgolj opozorilne narave in le za krajši čas, saj se zavedajo, da bi ob daljši zapori cest krajani škodili predvsem sebi. In to navkljub temu, da imajo zelo dobre zveze po železnici, pri kateri je zaposlenih veliko Ločanov. Na sevniški občini imajo dosti razumevanja za probleme Ločanov, toda tako kot obljube republikancev tudi razumevanje Občinarjev še ni zgradilo nobene ceste. Je pa sevniški sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora zahteval od republiške uprave za ceste, naj vključi v svoje načrte za prihodnje leto posodobitev te ceste, in sicer tako, da dela ne bi terjala večjih posegov v teren oz. v varstveni pas železniške proge. Da bi morebiti republikance le pritegnili k sodelovanju, se pravi, da bi jim prihranili precej denarja, so Sevničani pripravljeni sprejeti tudi najcenejšo in najslabšo inačico posodobitve. To pa bi verjetno pomenilo, da bi bolj malo širili ozko, ovinkasto in na to nevarno cesto ter položili le asfalt. Sprijaznili pa bi se celo z izmeničnim enosmernim prometom, če bi s tem soglašalo republiško ministrstvo za promet in zveze. Ločani bi bili s tako rešitvijo še najmanj zadovoljni, a kdojih bo kaj vprašal! Naj bo- • Nekateri sevniški občinski funkcionarji pravijo, da bi v sevniški občini lahko bili zadovoljni s tem, kar je bilo letos narejenega za posodobitev cest. Po teh izjavah naj bi letos Sevničani v povprečju dobili petkrat več asfalta kot v drugih slovenskih občinah. Kljub temu je sevniška vlada podprla sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora, ki je od republiške uprave za ceste zahteval, da se v letu 1992 nadaljuje modernizacija regionalne ceste R 363 Impolje—Za-vratec, za regionalko R 386 Zavra-tec—Bučka—Škocjan pripravi tehnična dokumentacija in pridobi lokacijsko dovoljenje. V izhodišča za plan 1992 naj bi republiška uprava za ceste vključila tudi pridobitev potrebnega lokacijskega dovoljenja za prestavitev magistralne ceste M 3 na območju Boštanja ter izdelavo tehnične dokumentacije. Novo v Brežicah j LE KOMEDIJE — Jesenski gledališki! abonma v Brežicah ima na sporedu 1( komedije, zato se pesimisti že križajo Pravijo, da se Brežicam gotovo obetajo črni časi, pa si je občinska politika po I« preizkušeni rimski metodi naročila konte-dijante zato, da bi ljudje pozabili na to kdo jim je te črne čase skuhal. ZGODOVINSKA FOTOGRAFIJ* — Prav ganljivo je bilo videti, kako so vladne žene in možje treh posavskih obči" ob zaključku enodnevne turneje po svojih revirjih v viteški dvorani brežiškega grade pridno ubogali vsak namig uradne foto grafinje, ki jih je pripravljala za skupinsko otografijo. Ubogljivost pa je povsem po pustila, ko jih je hotela postaviti še t* stopnišče. Očitno niso hoteli pokazan kdo stremi najvišje. OBETA SE GNEČA — Po mnenje brežiškega izvršnika Cirila Kolešnika po savska regija ne more prav zaživeti zato ker ji manjka izrazito mestno središče1 najmanj dvajset tisoč prebivalci. Sedaj s* še tisti redki prebivalci brežiške občine, k1 ) ostali na svojih odročnih krpah zemlje; eseio. da iih bodo Dostreali v občins® tresejo, da jih bodo postrgali v občil center, kajti uvoz novih občanov z. jugaj* zaradi državne meje zaprt. NAGRADE ZA INOVATIVNE DEJAVNOSTI BREŽICE — Ob prazniku občine Brežice so nagrade in priznanja za dosežke na področju inovativne dejavnosti dobili: za ustrezno rešitev tenkoslojne fasadne plošče Su-mofas Martin Preskar, Anton Ki-Žan in Franc Brečko, za stroj ** zlaganje računov, dobavnic in na; ročilnic Marjan Žagar, za rotacijsK' motor na tekoča goriva Konrad Aj ster, za projekt in izdelavo cistern« za prevoz bencina Ivan Prešiček. Jože Blažinič, Peter Bohm, Mila" • • r.. • i n • •» Lokar, Stanislav Getjevič, Jo® Soštare Soštarec in Jurij Krošelj, za konstrukcijo in izdelavo tlačne preizku-ševalnice za ventile Jože Blažint Jože Šoštarec, Bojan Kreačič, Vladimir Priveršek in Jurij Krošelj, ** avtomatsko spenjačo Anton Pan-gerčič, za priročnik Moj synthesizef Vilko Urek, za vinogradniški mm-čar Tomaž Jaklič, Branko Kos m Janko Bogovič. Zadnji trije so dobj-li nagrado tudi za traktorsko kosilnico za obrez vinograda. Krške novice Sevniški paberki ZDRAVLJENJE — Neko Scvnič*J ko, kije poslala daljše, z inicialkama Pv pisano pisemce, že dlje časa motijo^ čene stvari. Še najbolj pa jo je O GOSPODARSTVU NA KRATKO — Glede na čas, ki so ga poslanci krške?' parlamenta namenili razpravi o gospod*1' jenju v letošnjem letu, bi sodili, da j« j njim vse v najlepšem redu. Zato pa so to*1 ko dlje in bolj vneto razpravljali o preSf litvi Romov, da bi na koncu ugotovili, k* j ko pravzaprav nimajo o čem sklep*11' , Zdaj verjetno razmišljajo, kdo jih je pf*' | t zaprav ociganil za tistih nekaj ur bf«! plodnega besedičenja. | , IŠČEMO INŠTRUKTORJA — <** de na to, da je predlog izvršnega svet* ^ preselitvi Romov iz Kerinovega grm*. krški skupščini padel v vodo kljub oWi ' nalncmu uvodu v romščini, postaja j / bolj jasno, da je glavni krivec za.spodmUj 1 Danilo Siter, ki romščine ni bral do», j < gladko in občuteno. Novomeščani so** | > pripravljeni takoj poslati Krčanom v«^ ^ l število inštruktorjev v trajno uporabo. I nepreverjena novica o zdravljenju sevniškega direktorja. Bralka navaja govo polno ime in priimek ter podjetjiI * ga direktor krmari. K pisanju jo je sP* * budilo pisanje o zdravljenju ministr^ c Bohove v Švici in bi zelo rada zvedel* I je res, da si je ta sevniški direktor celo i lel zdravljenje v Ameriki. Že res, I vplivni možje lahko privoščijo več k*^ navaden državljan, toda kar je PreV%! 1 pač preveč! In kako naj bi si zdra^f / lahko privoščilo take izdatke, »če p* J j mo, daje v totalnem razsulu«. Spošto | , hralki sp 7Jihvaliniemn ta komoliU1® » bralki se zahvaljujemo za kornplim'(■ da smo »kot novinaiji že večkrat r** j f Ijali prenekatero nepravilnost,« bojim f ^ se, da bo tokrat njeno upanje, da bi Pfv lažili njo in širšo okolico, nekoliko Srj. nelo. O domnevnem zdravljenju *e u ^ kega direktotja v Ameriki namreč ne ^ na republiški upravi za zdravstveno , stvo ničesar, je pa res, da je bil om«^. 1 direktor na službenem potovanj u o*- rja ( kovni ekskurziji onkraj Sredozem* S morja in ne na drugi strani Atlantik*,« » PRESEŽKI —Čeprav v Lisci ob^jj. t pokličejo delavce, ki so na začasne1" p. >, kanju, za nekaj dni nazaj v tovarno, Py i ste, ki so na prisilnem dopustu, vs* y i grize črv dvomov, ali se ne bo začasn kanje sprevrglo v trajno. UDAR — V sevniškem Elektruj«^ , šlo do zamenjave vodstva kot strel* nega. Nekateri si od tega »nočnega ^ še dolgo ne bodo opomogli, četudi J ,• da je svež veter lahko blagodejen. iliški u I« žajo. iiajo 0 že ime- 1 to, I 'IJA o so bčie ■ojit rad# 'oto-iško po- ; II« zali, enj# po- rato, če* nljA nsk' ja j* Kako utripa novi sistem Jytri dopoldne predstavitev računalniške vključitve K Mirana Jarca v knjižnični informacijski sistem NOVO MESTO — Mineva leto, ko smo v Dolenjskem listu prvič pisali o Harneri Študijske knjižnice Mirana Jar-j-Ma se računalniško opremi. Sledila je ,tra akcija, kije vključevala tudi zuna-nJ° pomoč pri tem, in pred malo več kot P°1 leta seje Študijska knjižnica že lah-*° vključila v enotni knjižnični informacijski sistem v Sloveniji. Namen vključitve je bil omogočiti “Porabnikom, da dobijo v tej novomeški ustanovi iskane informacije iz ka-crekoli večje (nacionalne, specialne ali Plošnoizobraževalne) knjižnice v naši republiki. V omenjenem sistemu so m*mreč vse večje slovenske knjižnice ativne sooblikovalke vzajemne baze j^Kjatkov, to pa pomeni, da se vsaka Publikacija na host-u (ta je v Inštitutu ^mrmarijskih znanosti Univerze v Ma-tboru) obdela samo enkrat, vse druge “Jižnice pa zapis skopirajo v svojo lo-*®mo bazo. Z vzpostavitvijo računalniškega si-*ma in vključitvijo v enotni zunanji si-'em so tudi v Študijski knjižnici Mira-■ ® Jarca nastale nove možnosti za ■panje informacij. Tako je omogočen °stop oz. »vpogled« v kataloge vseh pcjih slovenskih knjižnic, iskanje po ličnih bazah podatkov, dostop do tu- SLOVENIJA 1991 jih baz podatkov itd., knjižnica pa gradi tudi svojo lastno bazo podatkov in se pripravlja na računalniško izposojo. Šistem, ki v tej novomeški ustanovi že deluje, pa bržkone ni zanimiv le za njeno osebje, za knjižničarje in druge zaposlene, temveč tudi širše, predvsem za tiste, ki bi ga lahko samo preizkusili in uporabljali. Študijska knjižnica seje zato odločila ta sistem javno predstaviti, in sicer bo to jutri, v petek, 8. novembra, dopoldne ob 10. uri v knjižnični čitalnici. Knjižnica je na predstavitev povabila številne potencialne uporabnike, še posebej pa knjižničarje iz novomeške in okoliških občin. Sicer pa bodo v knjižnici na voljo za ogled in razlago računalniškega informacijskega sistema katerikoli drug dan, če kdo od povabljenih ne bi mogel priti na jutrišnjo predstavitev. I. Z. SLIKE, KI POTREBUJEJO PRIJAZNOST— V torek, 29. oktobra, je bila v galeriji Miklove hiše v Ribnici otvoritev razstave slik — objektov akademskega slikarja Tadeja Pogačarja. A vtorja in razstavljena dela je v uvodnem delu slovesnosti predstavil umetnostni zgodovinar dr. Jure Mikuž. Gre pravzprav za samo tri, po velikosti in vloženem delu obsežnejše slike, ki gledalcu ob ugotavljanju avtorjevega sporočila dopuščajo možnost različnih interpretacij. Kot je dejal dr. Mikuž: »Razstava je tak dogodek, da ne bo lahko razumljiv. Potrebno je biti prijazen do teh slik, da bodo tudi slike prijazne do nas.« Na posnetku so od leve proti desni dr. Jure Mikuž, slikar Tadej Pogačar in kulturni animator v Ribnici, Stane Klun. (Foto: M. Leskovšek-Svete) Na Grmu plesna delavnica pariške šole Vodil jo bo Fred Lassere, profesor z mednarodnim ugledom iz Pariza NOVO MESTO — Od ponedeljka, 11., do četrtka, 14. novembra, bo v avli tukajšnje OS Grm potekala plesna delavnica Jazz in tap-dance pod vodstvom Freda Lassera, rednega profesoija na Centre du Dance du Marais v Parizu. umetniških del Božidarja Jakca v Jak- Udeleženci bodo imeli ob popoldnevih šolske ure iz jazza za nižjo in višjo stopnjo ter tap-dancea za nižjo stopnjo, ob večerih pa bodo spremljajoče kulturne prireditve. Tako si bodo v ponedeljek zvečer ogledali stalno zbirko -KO keg» idat rese ,k»' t*\ >ravj itF Oie| it#1 n*,1 inf , s« ,vol It'1 I* Razstava del osemnajsterice Posavski likovniki spet _v brežiškem gradu BREŽICE — Likovniki, ki delujejo v brežiški, krški in sevniški °bčini, in to akademski in ljubiteljski, se bodo tokrat predstavili s svojo tradicionalno vsakoletno razsta-vo v brežiškem gradu. Slovesna otvoritev bo v četrtek, 14. novembra, ob 18. uri v galeriji Posavskega muzeja. Razstavljalo bo osemnajst slikarjev, grafikov in kiparjev, in sicer: Vlado Cedilnik, Stane Fabjančič, Sonja Flisek, Bojan Horvatič, Karmen Jazbec, Slavica Jesenko, Andreja Komočar, Alojz Konec, Asta Lazar, Lado Leben, Tugo Lebič, Cvetka Miloš, Silvo Mirt, Pavle Predanič, Zvone Skalicki, Jerica Šantej, Darja Veljkovič in Viktor Zemljak. Njihova delaje izbrala za razstavo komisija Združenja likovnih skupin Slovenije iz Ljubljane. Razstava bo prikaz najboljšega, kar so v zadnjem obdobju ustvarili posavski likovniki, in to v najrazličnejših tehnikah. Tako bodo na ogled olja, grafike, akvareli, skulpture iz lesa in gline, motivno pa se ta dela vežejo na domačo pokrajino in življenje v njej. Razstava bo odprta do konca novembra in organizatorji upajo, da bo deležna vsaj takšnega zanimanja pri posavskih ljubiteljih likovne umetnosti, kot so ga bile prejšnje. Ko se bo v galeriji Posavskega muzeja iztekla, jo bodo, tako vsaj upajo, postavili tudi v krški in sevniški občini. popadajo tudi spomeniki Resorji na Hrvaškem ne prizanašajo niti kulturnim spomenikom, ki so pod zastavo Unesca Hniflna na Hrvašk em je neusmiljeno HleUj0Ča' Podivjana jugosoldateska Po(>nUr ne P^anaša in v barbarskem vJUneP°zna meja. Tako končujejo ce ev‘nah cerkve, šole, vrtci, bolnišni-Pi'n *arne’ ce^a naseila- Predagresoji p0jl( varno, celo kulturni spomeniki l0sinvar^om Unesca ne. Najbolj ža-nnr°Paje, da niti mrtvih ne pustijo pri *kn nenas‘tnem zlu je agresorska voj-dQS?ePrekosljiva in neustavljiva. Kot je l Je zarotila, da mora izničiti vse, kar kore^k0- Iztrebiti hrvaško kulturo do je J1"1- Torej upepeliti prav vse, na kar hrvaški kulturnozgodovinski njQn^se to pa jugosoldateska poče-L^kih tleh, v hrvaški domovini j6»| kun/barska sla je porušila tudi več r Ct,c' Marsikje je od knjig ostal le ■K i (Ql<>epe*a' Samo v eni knjižnicije kon-r PfB .C Plamenih okoli 80.000 knjig. Ve(jp?’ da je bilo med temi knjigami knjit St^V‘lo še posebno dragocenih del, redkosti Vse^m!‘^ ^1rvaški je potrebna takoj in v i^Jikah. Tudi na kulturnem podle o j Slovenija seje za to področje tudi s,fokVa^ 'n mevo razdobje svojega življenja. Kdor misli da svoje prisege ne bo mogel dajati, mu dajem priložnost da odide, ne da bi mu kdo to zameril Vaš škof vasje to jutro pripravil Čistega srca stojite tu, da bi položili zaobljubo vojaka.« Leon Rupnik: Zgled za novo Evropo je Tretji rqjh Tudi Leon Rupnik je Sloveniji obetal Hitlerjevo Evropo. Kot poroča Slovensko domobranstvo, je 24. septembra 1944 slovenskim domobrancem zabičal »Od vašega zadržanja in mere vaše pripravljenosti pa bo tudi odvisno, kakšno mesto bosta naš narod in naša domovina zavzela v družbi narodov na novo urejene Evrope«. In ob koncu 1944. leta še enkratna katerem se nahajate, ni vaše mesto in da opravljate delo, ki sega iz dna svoje krščanske duše sramujete. Rekli so vam, da se borite za vero. Poglejte, kaj je nemški nacizem storil z milijonom Slovencev! Kaj je ostalo, od naše vere, naših cerkva, domov in društev?! Vse je Nemec strl in sedaj vzgaja našo mladino v poganstvu. Skupaj s Hitlerjem — za vero? Kdor vam je to govoril ni govoril resnice. Deset milijonov katoličanov preklinja Hitlerja in njegovo poganstvo. Rekli so vam, da se borite proti komunizmu. Naša katoliška cerkev v vsej svoji zgodovini bojev ni krive vere premagala s pre-»Ker smo evropski narod, mora tudi naša dežela sodelovati v boju za novo Evropo, f katerem nam je zaradi načelnosti prvenstva in žrtvovanja zgled Nemčija.« Prof. dr. Stanko Kociper (SD. šL L, 3. 8. ni več strankarsko komunistično gibanje; OF je danes narodno gibanje, ki je le pod komunističnim vplivom Borba proti OF, to je borba proti komunizmu, je borba proti lastnemu narodu, ki se bori za svojo svobodo. Položaj v domovini sem nepristransko obrazložil velikemu katoliškemu učitelju f Oksfordu, bivšemu prijatelju prof. Erlicha. On je stvar preučil in premolil ter odgovoril Pod nobenim pogojem in v nobenem primeru ne smemo mi, katoličani, stati ob strani v boju za narodno osvobojenje in jaz ne poznam načel krščanske vere, ki bi obvezovala katoličane, da pomagajo sovražniku naroda proti svojim lastnim rojakom Ne pozabite, da ni nemški nacizem nič manj brezbožen, kakor komunizem a je celo bolj nevaren s tem da drugim naznanja, da se bori za vero. Takoz-vani katoliški učeniki vele, da zahteva katoliška vera, naj verniki pomagajo sovražniku svojega naroda, ki da se bori za svobodo. To je neresnica in lažne so trditve, da boj za ohranitev vere zahteva od koga, da je dolžan prelivati bratovsko kri! Morda so vam rekli, da se borite za domovino. Poglejte, kaj je Hitler napravil na Štajerskem Gorenjskem in Koroškem Kaj je nacizem tam storil s slovenskim jezikom slovensko kulturo in slovensko mladino?! In taki zločnici naj rešujejo domovino?! Vse, kar ste pretrpeli, vam vendar ni moglo zamračiti razuma in zakrkniti srca, da ne bi videli in čutili, da ste bili sramotno prevarani, ko so vas postavili ob nemško cunjo s kljukastim križem in iztisnili iz vaših ust prisego zvestobe svojemu lastnemu krvniku, vam stisnili v roke puško, da bi ubijali svoje lastne brate. Zato pa — fantje in možje — morate stran od tam kjer stojite. Proč morate od tam za vsako ceno in za vsako žrtev. Morda vas bo ta odločitev stala nove preizkušnje. Naj! Samo, da ste zbežali proč od sovražnika in umili obraz in vest Kam naj bežite in kako, vam navodil dati ne morem razen enega —da morate proč od sovražnika, dokler je še čas. Vsi oni, ki se hočejo dejansko boriti za osvoboditev domovine — in to mora biti danes naj večji vzor vsakega slovenskega človeka —pojdejo po najkrajši poti v OF, kije v imenu Jugoslavije in zaveznikov postavljena, da vodi borbo za naše osvobojenje. Tisti pa, ki mislijo, da jim to ni mogoče, naj storijo vsaj eno; naj vržejo stran nemško orožje in naj prenehajo z ubijanjem lastnih ljudi, in naj pomagajo v borbi za svobodo svojega naroda ...Govoril sem vam kot duhovnik, kot Slovenec in vaš prijatelj ob uri, ko so f veliki nevarnosti vaša čast in vaša mlada življenja.« DOMOBRANSKA PRISEGA »Prisegam pri Vsemogočnem Bogu« da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nem« fiko oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slo- i vensko domovino kot del svobodne Evrope, j Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.« » Vaši voditelji vas gonijo v pogin!« Vsebina letaka: Slovenski domobranci! Vaši izdajalski voditelji, z Rupnikom vred, bodo pred sodiščem sojeni na življenje in smrt! Ali pomnite: oni vas gonijo v vaš lastni pogin, ko vas zapeljujejo v klanje vaših nedolžnih bratov. Ko so se sestali v Teheranu Roosevelt, Churchill in Staln, so zapečatili usodo vsakega vojnega zločinca v Jugoslaviji z besedami » Vsi, ki so odgovorni ali so se prostovoljno udeležili nasilstev, umorov in pobojev, bodo prignani nazaj na kraj storjenih zločinov, da bodo sojeni odprostih vlad, ki bodo tam postavljene. Za vsako deželo bodo tam sestavljeni imeniki z vsemi podrobnostmi Varujejo naj se oni, ki si do zdaj še niso omadeževali svojih rok z nedolžno krvjo, da se ne pridružijo vrsti krivih, ker trdno je zagotovljeno, da jih bodo tri zavezniške sile preganjale do zadnjega kota na zemlji in jih izročile njihovim tožnikom, da zadoste pravici«. To je poroštvo treh velikih zaveznic Jugoslavije: Velike Britanije, Rusije in Amerike«. Domobrancev takšna opozorilna povabila na stran zavezniških sil niso prepričala. Še leta 1945. so prisegali zvestobo Hilterju, Tretjemu rajhu. Ob tem je treba še poudariti, da je Tito kot vrhovni poveljnik NOV in POJ nekajkrat pozval vse enote, ki so se borile proti NOV — tudi domobrance — tako kot Izvršni odbor OF prej belogardiste, naj vstopijo v NOV. Zadnja amnestija je veljala do 15. januarja 1945. Vendar seje nanjo, tako kot na vseprejšnje, odzvalo le malo domobrancev. Po vojni so, kot vemo, vse vojaške sile, kise niso odločile za zavezniško stran, temveč so do konca služile Hitlerju, doživele sojenje in obsodbo niimberškega sodišča. Slovensko domobranstvo je bilo uvrščeno kot del pomožnih enot SS med tiste organizacije, ki jih je status niimberškega sodišča opredelil kot zločinske in zato zavezniške države pooblastil, naj njene pripadnike sodno preganjajo. Nedvoumen namen društva NSZ, da bi doseglo pravno, politično in vojaško rehabilitacijo domobranstva, pomeni tako poskus revizije niimber-ških sodb, česar se doslej niso lotili nikjer drugje v Evropi Tudi avstrijska državna pogodba izrecno prepoveduje obnovo organizacij, ki bi razširjale nacistično ideologijo. Znano je, s kakšno politično vihroje mednamdnajavnost sprejela izvolitev Waldheima za avstrijskega predsednika potem, ko se je razkrila njegova soudeleženost f enotah SS. Svet je nacizem ožigosal kot zločinsko gibanje 1944) je pisal podobno: »V neizprosni borbi proti boljševizmu moramo očistiti slovenski značaj in združiti vse preizkušene sile za bodočnost, ki nam bo dala le to, kar si bomo s trdim delom sami prislužili« V daljši razpravi »Evropa in boljševizem« (SD, ši 2. 178.1944) lahko preberemo še tele njegove ocene: »Gospodarski razvoj Evrope je služil samo interesom ameriško-židovskih kapitalistov, ki so ga znali izrabiti f lastno korist ter boljševiški razkrojevalni politiki (...) Velika ura nove Evrope in novega socializma se bliža. Socialna politika nemške države potrjuje, da bo A dolf Hitler uresničilpra vi socializem v vsej Evropi« V tretji številki Slovenskega domobranstva (31. 8. 1944) pa je prišel do naslednje ugotovitve: »Imamo samo eno izbiro: ali pogin v boljševizmu ali ustvaritev nove Evrope, Evrope enotnosti in svobode, Evrope kulture in resničnega socializma.« Druga svetovna vojna je pomenila splošni spopad med demokracijo in fašizmom. Takrat je bilo sprejeto temeljno izhodišče, da je vojaška zmaga nad nacizimom in fašizmom prvi in najnujnejšji pogoj za svobodo sveta in vsakršnega demokratičnega napredka. Takrat se je oblikovala tudi protihitlerjevska koalicija za ureditev sveta po svetovni vojni V njenih načrtih in dogovorih je bilo zato prostora samo za skupno in popolno zmago nad fašističnimi državami in njihovimi zavzeniki Za ta cilj je bila pomembna le mobilizacija vseh človeških in materialnih sil zaveznikov, vključno s prispevkom, ki ga zmore dati odpor narodov v zasuž- 5»LOVENSKI DOMOBRANCI Vaši izdajalski voditelji, z Rupnikom vred, bodo pred toi1^ sojeni na življene in smrt! Ali pomnite: oni Vas gonijo v pocfin, k a Vat zapeljujejo v klahje Vaših nedolžnih bratov. c .Ko so se sestali v Teheranu Roosovelt, Churchill in Stalin, * itoiin, - pečatiji usodo vsakega vojnega zločinca v Jugoslaviji z besn' "Vsi, ki so odgovorni, ali so se prostovoljna udeležili, , umorov' in 'pobojev, bodo prignani nazaj na kraj storjenih da bodo sojeni od prostih vlad, ki bodo tam postavljene. *• ko deželo bodo tam sestavljeni imeniki z vsemi podrobnesli"'1 .. Varujejo naj se oni, ki si do zdaj ie niso omadeževali . * nedolžno krvjo, da te ne pridružijo vrsti krivih, ker trdno j« ** tovljeno, da JiH bodo tri zavaznitke sile preganjate do zadnjeg® na zemlji in-Jih izročile njihovim tožnikom, da zadoste pravih ' To ja poroštvo treh velikih zaveznic Jugoslavije: Velike Bril1"'1 Rusije in Amerike. ^.. njenih deželah. Nikakršnega razumevanju * bilo f teh dogovorih za sporazumevanje v oboroženo kolaboracijo držav in politih skupin s fašističnimi napadalci , Skladno s to opredelitvijo so po vojni ravnali z vsemi ki so se f tej zelo razpoznaj izostreni dilemi za prihodnost človeštva napft no odločili in stopili na stran nacizma v sleK nem narodu. Dr. France Bučar, predsedf slovenske skupščine, pravi v svoji »Usodne odločitve« o tistih, ki so se nap®* odločali■ »S tem so dokončno in neprekK zapečatili svojo usodo. Kar je sledilo, jer samo še logična posledica njihovega objejW nega podpiranja Nemcev. Deliti so morali v? do premaganca, in sicer v širšem okviru cdj nega nemškega poloma In kar je najhujfc* gre samo za vojaški zlom, pač pa za "l°r,L diskvalifikacijo. Nacizem ni bil samo voj poražen. Ves svet ga je ožigosal kot zloi^ gibanje. Vojaškemu porazu je namreč sled*? Numberg. Kdor seje zvezal z nacizmom,jelF lil njegovo usodo. Tu je povsem drugotno šanje, kakšni so bili njegovi nameni in za tako sodelovanje.« . Karkoli že se je dogajalo na Slovenske*! vojni, o tem je mogoče in je potrebno krit*’?. premišljati na različne načine. Dejstvo pa ji? ! je bila odločitev večine slovenskega narodjj’ OF in osvobodilno vstajo njegovo odi zgodovinsko dejanje, brez katerega bi bili, kar smo. Slovenski narod je s tem njem, ne pa s služenjem okupatorju, usIK odporniško gibanje, ki mu je bilo in bo vstopnica v evropski razvoj, kakršnega je gočil prav poraz fašističnih osvajalcev. samo to gibanje je s svojo vojaško, politi! moralno močjo doseglo združitev Dravske^ novine s slovensko Primorsko, izvojevalo fjL vico Slovencev do samoodločbe, utendf, našo sedanjo lastno samostojno, suverenoj: žavo Slovenijo. Zakaj torej poskusi rehab^ rije domobranstva in narodne izdaje, ki fr! jo, da bodo v tako kritičnih trenutkih osae svajanja slovenske državnosti, kakršnept&l Ijamo, ponovno razdelili Slovence na « ■ tabora, namesto sprave med njima oživili še* zaceljene rane, ki jih je povzročila druga lovna vojna, hkrati pa f mednarodni javn°Ti' otežili naša prizadevanja, da se vključimOr Evropo kot suveren, enakopraven, samost°r narod? J Komu koristi draženje Evrope z oživljanj tistega dela naše trpke medvojne in po?€ zgodovine, ki ni v čast in ponos Slovencev, * kor tudi ne tistega dela Evrope, kijevdrug[u tovni vojni nameraval zasužnjiti svet Twj sedanja svobodoljubna demokratična E?(Z zaveda, zgodovina jo je izučila tudi za pNj nje čase. Zato ne dovoli, da bi se medvojno Zr je njenih narodov še kdaj in kje ponovilo-rj venci pa, kot kaže, še vedno ponavr pa, kot kaže, še vedno po nav1! zgodovinsko snov prve evropske učne UtJ«) PETER PORN1' »Postavili so vas pred cunjo s kljukastim križem...« In kako je na takšna prizadevanja slovenskega domobranstva, da bi do kraja služili Hitlerju, reagirala begunska vlada v Londonu, zahodni zavezniki? Oglejmo si le dva primera: nagovor duhovnika dr. A lojzija Kuharja po londonskem radiu domobrancem, v katerem jih pod vtisom naglo se spreminjajočih vojaških in političnih razmer skuša odvrniti od sodelovanja z Nemci, in vsebino letaka, ki so ga spomladi leta 1944 za vez-niška letala trosila nad Slovenijo. Govor dr. Alojzija Kuharja: London, 11. septembra (BTM). »Danes bi se rad obrnil posebej na vas, slovenski fantje, kise nahajate v vrstah tako zvanih demobrancev. Prepričan sem, da ste že s svojim razumom dovolj spoznali in v svojih srcih začutili, da mesto, livanjem krvi, razen svoje lastne. Da, v OF so komunisti in tega nihče ne taji Toda OF danes Bodo hitrejše biološke zakonitosti? O — številu mobiliziranih Slovencev f nemško vojsko od 1941 do 1945 lahko le ugibamo. Po metodi statističnih vzorcev naj bi se ta številka sukala okrog 35.000, iz podatkov neke nemške spomenice (Denkschrift st 8) je to 80.000. Verjetno je resnica nekje f sredi A kakorkoli že je, je, milo rečeno, nenavadno, da slovenskih politikov in zgodovinarjev ni nikoli kaj posebnega zanimalo, kaj se je dogajalo s tolikšnim številom mladih fantov, cvetom maloštevilnega naroda. Ali pa jih to vprašanje »uradno« ni smelo zanimati ker naj bi po prepričanju oblasti to največje število Slovencev pod orožjem v tistem času ne smelo pristati na »napačni strani«, f službi okupatorja. Pri tem so seveda oblastniki kar tako in mimogrede opravili s prisilnimi mobiliziranci jim za kazen nalepili še nekaj etiket, češ, da so ti Slovenci šva-bobranci, karieristi klavci in izdajalci za pokoro pa so sledili razni omalovaževalni in človeka nevredni postopki ki so tako številno in še dokaj vitalno populacijo potisnili na obrobje družbe. S to »družbeno usedlino« si pač nihče ni želel posebej mazati rok, pač pa so bili mobiliziranci kaj hvaležen medij za izživljanje, od tistega najmanj pomembnega uradnička do kakšnega pravovernega velmoža, ki seje vsake toliko časa obregnil ob mobilizirance, te »izmečke naroda«, in si tako nabiral cenene politične točke ob zatonu kariere. Za številne stvari je bilo prikrajšanih tistih okrog 15.000 mobilizirancev, ki so se domov vrnili kot ranjenci —invalidi, saj so ostali brez slehernih pravic, na začetku celo brez zdravstvene zašči- te in varstva Da bi bila njihova beda še večja, so si nakopali na vrat še policijo, udbo, če so si skušali na kakršenkoli način sami doma ali od Nemčije poiskati pomoč in priznanje. Okoli 20.000padlih in izginulih slovenskih fantov in mož na frontah, f taboriščih ali na poti domov za tedanjo oblast ni obstojalo. Zato so nastale premnoge zagate pri dedovanju, sodišča niso smela overjati izjav, za mobilizirance pa je bilo prepovedano izdajanje uradnih izpiskov iz matičnih knjig. Glej ga zlomka, taista oblast pa je priznala pripadnikom — udeležencem vojne kraljevine Italije v Abesiniji ta čas, ki so ga prebili v Afriki, v pokojninsko dobo! Danes je povprečna starost prisilno mobiliziranih že okoli 70 let. Da bi, kolikor se to pač še sploh da, popravili številne krivice in pospešili njihovo reševanje, so se mobiliziranci na Slovenskem ustrezno organizirali V začetku tega leta so v Celju ustanovili Društvo mobiliziranih Slovencev f nemško vojsko 1941 — 1945, ki povezuje 17 območnih odborov z okrog 8.000 člani zajema pa območje Spodnje Štajerske in Koroške. O tem smo že poročali Za območje gorenjskih občin pa je bilo v Kranju ustanovljeno Združenje mobiliziranih Gorenjcev f redno nemško vojsko 1941 — 1945, ki šteje okrog 1.000 članov. Vobehorgani-zacijahše vpisujejo nove člane, ker ocenjujejo, da še živi več kot 15.000 nekdanjih mobilizirancev in vdov padlih ali že umrlih. V obeh vodstvih so se dogovorili da bodo nastopali enotno, da bi bili močnejši Odraz teh prizadevanj je tudi Spomenica, ki sojo poslali predsedniku slovenskega parlamenta dr. Francetu Bučarju, predsedniku vlade Lojzetu Peterletu in pristojnim ministrstvom: za zunanje zadeve, za zdravstvo, vprašanja borcev in socialno politiko, za delo ter za borce in invalide. Poslali so jo tudi Slovenskemu nemu kongresu, saj živi veliko nekdanjih zirancev zunaj matične države. V tej listini Ijajo, da se, žal, tudi po slovenski pon nemu Kungre.\u, saj živi veiiKO neKaanjm 'o& zirancev zunaj matične države. Vtej listiniur^ Ijajo, da se, žal, tudi po slovenski pomladi, Pr J- ko so obvestili predstavnike strank, vlade, d čine in borčevske organizacije, ni zanje 4oVj,' vojni prav nič premaknilo z mrtve točke. nik slovenske borčevske organizacije, Silvan Dolničar, je že letos v razgovoru z tn° ranči dejal, da je res že čas, da se zanje redi, saj jim nihče ne more povrniti tistega ^ doslej moralno in materialno pretrpeli 0°^ je izrazil upanje, da v bodoče ne bo več ovir, & bi bili obravnavani kot žrtve vojne. j* it\ »Od Republike Slovenije pričakujemo, koj in brez odlašanja predlaga Zvezni reP\^ Nemčiji naj zagotovi uresničenje pravic, / mobilizirancem v nemško vojsko v letih 1*^* I QA Irt 4t\t«t p/l/V/f I MS. n/ilM/tJIli, D Stnuhlllčt’ *• JV 1945, ki žive sedaj na območju Republik?*: f ■ ':ih‘nr(i nije, in sicer po veljavnih nemških predpisi zitivni zakonodaji (BVG in dopolnit??? jf Republika Slovenija tega ne sproži, naj K to/f in obveznosti pod enakimi pogoji zagotovi blika Slovenija sama. Odškodnina iz VS^FJ/j vov, kijih zajema nemški zakon (BVG Versorgungsgesetzt), naj se odmeri, kopit01j,-izplača mobilizirancem f enkratnem znest) jj-validski prejemki f odmerjenem odstotku tkjp, nosti naj se izplačujejo tekoče mesečno ? kot to prejemajo invalidi v ZRN. Enako to svojce (vdove, otroke ipd) padlih in Enako naj se rešujejo klimatsko oprema ortopedskih pripomočkov, invalid* j)/-žičko f in podobno,«je med drugim rečeno ,^1-pih Spomenice, ki so jo f začetku a Fgitf#111 ju oblikovali predstavniki celjske in organizacije mobiliziranih Slovencev ? vojsko 1941 — 1945. Pri pogovorih z oblastmi bi bili, zaradi poznavanja l°vrS^uiol^ blematike, mobiliziranci pripravljeni tudi pri pripravi pogodbenih odnosov. UpdLjjk ko, da se bodo slovenske oblasti zdaj saj bodo f nasprotnem biološke zakonite5 jp. dile še največ za rešitev tega gordijskegj^ jjffj priloga dolenjskega SALON Kaj je v knjigi Salon, ki je izšla pred kratkim pri Emo-nici, takega, da ji je oblikovalec dal nadih zrcalnosti? Zadnja platnica Salona je namreč preurejena zrcalna slika naslovnice, in sicer tako, da je pod naslovom knjige slika Ivana Cankarja, njegov zrcalni dvojnik na zadnji strani platnic pa je avtor knjižne novosti Marko Crnkovič. Vsekakor potentna primerjava, ki lanko postane vsaj nekoliko razumljiva, če najdemo tisto, kar naj bi oba, Cankar in Crnkovič, razen enake začetnice v priimku, le imela skupnega. Po vsebini knjige sodeč, je to ostrina kritiškega peresa, morda pa je oblikovalec s svojim prijemom želel poudariti tudi misel, da kritika drži času in razmeram ogledalo. Marko Crnkovič se je kot kritiški publicist pojavil v skupini mlajših piscev, ki so oblikovali rubriko Ura kulturne anatomije v zdaj že pokojni reviji Teleks, nato pa smo ga imeli priložnost srečati na straneh Dela in njegove Sobotne priloge, kjer je kot novinar skrbel za pestrost in popopranost prispevkov o kulturnih dogajanjih. Hitro se ga je prijel sloves brezobzirnega »sesuvalca« priznanih veličin in vrednot. Njegovi prispevki so netili precej jeze in srda pri nekaterih, pri nekaterih škodoželjno hihitanje, pri mnogih začudenje in zavračanje tako jezikovnih kot miselnih akrobacij mladegapisca, nedvomno pa je imel tudi nekaj somišljenikov in pritr-jevalcev. Em in drugi imajo zdaj priložnost, da ob knjigi izmerijo upravičenost svojega odzivanja na Crnkovičevo pisanje in ga ponovno pretehtajo, če jim je kaj do tega. V knj igi je namreč zbranih in kronološko razvrščenih nekaj več kot 30 prispevkov, ki so bili natisnjeni v časopisju od februarja 1987 do lanskega junija. Salon gospoda Crnkoviča je odprt! M. MARKELJ TEMNE KAPLJE NEZNANEGA Tako je naslovila svoj pesniški prvenec Ruža Trem-ski-Gradišnik, s slovenskim književnikom Janezom Gradišnikom poročena Hrvatica iz Majurca, mati pisatelja Branka in prevajalca Bogdana; knjigo ji je v opremi Janeza Zalaznika pred kratkim izdala ljubljanska Založba Emonica. Pesmi so izšle hkrati tudi v hrvaškem prevodu avtorice, in sicer pod naslovom Tamne kaplje ne-poznatog. Zbirka, ki obsega triinšestdeset pesmi, pomeni dvojno presenečenje. Najprej kot nenaden pojav, saj je začela Ruža Tremski-Gradišnik, ki ji je že triinsedemdeset let, pesniti šele potem, ko se je kot dolgoletna profesorica angleščine upokojila. Zatem in predvsem pa je presenečenje njena lirika, po mnenju enega od recenzentov, pesnika Milana Dekleve, so pesmi Ruže Tremski-Gradiš-nik celo prvovrstno pesene-čenje za slovensko liriko. Res, ni prav veliko poezije, ki bi v sebi nosila tolikšno slast ubesedovanja, vendar dolgo zatajevano slast. Pesmi te pesnice kar kipijo iz življenjskih izkušenj ženske in matere, ki so jo preizkušali in kalili ognji vznemirljivega, a minljivega. Iz tega raste čustvenost, ki pa ne izhaja iz morebitne nostal-gičnosti za vsem, kar je postalo odčarani svet. Načus-tvovana misel pesmi grenkobno zori v spoznanje, da »modrino gledamo, / ne čutimo oljašanja«, kajti »predrto je nebo« in »skoz raztrgane predore / padajo kosmi smrti«. čustvena doživetost v zbirki Temine kaplje neznanega je temna. Vse se začenja iz nekega prazavedanja, praspomina na začetek. »V začetku je bila beseda. / Vse je nastalo po njej.« Najprej pa je (bilo) tako: »Kaosuzreš v temi / potem somrak in zarjo, / luč — toplota, hlad, / gubanje tal, razmršene gmote«. To je trajalo bilijone let in prišle so »barve in vonji,/ nedoločljive oblike, premikajoče se gmote, / temne kaplje neznanega, / roji, življenja neznatna in večja«, či- sto nazadnje pa še »človeško bitje / prestrašeno«. Iz knjige veje modrost čustvovanja in tako modrost potrebujemo. I. ZORAN ENCIKLOPEDIJA NEPOJASNJE NEGA Mejne znanosti, kot se pravi raziskovanjem okultnih, magičnih in parapsiholoških pojavov, so postale močno priljubljene in ne glede na to, da jim »resne in prave« znanosti jemljejo strokovno veljavo, je v svetu opazno vse večje ukvarjanje s telepatijo, jasnovidnostjo, preko-gnicijo, telekinezo, spiritizmom in podobnimi pojavi, ki sodijo v to področje in za katere se žal se vedno ne ve, ali gre za resnične pojave, ki jih sodobna znanost s svojimi dognanji ne more ustrezno razložiti, ali za spretne sleparije in ostanke preteklih verovanj. Da gre res za zanimivo področje, dokazuje tudi gora knjig, ki obravnavajo to tematiko, sai je tovrstno branje postalo zelo priljubljeno. Pri nas na Slovenskem doslej nismo prav hiteli z izdajanjem tovrstnih knjig, morda tudi zato, ker se jih je držal sloves šarla-tanstva in se nanje ni gledalo s prijaznim očesom. Vendar so se kljub temu v zadnjih dveh, treh letih na knjižnem trgu pojavile številne knjige, ki obravnavajo to vsekakor vznemirljivo tematiko. Najnovejša v vrsti teh knjig je Enciklopedija nepojasnjenega, ki je pred kratkim izšla pri Tehniški založbi Slovenije. Gre za prevod enciklopedije, ki jo je za angleško založbo Arkana uredil in pripravil znani strokovnjak za mejne znanosti Richard Ca-vendish ob pomoči svetovalca za parapsihologijo prof. J. B. Rhinea. Knjiga v obliki abecedno urejenih enciklopedičnih člankov pojasnjuje vse tisto, kar sodi onkraj meja običajnega izkustvenega sveta, od alkimije, astrologije, čarovništva, hipnoze, joge in kabale do misterijev, neznanih letečih predmetov, obredne magije, parapsihologije, radiestezije, spiritizma, teozofije in vedeževanja. Besedilo spremlja bogat izbor likovnega gradiva. Slovenska izdaja je nekaj posebnega tudi po tem, da ji je dodan prispevek Nevsakdanja krhkost vsakdanjosti, ki ga je napisal Primož Skoberne in v njem predstavil, kaj se s tovrstnega gledišča dogaja na Slovenskem. V kratkemu pregledu magije, okultizma in parapsihologije na Slovenskem je avtor podal verjetno prvi pregled naših najbolj znanih osebnosti s tega področja in predstavil preroKa Jakoba Lorberja, čudodelnika Jurija Humarja, teozofinjo Almo Karlin, učitelja življenja Martina Kojca, litopunkturista Marka Pogačnika in ezoterika Aristiaa Havlička. M. MARKELJ POLICAJI ČZP Delo—Slovenske novice je pred kratkim izdalo knjigo Policija, ki jo je napisal prvi mož slovenske policije mag. Pavle Čelik. S knjigo, prvo te vrste v slovenščini, smo dobili strnjen in poljuden pregled zgodovine policije na ozemlju Slovenije vse do današnjih dni ter pregled razvoja m sedanje organiziranosti. Avtor ki pooseblja razvoj slovenske milice v zadnjih dveh desetletjih in je soobli- POLICAJI orcrtnlfci miličniki poltemi koval vizijo slovenske policije kot moderne evropske policije, se je pri pisanju zgledoval po podobnem gradivu tujih policij, kar po- udarja v spremni besedi. Ni imel namena napisati strokovne študije ali znanstvene razprave, ostal je pri jedrnatem povezovanju znanih dejstev iz preteklosti in sedanjosti, v raziskovanja temnih plati delovanja policije ali kritiko njenega delovanja v posameznih obdobjih se ni spuščal, saj bi to ne ustrezalo osnovnemu namenu knjige. Knjiga je namreč namenjena najširši javnosti, zato je napisana poljudno, mestoma celo preveč suhoparno, vendar pa le informira z vsemi potrebnimi podatki. Med njimi je marsikaj tudi manj znanega in zanimivega, denimo, od kod ime »kifeljc« za policaje. Po knjigi pa bodo s koristjo listali predvsem mladi, ki jih policijski poklic zanima in si izbirajo, kam po končanem obveznem šolanju. MiM KNJIŽNI TELEGRAMI — Mladinska knjiga je izdala delo A. Erjavca in M. Gržini-čeve LJUBLJANA, LJUBLJANA. V besedi in sliki so predstavljena osemdeseta leta v umetnosti in kulturi naše prestolnice. — Založba Obzorja je poskrbela, da se je Maribor pridružil tistim slovenskim mestom, ki že imajo svojo spisano zgodovino. Izdala je namreč monografijo MARIBOR SKOZI STOLETJA, delo 13 zgodovinarjev. — Referati s simpozijev Kopitarjevi študijski dnevi v letih 1989 in 1990 so zbrani v zborniku enakega imena. Zbornik je izšel ob zaključku letošnjih študijskih dni. — Jezikoslovec dr. Jože Toporišič je pri Državni založbi Slovenije izdal zajetno delo DRUŽBENOST SLOVENSKEGA JEZIKA, v katerem so zbrane njegove novejše razprave. — V počastitev 300. obletnice Mozartove smrti je Mladinska knjiga v zbirki Sledi izdala izbor naj znamenitejših pisem tega velikega skladatelja. — Prva slovenska delniška družba Aris je izdala strokovno delo mag. Draga Golje OPTIMALNO VODENJE KLIMA-TIZACIJSKIH NAPRAV. * i mm mmir. § M kV 8 I I 1 I I I 1 1 I __ (^KRKIV za vase zdravje DOLENJSKE TOPLICE5 ZDRAVILIŠČE STRUNJAN * ŠMARJEŠKE TOPLICE Dobrih sedem let je v upravljanju Krkinih Zdravilišč tudi Zdravilišče Strunjan, ki ga nekateri imenujejo tudi poslednja oaza miru na slovenski obali. Malo je krajev v Sloveniji, kjer bi se na enem mestu združevalo toliko bbgodejnih učinkov narave. Najpomembnejša je klima, sajje Strunjan eno redkih klimatskih zdravilišč v Sloveniji Poleg mediteranske klime, ki mu jo omogoča lega ob morju, igra zelo pomembno vlogo tudi mikrolokacija zdravilišča — predvsem njegova lega ob .... vznožju pobočja in poleg solin. To omogoča nizka dnevna in letna nihanja tem- ijij: perature in lokalno cirkulacijo bogato ioniziranega zraka, ki blaži tudi najhujšo ??: poletno vročino. Nezanemarljiv naravni faktor pa je tudi morska voda, ki jo uporabljamo pri zdravljenju in rehabilitaciji predvsem zaradi njenih mehaničnih lastnosti in tem-perature. V zimskih mesecih je to predvsem telovadba v bazenu z ogrevano rrior-;i| sko vodo, individualno razgibavanje v banjah ter seveda podvodna masaža. | Ti naravni zdravilni faktorji se uporabljajo pri zdravljenju pljučnih bolezni in revmatskih bolezni Program zdravljenja pljučnih bolezni — Tu gre predvsem za kronične struk-tivne pljučne bolezni in pljučni emfizem. Po tritedenski rehabilitaciji se bolnikom, ki imajo težave z dihali stanje vidno izboljša. Po sprejemu bolnika opravijo začetni pregled, ki vključuje sodobno in funkcionalno diagnostiko pljučne funkcije. Na podlagi tega pripravijo program zdravljenja in rehabilitacije. Samo zdravljenje je kombinacija medikamentozne terapije in respiratorne fizioterapije. Slednja vključuje aerosol terapijo, bronhialno drenažo, vibracijsko masažo prsnega koša in dihalne vaje na prostem, predvsem pri solinah. Program zdravljenja revmatskih obolenj — Ta obolenja predstavljajo veliko skupino obolenj oz. težav, vezanih na izrabo sklepnega hrustanca in formiranje kostnih trnov, karje posledica dolgotrajnih obremenitev. Najbolj pogosto se pojavljajo na hrbtenici, na nosilnih sklepih spodnjih okončin ali pa na sklepih, ki so obremenjeni profesionalno. Optimalna rešitevje pravočasno zdravljenje, rfazi, ko so se težave šele pričele; temu mora slediti vzdrževanje primerne telesne teže, redna telovadba in ponovno zdravljenje in rehabilitacija ob vsakem poslabšanju. S V Strunjanu se pri zdravljenju uporablja tudi morsko blato, imenujemo ga peloid oziroma solinski limon. Nastaloje v plitkem zalivu, kamor je potok nanašal drobno zrnati material, večinoma anorganskega porekla. Ob nastanku solin so se začeli odvijati kemijski procesi, ki so pripeljali do nastanka zrelega blata. Pred uporabo se blato očisti in segreje, v zdravilne namene pa se uporablja njegov toplotni in kemijski učinek. Blato ima namreč to lastnost, da lahko združuje veliko količino toplote, hkrati pa je stopnja oddajanja toplote zelo nizka Pod blatno oblogo se širi ožilje, kar pomeni, da se izboljša lokalna prekrvavitev. Mišična napetost se zmanjša, vezivno tkivo postane bolj ohlapno, vse to pa ima protibolečinski učinek. Deja vni-ki kemičnega učinka blata so resorbirani delci, ki najprej delujejo v koži, nato pa oddaljeno v vegetativnih centrih. Na ta način učinkujejo jod, kobalt, magnezij, nikelj, železo, žveplo in aluminij. priloga dolenjskega lista mi OB rAZI i Otrok iz taborišča Liebenau s lJ to ' tojim pred sliko, ki visi v eni od Številnih soban v brežiškem gradu. Na njej je skupina otrok, staromodno, a vendar kar udobno opravljenih. V fotografa zrejo z vprašujočimi, nekoliko otožnimi očmi Pojasnilo pod sliko pove, da so to otroci iz taborišča Liebenau. Ime se mi zdi znano. Nagnem se bliže k sliki in drugega za drugim motrim drobne obraze. Potem se spomnim. Da, Olga, prav ona bi morala biti na tej sliki Petdeset let nazaj. Le kdo bi jo prepoznal Toda sedaj, ko gledam to sliko, mi stopi jasno pred oči prizor, ki miga je Olga, otrok s te slike, zdaj pa gospodinja na Leskovško vi kmetiji v Pišecah, pred nekaj dnevi opisovala. »Časa za pripravo na odhod smo imeli kaj malo. Otroci smo takrat hodili na nemško Solo v Globoko. Nemških učiteljev smo se že kar navadili in tudi nekaj nemškega smo se naučili Tistega dne, 27. oktobra enainštiridesetega, pa zjutraj nismo imeli pouka. Učitelji so nam razdelili bonbone, potem pa dejali, naj odidemo domov in staršem povemo, da se bomo še danes izselili. Ko smo prišli domov, je bilo tam že vse narobe. Mati so pekli kruh in spravljali skupaj najnujnejše. Starejši otroci so ji pomagali, očeta in starejšega brata pa ni bilo doma, ker sta odpeljala v Brežice prodat jabolčnik. Vsega dve uri naj bi imeli časa za pripravo na odhod, a so morali Nemci počakati kar do petih popoldne, da sta se vrnila in se tudi onadva odpravila. Ko smo odhajali, so starejši jokali. Mati je spustila svinje na dvorišče, stareši brat Franci pa se je oklenil konja okoli vratu in ga ni hotel zapustiti. Sedemnajst let mu je bilo in je imel konja zelo rad Komaj so ga odtrgali od njega. Jokal je tudi nemški vojak, ki je nosil mojega najmlajšega, komaj leto starega bratca Potožil je, da ima tudi on ženo in takega otročička doma in se spraševal, kaj neki se dogaja z njima sedaj, ko sta sama. Se sedaj se sprašujem, ali je tisti neznani vojak še kdaj videl svojo družino. Jaz sem bila stara deset let. Otroci moje starosti takrat teh stvari nismo razumeli. Veselili smo se, da se bomo peljali z vlakom.« Olga seje tedaj pisala Zevnik in je bila doma s kar lepe kmetije v Bojsnem. Oče Franc je že dal skozi eno vojno, zato je vedel, da tudi tokrat ne bo šale. »Štiri leta so bili na fronti, najprej v Tirolah, potem na Doberdobu. Pravi čudež, da so vse tisto preživeli in prišli domov. Toda doma niso ostali dolgo. Javili so se med borce za severno mejo in se tam gori bili, dokler niso prišli Srbi Dostikrat so nam pripovedovali spomine in obžalovali, da smo tako nesrečno izgubili Koroško. Bili so zelo narodno za vednL Tudi ko smo bili v Nemčiji, so nas venomer opominjali, da slovenskega jezika ne smemo pozabiti,« se svojega očeta z vsem spoštovanjem, na kar kaže tudi ušesom nekoliko arhaično zveneče onikanje, spominja Olga. Slovenskim kmetom, ki so morali tako na hitro zapustiti svoje domačije, da so se vanje lahko naselili Kočevarji, so Nemci obljubljali, da bodo v Nemčiji dobili prav take kmetije nazaj. Seveda je tistim obljubam verjel le malokdo, zato razočaranje ni bilo tolikšno, ko so se znašli v skupnih delovnih taboriščih. Grad Liebenau, kjer so se znašli v glavnem Olgini sovaščani iz Boj snegapa Artičani, Videmčani in Krčani, je bil še kar znosen. Tudi pozneje, ko so prišli na delo h kmetu in ko je oče dobil delo na žagi in Oplovi tovarni, otroci pomanjkanja v pravem smislu niso trpeli. Obiskovali so šolo in opravljali ob vezno počitniško delo. V šolo so hodili skupaj z nemškimi otroki. Edina razlika, ki se je spominja Olga in ki se je seveda globoko zarezala v otroško dušo, je bila malica, zlasti na začetku. Nemški otroci so med odmorom potegnili iz šolskih torb kose sočnega kruha, slovenski pa niso imeli kaj malicati Sicer pa na preproste nemške ljudi, ki so prav tako težko prenašali bremena vojne kot izseljenci, Olga nima slabih spominov. Spominja se, da so njeni materi kaj hitro nanosili gospodinjskih potrebščin in oblek za številne otroke in da so pomagali, kolikor so mogli Seveda pa njeni spomini izhajajo s perspektive otroškega doživljanja sveta in takratnih razmer. Otroci verjetno niso čutili in ne slutili vseh krivic in ponižanj, ki so jih bili deležni odrasli. Pravi dom je bil daleč. Oče se je dvakrat odpeljal dol pogledat. Vračal se je z vestmi o vojni Tudi brat France je bil leta dvainštiridesetega v Sloveniji Nameraval se je pridružiti partizanom, a je bila prav takrat hajka, zato se je umaknil nazaj. Potem so ga mobilizirali Nemci. Nekaj časa je bil na fronti, a seje rešil v angleško ujetništvo, kjer je prebil eno leto do konca vojne. Domov seje vrnil šele decembra leta petinštirideset. Družina je prišla na svoj dom nekaj mesecev prej. Amerikanci so jim ponujali, da bi šli v A meriko, a je oče rekel: »Raje hlapec doma, kakor gospod v Ameriki Tiste noči, predno so prišli domov v Bojsno, Olga tudi ne bo nikoli pozabila. Prespali so pri sosedovih na senu, zjutraj pa so komaj dočakali prve zore, da so se proti svoji domačiji Zagledali so sleme domače hiše in veselo vzkliknili: »Naša hiša še stoji!« T. JAKŠE V Mirni Peci (lese) en kovač konja kuje K ovaštvo se v modernizirani in abstraktni sedanjosti vse bolj izgublja v bogati zapuščini preteklosti Redkokje še slišimo peke-tanje konjskih kopit, prav tako pa je že skoraj umolknil zven kovaškega kladiva in nakovala. Zato pa so tisti, ki ga oživljajo in ohranjajo, toliko bolj na očeh. Tako je tudi na Dolenjskem, v samem osrčju župnije Mirna Peč, ki pod svojim okriljem združuje 9 sosesk, 8 podružnic in 34 vasi, razgrnjenih na 5544 hektarih. Že v daljnem srednjem veku je tod tekla glavna dolenjska trgovska pot, kar je Mirni Peči vtisnilo pečat pomembnosti. Zato so jo z dovoljenjem avstrijskega cesarja Maksimiljana I. (monarha, kije dal kovati praprednika našega tolarja!) pred turškimi napadalci utrdili z obzidjem. Tod so že od nekdaj živeli pridni ljudje. Skozi stoletja so siži vljenje krojili z delom svojih rok. V ospredju je bilo seveda kmetijstvo. Pri obdelavi zemlje so potrebovali dobro orodje in zanesljivo živin-če, kije vleklo plug. Bolj imenitni so komat nadeli konju, ki je omogočal tudi prevoze vseh vrst. Prvi traktorji, ki so živali in človeku olajšali garanje, so na njivah zarohneli v šestdesetih letih in počasi prepodili romantiko. Ugašati je začelo tudi poslednje oglje, ki je do razmaha sodobne tehnologije od jutra do mraka žarelo za kovaške potrebe. Še pred vojno je bilo v mir-nopeškifari 7 kovačev, zdaj pa se iskre krešejo le še iz ene kovačije. Njen lastnik in dedič dvestoletne družinske tradicije je Milan Zajc, ki kljub osmim križem še spretno vihti orodje. Umetnosti te obrti je njega in še dva brata naučil oče, ki mu je hkrati vsadil ljubezen do tega dela. S voj poklic je potrdil z diplomama triletne ko vaške šole in polletne specializacije v podko-vanju, kjer se je »podkoval« z znanjem anatomije konja, izdelovanjem in oblikovanjem 36 vrst podkev ter navodili, kako se z n jimi obuje-jo štiri nemirna stopala Ob ospisovanju dela, s katerim sije koval tudi življenjsko srečo, se je razjasnil pogled njegovih oči, v katere so se lovili žarki milega jesenskega sonca »Podkev je treba narediti po meri, saj imajo konji različna kopita, kakor človek stopala Konja se prvič podkuje v tretjem letu, kajti do tedaj se kopita še razvijajo. Če se dela nova podkev, traja postopek tri ure, sicer pol manj. Prekovati je potrebno na 40 dni, kmetje pa zaradi »šparanja« odlašajo po dva meseca in več. Rabljeno podkev je treba najprej odtrgati, kopito dobro očistiti, obrezati in na novo pribiti Pri tem je treba biti zelo previden in natančen, da konja ne ranimo, ker potem šepa,«pravi Milan Zajc. Njegove uvidevnosti pa marsikak kopitar preplašenosti ne zna prav ceniti Pred dobrimi dvajsetimi leti se je zgodilo, da ga je nevajen konj tako nesrečno brcnil v obraz, da mu je zlomil čeljust. Kar sedem tednov je moral imeti zvezane čeljusti, a kljub vsem neprijetnostim, ki jih je tedaj prestajal ni vrgel kladiva v kot Pa tudi konjem ni zameril, le bolj previden je postal. Če bi ne imel toliko dela s tujimi štirinožci, bi si pravn gotovo privoščil svojega Njegova kobila zagotovo ne bi bila bosa Brazde na Za- jčkovih njivah so pač vlekle stranke, v hlevu pa je prežvekovala krava ki je družino zalagala z mlekom. Milan je moral v življenju premagovati mnoge preizkušnje. Najhuje je bilo med vojno, kije razbila družino z desetimi otroci, saj so bili kar trije pregnani v internacijo. V Italiji je prestajal bedo in pomanjkanje ob 8 dkg kruha na dan, od tam pa je bil prepeljan na Rab, kjerje garal in trpel do italijanske kapitulacije. Do konca vojne seje prebil z delom v ljubljanski kurilnici, in ko seje septembra 1945poln hrepenenja vrnil v domačo vas, ga je čakalo pogorišče. Svetlobo in toplino je našel ob izvoljenki Pavli, s katero sta se vzela še istega leta. Obnovitvena zdrugaje vsem prizadetim pomagala vstati iz ruševin in pet let kasneje se je mlada družina lahko preselila pod streho nove domačije. Leta 1952je Milan od očeta prevzel obnovljeno kovačijo. Pesmi kovaškega kladiva se je kmalu pridružilo zvedavo čebljanje treh sinov, ki so očetu vlili upanja za nadaljevanje te družinske obrti Dediščino te večstoletne spretnosti je položil v roke dveh otrok, najstarejši Marjan, pa se je že poprej odločil, da bo namesto živih raje popravljal jeklene »konjičke«. Prijetno družinsko gnezdo si je spletel v Ljubljani, medtem, ko mlajša sinova še ostajata na domači zemlji in se kar ne moreta prav odločiti Vešča sta dovolj in tudi poprijeti znata za vsako delo, manjka pa tista odločna volja, da bi eden od njiju prevzel vso očetovo odgovornost na svoja ramena. Malči. žena naimlaišeea kovača Dušana, je kot pridna »ta mlada« v nepogrešljivo pomoč Pa vli, ki je kljub temu, da se že nekoliko pritožuje nad svojim in Milanovim zdravjem, še vedno vzor kmečke gospodinje. Da pri hiši ne zmanjka sončka, pa poskrbi mala, osemletna Nataša. Tudi sicer na njihovem lepo pometenem dvorišču le redkokdaj zavlada tišina. Od blizu m daleč prihajajo znanci in neznanci, z velikimi in majhnimi prošnjami, ki jim pri Zajčkovih nikoli ne odrečejo pomoči Milan, ki seje vsvo-jem delu ves čas izpopolnjeval in sledil novo-stim, zdaj ravna brane, razne stroje in orodja, predvsem pa popravlja tisto, kar so ob samostojnih poskusih skoraj še bolj pokvarili Pod-kev, simbol sreče, pa vse bolj postaja simbol starih dobrih časov. SABINA JOVAN 2 najtežjega tekmovanja na svetu P Preločan sem in Preločan ostanem B 'og ve, kaj so rojenice položile v zibelko dober teden pred martinovim pred sedmimi desetletji malemu Stanku Starešiniču na belokranjski Pretoki. Da bo večni popotnik, komedijant, zabavljač, igralec? Vse te vloge, bodisi življenjske, bodisi naučene, so tesno povezane in Staneta spremljajo dobršen del življenja. Vse pa izhajajo predvsem iz tega, da je postal igralec. Kot amaterski, poklicni in danes kot upokojeni igralec je temu delu zvest že več kot pol stoletja. Toda takrat, ko se je odšel kot pobič učit za ključavničarja, si niti mislil ni, da se bo njegovo življenje tako zasukalo, čeprav se je v prostem času rad ukvarjal z igralstvom. Toda to je bil v začetku zgolj konjiček. Staneje prvič stopil pred občinstvo v začetku leta 1941, še preden se je pričela vojna. Žal je ta kmalu tudi prekinila njegovo delo v črnomaljskem prosvetnem društvu, saj je bil sredi leta 1942 interniran najprej na Rab, potem v Gonars, kopa je po kapitulaciji Italije prišel v partizane, je znova zaigral Njegovo igro sta videla Lojze Potokar in režiser Jože Gale, kar je bilo za njegovo nadaljnje življenje »usodno«. Po končani vojni ga je Gale, ki je kaj hitro odkril Starešiničevo nadarjenost, pripravljal na sprejemni izpit na ljubljanski Akademiji za igralsko umetnost, ki ga je Stane opravil brez težav. Ves čas študija je igral v ljubljanski Drami, prvič pa v sezoni 1946—47 v Miklovi Zali Zanimivo je, da je bil prav Starešinič prvi diplomant Akademije za likovno umetnost, njegova diploma iz leta 1951 nosi številko 1/1. Toda prizna, da hitrost pri študiju ni toliko posledica njegove pridnosti kot predvsem tega, da so v Stalnem slovenskem gledališču v Trstu potem, ko so ga videli igrati v prvem slovenskem celovečernem filmu Na svoji zemlji želeli, da pride k njim. »Mislil sem, da bom gostoval onkraj meje le nekaj let, pa sem ostal za vedno. Lahko bi me Tržačani sicer postavili na cesto, pa za to očitno niso imeli vzroka, saj sem se dobro izkazal. Čeprav mi teče že deseto leto, odkar sem upokojen, me v vsaki sezoni pokličejo k sodelovanju. Prvih pet let v pokoju sem celo igral, kot da sem stalno zaposlen, zadnja leta pa odi- gram vlogo ali d ve na sezono,«po preloško pripoveduje Starešinič. Letos igra nadučitelja v Cankarjevih Hlapcih, ko je prost, pa še Ribničana Urbana v monokomediji Mihe Mateta »Siroka usta«. Vpetih letih je kot Ribničan za-baval ljudi že več kot dvestokrat Ko je prost dan ali dva, se Stane iz Trsta umakne v svoj vikend vFiesi, čepa ima na voljo le še kakšen dan več, gre v svojo rodno Prelo-ko, k nečakinji Anici, njenemu možu Jožetu ter njunim hčeram Tatjani, Jožici in Mimici In v dolgihjesenskih večerih dekletom, ki bi kar vse po vrsti kot stric rade igrale na odrskih deskah, pripoveduje spomine. O tem, kako je po vojni na Preloki ustanovil folklorno, tamburaško, igralsko skupino. Pa o več kot 200 vlogah, ki jih je odigral, bodisi v tržaškem gledališču ali v SNG Maribor, v Prešernovem gledališču v Kranju, v Hrvaškem narodnem kazalištu Karlo vac, v gledališču Gavella v Zagrebu, v Drami SNG v Ljubljani, v koprski Loži, katere soustanovitelj je. Ne le na odrskih deskah, izkazal seje tudi v radijskih igrah, filmih, televizijskih nadaljevankah, operetah. Skratka, je igralec, ki obvladuje finese retorike, ljubimske, karakterne in komične vloge bodisi v klasičnih ali modernih delih. Žežel pa se je poskusiti tudi v režiji, zato seje odločil za podiplomski študij na Češkoslovaškem. Teoretični del diplome je opravil, praktičnega pa mu ni uspelo, saj so ga vedno »porabili« za igralca. Težko je strniti v nekaj vrsticah tako bogato Starešiničevo življenje. Stane bi lahko pripovedoval o njem ure in ure, dneve in dneve. Za to se lahko zahvali tudi izrednemu spominu, ki ga niti za trenutek ne izda. »Celo življenje se učim nove tekste, ki presneto dobro bistrijo um,« se nasmehne, ko našteva vloge, letnice, kraje. A vedno s prijetno preloško govorico vpleta v pripoved rojstno Preloko in njene prijazne ljudi. »Se vedno sem Preločan in to bom tudi ostal. V Trstu je le moje delovno mesto,« zatrjuje. To dobro vedo tudi njegovi sovaščani, hvaležni za vse, kar je storil za razcvet kulturnega življenja v vasi M. BEZEK—JAKŠE ____ red dnevi seje z eksotičnih Havajev vrnila slo venska triatlonska ekipa, katere nosilec je bil Triatlonski klub Novo mesto. Na vulkanskem oti-kuBiglsland, največjem v havajskem otočju, seje v okolici mesta Kailua — Kona 19. oktobra odvijalo letošnje svetovno prvenstvo v dolgem triatlonu — Ironman. 1350 tekmovalcev iz 50 držav z vseh celin sveta je moralo preplavati 3.8 km v Pacifiškem oceanu, takoj zatem opraviti 180 km kolesarske vožnje in na koncu preteči tekaški maraton, dolg 42 km. Ne samo zaradi spoštovanja do udeležencev najtežjega enodnevnega športnega tekmovanja na svetu, temveč tudi zaradi vse večje popularnosti tega športa, ki je bil letos sprejet v elitno družino olimpijskih športov, smo se odločili pobliže predstaviti to veličastno prireditev, katere bistven sestavni del so bili slovenski, natančneje novomeški predstavniki S tekmovalcem Igorjem Kogojem, ki zastopa novomeške triatlonske barve, in Janijem Tomšičem iz Ljubljane sva na dolgo pol odšla tudi snemalec Zvone Šeruga in vodja ekipe A ndrej Švent. To ne bi bilo mogoče, če ne bi izredno uvidevna novomeška Krka skupaj s svojo Krko-Kozmetiko nastopila kot glavni pokrovitelj te odprave. Nastop in medijsko poročanje so poleg Krke omogočili tudi SČT Ljubljana, Zavarovalnica Tilia Novo mesto, Skupščina občine Novo mesto, Belinka Ljubljana, LB-DBNovo mesto, Kovinarstvo Črta-lič, Mercator Standard Novo mesto. Poleg tem gre zahvala vsem prijateljem, časopisnim, radijskim in TV hišam ter organizacijam, ki so Triatlonskemu klubu (Tri’K) Novo mesto stali ob strani od začetka njegovega obstoja in nam tako dali pogum tudi za to akcijo, ki pomeni vrhunec letošnje triatlonske sezone v svetu. Na svetovno prvenstvo sta se naša triatlonca u vrstila na eni izmed 6 tekem sveto vne serije, ki je bila 13. julija letos v nemškem Rothu. Igor Kogoj je zadnje bazične priprave opravil v avgustu v Novem mestu, kjer imamo odlične razmere za triatlonski šport. Odličnemu športniku, kakršen je Igor, so z veseljem priskočili na pomoč tudi kolesarski strokovnjaki iz Novega mesta, priznani atletski strokovnjak prof. Janez Penca in drugi, ki so z nasveti in spodbudami prispevali k velikemu uspehu 32-letnega Kogoja. Rezultat, ki gaje novomeški triat-let (sicer doma na Mostu na Soči) dosegel: 45. me- sto v absolutni razvrstitvi med 1350 najboljšimi svetovnimi triatlonci, istočasno 8. mesto med profesionalci oz. 3. mesto med amaterji svoje starostne kategorije (30—44 let), ki je najmočneje zastopana; obenem doseženi skupno deveti, v kategoriji pa najboljši čas maratonskega teka (3:00) — ta rezultatje med prisotnimi zbujal spoštovanje in nedeljene simpatije. Ne glede na morebiten razplet neljubega dogodka (prezgodaj odpetega traka kolesarske čelade), je Igor izjemno zado voljen z nastopom, v katerem je z odličnim plavanjem (57 minut za 3.8 km), nekoliko zmernejšo kolesarsko vožnjo in vrhunskim maratonskim tekom za IRONMAN triatlon pokazal vso svojo športno in življenjsko zrelost. Tudi Tomšič, 26—letni Ljubljančan, je s praktično identičnim nastopom (43. mesto absolutno, 13. med profesionalci in 5. mesto med amaterji svoje starostne kategorije 25-29 let) le nekaj sekund pred Igorjem prešel ciljno črto. Njuna časa 9:23:44 oz. 9:23:26 sta bila kot oklep za lanskoletno zmagovalko (lani absolutno 19.) Erin Baker, ki se je uvrstila med njiju na 44. mesto. Simboličen je bil njihov prihod na cilj, ko so si skoraj hodili po nogah (kakšen zanimiv in nenavaden razplet po 9 in pol urah tekmovanja) in s tem naznanili našfizičen priključek v svetovni triatlonski vrh. Cilj je bil za mnoge, tudi najboljše, ta dan nedosegljiv: 68 tekmovalcev je bodisi odstopilo, bodisi so bili diskvalificirani zaradi nedovoljene vožnje v zavetrju, bodisi so preprosto omagali in nekje na poti, največkrat na maratonskem teku, obnemogli Biti utrujen, imeti bolečine v nogah, podplatih, v hrbtu, doživeti krče in imeti halucinacije — vse to je neizogiben sestavni del Ironman triatlona na Havajih. Celo odstop je zato veličastno dejanje in tragično junaštvo, sajje že pravica do udeležbe na tem športnem spektaklu podvig, ki ima za seboj neskončne ure, tedne, mesece in leta trdega treninga in življenjskega zorenja. Kdor je izpustil slednje, se ne more uspešno spopasti z vzponi in padci, apatijo in srečo, z vso notranjo borbo, ki neprestano spreminja svoj obraz v tekmovalcu samem med tekmo v času 8 in pol do 17 ur trajajočega telesnega napora, kolikor znaša naj višji Časovni limit za prihod na cilj. Boljši tekmovalci, med katere sodita po letošnji sezoni Kogoj in Tomšič, imajo manj kriz, so fizično in psihično izvrstno pripravljeni Tudi sicer je potrebno imeti svoje telo ves čas tekme pod kontrolo. Jani Tomšičje ocenjeval svojo kvaliteto kot zadostno za prodor med trideseterico v absolutnf razvrstitvi Toda to je tekmovanje, ki čaka s svojimi spretno nastavljenimi pastmi vse do cilja. Moralje priznati boljšim od sebe športno borbo, vendar smo lahko z njegovim nastopom povsem zadovoljni; Igor Kogoj si je želel samo pokazati to, za kat živi in dela: iti skozi to pot »do pekla in nazaj« zrelo, pameto, brez nepotrebnega forsiranja in s pomočjo svojega občutka, poznavanje samega sebe in s spremljanjem srčnega utripa čakati na svoj trenutek. Rezultat, izražen v številkah, mu pri tem ni bil pomemben. Končni izid je njego v ži vljenjskt triumf, v sklopu katerega je na maratonu prehitel 110 tekmovalcev in s svojim tekaškim izidom premagal skoraj vso svetovno triatlonsko elito- V prostoru za ciljem so bili vsi tekmovalci, organizatorji in novinarji kot ena družina. Z neponovljivim sprejemom na cilju je bila simbolično prikazana tudi ideja Ironman triatlonu-' imamo zmagovalce, svetovne prvake, končne raz-f vrstitve in liste. Toda največji zmagovalec je pru11 vsak, ki zmore »pot do pekla in nazaj«. To je havajski Ironman triatlon. ANDREJ ŠVENi priloga dolenjskega lista 72(21 NAGRADA V ČRNOMELJ Žreb je izmed reševalcev 41. nagradne križanke izbral DARINKO PLUT iz Črnomlja in ji za nagrado dodelil knjižno novost založbe Emo-nica, in sicer knjigo Salon Marka Crnkoviča, jeznega mladeniča slovenske publicistike. Nagrajenki čestitamo. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 18. novembra na naslov: Dolenjski list. Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 43. REŠITEV 41. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 41. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: FAMA, KORK, ATENTATOR, SATIR, RJA, AIR, ISO, zdravstvo, sla, žito, pp, dota, tasa, ala, oratar, ONAGER, NAVORNIK, GANA, alk, akromatin, roa, tao, SRAKA. NAGRADNA KRIŽANKA št. Up in strah prebivata skupaj v srcih človeških. SOLON Zakaj neki naj bi človek vse vedel in vse razumel? B. ZUPANČIČ Nemogoče je, da prestopimo v bistveno novo okolje, ne da bi poprej prestali neko notranjo preobrazbo. P. CHARDIN LESEN* OGRAJ* UPADEKPRI RAZTA- KANJU TURSKI VELIKAŠ REDKA KOVINA S POHODNIŠKIMI LASTNOSTMI SODOBNO PREVOZNO SREDSTVO PRESTOLNICA CSF POLJSKA CVETICA SOD MIRENSKA FIRMA kemTsjmbol ZA MOLIBDEN PLESNI ELEMENT VZVIŠENA LIRSKA PESEM POVRŠINA IZDELOVA- LEC MODELOV NEM. FILOZOF (IMMANUEL) GR MIT. ENOOKI KIKLOP AFRIŠKI VELETOK ANTON DERMOTA FR. IGRALEC DELON VITEL NEKDANJA PORT POSEST VINDUI IRANSKI NOMADI GA MIT. SONČNA DEŽELA AVTOR J. UDIR ZNANI AM ANTROPOLOG (FRANZ) prebivaTka JAVE BALINARSKA KROGLA INKOVSKI VLADAR NEM ZDRAVNIK (LORENZ. 19. STOL) TEŽA POSODE SENČNICA ancTpešnIk AM. RODU Sl OPIČJA SAMICA SOKRATOV TOŽILEC LADJA ZA PREVOZ GORIV PRESTOL- NICA JEMENA DELO FR. PISATELJA ANETA Strah pred tujci hodi po Evropi Sovraštvo do tujcev se razširja v nevaren požar — Deset milijonov ljudi iz Vzhodne Evrope sedi na kovčkih — Kako preprečiti nelegalno preseljevanje? s MINI ZANIMIVOST: m Letos je v Evropi močneje zagorel 3genj sovraštva do tujcev, kot da je tekaj nenadoma razpihalo plast pepela in iz nikoli pogašene žerjavice rasizma priklicalo plamene, ki so se '-aradi razmer razrasli v ogenj, lahko ta se razplamenijo v nevaren požar. Vajbolj se plameni sovraštva razvnemajo v Nemčiji. V več nemških mestih je prišlo do divjaških izpadov, ko so pripadniki ekstremističnih tolp napadli domovanja priseljencev, pretepali mlado in staro, razbijali imovi-no in požigali bivališča tujcev. Najhujše divjanje poteka na območju nekdanje NDR. Letos so v Nemčiji zabeležili že več kot 700 napadov na tujce. Poglejmo nekaj najnovejših primerov. Trojica mladeničev je v Huenxeju vrgla zažigalno bombo na osemletno priseljenko, ki je dobila hude opekline. Trojica divjakov je v Saarbruecknu porinila pod vlak priseljenca iz Sri Lanke; vlak mu je odrezal obe nogi. Nekega Afganistanca so porinili skoz okno dvonadstropnega stanovanja. V Essnu so neonacisti metali začigalne bombe v zavetišče za tujce... Vlada je že posredovala in je del Priseljencev, predvsem Vietnamcev •n Afričanov, preselila na varno v tako imenovana zbirna središča. V načrtuje, da bodo zgradili prek sto takih središč, v njih pa naj bi dobilo streho nad glavo okrog 200 tisoč tujcev. Domačini pravijo zbirnim središčem z verjetno bolj točnim imenom »laserji«. To so prej zapori kot bivalne soseske, nekakšni novodobni geti, ki zaradi znane nemške preteklosti še Posebej trdo pritiskajo na vest večine nemškega prebivalstva. Osveščeni ljudje pravijo, da je izbruh sovraštva do tujcev sramota za Nemčijo. Zvrstilo se je že več javnih demonstracij zopCr sodobno divjaštvo. Glas razuma zoper divjanje rasi- stičnih tolp se sicer dviga, vendar pa ne dovolj močno in dovolj glasno, da bi zavrl žalostno početje. Kot je zapisal Theo Sommer, glavni urednik hamburškega tednika Die Zeit (članek je bil objavljen tudi v Naših razgledih), »stoji za pretepači tretjina Nemcev, ki gledajo tujce postrani, ki se privoščljivo režijo, kričijo in ploskajo, ko leti kamenje.« Zakaj tak izbruh sovraštva? Nekaj možnih vzrokov je znanih. Na vzhodu države je bilo sovraštvo do tujcev zasejano pod realsocializ-mom, ki je zaukazoval prijateljstvo med narodi, iz na silo sejanih semen pa je po zakonih odklona zraslo sovraštvo. Kar sama se vsiljuje primerjava z jugoslovanskim vsiljevanjem bratstva in enotnosti, kije bilo dejansko brisanje nekaterih nacionalnih identitet in ustvarjanje nadnacionalnih Jugoslovanov, a s prepoznavno srbsko identiteto; po desetletjih skupnega življenja in bratskega objemanja smo danes priče nečloveškemu klanju in grozovitostim, ki jim skoraj ni para v sodobnem svetu. Sovraštvo in strah pred tujci, ki stoji za njim, pogrevajo tudi socialne razmere. Domače prebivalstvo se čuti ogroženo, v tujcih vidi tiste, ki jim odjedajo delo in stanovanja. Nemčija je s petimi milijoni tujcev morda res presegla tisto mejo, ki jo sociologi označujejo kot še sprejemljivo. Ko je meja 10 odstotkov tujerodnega prebivalstva prekoračena, se lahko začno porajati nestrpnost in problemi v odnosih med domačini in priseljenci. Toda tujcev bo v Nemčiji kvečjemu več, ne manj. Brez njih nemško gospodarstvo še zdaleč ne more biti tako uspešno, kot je zdaj. Preprost izračun tudi pokaže, da tujci ne odjedajo de-naija iz socialnih programov domačinom, prav nasprotno, prispevajo • precej večji del denarja, kot ga porabijo. Drugje po Evropi ni kaj dosti bolje. Rasistične tolpe divjajo tudi po angleških mestih, kjer požigajo stanovanja Pakistancev in Jamajčanov, v Franciji se vrstijo umori priseljencev iz nekdanjih francoskih afriških kolonij, v velikih mestih drugih evropskih držav, kjer se stekajo priseljenski valovi z vsega sveta, nasilje, zasnovano na sovraštvu do tujcev, ni več nobena redkost. Vsa Evropa se prebuja v novem sovraštvu in rasizmu. A bo še huje. Ocene govore, da najmanj 10 milijonov ljudi v deželah Vzhodne Evrope »sedi na kovčkih« in čaka prvo priložnost, da se izselijo na Zahod. Ne preseneča vest iz prejšnjega tedna, da so se notranji in pravosodni ministri iz 27 evropskih držav v dveh dnevih posebnega posvetovanja v Berlinu posvetili določanju skupnih ukrepov za preprečavanje ilegalnih priseljevanj. Sklenili so, da bodo okrepili nadzor nad vsemi prometnimi kanali, po katerih teče ilegalna migracija in nezakonito zaposlovanje, in to ne samo na državnih mejah, marveč tudi v zaledju. Ukrepali naj bi tudi zoper vse prevoznike, ki prevažajo emigrante brez ustreznih dokumentov in dovoljenj. Ali bodo ukrepi učinkoviti, je precejšnje vprašanje. Tujih delavcev ne vodi v obljubljene dežele Zahodne Evrope le njihova lastna želja, pri tem jim pomagajo mnogi, ki na njihov račun kujejo dobičke. Od organizatorjev ilegalnih zaposlovanj do prevoznikov in podjetnikov, ki si tako na črno priskrbijo poceni delovno silo. Naključje je, da letošnji izbruhi sovraštva do tujcev sovpadajo z žalostno obletnico: pol stoletja mineva, odkar so krenili prvi deportacijski vlaki v nemška koncentracijska taborišča. Ima človeštvo res tako slab spomin? M. MARKELJ Z NETOPIRJI LEPŠE V vrsto živali, kijih pred uničenjem poskušajo zavarovati zakoni, so se uvrstili tudi netopirji. V Ženevi so se pred kratkim dogovorili, da bodo v 12 zahodnoevropskih državah zaščitili netopirje. Živali so ogrožene, ker jih neusmiljeno pobijajo in ogrožajo njihovo življenjsko okolje. Strokovnjaki so na zasedanju Unepa, Organizacije za zaščito okolja pri Združenih narodih, še posebej poudarjali, da so netopirji zelo koristni, saj požro ogromno škodljivcev, in bi jih bilo treba zaščititi, četudi bi ne bili ogroženi. svet v številkah ZAPOSLENOST ŽENSK FRflNCIJft NEMČIJO ŠPANIJA BRITANIJA ZDA odst, vseh Sredstva za smrt so stara, v tem je človek bil in bo papagaj. P. ZIDAR Naše znanje in kultura se ne bi nikoli razvila brez govora; naše tehnologije in spomenikov ne bi nikoli ne bilo brez rok. C. SAGAN iiiifiiii ir vnemam ntimmmm M mrnmmm mrnrn mmnmm milili! mm mrnmmm ISlIiili! MM trn Vloga ženske se je v razvitem svetu temeljito spremenila; sodobna ženska je dala slovo kuhinji in domu. Vse več jih je zaposlenih. V tem pogledu ostajajo izjeme le nekatere razvite države, kot je denimo Španija. Graf tega tedna kaže, kolikšen je odstotek zaposlenih moških in žensk v nekaterih razvitih državah. Povsod je sicer odstotek zaposlenih med žensko populacijo manjši kot ined moško, vendar razlike niso več tako velike, kot so bile pred desetletjem ali še dlje. C0t> Delavski svet Tovarne obutve Novo mesto razpisuje prosto delovno mesto direktorja podjetja Pogoji: — visokošolska izobrazba, — najmanj 5 let delovnih izkušenj pri delu in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi oziroma poslovodnih nalogah, — kandidat mora predložiti program razvoja podjetja. Prijave sprejemamo v 15 dneh od dneva objave, v zaprti kuverti z dokazili o izpolnjevanju pogojev z oznako za razpisno komisijo. Tudi slovo je nevarno Jedrsko orožje ostaja nevarno tudi potem, ko ga deaktivirajo — Kam z goro odpadkov vojne industrije? Posledice zrušenja rdečih imperijev in končanja hladne vojne so vsesplošne. In kakor se je porodilo olajšanje, je z njim priplavalo na dan tudi precej novih problemov. ZDA in Sovjetska zveza sta se kot svetovni jedrski velesili znašli pred goro jedrskega orožja, ki nima več pravega pomena in seje iz pomembne zadeve spremenilo v odpadek, vendar hudo nevaren. Kako je s sovjetskim jedrskim orožjem, je bolj ali manj neznano, ve pa se, da je v ZDA uskladiščenih kakih 3.000 jedrskih bojnih glav, zrelih za upokojitev. To pomeni 23 ton urana in 9 ton plutonija, torej visoko radioaktivnih in nevarnih snovi. Čas zahteva, da se kolesje vojne industrije začne vrteti v drugo smer, ne v proizvajanje, marveč v razgradnjo jedrskega orožja. Od leta 1945 so v svetu proizvedli od 40 do 60 tisoč kosov jedrskega orožja. Večina tega orožja je deaktivi-ranega in ni več primerno za vojaško uporabo, kar pa ne pomeni, daje tudi nenevarno. Dokler je vojna industrija delala s polno paro, so večji del zastarelega jedrskega orožja predelali in radioaktivne snovi ponovno uporabili, odkar.pa se proizvodnja ustavlja, te snovi postajajo odveč. Že zdaj v ŽDA nimajo primernega odlagališča, še huje pa bo, ko se bo proizvodnja po- Kako malo človek ve o sebi. P. LAGERKVIST Človeško bitje, zlasti najrevnejše ne zahteva drugega, kot da ga kdo slepi. Namesto da bi se uprli izkoriščanju in zatiranju, ljudje iščejo sanje in pozabo. C. GOLL »Pogine naj pes!« je reklo, zakon in ukrep večine, ki naj pomagajo, da se obvaruje pred strahom, ki prešinja njeno panaroidno miselnost. J. ZALOKAR vsem ustavila in se bo raioaktivnim snovem pridružila še gora radioaktivnih odpadnih snovi, ki spremljajo tovrstno proizvodnjo in so zdaj nakopičene na tovarniških dvoriščih. To je huda ekološka bomba, ki bo ogrožala okolje nekaj tisoč let. Rak nalezlf«? Želodčni rak in bakterija H. _____________pylori____________ Alije rak nalezljiva bolezen? V nekaterih primerih bi bil odgovor lahko vsaj delno pritrdilen. Strokovnjaki že nekaj časa domnevajo, da virusi igrajo pomembno vlogo pri nastanku raka na jetrih, maternici in v limfnem sistemu. Najnovejše vesti iz raziskovalnih medicinskih laboratorijev kažejo, da se utegne potrditi, daje bakterija glavni krivec za eno naj pogostejših oblik raka — raka na želodcu. Za želodčnim rakom vsako leto zboli okrog 700.000 ljudi na svetu in je tako za pljučnim rakom drugo najpogostejše rakasto obolenje. Raziskovalci Stanfordske univerze in medicinskega središča Kuakini v Hono-luluju so opravili ločeni študiji; v prvo je bilo zajetih 130.000, v drugo pa 6.000 ljudi. V obeh študijah so ugotovili enako dejstvo, da so ljudje, ki so okuženi z bakterijo Helicobacter pylori, šestkrat bolj ogroženi, da dobe raka na želodcu, kot ljudje, ki niso bili okuženi. To seveda ne pomeni, daje okužba z omenjeno bakterijo že tudi okužba z rakom, raziskovalci so odkrili le trdno povezavo med okužbo in obolenjem za življenjsko razdobje 20 let. Do okužbe z bakterijo pride prek umazane vode ali pri telesnih stikih. Bakterija je razmeroma pogosta, odkrili sojo v črevesju polovice ameriškega in 90 odstotkov azijskega in južnoameriškega prebivalstva. Povzroča kronična vnetja, ki ob drugih rizičnih činiteljih, kot je nepravilna prehrana, lahko pripeljejo do raka. »Pametna« čelada Koristen elektronski pomoč-nik na glavi vojaka V opremi vojaka prihodnosti bo poleg zveste puške tudi čelada, ki pa bo nekaj posebnega, nekaj, kar bo verjetno bolj varoval kot vojaško ljubico. Čelada bo pravzaprav majhen prenosni računalnik z napravami za brezžično komuniciranje, preglednim zaslonom in krmilnim sistemom. Te-xas Microsystems iz Houstona po nalogu ameriške vojske razvija napravo, ki bo poleg vojske koristna gasilcem, mehanikom, policiji in še komu. Razvili naj bi jo do leta 1995. Vojak bo z napravo imel odprte možnosti za pogovor z nadrejenimi in drugimi, sodelujočimi v vojnih akcijah, na zaslonu si bo lahko ogledal skico bojišča, ki jo bo pomagal sam dopolnjevati s podatki, kijih bo pošiljal v sporejemni center, kjer bodo podatke analizirali in posredovali nazaj stanje na bojišču. Prek satelitskih in letalskih opazovalnic bo vojak iz svoje čelade lahko zvedel za natančen položaj sovražnikovih enot, nesporazumov s topništvom ali letalstvom pa ne bo več. Mehaniki na terenu bodo prek sistema lahko poslali slike okvar, ki jih sami ne bodo sposobni odpraviti, v center, tu pa si jih bodo ogledali strokovnjaki in svetovali, kaj in kako narediti. V osrčju osebnega vojaškega če-ladnega sistema bo znani Intelov mikroprocesor 386, ki bo skrbel za pravilno delovanje radia za prenos glasu in podatkov, za zaslon na čeladi, mikrofon in krmilno napravico, podobno sedanjim igralnim palicam. (•ENTER Trgovsko podjetje CENTER Ljubljana poslovalnica NOVO MESTO Bršljin 2 vabi k sodelovanju 1. vodjo poslovalnice Novo mesto, 2. blagajnika-prodajalca. Pogoji: 1. Kon omercialni tehnik ali trgovinski poslovodja tehnične smeri, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih 2. Prodajalec s IV. st. strokovne usposobljenosti, 1 leto delovnih izkušenj. Za navedeni deli je predvideno poskusno delo 90 dni. Nastop delaje možen 1.12.1991. 61000 Ljubljana. od 1.11.1991 Halle POTROŠNIŠKO POSOJIL01+4 ----^ a ------------------■ okna, vhodna, notranja In garažna vrata, senčila, vrtne garniture stenske In stropne obloge * DuDOdoGaša * ©LPgjsmBsScaoi) [po©w®s * 10% POPUST za hiše in montažne stene JELOVICA lesna industrija ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 Tel.: 064/631-241,1elex: 37327 yu Ujel, telefax: 064/632-261 . PRODAJNA MESTA ŠKOFJA LOKA 064/632-270, KRANJ 064/211-232, LJUBLJANA 061/440-400 CELJE 063/25-881, MARIBOR 062/631 -331 MURSKA SOBOTA 069/22-921, NOVO MESTO 068/22-772, METLIKA 068/58-716, NOVA GORICA 065/23-660, IZOLA 066/61-238 POGODBENA PREDSTAVNIŠTVA STAVBARSTVO Razdrto te1.067/56-840, TAJLES Trzin tet: 061/712-343 AJNA Jesenice »/.: 064/81-564, UR Velenje »/.: 063/855 646 KER A TRADE Zagorje ob Savi 0601/62456, ERA Velenje 063/853-448 POTA m sm? Do oktobra ovadenih 1000 oseb Obetavna devetmesečna inventura dela novomeške UNZ —Zaskrbljuje porast _________spolnih zlorab in napadov — Nadpoprečna raziskanost_ ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, TREBNJE — Za devet mesecev zbrani podatki na srečo v celoti potrjujejo smele napovedi: kriminala na Dolenjskem je letos manj, njegova raziskanost se je za nameček letos krepko izboljšala, novomeška UNZ je z vsega 34,7 odstotka neraziskanih kaznivih dejanj med najuspešnejšimi v Sloveniji, republiško poprečje prekaša za dobrih 10 odstotkov. dežurni poročajo TATVINA V ZDRAVSTVENEM DOMU — Neznan storilec je 29. oktobra šaril po pisarni novomeškega zdravstvenega doma. Segel je tudi v torbico Nuše Vovk in odnesel denarnico s 4.500 tolarji in 200 markami, nemškimi, seveda. ODNESEL NOŽ IN BONBONE — V času med 20. in 27. oktobrom je neznan storilec vlomil v hišo Zagrebčanke Ane Lavrič v Gorenjem Vrhpolju ter odnesel žepni nož in nekaj bonbonov. Škode je za 3.000 SLT IZTOČIL JE BENCIN — 31. oktobra je nekdo vlomil v osebni avto Vladimirja Križmaniča iz Črnomlja in iz rezervoatja iztočil bencin. Križmanič je ob 500 tolarjev. ŠE EDEN BREZ GORIVA — Neznan storilec je v noči na 1. november vlomil v osebni avto Semičana Darka Švajgerja, ki je vozilo pustil pred pošto. Nepridiprav je iztočil natanko 32 litrov bencina, vrednega 1.200 tolarjev. OB KOVČEK Z DOKUMENTI — Na dan mrtvih zvečer je bilo vlomljeno v osebni avto, ki gaje Novomeščan Remzo Skenderovič pustil parkiranega pred hotelom na Otočcu. Neznanec mu je odnesel usnjen kovček z dokumenti, STRGAL TORBICO NOVO MESTO — 2. novembra ob 22.45 je neznan storilec na križišču Ulice talcev na Cesti herojev dohitel pešakinjo Marjano Kolar iz Novega mesta ter ji iz rok strgal torbico, v kateri je imela dokumente, 530 tolaijev in hranilno knjižico. Nepridiprav jo je popihal v noč, Kolarjeva pa je oškodovana za okroglih 4.000 SLT. Uslužbenci UNZ Novo mesto so v letošnjih devetih mesecih obravnavali 1266 kaznivih dejanj (še lani jih je bilo v enakem obdobju 1484), temeljnemu javnemu tožilcu pa ovadili natanko tisoč oseb. Levji delež pri tem odpade na »splošne kriminalce«, v prvi vrsti tatove, vlomilce in roparje. Podatki kažejo, da je bilo do oktobra zabeležnih kar 918 kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno premoženje (lani jih je bilo 1152). Zanimivo ob tem je nemara, da je od skupaj 52 tatvin iz stanovanj ostalo neraziskanih vsega 18, da je od lanskih 19 vlomov v trgovine ostalo neraz- TATOVA V NOČ, AVTO LASTNIKU' PODGRAČENO — Prejšnji teden je bil v Ljubljani ukraden osebni avto znamke Golf z registrsko oznako MI — MW 83 470. Toda novi lastnik se z novim vozilom ni dolgo prevažal. Na poti iz Ljubljane proti Zagrebu so golf skušali ustaviti že novomeški miličniki, tat seje dokaj spret-no izognil tudi postavljeni zapori na Čatežu, naposled pa le spoznal, da se konec poti neusmiljeno bliža. Zato je na osamljenem delu dolenjske magistrale pri Pod-gračenem avto ustavil in ga zapustil, sam pa pobegnil v noč. Nepridiprava še iščejo, lastnik pa je avtomobil že dobil vrnjen. iskanih 11, da je od 97 vlomov v vikende nepojasnjenih še 51, da pa sta raziskana oba vloma v pošte, da je od treh roparskih tatvin ostala neraziskana le ena in daje od letošnjih osmih ropov v tančico skrivnosti zavit še vsega eden. Letošnjih devet mesecev je ob vsem tem prineslo še 71 kaznivih dejanj zoper življenje in telo, med njimi dva umora in 21 hudih telesnih poškodb. Zaskrbljuje pa, da se skokovito veča število dejanj zoper spolno nedotakljivost in moralo. Pojavljajo se namreč spolne OSUMLJEN VLOMA BREŽICE — Uslužbenci oddelka za zatiranje kriminalitete v krški UNZ so 31. oktobra prijeli 24-letnega Marka T. iz Brežic, osumljenega vloma v ambulanto brežiške bolnišnice. Mladenič je odnesel 2.000 tolarjev in dva potna lista, vendar so ga krški kriminalisti že izročili preiskovalnemu sodniku novomeškega temeljnega sodišča. OB 80 TISOČAKOV TREBNJE — Še neznan storilec je L novembra vlomil v stanovanjsko hišo Mirka Glihe iz Trebnjega ih odnesel dve prenosni CB postaji ter barvni televizor ugledne znamke Sony. Škode je za 80.000 tolarjev. Z novostjo nad poledico Zeleni Slovenije predlagajo, naj bi namesto posipavanja soli po cestah uzakonili »vlažno soljenje« Če že kaj drugega ne, nas je nekaj belih juter zagotovo spomnilo, daje pred vrati zima, z njo pa vse tiste nevšečnosti, kijih ta prinaša voznikom in cestarjem. Poledica zagotovo sodi mednje. Če hočejo slovenski cestarji v zimskih mesecih zagotoviti kolikor toliko varno vož- Ostali so srce kraja Gasilci med najzaslužnejšimi za razvoj Škocjana — Pavle Bobič o delu in življenju društva ŠKOCJAN — Lani je škocjansko gasilsko društvo stopilo med staroste dolenjskega gasilstva, častitljivih devet desetletij in eno leto povrhu je letos minilo, kar so Ivan Razbelj, prvi načelnik požarne obrambe kraja, ter Franc Resnik, Janez Jerič, Jakob Šterk, Martin Andrejčič in somišljeniki sedeli na ustanovnem sestanku društva. Slednje je danes ne le med najstarejšimi na Dolenjskem, pač pa tudi med najbolje opremljenimi, seveda pa tudi najbolj zaslužnimi za razvoj Škocjana. »Imamo nov gasilski dom, po njegovi otvoritvi smo dogradili še nadstrešek in nov objekt za pripravo veselic s kuhinjo, točilnico, sanitarijami ter prostorom za srečelov; opremo smo dopolnili z avtomobilsko cisterno, ki služi tudi za razva-žanje pitne vode, imamo novo intervencijsko vozilo,« je po sredini uspešni vaji, s katero so tudi škocjanski gasilci pomagali obeležiti mesec požarne varnosti, ponosno razlagal Pavle Bobič, predsednik GD Škocjan. Da sta ponos in zadovoljstvo nad doseženim na mestu, Pavle Bobič: »Ponosni smo nad doseženim, kajti do vsega smo prišli večidel z lastnim delom in odrekanjem.« govori dejstvo, da so do vsega tega prišli večidel s prostovoljnim delom in odrekanjem. Med tistimi, ki jim najbolj stojijo ob strani, omenjajo škocjanski gasilci predvsem Strešnik iz Dobruške vasi, tovarno zdra- vil Krka, ne nazadnje tudi občinsko gasilsko zvezo, krajevna skupnost je na tem seznamu začuda bolj pri dnu. Res čudno, kajti gasilstvo je za razvoj kraja ogromno naredilo, to po svoje potrjuje spoznanje, da je tudi gradnja nove veterinarske postaje, s katero so tamkajšnji kmetje ogromno pridobili, bolj ali manj slonela prav na gasilcih. V društvu danes živijo in uspešno delajo štiri desetine, njihove člane na številnih tekmovanjih že dobro poznajo. »Pionirska je na letošnjem občinskem tekmovanju zasedla osmo mesto, mladinke so bile tretje, mladinci pa devetindvajseti. Članska desetina je letos pa meddruštvenem tekmovanju v Zburah zmagala, na tekmovanju v Prevaljah je bila peta, v Mežici pa sedma. Vse štiri desetine imajo letos za sabo že 78 ur vaj,« našteva Pavle Bobič, ki ne pozabi omeniti, daje vsa zadnja leta neutruden mentor pionirjem in mladincem Jože Župančič, brez katerega takšnih rezultatov zanesljivo ne bi bilo. Pavle se ob tem spomni tudi dosežkov minulih let. »Lani so člani na meddruštvenih tekmovanjih zasedli dve prvi in dve četrti mesti, mladinci so zmagali na občinskem tekmovanju, pionirke so bile pete, pionirji pa enajsti. Predlani smo imeli v društvu celo šest desetin, mladinci so bili najboljši v občini, članska desetina je dvakrat zmagala in bila na republiškem tekmovanju šesta, enega svojih največjih uspehov pa so člani dosegli leta 1989, ko so zmagali na občinskem gasilskem avto rallyju, tega leta so bili pionirji in mladinci drugi na občinskem prvenstvu.« Pavle Bobič je to sicer zamolčal, toda v vse te rezultate in dosežke je vgrajenega ogromno njegovega dela, časa in odrekanj ter še česa. Zato upamo, da z Janezom Leskovarjem, podobnim gasilskim zanesenjakom in danes podpredsednikom društva, nista mislila docela resno z izjavo, da bosta izpregla in mesti prepustila drugim, mlajšim. Navsezadnje in na srečo škocjanskega gasilstva se ne da kar tako zapustiti nekaj, čemur si žrtvoval dobršen del življenja. R zlorabe slabotnih oseb, spolni napadi na osebe, mlajše od štirinajst let — letos so bili že trije —■ več pa je tudi posilstev, v letošnjih devetih mesecih jih je bilo zabeleženih že pet. Med ostalimi ugotovitvami, ki jih je prinesla devetmesečna inventura, omenimo še 22 kaznivih dejanj ponarejenja listin — vsa so na srečo že raziskana — in tista kazniva dejanja, • Devetmesečni podatki kažejo, da seje število kaznivih dejanj zmanjšalo na PM Novo mesto in oddelku milice v Dolenjskih Toplicah, povečalo pa v Mokronogu in Črnomlju, medtem ko je drugod podoba enaka lanski. kijih lani, denimo, sploh ni bilo. Gre za igre na srečo, takih primerov je bilo do oktobra odkritih že 10, in skrunitve grobov. Še zlasti slednje so deležne neprikritega zgražanja javnosti, temu primerna je tudi zagnanost policistov pri iskanju storilcev. B. B. V TRINAJSTIH MINUTAH NA MESTU POŽARA — Štab občinske gasilske z veze je v sodelo vanju s po veljniki škocjanskega in šmarješkega gasilskega sektorja minulo sredo pripravil gasilsko vajo, ki je sodila v okvir aktivnosti ob mesecu požarne varnosti Ob 16.02 seje oglasila sirena in napovedala požar v, topilnici maščob pri Škocjanu. Če verjamete ali ne, ob 16.15 je bilo na mestu ’ ognja kar 92 gasilcev iz društev v Škocjanu, Grmovljah, Tomažji vasi, Dobravi Dolah, Zagradu, Šmarjeti, Zburah, Beli Cerkvi in Orešju, poleg njih pa je pri gašenju sodelovala še novomeška poklicna gasilska enota. Ob predpostavki, da je hidrantno omrežje uničeno, so gasilci vodo vlekli iz 500 metrov oddaljenega potoka Radulja; ob 16.25 so prvi curki vode iz potoka že brizgali po ognju. Vaja je torej docela uspela, gasilci so zatrdili, da prav nič drugače ne bi bilo v primeru resničnega požara. Nemara bi kakšno minuto celo še pridobili (Foto: B. B.) njo na tistih 4.800 kilometrih avtocest ter magistralnih in regionalnih cest, potrebujejo za to nič več in nič manj kot 30.000 ton soli. Že doslej smo morali polovico te količine uvoziti, bojazen, da bo zavoljo prometne blokade ta delež letos še višji. Prav to in pa številni ostali škodljivi učinki natrijevega klorida — omenimo le to, daje učinkovit le do -7 stopinj Celzija, da povzroča korozijo na železnih konstrukcijah mostov in korozijo na avtomobilih, da raztopljena sol prodira v talno vodo, da aerosol onesnažuje zrak itd. — so bili razlog, da so Zeleni Slovenije prišli na dan s pobudo o uporabi ekološko primernejšega in učinkovitejšega sredstva za boj z zmr-zaljo. Na dolenjskih cestah kalcijev diklo-rid, ki ga kot rešitev predlagajo zeleni, ni novost, njegove prednosti so spoznali že tudi v Celju, Ptuju, Mariboru. Ni njegova edina prednost v tem, ker temelji na domačem znanju in surovinah, pač pa ima v primerjavi s soljo še veliko drugih koristnih lastnosti. Prva je nedvomno, ker učinkuje do temperature -20 stopinj Celzija, je tudi zelo hidros-kopičen in ima dolgoročen učinek. Večja sprijemljivost na cestno površino in enakomernost posipavanja pomenita kar 3- do 4-krat manjšo porabo posip-nega materiala, enkratno posipavanje zadostuje za nekaj dni; ne nazadnje, varnost prometa pozimi se z uporabo kalcijevega diklorida po študijah, ki so jih pripravili Zeleni Slovenije, krepko poveča. Taista študija tudi kaže, da bi z uporabo tovrstne nove tehnologije na slovenskih cestah zmanjšali porabo od sedanjih 30.000 ton soli na vsega 9.000 ton soli in 1.500 ton kalcijevega diklorida. Resda je cena slednjega dva- do trikrat višja od cene soli in da zahteva tovrstno posipavanje dodatno opremo, vendar končni račun še zmeraj govori v prid predlogu Zelenih, navsezadnje pa velja zapisati tudi, da sta tako oprema kot nova posipna snov v celoti domač izdelek. Pa še to: v Evropi, s katero se tako radi primeijamo, je tehnologija »vlažnega soljenja«, kot se imenuje uporaba kalcijevega diklorida, se uporablja že vsaj desetletje. Še več, v vseh alpskih državah z zahtevnimi zimskimi razmerami je omenjena tehnologija predpisana z zakoni in uredbami. Bo tako tudi pri nas ? Pobuda za kaj takega je že v republiški skupščini. B. B. IZ POŠTE PRAZNIH ROK GLOBOKO, KRŠKO — V noči na 31. oktober je nekdo vlomil v prostore pošte na Globokem in tam skušal odpreti blagajno. Dela seje lotil na nestrokoven način in temu primeren je bil tudi rezultat: domov seje vrnil praznih rok. Več uspeha je imel tisti, kije tisto noč vlomil v vikend Zagrebčana Ivana Černeliča. Odnesel je namreč radiokasetofon, posteljno pregrinjalo in še nekaj drobnarij, tako da je skupne škode za 5.000 tolarjev. Brez kupnine in golfa Kako nevarna je lahko kupčija brez pogodbe ali potrdila — Izkušnja Zlate P.______ NOVO MESTO — Prihajajo časi, ko bodo bolj kot kdajkoli doslej cvetele kupčije z rabljenimi avtomobili, za nove preprosto ne bo denarja. Da tovrstna opravila pri nas potekajo kar precej po domače, je tudi znano, zato naj bo izkušnja Novomeščanke Zlate P. zadostno opozorilo pred nakupi brez podpisanih kupoprodajnih pogodb, brez potrdila o plačani kupnini in kar je še podobnih papirjev. Vsa zadeva se je namreč tako zapletla, daje ondan moralo o njej razsojati celo sodišče. Lanskega 9. novembra zvečer je Zlata P. sklenila v novomeškem lokalu Pri vodnjaku kupčijo o nakupu osebnega avtomobila znamke Golf. V vlogi prodajalca je nastopil Zlatin znanec Martin P., kije za devet let stari avtomobil zahteval 6.000 nemških mark. Še istega večera je Zlata P. dobila avto s prometnim dovoljenjem in enim ključem, Martin P. pa je predtem prejel zahtevano kupnino. Stranki pa ne tedaj ne kdaj kasneje nista napisali kupoprodajne pogodbe niti opravili prepisa lastništva na ime Zlate P., prav tako nista zapisali potrdila o plačani kupnini. Zlata je avtomobil smatrala za svojega, z njim seje vozila, podaljšala mu je registracijo, tudi potrebna popravila je opravila na svoje stroške. Vse pa bi se nemara povsem srečno izteklo, ako se Zlata in Martin letošnjega aprila ne bi sprla. Zlata P. je od Martina P. terjala, naj ji vrne 13.000 mark, ki mu jih je izročila za adaptacijo lokala na Di-lančevi ulici v Novem mestu, saj Martin obnove ni opravil. Ta terjatev je bila vzrok, daje Martin pričel odklanjati podpis kupoprodajne pogodbe, še več: v noči na 19. julij letos je, meni nič tebi nič golfa izpred Zlatine hiše odpeljal. Odtlej se od njega ni več ločil; na občinskem oddelku za notranje zadeve je skušal doseči izdajo dvojnika prometnega dovoljenja, vozilo pa je že tudi ponujal drugim v prodajo. Zlati tako ni preostalo drugega, kot da je poiskala pomoč pri sodnikih. Čeravno je Martin na obravnavi trdil, da avtomobila ni prodal, pač pa le posodil, saj bi sicer napisal kupoprodajno pogodbo in novi lastnici izstavil potrdilo o plačani kupnini, je sodišče imelo na voljo dovolj drugih dokazov v obliki izjav prič, ki so kupčiji prisostvovale. Senat je tako razsodil, daje lastnica spornega golfa Zlata P., Martin P. pa daje dolžan to priznati, ji avtomobil tudi izročiti, hkrati pa še ustrezno listino, na podlagi katere bo lahko Zlata P. dosegla vpis lastninske pravice avtomobila na svoje ime. Odločitev sodnikov še ni pravnomočna. B. B. TRAKTORIST TAKOJ MRTEV PRESLADOL — 30. oktobra okoli 19. ure je prišlo na lokalni cesti med Brestanico in Presladolom do hude nezgode, v kateri je umrl 44-letni Martin Abram iz Brezja pri Dovškem. Abram, kije bil brez dovoljenja za vožnjo traktoija, slednji pa je bil tudi brez varnostne kabine ali loka, je pripeljal do križišča štirih cest v Presla-dolu, tam pa iz neznanega vzroka traktor zapeljal vzvratno. Pri tem je zapeljal na neutijeno bankino, zdrsel po njej, nakar se je vozilo prevrnilo. Traktor je Abrama pokopal pod seboj in nesrečni voznik je bil na mestu mrtev. KAR ŠEST HUDO RANJENIH TRNJE — 31. oktobra ob 20.10 se je , na križišču regionalnih cest Brežice — Čatež in Brežice — Dobova pripetila huda prometna nezgoda. Zakrivil jo je 25-letni Igor Zbičajnik iz Velenja, ki seje s svojo lado, h kateri je imel pripeto prikolico, pripeljal do križišča, tam pa, ne da bi ustavil, zapeljal na prednostno cesto. Po njej je prav takrat vozil 49-letni Karel Zorko iz Cundrovca, ki je navzlic zaviranju trčil v prikolico, nakar ga je odbilo še na levi vozni pas, po katerem se je s fičkom pripeljal 23-letni Janez Bauer iz Novega mesta. Prišlo je do silovitega čelnega trčenja, v katerem so se hudo poškodovali voznik Bauer, njegova 23-letna žena Mirjana in enoletna hčerka Stela — obe so po nudeni pomoči v brežiški bolnišnici prepeljali v ljubljanski Klinični center — ter voznik Zorko in njegova sopotnika, 27-letni Franc Špiler ter 24-letni Ivan Špiler, oba iz Loč. Materialne škode je bilo za 400.000 tolarjev. VLOMILCI V HIŠI SEVNICA — V noči na 28. oktober so neznanci vlomili v stanovanjsko hišo Ivana Mlinariča v Lončarjevem Dolu. Mlinarič, kije sicer na začasnem delu v Nemčiji, je bil ob dve električni omarici in 50 metrov električnega kabla; skupne škode je za okroglih 7.000 tolarjev. Garda zaplenila zdravila Zasebni avtoprevoznik Silvo Kravcar iz Lutrškega sela je v Djakovem ostal brez 6 ton zdravil P0 DOLENJSKI DEŽELI • 28. oktobra je nekdo vlomil v župnišče v Beli Cerkvi in iz pisalne mize odnesel natanko tisoč tolarjev. Če se hoče rešiti c vrenja v peklu, bo zmikavt moral k spovedi Boljša je župnikova kot policijska pokora. • Na kovinskem drogu stavbe novomeškega Mercatorja Standarda je med 26. in 28. oktobrom veselo plapolala slovenska zastava. Danesje tam ni več, edina dilema je, ali je izginila iz nacionalističnih ali socialnih razlogov. • Na parkirišču pred semiško pošto je prejšnji teden stal avtomobil Dušana A vgustinčiča z Mladice, v vozilu pa je bila med drugo robo tudi umetniška slika, vredna 12.500 tolarjev. Postala je plen neznanega zmikavta. Že po tem dejstvu sodeč, nepridiprava zelo verjetno ne gre iskati v kakem romskem naselju. Če seveda na sliki ni bil preveč realistično prikazan kak prašič ali jata kokodajsk. • Docela v živo pa se je ondan ob cesti pri Gornjem Maharovcu pasel 110-kilogramski prašič. To je padlo v oči tudi Janezu, Bojanu in Silvu v Šmihela pri Novem mestu, ki so živalco lastnoročno prignali v romsko naselje Žabjek in jo tam tudi zaklali Najprijetnejši del kolin so zbrani družbi žal zagrenili miličniki NOVO MESTO, DJAKOVO — Minuli četrtek, 31. oktobra, je na novomeški postaji milice zazvonil telefon. Glas na oni strani žice seje predstavil za 42-letnega Silva Krajcarja, zasebnega avtoprevoznika iz Lutrškega sela, in možem postave povedal zgodbo, kakršnih so dnevi vojne na Hrvaškem doslej napisali že nekaj. Kravcar se je 29. oktobra okoli 19. ure s tovornjakom Mercedes odpravil z ljubljanske carine na pot proti Beogradu in nato še do Novega Sada, kamor bi moral odpeljati 6 ton zdravil iz ljubljanskega Leka. Le da Kravcar do končne postaje nikoli ni prišel, 30. oktobra ob 18.30 so ga pred Djakovim ustavili uniformiranci — Kravcar pravi, da so bili mupovci — in ga najprej odpeljali na policijsko postajo v Djakovem, nato pa še v štab Zbora narodne garde. V času, ko je bil Kravcar v štabu, so gardisti neznano kam odpeljali tovornjak in ga vrnili po kakšni uri, vendar na njem ni bilo več tovora. Presenečenemu vozniku je gardist zagotovil, da naj počaka do naslednjega dne, češ da se bodo stvari uredile. Kravcar je nasvet poslušal in prespal v kabini vozila, toda stvari se tudi naslednji dan niso premaknile; odvzetih zdravil mu niso vrnili, niti dali potrdila. Povedali so mu le, daje tovor kratko malo zaplenjen in naj se brž odpelje, sicer bo ostal še brez tovornjaka. O dogodku v Djakovem je Kravcar telefonično obvestil tudi direktorja Leka, vrednost odvzetih zdravil pa je ocenjena na kar 7.800 milijard tolaijev. POPRAVLJAL SALDO NOVO MESTO — 30-letni Zlatko M. iz Novega mesta je utemeljeno osumljen, daje 25. septembra na svoji hranilni knjižici popravljal saldo gotovine in tako skušal novomeško PTT oškodovati za 40.000 tolaijev. PEŠEC OBLEŽAL HUDO RANJEN — V soboto, 2. novembra, okoli 18.30 je 54-letni Stanko Brajdič z Grabna hodil po desnem robu ceste, ki pelje iz Novega mesta proti Mirni Peči. Ko je možakar pripe-šačil do konca naselja Žabjek, je cesto prečkal, takrat pa je iz. mirnopeške smeri z osebnim avtom Jugo pripeljal Franc Papež iz Jablana. Ko je na cesti zagledal pešca, je sicer pričel zavirati, vendar je bilo prepozno. Brajdiča je zadel, tako da je ta padel najprej na pokrov motorja, nakar je obležal ob cesti. Hudo poškodovanega so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, škode na zviti pločevini pa je za 15.000 tolarjev. NA PARKIRIŠČU POŠKODOVAN AVTO — Marija Jantolek iz Šmihela je 21. oktobra pustila svoj osebni avto na parkirišču pred tovarno zdravil Krka v Novem mestu. Neznan nepridiprav je vozilo z ostrim predmetom poškodoval p° strehi, pokrovu motorja in vratih, tako da je škode kar za deset tisoč tolarjev. ŠPORTNI KOMENTAR Kilometn brez medicine Študija bolgarskega trenerja KD Krke kaže, kakšna so pota, ki jih danes ubira vrhunski šport NOVO MESTO - Nemara je skokovit razvoj, ki ga je v zadnjih nekaj letih napravilo svetovno kolesarstvo, Se najbolj nazorno pokazal, do kod so danes segle meje vrhunskega Športa. Bolgar Kamen Stan-čev, trener KD Krka, je v kolesarskem svetu izredno cenjen strokovnjak, leto bivanja in dela v Sloveniji je strnil v nadvse zanimivo analizo novomeSke (lanske kolesarske vrste. Za laika nerazumljivi popisani listi z rezultati psiho testo v, grafomo-tornih preizkusov, funkcionalnih testiranj in Se česa skrivajo v sebi odgovorna vpraSanje, koliko daleč je novomeSko kolesarstvo sveto v-, nemu vrhu, tistemu vrhu, ko se dirka s poprečno hitrostjo 60 kilometrov na uro in se obvlada nova metodika treningov, sestavljena na osnovi dosežkov biokemije, biomehanike, Športne medicine in psihologije Športa. S podatki, daje imel Sandi Papež letoSnjo sezono v nogah kar 26.740 kilometrov treningov in dirk, Bogdan Ravbar 25.260, Srečko G livar 24.300, Bogdan Fink 22.850, Milan Eržen 23.200, Igor Turk 23.100 in Roman Judež 20.700 kilometrov, so novomeSki kolesarji nemara celo enaki vrstnikom v kolesarsko naj-razvitejSih državah, da bi jim bili enaki tudi po dosežkih, bo potrebno Se kaj več. Kamen Stančev argumentirano dokazuje, da so smučanja, tek, dviganje uteži, kar vse je bilo Se včeraj sestavni del treninga, danes že preteklost; sodobna medicina je pokazala, da tovrstne vadbe kolesarstvu le Škodujejo, z njimi se razvijajo miSice, ki vnenje pedalov celo zavirajo. NovomeSki trener ugotavlja, da je slovensko kolesarstvo žal prespalo zadnje obdobje velikanskega napredka tega Spona v svetu, zato so tudi treningi taki, kot so, temu primerni pa so bili tudi rezultati Za novomeSko člansko vrsto, ki ji sicer prav zavoljo vstopa mladih ob pravilnem treningu obeta celo izredno uspeSno prihodnosi je ugotovil tudi take navidezno lepotne po-manjkjivosti fantje držijo med vrtenjem pedalov pete prenizko, tudi drža kolen ni pravilna. Nadalje: ekipa ni bila pravilno bazično pripravljena, kar 95 odstotkov kolesarjevje imelo porabo kisika pod 70 odstotki, kar govori o tem, da organizem ni pripravljen za velike napore, ki so potrebni za dosego visoke forme. Poglavje zase je taktika. »Slovensko kolesarstvo je zaostalo tudi na tem področju, tekmovalci so gledali in pazili le eden na drugega, intenzivnost dirke je tako močno upadla. Danes se v modemi taktiki pojavljajo celo povsem netaktični in nestandardni načini dirkanja, kot so napadanje v spustih ali na okrep-čevalnih postajah. Kolesar brez ekipe nima možnosti za zmago,« govori Kamen Stančev. Koliko bo bolgarski strokovnjak pomagal k vzponu novomeikega kolesarstva, bo bržkone pokazala že ta sezona, nemara Se pomembnejše od tega pa je, da je dolenjskim in ostalim slovenskim Športnim in kolesarskim delavcem uprl pogled v tisto smer, ki jo ubira vrhunski Šport in z njim svetovno kolesarstvo. B.B. Pionir še brez dobljenega niza Po dveh uvodnih kolih odbojkarske superlige je lanski zvezni prvoligaš na dnu lestvice — Tudi Kočevke doslej praznih rok_ Zagotovo nihče ni veijel, da bosta že po drugem odigranem kolu prvenstva odbojkarske superlige ekipi novomeškega Pioniija pri moških in kočevskega Lika pri ženskah krepko na dnu lestvice, Novomeščani celo brez dobljenega niza. Takšen uvod je zagotovo dovolj velik razlog za preplah v obeh taborih, še posebej v Pionirjevem, kajti nobena skrivnost ni, daje ta ekipa letos merila celo v Evropo. Zadnji dogodki, vključno z nenadno izgubo klubskega predsednika Rudija Bergerja, so v ekipi pustili posledice, ki jim očitno zlepa ne bodo kos. To je pokazala tudi sobotna tekma na Ravnah, kjer so v treh nizih proti Fužinarju osvojili le 20 točk. Brez Povšiča, Mariča in Gavriloviča ter brez poškodovanega Joviča, hkrati pa tudi brez pravega vodstva, so Novomeščani vrsta, proti kateri nasprotniki zmagujejo s pol moči. In to tiste ekipe, ki še včeraj v dvobojih s pionirjevci niso imele nikakršnih možnosti. V igri Novomešča-nov ni človeka, ki bi znal povezati njihove vrste, najslabša točka pa je zagotovo sprejem servisov; odsotnost Mariča in Joviča je na tem mestu najbolj očitna. Novega treneija Peašinoviča očitno čaka še ogromno dela, navsezadnje je tudi današnji igralski kader Pionirja sposoben v celoti prevzeti breme igranja v slovenski superligi na svoja pleča, tudi brez zgoraj zapisanih imen si Petkovič, Mestnik, Černač, Smrke, Bakonja, Goleš, Jovič in ostali lahko priigrajo mesto med najboljšo četverico. Seveda le ob resnem in zavzetem delu ter vefii uigranosti ekipe. Že Brigita Klun, kapetanka odbojkaric kočevskega Lika, je prejšnji teden napovedala, da z Bleda kakšnih razveseljivih vesti ne gre pričakovati. Ekipa Lika je prvenstvo pričela oslabljena in neuigrana, poškodbe in bolezni so krepko razredčile vrsto, vseeno pa so bile Kočevke na Bledu blizu uspeha. Blejčankam so celo odvzele prvi niz, tudi v drugem je do rezultata 6:6 kazalo dobro, na koncu pa so vendarle morale priznati premoč gostiteljic. Lanske zvezne ligašice so po dveh uvodnih porazih v nezavidljivem položaju, v sobotni tekmi proti celjskemu YU STIPU bo zato potrebno zaigrati na prvo zmago, že zavo- ljo ugleda, ki ga je doslej imela kočevska odbojka. Ne dvomimo namreč, da si bo ekipa v nadaljevanju ligaških obračunov opomogla in pokazala svojo pravo vrednost. BRELIHOV MEMORIAL ŠITNIKU SEVNICA — ŠK Milan Majcen je bil organizator tradicionalnega 13. Breliho-vega memoriala, ki se gaJe udeležilo 27 šahistov. Zmagal je Igor Sitnik (Brežice), ki je zbral 9 točk, sledijo pa: Kranjec (Sevnica) 8,5, Dimovič 7,5, Cerjak (oba Brežice), 7. Lazič (Sevnica) 6,5 itd. V ekipnem seštevku je slavila prva ekipa Sevnice, Brežice so bile druge, Sevnica II pa tretja. J. BLAS PRVENSTVO V TENISU RIBNICA — Teniški klub Ribnica pripravlja v soboto in nedeljo, 9. in 10. novembra, občinsko prvenstvo, ki bo potekalo v ribniški športni dvorani. Prijavnina znaša 200 din, najboljše pa čakajo lepe nagrade. ŠE BREZ OSVOJENEGA SETA -Odbojkarji novomeškega Pionirja so po dveh odigranih kolih v superligi Se brez osvojenega seta. Nemara celo bolj kot to skrbi njihova slaba igra, naislabSa točka pa je sprejem servisov. Černaču (na posnetku med tovrstnim »opravilom«) in sotovariSem Se kako manjka uigranosti (Foto: B. B.) Nov podvig Podbočja Tokratna žrtev košarkarjev Podbočja je bila Elektra — Pred zadnjim jesenskim kolom celo tretji! Oprema izpolnila jesenski načrt Kočevske rokometašice s sobotno zmago potrdile četrto mesto — Novomeš-______čanke brez točke — Izredna rokometna predstava v Ribnici Bržkone so si rokometašice kočevske Opreme s sobotno zmago v 6. kolu superlige proti Krimu že zagotovile tolikanj željeno četrto mesto, vsaj po jesenskem delu prvenstva, seveda pa bo zanj potrebno spomladi še krepko garati. Prav tako je na dlani, da bodo Novomeščanke jesen zaključile brez zmage, [Uedtem ko v moški ligi Ribničani igrajo s spremenljivim uspehom. Upajmo, da "° njihov točkovni izkupiček v nadaljevanju prvenstva, ko imajo ugodnejši Spored igranja, boljši. no lahko pa so svojo kožo prodali Črnomaljci: v Izoli so bili namreč brez možnosti za morebiten uspeh, to pa jih je tudi stalo nekaj mest na lestvici. Košarkarji Podbočja so ne le najprijetnejše presenečenje letošnjega prvenstva v rdeči skupini I. slovenske lige, pač pa so s svojimi zadnjimi igrami in rezultati zbudili pozornost strokovnjakov. Če so bile zmage proti Celju, mladincem Smelta Olimpije in Cometu nemara celo bolj ali manj pričakovane, je sobotni uspeh proti izkušeni ekipi Elektra dosedanjim dosežkom Podbočja dal nov sijaj. Že uvodna tesna poraza doma proti medvoškemu Tinexu, ki je tudi po šestih kolih še neporažen, in v gosteh proti Rogaški Donatu Mg, sta pokazala, da Podbočje, čeprav novinec v ligi, za nasprotnike ne bo lahek zalogaj. To so najbolje potrdila tri naslednja srečanja in zaporedne zmage nad Cometom, mladinci Smelta Olimpije in Celjem, piko na i tem dosežkom pa so košarkarji Podbočja postavili v soboto, ko so doma igrali s šoštanjsko točki vendarle ostali doma. S to zmago so igralke Opreme bržkone potrdile dokončno četrto mesto na lestvici, čeprav so do konca jesenskih obračunov še tri kola. Prav nič pa ni upanja, da bodo jeseni Novomeščanke vknjižile kakšno točko. Ekipa Primoža je bila bržkone zadnji nasprotnik, proti kateremu je bilo moč upati na ugoden izid, toda prepričljiv poraz s 13 zadetki razlike kaže, da trenerju Popadiču še ni uspelo urediti vrste, ki je prvenstvo začela povsem nepripravljena in brez vodstva. Vendarle pa kaže novomeške ljubitelje rokometa v soboto povabiti v športno dvorano pod Marofom, kajti nasprotnik ekipe IMV bo vrsta Velenja, ob Olimpiji tačas zanesljivo najboljši rokometni kolektiv v Sloveniji. Svojo vrednost so Velenjčanke pokazale v minulem kolu, ko so ugnale dotlej nepremagano Belinko Olimpijo. In še pogled v moško republiško ligo. Derbi kola je bil vsekakor v Laškem, kjer so Dobovčani iztržili dragoceno točko, ki jih bo obdržala v boju za vrh lestvice. Prav tako neodločen izid so si v gosteh priigrali Krčani, čeprav so bili v Kamniku na pragu zmage, dve minuti pred koncem so imeli namreč dva zadetka prednosti. Nenadeja- . »Radijci« znova pri vrhu čredno pomembna zmaga nogometašev Studia D »Lesarji« so v soboto doma igrali z bodočim prvakom superlige, ekipo celjske Pivovarne Laško, v kateri uspešno nastopata tudi bivša Ribničana Lapajne in Tomšič. Slednji je v soboto svoji nekdanji ctapi zabil 4 zadetke, bil pa tudi med najjužnejšimi, da so gostje že po 15. minutah povedli z 11:2, s čimer je bila tekma tadi odločena. Kakih 700 gledalcev je v dvorani ribniškega športnega centra vide-*° letos najboljšo rokometno predstavo; Mi inlesovci niso igrali slabo, z nekaj pokami so spominjali na zlate čase ribniškega rokometa. Poraz s Celjani je bil se-veda pričakovan in načrtovan nravi boji za točke se začenjajo šele sedaj Že v sobo-to v Bakovcih, kjer bi morali Ribničani, če *®yeda želijo narediti korak k sredini les-'vice, zaigrati na zmago. Zanimiva in kvalitetna je bila tudi tekata ženske superlige med Opremo in Kri-mom. Kočevke so v prvem polčasu po-yedlc že s šestimi zadetki prednosti, kazalo Je> daje zmagovalec odločen, toda v vrste Sostiteljic seje vrnila stara bolezen. Le mata je manjkalo, da bi že dobljeno srečanje Mvič izgubile: osem minut pred koncem J° namreč Ljubljančanke zmanjšale razliko na 22:23, v razburljivem finišu pa sta BESEDO IMAJO ŠTEVILKE Vsega dve koli pred koncem jesenskega dela prvenstva v zahodni skupini II. repu- 'z LJUBU A NE Z ZMA GO- Nogometaši novomeškega Studia D Elan so v Nedeljo zabeležili izredno pomembno !mago v Ljubljani, osvojeni točki pa sta Uh znova vrnili v boj za jesenski naslov, s°j jih dve koli pred koncem od prvega mesta loči le Se točka. Posnetek je s 1ekme med NovomeSčani in Triglavom, v uspešni akciji je Jakša (z žogo). bliške lige je položaj na vrhu lestvice nadvse zapleten, v boju za naslov jesenskega prvaka je kar pet ekip, po nedeljskem razpletu so se med njimi znašli tudi nogometaši novomeškega Studia D Elan. V derbiju 11. kola so novomeški radijci gostovali v Ljubljani in na vročem igrišču Ilirije iztržili nadvse dragoceno zmago. Uspeh je toliko večji, ker je bil dosežen v boju z enim od neposrednih tekmecev za vrh lestvice, za nameček je šel Novomeš-čanom na roke še spodrsljaj Tabor Jadrana, kije moral prvo mesto prepustiti ekipi SPZ Triglava. Dobršen del odgovora, katera od ekip bo v zadnje kolo startala z največ možnosti za osvojitev naslova jesenskih prvakov, bo dala že nedelja, ko je na sporedu kar nekaj derbijev. Ekipo Elana Studia D čaka gostovanje pri močni vrsti Brda, vodilni SPZ Triglav gostuje pri Slaviji SET, Tabor Jadran pa gosti kočevski Avtobum, kije v minulem kolu iztržil vsega točko na domačem igrišču proti Svobodi Kisovec. Najlažje delo bo imela v nedeljo Svoboda, saj igra doma z zad-njeuvrščeno Alpino Žiri. Ne glede na končen jesenski razplet pa je že jasno, da bo nogometna pomlad v tej ligi še kako vroča. odbo)ka SUPERLIGA, moški, 2. KOLO: FUŽINAR - PIONIR 3:0 (1,11,8) Pionir: Jovič, Babnik, Travi Žan, Smrke, Petkovič, Mestnik, Gotenc, Goleš, Černač, Bakonja. LESTVICA: 1. Vileda Maribor 4, 2. Fužinar 4,... 7. Pionir 0. V soboto igrajo Novomeščani doma z Granit Preskrbo. SUPERLIGA, ženske, 2. KOLO: BLED — LIK KOČEVJE 3:1 (-9,8, 6,4) LIK Kočevje: Akrap, Ogrinc, Turk, Klun, Briški, Hočevar, Drobnič, Starc. LESTVICA: 1. Bled 4..7. LIK Kočevje 0. Kočevke igrajo v soboto doma z vrsto celjskega YU STIPA. rokomet SUPERLIGA, moški, 6. KOLO: INLES RIKO — PIVOVARNA LAŠKO 19:32 (8:17) Inles Riko: Veber, Djokič 4, Mohar, Marolt, Tanko 1, S. Mihelič 1, Lesar 8, A. Mihelič, Fajdiga, Gelze, Jurič 2, Manček 3. LESTVICA: 1. Pivovarna Laško 12,... 8. Drava 4, 9. Pomurka 4, 10. Inles Riko 4, 11. Usnjar 3, 13. Preddvor 3. Pari naslednjega kola: Pomurka Bakovci — Inles Riko, Usnjar — Kolinska, Drava — Jadran, itd. SUPERLIGA Jtenske, 6. KOLO: OPREMA KOČEVJE - KRIM 27:25(18:12) Oprema: JEsenko, Klarič, Lindič, Guštin 5, Vuk 2, Križman 4, Bejtovič 1, Dragiče vič 4, Jerič 10, Petek, Kersnič 1, Jančič. PRIMOŽ — IMV NOVO MESTO 31:18 (16:9) IMV Novo mesto: Domiž, Popadič 3, Repinc 1, Šiler, Klobučar 1, Pate I, Knafeljc 2, T urk 2, Romaš 7, Hvala 1, Pavlenič. LESTVICA: 1. Velenje 12, 2. Olimpija 10, 3. Mlinotest 8, 4. Oprema 8,... 8. Primož 4,9. Branik 2, 10. IMV Novo mesto 0. Pari prihodnjega kola: Branik — Oprema Kočevje, IMV Novo mesto — Velenje, Mlinotest — Primož, itd. SRL, moški, 6. KOLO: KAMNIK - KRŠKO 21:21 (12:11) Krško: Božič, Kekič 8, Keše 3, Is- kra 2, Bogovič 1, M. Urbanč 2, Martinčič, Verstovšek 3, D. Urbančič 2, Kukavica, Brodnik. IZOLA - ČRNOMELJ 23:17 (13:8) Črnomelj: Plut, Bohte 2, M. Papež 1, Kmetič, Čengija, Pezdirc, J. Papež 5, Jagovič, Grabrijan 2, Lozar 4, Novak 3. PIVOVARNA LAŠKO B — DOBOVA 21:21 (10:8)/ Dobova: Kuhar, Levec 4, Voglar 2, Starič 4, S. Dcržič 4, Večerič 1, I. Deržič 5, Žibret, Polovič, Krajnc 1, Žitkovič. LESTVICA: 1. GPG Grosuplje 12, 2. Pivovarna Laško 9,3. Dobova 9,4. Izola 8,5. Krško 7,6. Kadeče Papir 7, 7. Črnomelj 6, itd. Pari prihodnjega kola: Črnomelj — Velika Nedelja, Krško —Izola, Dobova — Radeče papir, itd. košarka I. DRŽAVNA LIGA, rdeča skupina, 6. KOLO: PODBOČJE — ELEKTRA 87:84 (33:36) Podbočje: Vego 27, Rozman 7, Krajcar 27, Krivokapič 3, Krošelj 11, Vaupotič 12. OSTALI IZIDI: Rogaška Donat Mg — Mavrica Ilirija 68:88, Comet — Tinex Medvode 84:95, Celje — Smelt Olimpija ml. 100:83. LESTVICA: 1. Tinex Medvode 12,2. Mavrica Ilirija 11,3. Podbočje 10,4. Rogaška Donat Mg 10,5. Elektra 9,6. Čomet 7,7. Celje 7,8. Smelt Olimpija ml. 6. V prihodnjem kolu gostuje vrsta Podbočja pri Mavrica Iliriji. nogomet II. republiška liga, zahod, 11. KOLO: ILIRIJA — SUDIO D ELAN 0:1 (0:1) Strelec: Mesojedec v 15. minuti AVTOBUM KOČEVJE — SVOBODA KISOVEC 0:0 LESTVICA: 1. SPZ Triglav 16,2. Tabor Jadran 16,3. Svoboda Kisovec 15, 4. Studio D Elan 15, 5. Slavija SET 15, 6. Ilirija 13,... 9. Avtobum Kočevje 10, itd. Pari prihodnjega kola: Brda — Elan Studio D, Slavija SET -SPZ Triglav, Tabor Jadran — Kočevje Avtobum, itd. Elektro. Gre za izredno izkušeno ekipo, ki je po napovedih strokovnjakov merila v vrh lestvice; v njenih vrstah sta prekaljena celjska košarkarja Pipan in Golc, ki imata za seboj tudi nastopanje v zveznih ligaških tekmovanjih. In proti takemu nasprotniku je Podbočje v soboto zabeležilo že četrto zaporedno zmago! Prvi polčas je resda prinesel prednost gostom, toda v nadaljevanju so gostitelji ob bučni podpori kakih 300 gledalcev sijajno zaigrali, škoda le, da sta kvalitetno predstavo pokvarila slaba sodnika Djord-jevič in Fekonja iz Ljubljane. Za uspeh Podbočja so zaslužni vsi igralci, pa vendarle naziv igralec tekme pripada Mišelu Krajcarju. S sobotnima točkama se je Podbočje prebilo celo na tretje mesto, česar si niso upali napovedovati niti največji otpimisti. Jesenski plan je tako krepko presežen, zadnjo tekmo tega dela prvenstva v Ljubljani proti Mavrica Iliriji, kije seveda nesporni favorit, lahko košarkarji Podbočja odigrajo docela sproščeno. Podbočje je namreč že postalo eden od centrov slovenske košarke. ČRNOMALJCI Z ENO ZMAGO ČRNOMELJ — Odstop trebanjske Unitehne je košarkarje črnomaljskega Protronixa pripeljal v zahodno skupino II. slovenske lige, v kateri je bilo doslej odigranih že pet kol. V prvem so Črnomaljci izgubili s Tolminom 74:99, v drugem s Kraškim zidarjem z 78:94, v tretjem proti Radovljici z 61:65, v četrtem so v dolenjskem derbiju doma ugnali novomeški Novoles s 84:81, v petem pa so izgubili proti Borovnici z 80:102. Na vrhu lestvice sta Idrija in Alpos, Črnomaljci imajo 6 točk in so osmi, medtem ko so novolesov-ci brez zmage zadnji. Naslednjo tekmo igra Protronix v Litiji. V osmih tekmah oddali le eno točko Pionirji NK Bela krajina so letos zbrali že 15 točk ČRNOMELJ — Tudi na zadnji tekmi jesenskega kola v dolenjski pionirski ligi so belokranjski najmlajši nogometaši pokazali, da so trenutno daleč najboljši. Na domačih tleh so to nedeljo premagali nogometno ekipo iz Kočevja s 6K). Letos v jeseni so odigrali osem tekem in zbrali 15 točk, izgubili so le eno točko. Skupaj so dosegli 48 zadetkov, prejeli pa samo tri, Marko Weiss je sam dosegel kar 26 zadetkov. Pionirje nogometnega kluba Bela krajina je lani jeseni pričel trenirati Sašo Mi-rosavljevič, sicer športni pedagog na se-miški osnovni šoli. Od takrat naprej se uspehi kar vrstijo. »Menim, da uspeha ne gre pripisati le mojemu delu, predvsem so dobri rezultati sad napora in truda, ki so ga fantje vložili v treninge, in velike podpore staršev,« pripoveduje njihov trener. Izjemno je to, da so pionirčke na vsa letošnja gostovanja vozili njihovi starši in da so tudi nasploh pri delu svojih otrok močno angažirani. Največ pa so k uspehu pripomogli zelo dobro obiskani treningi, ki jih imajo trikrat na teden. »Letos pričakujemo prvo mesto v tej skupini, saj ekipa vidno izstopa: še dodaja Mirosavljevič. J. DORNIŽ riji zmagal Rudi Deržič iz Dobove, ki je osvojil tudi naslov regijskega prvaka v težki kategoriji. P. P. EKIPA, KINE POZNA PORA ZOV — Pionirsko ekipo NE Bela krajina sestavljajo (od leve proti desni zadaj): Darko Konalovič, Igor GraSak, Rok Štajdohar, Smiljan Brčina, Mario Matko, Matej IVeiss, trener SaSo Mirosavljevič, (od leve proti desni spredaj) Matjaž Šterk, Samir Šumar, Davor Zupančič. Mirnes Musič, Radomir Vasič, A leksander Visnjevič, Toni Vidmar in Marko Weiss. (Foto: J. D.) Regijski prvaki v karateju Lep uspeh Posavcev v absolutni kategoriji —10. no-vembra v Brežicah republiško prvenstvo SEVNICA — Sevniški karate klub je v nedeljo vzorno pripravil regijsko prvenstvo za kadete, kadetinje in mladince v ka-tah in športnih borbah. Kljub neogrevanim prostorom telovadnice TVD Partizan, je organizatorju uspelo v dogovoru s predstavniki ostalih klubov tekmovanje nadaljevati po zastavljenem programu. Na regijskem prvenstvu, ki šteje tudi kot izbirno za nastop na republiškem prvenstvu, ki bo v nedeljo, 10. novembra v Brežicah v organizaciji tamkajšnjega kluba, so se Posavci zelo dobro odrezali. V katah je v kadetski konkurenci prepričljivo zmagal Sevničan Igor Božič, kije navdušil občinstvo in sodnike s kato EN-Pl, kar v prevodu pomeni lastovičji let. Za Božičem se je uvrstil njegov večni rival, Trboveljčan Jure Kostanjevič, 3. mesto pa je pripadlo Sevničanu Janiju Ribiču.Med kadetinjami je v katah zmagala Alja Per-ger iz Trbovelj. V ekipni konkurenci je zmagal KK Tika iz Trbovelj, drugi pa so bili Sevničani v postavi Martin Bedrač, Igor Božič in Jani Ribič. Naslove regijskih prvakov v športnih borbah so osvojili: v superlahki kategoriji Nedžad Hozanovič iz Trbovelj, v lahki Peter Dirnbek iz Brežic, v polsrednji Matjaž Lenič iz T rbovelj, v srednji Martin Bedrač iz Sevnice, v poltežki David Kranjc iz Trbovelj in v težki kategoriji Aleksander Piškur iz Dobove. V absolutni kategoriji je v prvi skupini zmagal Bedrač, v drugi pa Piškur, medtem ko je pri mladincih v športni borbi v absolutni katego- ZMAGA BELOKRANJCEV ČRNOMEU — V nedeljo, 3. novembra, sta se v Črnomlju vil. kolu MNZ Ljubljana pomerila nogometna kluba Bela krajina in Ihan. Zmagali so domačini s 5:0. Strelci za domače: Perčec dvakrat, Dormiž. V. dvakrat in Filak. Naslednjo tekmo igrajo Belokranjci v nedeljo, 10. novembra, z nogometnim klubom Kamnik v Črnomlju. J. D. • KOŠARKA, NAMIZNI TENIS, ŠAH NOVO MESTO — Delavske športne igre novomeške občine so v polnem razmahu. Tako bo danes od 16. ure dalje v športni dvorani pod Marofom tekmovanje v košarki, v ponedeljek ob 16. uri se bodo pričeli obračuni v namiznem tenisu (prijave zanj se zbirajo do jutri, 8. novembra), v četrtek, 21. novembra, bo v sejni sobi doma športov na Loki šahovski turnir, istega dne pa bo v športni dvorani pod Marofom še športni dan s tekmovanji v odbojki, streljanju in pikadu. .*.V ' ;# .••v 1, TELEVIZIJSKI SPORED % I ČETRTEK, 7. XI. SLOVENIJA 1 8.35 — 23.50 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 9.00 MOJA DRUŽINA IN OSTALE ŽIVALI, angl. nadalj., 7/10 9.30 NE JEJTE SLIK, amer. oddaja za Šolska tv: 10.30 KAKO NASTANEJO FOSILI, 1. del 10.45 NAPRAVIMO TERARIJ 11.05 NEKOČ JE BILO... ŽIVLJENJE: NEVRONI 11.30 MOSTOVI 12.00 NIKOLI VEČ, angl. nadalj., 3/3 12.50 VIDEO STRANI 13.30 DNEVNIK 1 15.15 MOZAIK MOSTOVI, ponovitev 15.45 SO V A,ponovitev 16.50 EP VIDEO STRANI 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 POROČILA 16.55 SLOVENSKA KRONIKA 17.05 MOZAIK PO SLEDEH NAPREDKA 17.35 V ČETRTEK OB 17.30 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE TELOVADKA 19.10 RISANKA 19.29 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 LJUBEZEN IN SOVRAŠTVO, kanadska nadalj., 3/4 20.55 TEDNIK 21.55 DNEVNIK 3, VREME 22.15 POSLOVNA BORZA 22.30 SOVA TAKSI, amer. naniz., 3/12 KALNI IZVIR, avstralska nadalj., 9/10 JAZZ, BLUES... 23.50 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 ki v oblikovanju (angl. dok. serija, 3/6) ~ 20.55 Mali koncert — 21.00 Svet na zaslonu — 21.30 Retrospektiva: Iz slovenske dramatike: I. Potrč: Lacko in Kredi (predstava Prešernpovega gledališča Kranj) — 23.00 Program HTV 1 — 23.20 Yuel — 0.20 Program HTV 1 HTV 1 7.30 Program za svobodo: 7.30 Poročila •— 8.00 Poročila — 9.00 Poročila — 10.00 Poročila — 11.00 Poročila — 12.00 Poročila — 13.00 Poročila — 14.30 Poročila — 16.00 Poročila — 17.00 Poročila v angleščini — 18.00 Poročila — 19.30 Dnevnik 1 — 20.15 Politični magazin — 23.00 Dnevnik 2 — 0.00 TV izbor — 1.00 Poročila PETEK, 8. XI. SLOVENIJA 1 8.35 — 11.30 in 13.15 — 1.20 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK KLUB KLOBUK LJUBEZEN IN SOVRAŠTVO, kanadska nadalj., 2/4 EURORITEM, 8. oddaja 13.30 DNEVNIK 1 14.35 VIDEO STRANI 14.45 MOZAIK SVET NA ZASLONU 15.15 SOVA, ponovitev 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 POROČILA 16.55 SLOVENSKA KRONIKA 17.05 MOZAIK, ponovitev TEDNIK, ponovitev 18.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.00 FORUM 20.20 DIVJAŠTVO IN INDIJANCI, angl. dok. oddaja, 1/2 21.15 ZGODBE STIGA TRENTERJA, švedska naniz., 3/6 22.05 DNEVNIK 3, VREME 22 30 SOVA' PRI HUXTABLOVIH, 15. epizoda amer. naniz. SMISEL ŽIVLJENJA, angl. film DRAŽLJIVO, franc, erotični program 1.10 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 17.10 Euroritem (ponovitev 8. oddaje) — 17.30 Studio Maribor — 19.00 Vide-omeh (ponovitev) — 19.30 Dnevnik HTV — 20.00 Koncert simfonikov RTV Slovenija (prenos 1. dela) — 21.00 Mozart na turneji — 22.00 Videonoč — 1.00 Yute! HTV 1 7.30 Program za svobodo: 7.30 Poročila — 8.00 Poročila — 9.00 Poročila — 10.00 Poročila — 11.00 Poročila — 12.00 Poročila — 13.00 Poročila — 14.30 Poročila — 16.00 Poročila — 17.00 Poročila v angleščini — 18.00 Poročila — 19.30 Dnevnik 1 — 20.15 Politično magazin — 23.00 Dnevnik 2 — 0.00 TV izbor — 1.00 Poročila SLOVENIJA 1 8.10—1.30 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 9.00 ANGLEŠČINA - FOLLOVV ME, 25. lekcija 9.25 RADOVEDNI TAČEK 9.40 LONČEK, KUHAJ 9.55 SLONČEK BIMBO 10.05 PAPIR 10.20 ALF 10.45 ZGODBE IZ ŠKOUKE 11.45 II. MEDNARODNI FESTIVAL ZBOROVSKEGA NAREČNEGA PETJA 12.15 MOZART NA TURNEJI 13.15 FORUM 13.30 DNEVNIK 1 13.40 VIDEOSTRANI 15.50 DRUGA GODBA, ponovitev 16.20 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 POROČILA 17.05 QUO VADIŠ, 2. del amer. filma 18.30 KLASIČNI DOSEŽKI V OBLIKOVANJU, angl. dok. serija, 3/6 18.55 NOVOSTI ZALOŽB 19.05 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.00 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3X3 20.35 KRIŽKRAŽ 21.50SOVA NA ZDRAVJE!, 37. epizoda amer. naniz. 22.15 DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME 22.40 SOVA: KALNI IZVIR, avstralska nadalj., 10/10 NEOBOROŽEN IN NEVAREN, amer. film 1.20 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 19.00 Garfield m prijatelji — 19.30 Dnevnik HTV — 20.15 Filmske uspešnice: Beli bizon (amer. film) — 21.50 Je dro lušno: 100 let prvega pevskega zbora Glasbene matice - 22.40 Koncert ob 100-letnici Glasbene matice Ljubljana — 0.50 Yutel HTV 1 7.30 Program za svobodo: 7.30 Poročila — 8.00 Poročila — 9.00 Poročila — 10.00 Poročila — 11.00 Poročila — 12.00 Poročila — 13.00 Poročila — 14.30 Poročila — 16.00 Poročila — 17.00 Poročila v angleščini — 18.00 Poročila — 19.30 Dnevnik 1 — 23.00 Dnevnik 2 — 0.00 TV izbor — 1.00 Poročila NEDELJA, 10. XI. SLOVENIJA 1 7.55 — 0.30 TELETEKST 8.10 VIDEO STRANI 8.20 OTROŠKA MATINEJA: ŽIV ŽAV TELOVADKA, franc, nadalj., 1/10 9.45 GLASBA SKOZI ČAS, 1/16 10.45 GARFIELD IN PRIJATELJI, ponovitev 11.10 DOMAČI ANSAMBLI 11.35 OBZORJE DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 DNEVNIK 1 12.40 VIDEO STRANI 13.40 TVARIETE 14.40 ZA TEŽAVE BEDNARSKI, poljska nadalj., 6/7 15.30 SOVA, ponovitev 16.50 EP VIDEO STEANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 POROČILA 17.05 VSI KRALJEVI LJUDJE, amer. film 18.50 RISANKA 19.00 TV MERNIK 19.20 SLOVENSKI LOTO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 MOJ PRIJATELJ GIONO, franc, naniz., 2/6 21.15 EPP 21.20 ZDRAVO 22.40 DNEVNIK 3, VREME 23.05 SOVA: POLNA HIŠA, amer. naniz., 21/22 POIROT AGATHE CHRISTIE, angl. naniz. 1/10 0.20 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 14.00 Program HTV — 19.30 Dnevnik HTV — 20.00 V orlovi deželi (angl. po-ljudnoznan. serija, 6/8) — 20.50 Ciklus filmov Line Wertmueller: Kovinar Mimi (italij. film) — 22.35 In memoriam: Miles Davis (3. del) — 23.20 Yutel HTV 1 9.45 Poročila — 9.50 TV koledar — lO.OONedeljskodopoldne— 12.00 Kmetijska oddaja —13.00 Poročila — 13.05 Serijski film — 13.55 Družinski magazin — 14.25 Nedeljsko popoldne — 18.45 Risana serija — 19.10 TV sreča — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Dramski program — 21.35 Inozemska znanst.-popularna serija — 22.25 Dnevnik — 22.45 Športni pregled — 23.30 Glasbena oddaja — 0.30 Poročila PONEDELJEK, 11. XI. SLOVENIJA 1 8.35 — 10.45 in 13.15 — 1.00 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 10.35 VIDEO STRANI 13.30 DNEVNIK 1 15.00 OBZORJA DUHA, ponovitev 15.20 SOVA, ponovitev 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 DNEVNIK 1 16.55 SLOVENSKA KRONIKA 17.05 MOZAIK, ponovitev ZDRAVO 18.30 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.10 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 DVE LJUBEZNI, drama HTV 21.25 OSMI DAN 22.05 DNEVNIK 3 22.35PORTRETSI.OVENSKIH GLASBENIKOV: SAMO HUBAD 73 ISO SOVA- POIROT AGATHF. CHRISTIE, angl. naniz., 2/10 NEDOTAKLJIVI, 11. epizoda amer. naniz. 0.50 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik KP — 20.00 Rezervirano za kancono — 20.30 Alternativni viri energije — 20.55 Sedma steza — 21.25 Omizje — Yutel HTV 1 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Otroški program —10.00 Šolski program — 12.00 Poročila — 12.10 Video strani — 12.20 Satelitski program — 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar, Šolski program — 17.30 Hrvaška danes — 18.15 Otroški program — 18.45 Dokumentarna oddaja — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Domača serija — -21.20 Dnevnik 23.15 Poročila 20.50 Zunanja politika -2 — 21.45 Kinoteka - TOREK, 12. XI. SLOVENIJA 1 8.35 — 1.20 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 9.00 ZGODBE IZ ŠKOUKE 10.00 V ČETRTEK OB 17.30, ponovitev 11.00 ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 27. lekcija 11.25 SEDMA STEZA 11.55 OSMI DAN 12.40 VIDEO STRANI 13.30 DNEVNIK 1 14.30 VIDEOSTRANI 14.40 MOZAIK, ponovitev ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 77 lekciia 15.05 SOVA, ponovitev 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 POROČILA 16.55 SLOVENSKA KRONIKA 17.05 MOZAIK ŠOLSKA TV .18.10SPORED ZA OTROKE IN MLADF. 19.00 NOVOSTI ZALOŽB 19.05 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 SLOVENSKI KNJIŽNI SEJEM 21.05 NOVOSTI ZALOŽB 21.15 TUJI SHOW 22.15 DNEVNIK 3, VREME 22.35 POSLOVNA BORZA 22.50 SOVA: ŽIVUENJE BREZ GEORGA, angl. naniz., 4/6 POIROT AGATHE CHRISTIE, angl. naniz., 3/10 GLASBA SKOZI ČAS, 6/16 1.10 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 17.10 Euroritem (9. oddaja) — 17.30 Studio 2 Koper — 19.00 Dragi Miha: farsa za solo plesalca, magnetofonski trak in dva stola —19.30 Dnevnik SA — 20.00 Žarišče — 20.30 Umetniški večer: Od Nurenberga do Nurenberga (Triuf in vojna) — 23.00 Yutel HTV 1 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Otroška oddaja — 10.00 Šolski program — 12.00 Poročila — 12.10 Video strani — 12.20 Satelitski programi —16.45 Poročila — 16.50 TV koledar — 17.30 Hrvaška danes — 18.15 Otroška oddaja — 18.45 Znanstveni program — 19.15 Risanka— 19.30 Dnevnik 1 —20.00 Serijski film — 20.55 Žrebanje lota — 21.00 V velikem planu — 22.30 Dnevnik 2 — 22.55 Kino-klub Evropa — 0.25 Poročila SREDA, 13. XI. SLOVENIJA 1 8.35 — 12.35 in 13.15 — 0.05 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK, ponovitev ŽIV ŽAV DVE 1JUBEZN1, drama HTV SLOVENSKI KNJIŽNI SEJEM EURORITEM 9. oddaja 13.30 DNEVNIK 1 13.40 MOZAIK, ponovitev OMIZJE 15.20 SOVA, ponovitev 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 POROČILA 16.55 SLOVENSKA KRONIKA 17.05 MOZAIK, ponovitev BOJ ZA OBSTANEK DOMAČE OBRTI, nizozemska izobraž. oddaja, 8/13 17.50 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 FILM TEDNA TAJNO IME: COQ ROUGE, švedski film 21.40 MARLBORO MUSIČ SHOW 22.10 DNEVNIK 3 22.30 EP VIDEO STRANI 22.35 SOVA: ALF, amer. naniz. POIROT AGATHE CHRISTIE, angl. naniz., 4/10 23.55 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 18.10 Euroritem (ponovitev 9. oddaje) — 18.30 Slovenci v zamejstvu — 19.00 Studio Maribor — 19.30 Dnevnik ORF — 20.00 Športna sreda — 22.15 Svet poroča — 23.00 Yutel HTV 1 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Otroški program - 10.00 Šolski program — 12.00 Poročila — 12.10 Video strani — 12.20 Satelitski program — 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar, Šolski program — 17.30 Hrvaška danes — 18.15 Otroški program 18.45 Poljudnoznanstveni program — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Filmski večer — 22.00 Dnevnik 2 — 22.25 Dokumentarni program — 23.25 Poročila %^^K0CK *‘<čwss£. *1 BEB srebanje objavama . olimp|JSKIH J&ERTVILLE 92. ALBe T&ioVt NOV«*- Doma,**, SgM \ \ / Energo-ltas ostal skoraj ■ ■ vavv brez trzisca Zdaj razširja dejavnost KOČEVJE — Energo-ltas, d.o.o., Kočevje, ali krajše En-it je bil med prvimi ustanovljenimi družbami z omejeno odgovornostjo v Kočevju. Po skoraj dveh letih uspešnega sodelovanja je v današnjih političnih in ekonomskih razmerah prisiljen, tako kot vsi drugi, iskati nova tržišča. En-it je podjetje za projektiranje in izgradnjo procesne tehnologije z inženiringom za skladiščenje in pretransport praškastih materialov. Lani je imelo podjetje 75% vseh poslov na srbskem tržišču, še letos nekaj malega na območju ostalih republik, trenutno pa nima več nič. S tem pa so nastopile težave. Ker je Slovenija premajhno tržišče, iščejo nova tržišča drugje. Imajo nekaj Ponudb za Avstrijo in Izrael, vendar je to daleč od večjih poslov. Preko Energo Engineeringa iz Ljubljane, kije eden od treh soustanoviteljev En-ita (poleg posameznikov in Itasa iz Kočevja), si utirajo pot tudi na rusko tržišče. Prodor na svetovni trg je težak in počasen. Zato so se v En-itu pri iskanju novih tržišč odločili za preusmeritev oziroma razširitev svoje dejavnosti. Ta nov element v njihovi dejavnosti, ki je Povezan z varčevanjem energije, predstavlja uvajanje tekočega plina za ogrevanje. Skupaj z Evroplinom iz Trbovelj, Kije distributer tekočega plina, trenutno analizirajo tržišče za možnost uporabe tekočega plina kot alternativnega vira energije kurilnemu olju. M. L.-S. Iz Gotenice VAS JE PODJETJE — V še nedavno najbolj varovanem in nedostopnem območju Kočevske Reke v Gotenici je zdaj Vadbeno-oskrbni center, v katerem se usposabljajo miličniki. Vsa Vasje tako rekoč eno podjetje. Vanjo je možen dostop vsakemu, vendar se mota prej najaviti. Pred vhodom v vas je zapornica, pač podobno kot pred vhodom v vsako podjetje. JARMOVA RAZSTAVA — V Gotenici so pred kratkim odprli razstavo kipov, akvarelov in grafik kočevskega akademskega kiparja Staneta Jarma. Tako se je prvič v zgodovini Gotenice zgodilo, daje tu pomembnejša kulturna Prireditev. ODPRLI STANOVANJSKO-PO-SLOVNO STAVBO — V Gotenici so minuli teden odprli prenovljeno stavbo za potrebe miličnikov, ki so tu na vajah. V njej so stanovanja, jedilnica, trgovina m drugi potrebni prostori. KAJ V JAMI? — Na vprašanje, kaj je v podzemskem zaklonišču, ki so ga Pokazali lani domačim in tujim novinarjem, je bil odgovor, da so tu skladišča za rezerve hrane. Gotenica namreč ni le vadbeni, ampak je tudi oskrbni center. SPODLETEL POSKUS TATVINE Ribnica — v času od 20. do 26. °ktobra je bilo vlomljeno v vikend hišico na Travni gori, last Dušana Čuka iz Ljubljane. Neznani storilec ali storilci so v notranjosti pobrali več tehničnih in drugih predmetov ter oblačil in jih, zavite v rjuhe •n prevleke za posteljnino, pustili v kuhinji. Očitno jim ni šlo vse po načrtu, saj Pripravljenih predmetov v skupni vrednosti prek 100.000 tolarjev niso uspeli °dnesti. Sodba v imenu ljudstva! Temeljno sodišče v Novem mestu, enota v Novem mestu, je po sodnici posameznici Milojki Gutman ob sodelovanju zapisnikarice Cvetke Klemenčič v kazenski zadevi zoper obdolženega Josipa Glavaša zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po čl. 108/II Kazenskega zakona Republike Slovenije, po zasebni tožbi zasebnega tožilca Zavarovalnice Triglav, d.d. Ljubljana, Ljubljana, Miklošičeva 19, zastopani po v.d. generalnega direktorja Nadi Klemenčič z dne 10.4.1991, na javni glavni obravnavi, opravljeni v navzočnosti prostega obdolženca in pooblaš-čenke zasebnega tožilca dipl. iur. Milene Straus-Bele, dne 10. 10. 1991 razsodilo: Obdolženi Josip Glavaš, sin Andrije in Milke Jereb, roj. 21.11.1947 v Našicah, stan. Novo mesto, Šegova 4, organizator programer v avtomatski obdelavi podatkov, zaposlen pri Zavarovalnici Tilia, d.d. Novo mesto, na prostosti, je kriv, da je trdil nekaj, kar lahko škoduje dobremu imenu, s tem da je v časopisu Dolenjski list z dne 21.3.1991 v članku z naslovom »Naj bo igra z odprtimi kartami« in podnaslovom »O dogajanjih v Dolenjskem zavarovalništvu po razpadu skupnosti Triglav« trdil o tožeči stranki: — pa še ta je naravnana v krajo, — namreč vse kaže, da v poštenem konkurenčnem boju ne morejo uspeti, zato pa uspevajo v kalnem, — samo kaj to velja, če pa so ukradli vse podatke o življenjskih zavarovanjih, — ni težko naplahtati ljudi, težje jim je pomagati«. S tem je storil kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po čl. 108/11 Kazenskega zakona Republike Slovenije in se mu po istem zakonitem določilu ob uporabi omilitvenih določil čl. 42/11 in 43/1 tč. 5 Kazenskega zakona SFRJ v zvezi s 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS 1/91) izreče 6.000,00 (šest tisoč tolarjev) denarne kazni, plačljive v roku dveh mesecev po pravnomočnosti sodbe; ta kazen se v primeru neizterljivosti po čl. 39/III KZ SFRJ izvrši tako, da se za vsakih začetih 300,00 SLT denarne kazni določi en dan zapora. Po čl. 98/I Zakona o kazenskem postopku je obdolženec dolžan plačati stroške kazenskega postopka in 2.000,00 SLT povprečnine. DOM UPOKOJENCEV IN OSKRBOVANCEV Impoljca, p.o. SEVNICA z enotami SEVNICA, KRŠKO IN BREŽICE Svet zavoda razpisuje delovno mesto delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — direktorja zavoda Kandidat mora poleg z zakonom določenih splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo socialne, zdravstvene, organizacijske ali pravne smeri ter opravljeno pripravništvo in strokovni izpit — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih na področju socialnega skrbstva ali drugih družbenih dejavnosti — da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti, odgovoren odnos do gospodarjenja z družbenimi sredstvi, moralne in osebnostne kvalitete ter odgovoren odnos do oskrbovancev in delavcev — da je državljan republike Slovenije in da aktivno obvlada .slovenski jezik. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Stanovanja ni. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z vsemi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov: Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca-SEVNICA, 68290 Sevnica, z oznako »Za razpisno komisijo«, v 15 dneh po dnevu objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh od dneva objave. GRADIANT Ljubljana obvešča vse uporabnike javnih cest, da bo Koštialova cesta od Mestnih njiv do Ceste herojev zaprta za ves promet v času od 11.11.1991 do 22.11.1991. Med zaporo ceste, ki je potrebna zaradi gradnje plinovoda, bo promet usmerjen na Mestne njive in Cankarjevo ulico. Peš promet bo preusmerjen na Prisojno pot. Prosimo za razumevanje in upoštevanje prometne signalizacije. Gradbeno industrijsko podjetje p.o. Novo mesto INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO p.o. Novo mesto /O ljubljanska banka Dolenjska banka d. d. Novo mesto CA GOZDNO GOSPODARSTVO NOMO MESTO CESTNO PODJETJE Novo mesto so ustanovili stanovanjsko podjetje — delniško družbo, katere dejavnost bo pridobivanje, upravljanje in oddajanje najemnih neprofitnih stanovanj in stanovanjskih hiš ter pridobivanje in upravljanje lastnih stanovanj, pod posebnimi pogoji, kot jih določa stanovanjski zakon (Uradni list Republike Slovenije, št. 18/91). Delniška družba bo opravljala tudi investicijsko dejavnost na področju stanovanjskega gospodarstva, promet z nepremičninami, svetovalno dejavnost na področju stanovanjskega gospodarstva ter zagotavljala upravljanje in oddajanje poslovnih prostorov in poslovnih stavb. Delniška družba s polno firmo: »ZARJA, Stanovanjsko podjetje, d.d., Novo mesto« je ustanovljena za nedoločen čas. Ustanovitelji ponujajo odkup delnic delniške družbe pod pogoji, ki jih določa naslednji JAVNI POZIV ZA ODKUP DELNIC NOVEGA STANOVANJSKEGA PODJETJA »ZARJA D.D. NOVO MESTO« Ustanovitelji določajo kot najmanjši znesek sredstev, ki je potreben za ustanovitev družbe, 500.000 000,00 SLT (z besedo: petstomilijonov tolarjev 00/100). Osnovna glavnica družbe bo razdeljena na navadne delnice, ki se glasijo na ime. Nominalna vrednost ene delnice je 5.000,00 DEM (z besedo: pettisoč nemških mark). Delničarji lahko vpišejo in vplačajo delnice pri Ljubljanski banki — Dolenjski banki d.d. Novo mesto, Trdinova 2, 68000 Novo mesto, soba št. 3. Delnice delniške družbe se lahko vplačujejo v gotovini ali v stvareh — stanovanjih, stanovanjskih hišah, poslovnih stavbah in prostorih ter zemljiščih. Vpis in vplačilo delnic na podlagi vloženih stvari se opravi pri poslovni banki na podlagi predloženega sklepa organa upravljanja pravne osebe o prenosu stanovanj, stanovanjskih hiš. poslovnih stavb ali poslovnih prostorov kot vložek za odkup delnic družbe ter potrjenih zapisnikov o vrednosti vloženih nepremičnin s strani upravnega organa Občine Novo mesto, pristojnega za stanovanjske zadeve. Zapisniku o vrednosti morajo biti predloženi podatki o uporabi nepremičnin (imetniki stanovanjske pravice, uporabniki stanovanjske pravice, imetniki pravice uporabe ali najemniki poslovnega prostora oziroma poslovne stavbe, stvarna bremena na nepremičninah) z ustrezno dokumentacijo. Za določitev vrednosti stanovanj se uporabljajo elementi za izračun vrednosti stanovanja, ki jih določa pravilnik o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Uradni list SRS, št. 25/81). Pri določitvi vrednosti stanovanj se uporablja vrednost točke, ki velja na dan objave tega javnega poziva za odkup delnic. Posamezni delničar prejme na podlagi potrjenega zapisnika o vrednosti vloženih nepremičnin delnice družbe, ki odgovarjajo protivrednosti tolarja po srednjem tečaju nemške marke po tečajni listi Banke Slovenije na dan objave javnega poziva za odkup delnic družbe. Za razliko do polne vrednosti vložene nepremičnine prejme delničar ustrezno število apoenov delnice oziroma mora doplačati razliko do polne vrednosti apoena v denarnih sredstvih, lahko pa se odloči, da v celoti z denarjem doplača razliko od vrednosti nepremičnine do polne vrednosti odkupljenih delnic. Kolikor delničar vplača za delnice družbe gotovino, prejme delnice v protivrednosti tolarja po sredniem tečaju nemške marke po tečajni listi Banke Slovenije na dan vplačila denarnih sredstev na depozitni račun družbe, št. 52100-697-81206 ZARJA D.D. Novo mesto pri SDK Novo mesto. Javni poziv za odkup delnic se izteče ob 14.00 uri v ponedeljek, 23. decembra 1991, razen kolikor ga ustanovitelji ne bodo podaljšali. Če delniška družba z odkupom delnic ne bi zbrala najmanjšega zneska osnovne glavnice, se bo štelo, da ni ustanovljena. V tem primeru bodo imeli delničarji, ki so vplačali delnice, pravico do vračila vpisanih in vplačanih zneskov oziroma stvari, najpozneje pa v roku 15 dni po končanem javnem pozivu za odkup delnic, s predložitvijo potrdila o vpisu in vplačilu delnic vršilcu dolžnosti direktorja družbe. Delniške listine na podlagi potrdil poslovne banke o vpisu in vplačilu delnic bo družba izdala delničarjem najpozneje v roku treh let od dneva vpisa družbe v sodni register. Delniška družba bo omogočila upravičencem do privatizacije stanovanj in stanovanjskih hiš nakup teh nepremičnin po določbah stanovanjskega zakona, če bodo lastniki stanovanj in stanovanjskih hiš iz 111., 112., prvega odstavka 113. in 114. člena stanovanjskega zakona prenesli te nepremičnine na družbo. V tem primeru lastnikom stanovanj in stanovanjskih hiš iz 111., 112.. 113. in 114. člena stanovanjskega zakona ne prenehajo obveznosti v postopkih za denacionalizacijo, prav tako pa ostanejo zavezanci za obveznosti iz 125., 126., 130., 154. in 155. člena tega zakona. Če bo delniška družba prodala stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki ga je vložil v družbo posamezni delničar - bivši lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše iz 111., 112., 113. in 114. člena stanovanjskega zakona upravičencu do privatizacije po stanovanjskem zakonu, bo delničar lahko zahteval, da mu delniška družba odkupi delnice do višine pogodbene cene. Kupnina za odkupljene delnice se bo v takem primeru poravnala v enakih obrokih in času odplačevanja kot pogodbena cena za nakup stanovanja in stanovanjske hiše. Delničarji zadržijo pravico, da določijo najemnika stanovanja oziroma stanovanjske hiše za čas, dokler razpolagajo najmanj s toliko delnicami družbe, ki preračunane v protivrednosti tolarja po srednjem tečaju nemške marke po tečajni listi Banke Slovenije ob dnevu določitve najemnika ustrezajo vrednosti tega stanovanja ali stanovanjske hiše po njeni tržni vrednosti. Vsaka delnica podeljuje delničarju en glas v skupščini delniške družbe. Kolikor bo družba imela več kot 30 delničarjev, bo s sklepom, s katerim bodo ustanovitelji določili višino osnovne glavnice in število delnic v delniški družbi, določena tudi zastopanost delničarjev s skupnimi predstavniki. Delnice družbe ni dovoljeno prodajati v obdobju do vpisa družbe v sodni register. Po tem roku so delnice družbe v pravnem prometu na način, določen z zakonom in pogodbo o ustanovitvi delniške družbe. Javni poziv je sestavni del pogodbe o ustanovitvi delniške družbe, ki vsebuje natančneje opredeljene pravice in obveznosti delničarjev. Zato ustanovitelji svetujejo, da zainteresirani vpisniki delnic pred vpisom in vplačilom delnic pozorno preberejo izvleček določb ustanovitvenega akta delniške družbe, ki obsega vse pravice in obveznosti delničarjev družbe. S tem v zvezi ustanovite ji opozarjajo na določbo 99. člena zakona o podjetjih, po kateri delničarji nima o pravice do vračila sredstev, ki so jih vplačali za nakup delnic, razen v primeru z. 97. člena tega zakona. Vse informacije v zvezi s tem javnim pozivom, kot tudi izvleček določb ustanovitvenega akta delniške družbe o pravicah in obveznostih delničarjev, so na razpolago pri Stanovanjskem odseku Skupščine občine Novo mesto, Prešernov trg 8, Novo mesto. Ustanovitelji in delniška družba ne bodo priznavali nikakršnih provizij, nagrad ali stroškov agentov, borznih ali drugih posrednikov pri odkupu delnic. Informacije: Skupščina občine Novo mesto Stanovanjski odsek Prešernov trg 8 68000 Novo mesto Tel.: 22-011 Nosilec projekta: SONCE, Podjetje za svetovanje in inženiring, d.d., Ljubljana Mestni trg 25 61000 Ljubljana Tel.: 061/223-212 Vršilec dolžnosti direktorja »ZARJA d.d. Novo mesto« STOJAN HORVAT, d.i.g. Novo mesto, 7. november 1991 tedenski koledar Četrtek, 7. novembra’ Zdenka Petek, 8. novembra Bogdan Sobota, 9. novembra Teodor Nedelja, 10. novembra — Leon Ponedeljek, 11. novembra Martin Torek, 12. novembra Emil Sreda, 13. novembra Stanislav 12. in 13. 11. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Nevv Jack Citty. ČRNOMELJ: 7. (ob 19. uri) in 10. 11. (ob 20. uri) ameriški triler Misery. 8. in 10. II. (ob 18. uri)ameriški risani film Oliver in njegova druščina. 8. 11. (ob 20. uri) ameriški erotični film Ognjemet strasti. LUNINE MENE 14. novembra ob 15.01 prvi krajec kino BREŽICE: 8. 11. (ob 18. in 20. uri) ameriški pustolovski film Beli ovčar. 9. (ob 20. uri) in 10.11. (ob 18. in 20. uri) ameriška Imm-H.;« Zmešani psihiater. KRŠKO: 9.11. (ob 19. uri) družabni večer. 14. 11. (ob 19. uri) koncert Greentown jazz banda. NOVO MESTO DOM KULTURE: 7. 11. (ob 18. in 20. uri) ameriški gangsterski film Millerjevo križišče. Od 8. do 10. 11. (ob 18. uri) ameriški film V vrtincu. 9. in 10. (ob 16. uri) ter 11. 11. (ob 18. in 20. uri) hong-konški karate film Lov na Ninje. kmetijski stroji STROJ za obiranje koruze prodam * 73-666. 6224 TRAKTOR ZETOR 2511, letnik 1973, 4000 ur, dobro ohranjen, prodam. Anton Kek, Roženpelj 3, Dobrnič, /e 40-813. 6272 TRAKTOR URSUS (55 KM) ugodno prodam ali menjam za osebni avto. Alojz. Žokalj, Krška vas 54, Brežice. 6280 TRAKTOR TORPEDO, 48 KS, 1060 delovnih ur, prodam. * (068)49-646. 6312 ZAVORNI SERVIS obvešča, da ima zavorne elemente po ugodni ceni in montažo za: zastavo, fiat, alfo, BMW, mercedes, renault, opel VW, lado, škodo... Jenič, Rjnovšce ra 43-633 motorna vozila GOLFCADY, letnik 1984, registriran do 6/92, prodam, e 73-486. 6215 GOLF CL, nov, star 6 mesecev, prodam. 'it' (068)84-725, po 14. uri. 6218 JUGO 45, letnik 1889, nanovo registriran, prodam ali menjam za R 5 z doplačilom. as (068)76-424. 6219 R 4 GTL, letnik 12/86, prva registracija 1987, ugodno prodam, o 25-574. LADO SAMARO, letnik 1989,'5 vrat, in jugo 45 AX, letnik 1987, prodam, a 25-100, popoldne. 6222 126 P, letnik 1989, prevoženih 20000 km, prodam, c 84-595. 6229 Z 750, letnik 1985, dobro ohranjeno, prodam. Marija Zofič, Turopolje 14, Šentjernej, c 42-623. 6231 R 5 CAMPUS, 8/88, prodam, o (0608)82-014. 6232 R 18, letnik 1986, in fiat 126, letnik 1981, prodam. Zoran Špoljar, Smolenja vas 84, Novo mesto. 6233 126 P, letnik 1983, in jugo 45, letnik 1988, prodam. Turk, Brusnice 58 a, Brusnice. , 6234 GOLF DIESEL, star en mesec, in Z 101 Skala, letnik 1988, prodam. Berus.Sr. Globodol 6, Mirna Peč. 6237 AUDI 80, letnik 1987, in R 5 ekspres, prodam ali menjam za passat karavan. Kr ‘ ------ čristanova 59, Novo mesto, :s. 20-200. 126_P, letnik 1978, prodam za 1100 DEM. Šašck, Irča vas 3, Novo mesto. Z 101 GTL 55, letnik 1984, in prikolico za osebni avto prodam, e (068)65-278. s 6247 DAlHATSIlUTS.star 16 mesecev, z dodatno opremo, 22000 km, bele barve, prodam, c (0608)31-843. 6248 126 P, letnik 1988, prodam, o 42-453. 6253 OPEL K ADETT 1,3 GLS, 10/86, zelo dobro ohranjen, prodam. « (0608)70-343. 6254 ŠKODO 105 S, letnik 1980, dobro ohranjeno, prevoženih 63000 km, po ugodni ceni prodam, e 56-573, popoldne. 6255 HYUNDAI PONY 1,3 LS, letnik 1990, takoj prodam, c (0608)33-108. MALI OGLASI v ponedeljek tudi od 20. do 22. ure /a 23-343 DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski lisi Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO Drago Rustja Iglavni urednik in direktor), Marjan Legan Iodgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 30 SLT, naročnina za 4. trimesečje 390 SLT; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 780 SLT; za tu/mo 40 ameriških dolarjev ali 70 DMIali druga tu/a valuta v te) vrednosti) na leto. OGLASI 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 450 SLT, na prvi ali zadn/i strani 900 SLT; za razpise, licitacije ipd 500 SLT. Mali oglasi do deset besed 400 SLT, vsaka nadaljnja beseda 40 SLT. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52J00-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731 -128-4405/9 /LB — Dolenjska banka d.d. Novo mesto) NASLOV Dolenjski list, 68001 Novomesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda m fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 22-365, telefax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi ustreznega republiškega odloka (Uradni list Republike Slovenije, št. 7 91) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in tilmi: Gralika Novo mes to, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. novost iz tovarne zaves 12 velana LJUBLJANA, ŠMARTINSKA 52! Pridemo na dom z vzorci, nasveti, metrom. Izberete zaveso, mi vam josešijemo in prinesemo domov po tovarniški ceni. Pokličite po tel.: (061) 325-282. ALFA 33 1,3 S, 11/85, prodam ali menjam za manjši avto. o 22-886. 6322 FIAT Z 110, letnik 1987, ugodno prodam. m: 76-009. 6324 FIAT REGATA 100 S, letnik 1986, registriran do 5/92, prodam, o 27-742. 6325 R 4, letnik 1988 in videorekorder Tuc-hiba prodam, o (068)73-331. 6327 JUGO 45, 10/89, prodam. Možnost obročnega odplačevanja. « 25-621. 6329 FIAT 126 BIS, star eno leto, ugodno prodam. ® (068)21-145. 6333 Prodam R 4 GTL, letnik 89 (december). Informacije s 068/23-585 (zvečer). Z 750, letnik 1984, in R 18, letnik 1987, prodam ali menjam. Nad mlini 57, Novo mesto. 6258 R 4 GTL, 12/87, prodam, s 23-230. Z 126 P, letnik 1990, prodam. Stane Cesar, Goriška vas 3, Mirna Peč. 6260 126 P, letnik 1988, prodam c (068)73-1*14. 6261 GOLF DIESEL, letnik 1987, prodam za 11000 DEM. o (068)65-599. 6263 Z 101 GX, letnik 1988, v dobrem stanju, prodam, m, (068)44-168, zvečer. Z 128, letnik 1988, prodam, n 84-851, po 15. uri. 6265 ..HROŠČA«, VW 1200, dobro ohranjenega, nanovo registriranega, prodam. t (068)65-187 6266 GOLF, letnik 1978, karamboliran, prodam. Vladimir Raiča, Log 8, Vrhovo, 61433 Radeče, e (0601)81-374. 6267 AUDI 80 CL DIESEL, 1983, neregistriran, tehnično brezhiben, kovinsko zelene barve, prodam, o 20-203. 6270 VECTRO 16 i, novo, ter golf D, letnik 1989, prodam. « 42-481. 6275 OPEL VECTRO 1,6 GL, 4/91. prodam. o (068)27-445. 6276 GOLF JXD, letnik 1986, 85000 km, prodam. Ivan Babič, Orešje na Bizeljskem 82, Bizeljsko. 6277 Z 750, letnik 1983, prodam. Hrastuljc 49, Škocjan. 6279 VVARTBURG LIMUZINO 13, star dve leti, registriran do novembra 1992, prodam za 4900 DEM. : (061)851-348. JUGO 45 A, letnik 1987, prodam. : 49-519. 6282 R 4 TL, letnik 1980, ugodno prodam, e (0608)60-272. 6283 R 4 GTL, letnik 1982, ugodno prodam. c (068)87-030 ali 22-488. 6284 OPEL VECTRO 1,6IGL prodam ali zamenjam, in jugo 45 A, letnik 1987, prodam. Informacije na o (068)25-909. R 5 CAMPUS, nov, ugodno prodam, o (068)22-917. 6288 R 5, december 1989, dobro ohranjen, prodam, s 25-545. 6290 R 4 GTL, letnik 3/1990, prodam, o (068)23-462. 6291 OPEL KADETT C, dobro ohranjen, registriran do 3/92, prodam za 3500 DEM. ,o (0608)75-806. 6298 LADO SAMARO 1300, letnik 1990, 4 vrata, 5 brzin, ugodno prodam ali menjam za cenejši avto z doplačilom, c (068)44-671, po 20. uri. 6299 NISSAN MIKRA, letnik 1987, ugodno prodam, c (0608)32-581 ali (0608)32-858, popoldne ali zvečer. 6305 ŠKODO 120, letnik 1982, registrirano do avgusta 1991, prodam, o 40-255. 6309 JUGO SKALA 55, december 1988, registriran do 12/92, bele barve, garaži-ran, dobro ohranjen, prodam. : 52-135. 6311 R 4 GTL, letnik 1990, prodam ali zamenjam. t 21-575. 6317 R 18 TLJ prodam ali menjam za cenejše vozilo. o (068)73-609. 6318 Z 101 GTL 55, dobro ohranjeno, letnik 1986, prodam. « 25-286. 6319 FIAT UNO CS, letnik 1990, prodam, o 21-439, doma 28-500. 6320 JUGO 45, 11/89 in 126 P. letnik 1990, prodam, e 86-108. 6321 RENAULT30TS, V-6,130KM,odlično ohranjen, obnovljen, registriran do oktobra 1992, prodam, o (068)24-487. 6336 JUGO 45 AX, letnik 1988, prodam, e 85-636. 6337 Z 101 GTL 55, letnik 1987, registriran do 6/92. ugodno prodam, s 42-575. JUGO 45, letnik 1990, poceni prodam. Tel. 28-362. PRODAM R4 GTL, letnik 83, in GOLF, letnik 78, dobro ohranjen, o 068/24-140 (zvečer). PRODAM BMV 518 i, letnik 85 (9000 DM), Z 101, letnik 89 (3900 DM). o 068/23-627. PRODAM R4 GTL, letnik 84. » 068/24-953. obvestila GRADITELJI, POZOR! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ter solarno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. c (063)39-878. 6172 EKSPRES ČEVLJARSKA DELAVNICA, izdelava ključev in brušenje, v Trebnjem, Rimska 19, obvešča stranke, da obratuje od 7.30 do 16. ure. 6210 ŽALUZIJE — ROLETE izdelujemo in montiramo pr) konkurenčnih cenah, o (068)44-662. 6225 OBRTNIKOM nudim knjigovodske storitve (enostavno knjiženje, obračun prometnih davkov, obračun OD), c 28-905. 6307 POROČNE OBLEKE, z raznimi dodatki, izposojamo. Trgovina Qick, Vavta vas 20, Štraža, : (068)85-425. 6316 SATELITSKE ANTENE z montažo že za 880 DI M. ; (0608)70-465, Bojan. 6330 INŽENIR RAČUNALNIŠTVA opravlja računalniške storitve vseh vrst. Izdelava programov, inštrukcije, besedila, grafika, c (068)21-145. 6335 Tuje predstavništvo vzame v najem hišo za svojega uslužbenca za dobo treh let v Novem mestu ali bližnji okolici. Plačilo po dogovoru. Ponudbe pod »November 91«. PRILOŽNOST Akviziterje ter vodje skupin z območja celotne Slovenije iščemo za prodajo srečk blagovne loterije Atletske zveze Slovenije. Vse informacije dobite na telefon (067) 22-981 vsak dan od 8. do 15. ure, razen sobote in nedelje. ASTRA VELETRGOVINA p.o. LJUBLJANA, Titova 77 išče v Novem mestu poslovne prostore (pisarniške) okoli 40 m2. Ponudbe pošljite na zgoraj navedeni naslov (za Službo za investicije in vzdrževanje) ali na tel. (061) 323-996. EKSKLUZIVNO! Vas zanima sodelovanje z nemško-švicarskim podjetjem? Si želite polepšati življenje? Mislite, da ste premalo plačani in vas zanima več kot povprečni zaslužek (40.000 SLT). ~................... ’). Pridite na informativni dan v petek, 8. 11. 1991, ob 18. uri v Dolenjske Toplice — Restavracija ROG. 4%. NANCA Trgovina na Žibertovem hribu v Novem mestu tel. (068) 28-875 Sposojanje po- < ročnih oblek in dodatkov. Se priporočamo! J CENJENI POSESTNIKI GOZDOV! Obveščamo vas, da odkupujemo za potrebe proizvodnje za izvoz: — bukove in hrastove hlode — bukove in hrastove deske — bukove in hrastove gredice. Nudimo vam aktualne cene in plačilo po dogovoru. Za informacije pokličite na telefon št. 0608 60-030 ali 068 27-012! GOZD (listavci), 1,88 ha, v Mirni Peči (nad postajo) prodam, o (068)21-885. 6235 MEŠANI GOZD (1 ha, 90 m2) v Podturnu prodam, o (061)852-215. 6236 ZAZIDLJIVO PARCELO v Šmar-jeti ugodno prodam, c 24-070. 6250 VSELJIVO IIIŠO prodam, o (068) 73-663. 6262 Dragi mami ROZALIJI ROBEK s Trške Gore 30, Otočec, iskreno čestita za njen 70. rojstni dan hčerka Rozi z družino. Čestitke pa veljajo tudi Martinu Košaku in hčerki Tinki za njuno praznovanje. posest PARCELO (20 arov), primerno za vikend in vinograd, oddaljeno 7 km iz Novega mesta, in termoakumulacijsko peč(4 KW) prodam, o 23-311, int. 356. 6269 MEŠANI GOZD (1 ha) pri Trebnjem prodam, o 27-897. 6274 NJIVO pri Šentjerneju, v izmeri 13,5 arov, prodam, s 20-568. 6278 VISOKOPRITLIČNO HIŠO na Grmu v Novem mestu oddamo v najem. ti: (061 )575-901, popoldne. 6295 TRAVNIK (1,6 ha) v Veliki Ševnici pri Trebnjem prodam. /5? (068)46-685, po 16. uri. 6301 PARCELO (27 a) v podnožju Trške gore, primerno za. vikend ali zidanico, prodam najboljšemu ponudniku. Elektrika in voda pri parceli, dostop urejen. >o 22-308. 6302 ZAZIDLJIVO PARCELO z gradbenim dovoljenjem, na zelo lepem in mirnem gričku, 5 km iz Novega mesta, zelo ugodno prodam ali menjam za stanovanjsko pravico, e (068)85-668. 6304 VIKEND Z VINOGRADOM in sadovnjakom pri Škocjanu na Vinjem vrhu na Dolenjskem prodam ali zamenjam za stanovanje, e (061)454-903 ali (061) 214-907. 6313 NOVO HIŠO v okolici Brežic prodam ali zamenjam za hišo v Ljubljani. (0608)69-671. 6314 GOZD blizu Visejca, v izmeri 5500 m2, ugodno prodam, o (061)268-213. 6326 KLAVIRSKO HARMONIKO Wclt-maister, 96 basno, prodam. 23-578. 6273 PRODAM rabljene 1000-litrskc cisterne za olje in manjši traktorski plug. o 41-086, Stanko llosta, Sela pri Šentjerneju. 6286 KRAVO, staro 5 let, brejo 7 mesecev, prodam, n 56-438. 6289 SREBRNE PUDLJE z rodovnikom prodam. ?o (068)27-922. 6294 UGODNO PRODAM rabljeno etažno centralno 20000 ccal, zgorilcem in avtomatiko. W 27-425. 6296 PRODAM 30 m2 lamel parketa. » 27-586. 6297 KRZNENO JAKNO, nutrija, št. 42, prodam, e 23-500, popoldne. 6303 LOVSKEGA PSA, resasti istrski gonič, star eno leto in pol, z odlično zunanjo oceno, prodam, a , 23-514. 6306 ETAŽNO PEČ, rabljeno tri sezone, prodam. Stane Košmerl, Potov Vrh 10, Novo mesto. 6310 JOGI POSTELJO, 200 x 160 in kuhinjske elemente ugodno prodam, a 23 “ TRI AKUMULACIJSKE PEČI, 3,4 K W prodam. EJizabcta Štangelj, C. oktobrskih žrtev 8, Šentjernej. 6328 TRAJNO ŽAREČO PEČ, kamin Tobi 6, prodam. Cena po dogovoru. ® (068)40-093. 6334 MIZARSKO MIZO, skobelnik, prodam. a: 49-37I. 6339 ŠTEDILNIK GORENJE (2 plin, 2 elektrika), hladilnik z zamrzovalnikom (dvoje vrat) in otroško posteljico ugodno prodam. Kranjec, Mestne njive 9, Novo mesto. 6340 PRODAM I m3 suhih hrastovih desk. a 27-646. 6249 službo dobi STAREJŠO HIŠO, s sadovnjakom in 90 arov zemlje, v Verdunu pri Dolenjskih Toplicah prodam, o 28-643. 6209 GOZD IN TRAVNIK, tri parcele v skupni izmeri 3 ha, na Veliki Loki pri Trebnjem, prodam. Informacije na r 44-065, popoldne. 6211 prodam VIKEND v neposredni bližini Trebnjega, primeren za bivanje, in gozd pri Mirni Peči prodam najboljšemu ponudniku. c 28-706 pr) 19. uri. ZAZIDLJIVO PARCELO na Dvoru pri Žužemberku prodam. Informacije na : 27-481. 6214 NJIVO (34 arov) v Trnovcu in več manjših parcel na Grabrovcu prodam, s (061)708-362. 6217 PARCELO IN HIŠO v IV. gradbeni fazi na Regrških košcnicah prodam. : 25-539, od 9. do 16. ure. 6220 GRADBENO PARCELO z vso urejeno dokumentacijo v Semiču po ugodni ceni prodam, t (068)50-123. 6227 BARVNI TELEVIZOR Blaupunkt, rabljen, prodam, s 26-262. 6213 ŠEST KOZ prodam. Marjan Gunde, Mal. Vodenice 11, Kostanjevica na Krki. 6226 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ ELIND, 3,5 KW, 220 voltov, ugodno prodam. Jože Lorber, Stanka Škalerja 19, Brežice, 'm (0608)61-271, v službi. 6230 PRODAM semenski krompir jarla in desire, prva množitev. Večjo količino dostavim na vaš dom. o (064)49-118. 6239 KOLERABO in nekaj korenja ugodno prodam. Mačkovec 9, Novo mesto. TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 2,5 KW, novo, prodam. /« 31-090, po 20. uri. 6268 PRODAM barvni televizor Gorenje ORBITER z daljinskim upravljanjem, star 18 mes. s 84-827. stanovanja OSMRTNICA Po krajši in težki bolezni je v 83. letu umrl naš dragi oče Franc Luzar iz Gabrja 109 pod Gorjanci Na željo pokojnika odklanjamo vence in cvetje. Pokopali smo ga v Gabrju 6. novembra 1991 ob 15. uri na vaškem pokopališču. Za njim žalujejo: žena Ana, hčerka Ana, sinovi Božo, Marjan, Franci z družinami in ostalo sorodstvo KV STRUGARJA z. delovnimi izkušnjami zaposlimo. Pisne ponudbe pošljite pod šifro: »KV STRUGAR«. MONTERJA ogrevalnih naprav zaposlim za nedoločen čas. /a. (068)27-8^7E NAJBOIJŠI POGOJI! Iščemo potnike za prodajo tekstila na terenu. Možna redna zaposlitev, vv: (068)85-325. 630» V REDNO delovno razmerje sprejmem šiviljo ali krojači«) s prakso za samostojno šivanje. To 32-559. 6331 ENOSOBNO STANOVANJE (43 m2) zamenjam za dveinpolsobno ali trisobno. 'It 23-251. 6240 SOBO oddam dekletu. Oddam tudi priključek za telefon obrtniku. 27-874, četrtek in soboto. 6245 UPOKOJENA VDOVA sprejme na stanovanjc mlajši zakonski par. Možno dedovanje. Naslov v oglasnem oddelku.^ STANOVANJE v okolici Novega mesta išče mlada družina. : 28-632. 6271 TRISOBNO komfortno stanovanje s telefonom, ogrevano, v Brežicah ali bližnji okolici najamem. : (041)450-966. 6292 NOVO dvosobno stanovanje v Šentjerneju prodam ali menjam za manjše v Novem mestu.. Šifra: »STANOVANJA« 6332 ženitne ponudbe IŠČEM ŽENSKO manjše postave, staro 53-58 let, nekadilko, nevezano, dobro kuharico. Si ostala brez službe ali da se znebiš kmetije, se oglasi. Imam visoko Pokojnino, avto in še več. Šifra » UPANJE«. 6212 OSAMLJEN, 51-letni upokojenec, vdovec, s svojo hišo in avtom, v bližini Ljubljane, želi spoznati žensko, po možnosti upokojenko, za skupno življenje. Ponudbe pod šifro: »»PRIDI K MENI«. 6300 razno INŠTRUIRAM matematiko za osnovne in srednje šole. c (068)22-869. UČITELJA za poučevanje nemškega jezika iščem. Kos, s- 24-594. 6228 GARAŽO na Mestnih njivah prodam. »; 20-294. 6238 GLASBENIK »EN MOŽ, CEL ANSAMBEL« sprejema ponudbe za silvestrovanja. *(068)25-011. 6242 TELEFONSKI PRIKLJUČEK (številko) na področju PTT Otočec odkupim ali vzamem v najem. Lekše, Šolska 16, Otočec. 6251 GARAŽO v Šmihelu, Regrči vasi ali na Košenicah najamem. ® 23-056. VEČJI GOSTINSKI LOKAL v Brežicah oddam v najem. # (0608)62-547, samo od 15. do 19. ure. 6257 SKLADIŠČNI PROSTOR (minimum 100 m2), s pisarno in telefonom, na območju Brežic ali Krškega najamem. ® (041)450-966. 6293 POCENI VODIM poslovne knjige. ® 24-618. 6323 Gostinstvo in turizem Metlika HOTEL BELA KRAJINA, tel. 58-123 Za vas smo pripravili: - MARTINOVANJE 9. 11. 1991 ob 20. uri Glasba v živo z bogatim programom - DNEVE DOMAČIH KOLIN od 16. 11. do 24. 11. 1991 - DRUŽINSKA KOSILA IN OKUSNE MALICE po ugodnih cenah Vsako soboto vas bo zabaval ansambel »v živo«. Obiščite nas in se prepričajte o naši kvaliteti. §lf I I m s? 1 ti Sekretariat izvršnega sveta občine Brežice v skladu z določili 8 člena zakona o delovnih razmerih (Ur. list RS, št. 14/90,5/91), 5. in 7. člena zakona o delavcih v državnih organih (Ur. list RS, št. 15/90,-5/91,18/91,22/91,2/91 —I) ter pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji OBJAVLJA 1. PROSTO DELOVNO MESTO STROKOVNEGA SOQELAVCA I. V ZAVODU ZA PROSTORSKO NAČRTOVANJE Pogoji: Poleg splošnih, z zakonom o delovnih razmerjih predpisanih pogojev in posebnih pogojev, določenih z zakonom o delavcih v državnih organih, morajo kandidati imeti še: — višjo strokovno izobrazbo — gradbene smeri, — opravljen strokovni izpit, — tri leta delovnih izkušenj, — dodatno znanje (znanje operacijskega sistema DOS in delo v programskem paketu WS). ali — srednjo strokovno izobrazbo — gradbene smeri, — opravljen strokovni izpit, — šest let delovnih izkušenj, — dodatno znanje (znanje operacijskega sistema DOS in delo v programskem paketu WS). 2. PROSTO DELOVNO MESTO SAMOSTOJNEGA STROKOVNEGA SODELAVCA V ODSEKU ZA JAVNE FINANCE - SEKRETARIAT ZA GOSPODARSKI RAZVOJ Pogoji: Poleg splošnih, z zakonom o delovnih razmerjih predpisanih pogojev in posebnih pogojev, določenih z zakonom o delavcih v državnih organih, morajo kandidati imeti še: — visoko strokovno izobrazbo — ekonomske smeri, — dve leti delovnih izkušenj v računovodstvu Z izbranima kandidatoma bo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi sekretariat izvršnega sveta občine Brežice — kadrovska služba. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za sprejem prijav. SOP STORITVE Podjetje za proizvodnjo in montažno opremo za zaščito okolja in varčevanje energije, Krško, p.o., Krško, Zadovinek 38 Po statutu podjetja SOP STORITVE Krško razpisna komisija, imenovana od delavskega sveta, objavlja razpis za DIREKTORJA PODJETJA Kandidati za direktorja morajo poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: — da imajo najmanj srednjo izobrazbo, — da imajo tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju vodilnih ali vodstvenih del, — da znajo tuj jezik. Kandidati morajo predložiti program dela podjetja s predlogom o uresničevanju poslovne politike za štiriletni mandat. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na naslov: SOP STORITVE, p.o., Krško, Ža-dovinek 38, »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v osmih dneh po odločitvi delavskega sveta. V SPOMIN Zaman je bil tvoj boj. zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolečina je bila močnejša od življenja. Nihče ne ve, kako boli, ko tebe, dragi Jani, več v našem domu ni 8. novembra bo minilo žalostno leto, odkar nas je tragično zapustil naš dragi sin, brat in vnuk JANI STANIŠA z Dolnje Težke Vode Hvala vsem, ki ga hranite v srcu in lepem spominu, mu na grob prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njegovi ZAHVALA V 50. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in bratranec FRANCI ERJAVEC s Sel pri Ratežu 17 Ob nenadni in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom za nesebično pomoč ter za darovano cvetje in sveče. Za vsestransko pomoč se zahvaljujemo IMV Revoz PIII., DP in P L, SKS Grm, g. župniku za lepo opravljen obred ter pevcem. Posebno zahvalo pa izrekamo GD Ratež za organizacijo pogreba, Borisu Krhinu za poslovilne besede ter ostalim društvom za spremstvo. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi SS12U SVET SREDNJE ŠOLE TEHNIŠKIH IN ZDRAVSTVENE USMERITVE NOVO MESTO Ul. Milke Šobar 30 68000 NOVO MESTO razpisuje prosta delovna mesta 1. ravnatelja šole, 2. vodja strojno-kovinarske enote. Za ravnatelja ali vodjo enote je lahko imenovan, kdor izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom, in ima: — visoko strokovno izobrazbo —■ pedagoško andragoško izobrazbo — strokovni izpit — najmanj pet let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja ter izpolnjuje še druge pogoje za učitelja ali sodelavca na srednji šoli. Ravnatelj in vodja enote bosta imenovana za štiri leta. Ravnatelj šole po sklepu sveta šole vodi tudi zdravstveno-kemijsko enoto. Rok za prijavo je 8 dni. Prijavo z dokazili pošljite na gornji naslov s pripisom »za razpis«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po dnevu objave razpisa. ZAHVALA V komaj 40. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, očka JANEZ HORVAT iz Šmaijete Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu darovali cvetje in ga spremili i mesto, vodstvu PTT Novo mesto in njihovim uslužbencem in njegovim prijateljem, vsem sorodnikom, krajanom in sosedom, posebno še sosedu Ludviku za iskreni govor in pevskemu društvu Dušan Jereb. Posebno zahvalo še kolektivu pošte za humano pomoč in poslovilni govor. Žalujoča žena Ljuba, hčerka Andreja in sin Janez Šmaijeta, 4. novembra 1991 ZAHVALA Ne morejo te zbuditi ne smeh, ne jok, ne blisk, ne grom. Ostal pa je spomin, boleč, a lep... Ob boleči izgubi naše drage mame JOŽEFE PRIMC iz Mačkovca 20, Dvor se iskreno zahvaljujemo za dobrosrčnost sosedovim, prijateljem in znancem, gospodu župniku, pevcem, govornici in vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje in nam izrazili sožalje. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: otroci z družinami in ostalo sorodstvo PORTOROŠKI MARKETINŠKI propagandni dnevi PORTOROŽ Od 11. pa do 13. Novembra organizira Media marketing [n Avditorij Portorož Portoroške marketinške propagandne dneve, ki bodo nadomestili nekdanji tradicionalni Jugoslovanski festival tržnih komunikacij. Prvi dan bo zasedala skupščina društva marketing Slovenije, predvajali bodo Ograjene propagandne filme iz Cannesa. sledil bo še razgovor o projektu ■dentitata Slovenije. Drugi dan se bo ^šla skupščina Zveze društev ekonom-skih propagandistov Slovenije, predstavili bodo projekt Mediana 91/92, Pogovarjali se bodo o znaku kvalitete Made in Slovenija, za konec pa si bodo "gledali nagrajene filme z Evropskega Propagandnega festivala EPICA 90. Za Zadnji dan načrtujejo okroglo mizo z Naslovom Subjekti in objekti trženja v državi Sloveniji 1992. Za zgled si bodo Pogledali marketing avstrijskega turizma. Na koncu se bodo dogovorili še o Portoroških marketinških dnevih 92. li A £ 11*- u ZAHVALA V 82. letu starosti nas je tiho in za vedno zapustila draga žena, stara mama, sestra, tašča in teta FRANČIŠKA TOMŠIČ rojena Penca z Malih Vodenic 8, Kostanjevica na Krki Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, še posebej družini Svalj, ki ste bili z nami v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojni darovali za svete maše, zasuli njen grob s cvetjem in se zbrali ob uri slovesa. Lepa hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA Na 80. rojstni dan nas je nenadoma zapustila naša dobra mama URŠKA KOLENC Toda nismo ostali sami. Sorodniki, prijatelji, znanci, sodelavci in vaščani so nas obdali s tiho pozornostjo, ki nam je poslednje slovo naredila manj boleče. Množina rož je okrasila materin grob in zaradi nesebične požrtvovalnosti sočustvujočih nam je bila prihranjena obilica dela. Zato iskrena hvala vsem, ki ste nam te dni stali ob strani, posebej pa še: pogrebcem za opravljeno naporno delo, g. Marici za ljubeznive poslovilne besede, pevcem za lepo petje, g. župniku za poslovilni obred ter vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali, daje bilo naše poslavljanje od mame lepo in prisrčno. Sinova Stane in Drago z najbližjimi Rumanja vas, 3.11.1991 Slavko Češek Vsak. kdor je hotel delati, je nekaj imel v tem našem socializmu; še celo tistim, ki jim delo ni najbolj dišalo, ni bilo posebej hudo. Zato se bo po takem socializmu še marsikomu kolcalo. Presenetljivo je, da na tak način razmišlja obrtnik, ki si je s trdim delom sredi tega leta prislužil pokojnino. In spet postane bolj jasno, zakaj 60-letni Sevničan, Slavko Češek, ki ho ob letošnjem sevniškem občinskem prazniku prejel priznanje Dušana Kvedra-Tomaža, tako poslavlja stvari. Njegovo otroštvo ni bilo posuto z rožicami. Osem otrok se samo z očetovo plačo ni dalo preživljati. Zato je imela mama doma še dve ali tri krave, otroci pa so morali pomagati mami na njivi in pri drugih opravilih. Potem ko se je izučil za mizarja pri sevniškem obrtniku Jožetu Šešku, je poldrugo leto delal pri Vinku Šenici v Šmarju. Ko je leta 1953 slekel vojaško suknjo, ni dobil dela doma in se je zaposlil e brežiški tovarni pohištva. Vesel je bil. da je po nekaj letih »zdomstva« našel kruh e Mizarski produktivni zadrugi v Sevnici, predhodnici današnjega Stillesa. Po 22 letih zvestobe tej to varni je ugotovil, da je naredil že precej zase in za družbo, spoznal pa je tudi. da bi iahko svoje sposobnosti še lažje uveljavil v zasebni obratovalnici. Nemalo težav je Češek imel, ko je skušal zapustiti kolek ti vin s sodela vcema Ivanom Žnidaršičem in Janezom Hoh-krautom postaviti na noge Mizarstvo Šmarje, kot so poimenovali obratovalnico. Direktor Stillesa se tedaj ni zlahka sprijaznil z dejstvom. da zapuščajo podjetje tako dobri delavci, zato je pritiskal na občino naj ne da potrebnih papirjev. Češku kot vodji montaže notranje opreme pri Stillesu so bila odprta vrata reprezentačnih objektov na Brdu pri Kranju, povsod, kamor je hotel je lahko šel, čeprav je bil predsednik Tito takrat pogosto f tej rezidenci Nekoč, ko je bil na Brdu pri Titu Ni-kita Hruščov, seje vpričo visokega gosta na Titovem fotelju zlomila noga in če ne bi Tita prestregel natakar, bi ta padel. Jo-vanka je tedaj jezna vihtela in žugala z zlomljeno nogo in seveda so takoj brneli telefoni, da je bilo kaj. Češek je s svojim direktorjem prihitel pogledat, kaj je narobe, in na vseh foteljih na Brdu so brž odpravili konstrukcijsko napako. Češek pravi, da so arhitekti cenili njihovo delo tudi, ko so šli na svoje, zato dela ni manjkalo. Mizarstvo Šmarje je opremljalo hotele v Izraelu, naredilo je kabinet Edvardu Kardelju itd Lotih pa so se tudi izdelovanja lesenih, struženih karnis, za katere je bilo veliko povpraševanje po vsej Jugoslaviji. Obilica dela Češku ni omogočala, da bi se v tolikšni meri posvečal svojim konjičkom, kot hi rad. Pri se vn iških ribičih je Češek predsednik družine že četrt stoletja, ribištvu pa je predan še dlje. Boh ga, ker so ribiči preveč prepuščeni sami sebi v boju zoper onesnaževalce voda in okolja nasploh. Lovec pa je Češek postal bolj po naključju oz. po dolgotrajnem prepričevanju nekaterih pripadnikov zelene bratovščine iz Tržišča, ki so ga obiskovali v njegovi zidanici na Malkovcu. Tamkaj Češek prideluje dobro kapljico, saj je zanjo prejel že več priznanj na srečanjih dolenjskih vinogradnikov. P. PERC Več kot pol stoletja v pokoju Spomini najstatejšega Šentjernejčana — Po dobrih 16 letih službovanja v starojugoslovanski vojski v pokoj — Začetnik šentjernejske trgovine_ ŠENTJERNEJ Tratnikov Tone je z 88 leti najstarejši moški Šentjernej-čan. Pa ima ta še vedno pokončni in čili možak še en »rekord«: kar 54 let je že upokojen Leta I937 so ga namreč kot vodnika starojugoslovanske vojske po šestnajstih letih in pol službe upokojili zaradi bolezni na pljučih. Celo leto seje zdravil na Golniku, a gaje končno nevarna bolezen le zapustila in vse do danes ni imel več resnejših zdravstvenih težav. »Vsak dan grem na sprehod ali do Stare vasi ali do Šentjerneja. Tako mi je svetoval nevrolog in bo kar držalo, da vsakdanji sprehod po svežem zraku ter gibanje dobro dene,« pravi Tratnik, ki je še na stara leta obdržal pokončno vojaško držo pa tudi red in disciplino, ki so mu jo privzgojili v vojaški službi pred Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Betlehem pred občino, srednjeveška tema na Drski — »Ilegalni« telefoni v Mirni Peči — Suhi drašički vodovod — Govorice o kombajnu Šentjernejčam so dobročudni šegavi in veseli ljudje stanovitnega značaja. To se kaže tudi v njihovi navezanosti na kraj in v tem, da so obdržali svoje značilno narečje, to lepo, pojočo dolenjsko govorico. Petelin je zanie še vedno najlepši ptič, Šentjernej pa najlepši kraj. In takega bi radi tudi obdržali. Zato Martina iz Šentjerneja, pa ne samo njega, zelo moti, da je neka čudna druščina na prostor med bencinsko črpalko in stanovanjske bloke navlekla dva stara avtobusa in nekaj prikolic in si tam uredila nekakšen potujoči »luna park« s fliperji in igralnimi avtomati. »Ljudje smo nad tem ogoročeni,- se jt' razburjal Martin. »Kdo je dal tem ljudem dovoljenje za to?' Vendar Martin m samo kritiziral, ampak je v isti sapi povedal tudi besede pohvale za šenijcrnciskega čevljarja Aleša Kranjca, ki da |e res ustrežljiv in kakovosten obrtnik. S pohvalopa je pogovor začela Majda Furar i/. Šentjerneja. »Rada bi pohvalila našega zobozdravika Krešimira Uršiča. Takih ljudi bi potrebovali čim vječ, in to na vseh področjih.« Iz Novega mesta so se t a kratko Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati,, /ato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz. domačih krajev Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet poiskali odgo-1 vor na vaše vprašanje ali kaj j podobnega. Pokličete nas la- i hko vsak četrtek zvečer. ? med 18. in 19. uro na telefon ■ (068)23-606. Kden od dežur- j nih novinarjev vam bo rad prisluhnil. oglasili trije naši bralci. Gospa A. P. je bentila nad poslovno moralo Novotck-sove trgovine, kjer so najprej dajali robo na kredit brez obresti, potem so za tri tedne uvedli obresti in jih potem spet ukinili. Bralec Stanko G. pa je pohvalil lepo, skorajda razkošno urejeno zunanjščino novomeške občinske hiše. »Škarpa in ograja sta že kar potratni. Pa naj bo, saj gre konec koncev za ugled cele občine. Zanima pa me, zakaj sedaj na ograji pred občino visi reklama za Pionirjevo trgovino z gradbenim materialom. Ali to govori o kakšnih tesnejših in bolj prisrčnih vezeh občine s Pionirjem?« Gospa Jedlovčnikova z Drske je tudi posredno omenila občino. »Pred nanovo urejeno okolico občine in na novem mostu je res vse lepo in razsvetljeno kot v Betlehemu. To je lepo in prav, a pi c den so ta del mesta tako žarko ilumini zirali, bi pa že morali odgovorni poskr beti, da |}i bilo tudi v drugih delih mesta ponoči vsaj za silo razsvetljeno. Od nove avtobusne postaje do Ulice Slavka Gruma, kjer je veliko blokovsko naselje, brli samo ena svetilka. Ob prehodu za pešce na cesti, kjer vsi drvijo, pa je že dobra dva meseca tema' Krajani Mii ne Peči so jezni na novomeško pošto. Pred časom so precej razširili mirnopeško telefonsko centralo. tako da ima sedaj v tej krajevni skupnosti telefon več kot 300 ljudi. »Naročniki smo kupili nove telefonske imenike, kjer so v oklepajih naše telefonske številke, ki naj bi začele veljati, ko bo nared nova centrala. Ko je do tega prišlo, pa smo dobili povsem druge številke.« Tako sedaj mirnopeški telefonski naročniki živijo v »ilegali«. Oni sicer lahko kiičejo ven, njih pa ne more nihče priklicati »Najmanj, kar bi pošta morala narediti, je, da bi fotokopirala naše številke in tak mini imenik poslala vsem naročnikom v našem koncu « Bralec iz Žužemberka je pohvalil Dolenjski list, ki da ga prebere od začetka do konca. »Zadnje čase mi |t' še posebej všeč izčrpno poročanje Zdenke Lindič-Dragaš z občinskih sej. Nepravilnosti in nečednosti je v naši družbi tudi v sedanjem času veliko, preveč, in to je treba na vsakem koraku razkrivati in šibati, kar je dobrega, poštenega in vrednega, pa pohvaliti »Na tej sliki, ko je bil za botra najinemu nečaku, pa ima tudi sabljo. Molji so sliko že malo objedli, tako da se sablja bolj slabo vidi.« opozori sestra. Nečaka ni več med živimi, boter je pa še pri močeh, čeprav že dolgo ne nosi več sablje. »Slovence so imeli v starojugoslovanski vojski radi. Ko je neki slovenski podoficir odhajal iz polka v Užicu, mu je komandant rekel, naj mu dobi drugega Slovenca, in ta je priporočil mene,« se spominja. Kot bister in priden fantje Tratnik hitro naredil izpit za podporočnika, a gaje, preden bi moral napredovati, komisija zaradi bolezni pljuč upokojila. »Kot vodnik 1. klase sem imel 1.200 dinarjev plače, potem pa pol manj pokojnine. Vrnil sem se domov k mami v Šentjernej in ji pomagal pri delu. Ožemi pa se nisem zato, ker sem vedno hotel vzeti Slovenko. Teh pa v Srbiji, v Beogradu in v Užicu, ni bilo. Bilo pa je na izbiro Srbkinj, Hrvatic, tudi Madžark in drugih, a te niso bile zame.« »Za starojugoslovansko vojsko nisem bil več dober, za partizane pa še,« se nasmeje. Partizani v šentjernejskem koncu so ga porabili kot vojaškega strokovnjaka. »Po vojni sem pomagal ustanoviti trgovsko podjetje v Šentjer- neju, ki je kasneje preraslo v sedanjo Mercatorjevo trgovino, mi še sedaj pravimo na Valetovem, kier seje vse skupaj začelo. In danes je Šentjernej trgovsko zelo razvit in močan kraj,« je ponosen Tratnik. Tratnikova že več let ne gledata televizije; ko se je televizor pred leti pokvaril, sta ga dala zapečatiti. »Radio poslušava, a v glavnem le poročila.« Z življenjem na stara leta sta kar zadovoljna, saj so njune življenjske potrebe skromne. Vsak imata svojo pokojnino, Tone dobiva kakih 6 tisočakov na mesec, pa se nekako preživita. Pa starih časov se rada spominjata. »Od naše hiše smo bili štirje bratje pri partizanih. Najmlajšega so pri Boštanju ubili domobranci. Dobil je rafal v prša, potem pa so mu prerezali vrat. Domobranci niso pustili, da bi ga ljudje pokopali, so rekli, naj ga kar lisice požrejo. Pa so ga dobri ljudje vseeno naskrivaj pokopali in po vojni smo ga prekopali, tako da leži v domačem kraju. Zato me sedaj še toliko bolj boli, ko so prišli taki časi, ko se nihče ne zmeni več za partizane, nekateri pa se celo zaničljivo zmrdujejo nad nami. Za kraljevsko Jugoslavijo pa nič ne žalujem tudi za to prejšnjo ne. Je že moralo priti tako.« A. BARTELJ POMOČ ČETVERČKOM NOVO MESTO — Prvi dolenjski četverčki lepo napredujejo in če ne bo posebnih težav z zdravjem, lahko pričakujemo, da bodo danes ali jutri že spali v svojih posteljicah na Glavnem trgu I. Tudi v tem tednu seje pri Biharjevih oglasilo nekaj dobrotnikov, ki želijo pomagati staršem Damjani in Leonu, ter seveda četverčkom. 'Trgovsko podjetje Dolenjka je podarilo v svoji trgovini Kekec za 15.000 SLT blaga, župnijski Karitas iz Rakovnika pri Ljubljani je prispeval 10.000 SLT, Tekstilana iz Kočevja je Biharjevim četverčkom poslala štiri tople otroške odeje, oglasili pa so se tudi bivši 1 sodelavci Damjane in Leona iz Iskrine tovarne Resistor iz Šentjerneja in podarili 10.000 SLT. Biharjevi se. vsem darovalcem iskreno zahvaljujejo. j p »Zlati« oltar Corpus Christi Obnovili in predstavili oltar cerkve v Kočevju več kot pol stoletja. S sestro oba sta samska, ona najmlajša, on pa najstarejši od petih Tratnikovih otrok živita skupaj v skromni rojstni hiši med Šentjernejem in Staro vasjo. Ona pravi, da jo brat včasih še prav po vojaško po-komandira in daje Tone doživel tako starost gotovo tudi zato, »ker se merka« in ker je bil vedno v vseh stvareh zmeren, še posebej pri hrani, pil pa tako ni nikoli. Tone je bil vseskozi odličen učenec. Štiriletno podoficirsko šolo v Zagrebu je v njegovi generaciji obiskovalo 370 gojencev in Tratnik jo je končal kot tretji najboljši. Kot narednik in kasneje vodnik je služboval v Karlovcu, potem je bil premeščen v štab dunavske divizije v Beograd, od tam pa v štab v Užice. Na ta leta ga spominja slika nad posteljo, kjer s porumenele fotografije v starinskem okviru ponosno gleda strumen mladenič kodrastih kostanjevih las v uniformi starojugoslovanske vojske. Za konec pa še dva klica iz metliške občine. J. B. iz Drašičev sprašuje tehničnega vodjo metliške Komunale, Mihelčiča, od kdaj imajo v Drašičih vodovod. »V intervjuju po Studiu D je Mihelčič izjavil, da v občini ni vodovoda samo na Krmačini in Jugorju. Resje bila v Drašičih že trikrat napovedana otvoritev vodovoda, vendar do sedaj kljub temu v našo vas ni pritekla še niti kaplja vode. Isto velja tudi za Železnike in Vidošičc.« Uslužbenca Kmetijske zadruge Metlika, ki se v strahu pred posdledicami ni hotel predstaviti, pa je zanimalo, zakaj se Dolenjski list na njegov klic pred časom ni pozanimal, kako je z baje sporno prodajo kombajna za koruzo, ki da sta ga kupila direktor zadruge in njegov sosed. »Lam je bila izklicna cena za ta kombajn 7.000 nemških mark. letos pa sta ga brez. razpisane licitacije direktor 'n njegov sosed kupila za 2.000 mark. Nasploh v naši zadrugi vlada prava diktatura in če kdo kaj reče, lahko takoj dobi knjižico. Direktorje tisti ženski, ki obračunava plače, zagrozil da bo takoj ob službo, če se bo zvedelo, kakšno plačo ima kdo v /adrugi.« Take govorice bi res bilo treba preveriti na pristojnih mestih. ker izkušnje kažejo, da je napihnjene in celo lažnive govorice, ki se širijo kot požar v vetru, najlažje ustaviti z. javno objavljeno resnico. ' A. B. KOČEVJE V prenovljenem sakralnem objektu Corpus Christi na Tra ti pri Kočevju so 30. oktobra svečano prevzeli restavrirani baročni »zlati oltar« iz leta 1677 in ga predstavili javnosti. Območje te cerkve s parkom, kapelo božjega groba in kenotafom padlim borcem je bilo že leta 1983 proglašeno za kulturno-zgodovinski spomenik. Vsi ti objekti skupaj s pokopališčem so v povojnem obdobju razpadali. Uničevala sta jih čas in preslaba skrb zanje. Obnova se je začela leta 1987, ko sta združila prizadevanja kočevski prvoborec in predvojni komunist Rajko Jenko in kočevski dekan Božidar Metelko. Pri obnovi so veliko pomagali krajani s prispevki in prostovoljnim delom. S prevzemom oltarja so glavna obnovitvena dela zaključena, je povedal Rajko Jenko. ki je tudi predsednik gradbenega odbora za obnovo tega spomenika. In še nekaj izjav ob prevzemu oltarja: Božidar Metelko, dekan v Kočevju: V glavnem po vojni je Kočevska izgubila 91 sakralnih objektov, se pravi zaklad neprecenljive vrednosti. Želim, da bi tudi zato imeli v Ljubljani še naprej posluh za obnovitvena dela na Kočevskem. Zahvala pa tudi vsem, ki so prispevali k tej obnovi, posebno še predsedniku gradbenega odbora. Prof. Moino Vukovič, kije oltar obnavljal oz. vodil obnovitvena dela oltarja: Dragoceni oltar je bil precej uničen in je bilo treba nekatere dele izdelati na osnovi fotografij povsem nanovo. Za obnovo imajo zasluge tudi krajani in farani, ki so nabrali za pozlato oltarja potrebno zlato, katerega naš Zavod ni imel. Dr. Emilijan Cevc, umetnostni zgodovinar itd.: Ta oltar sodi v zgodnji barok, opazen pa je tudi še vpliv renesanse. Na njem je letnica 1677 ali morda 1679, vendar je to gotovo le letnica njegove pozlalitve, medtem ko je oltar še starejši. Naredil gaje odličen rezbar, ki nam je zapustil le še dva taka oltarja, in sicer v Krškem in okolici. Tudi obe sliki na oltarju,'Snemanje Kristusa s križa in Zadnja večerja, sodita v tisti čas in sta tudi narejeni po vzorcu starih holandskih in španskih slikarskih mojstrov oz. šol. V obnovitvenem (restavracijskem) postopku pa sta še dve veliki sliki, ki bo- PEKA KOSTANJA ZANETILA POŽAR NOVA LIPA — Na 1. november je ob 15.30 prišlo do požara na 12 krat 3,5 metra velikem gospodarskem poslopju Jožeta Brankoviča iz Nove Lipe pri Črnomlju. Ogenj je uničil ostrešje, 4 tone krme za živino, okoli 700 kg slame in 2 kubična metra desk. Požarje zanetil sedemletni otrok, ki je v neposredni bližini poslopja pekel kostanj. Škode je za 150.000 tolarjev, z. ognjem pa so opravili viniški gasilci in sosedje. sta spet krasili večji steni cerkvene notranjščine. To sta Picta iz konca 17. ali začetka 18. stoletja, in Bičanje Kristusa, ki naj bi jo po nekaterih virih prinesli sem z gradu Fridrihštajn. J. PRIMC ^^Samos/omr/ SLOVENIJA 1991 MARTINOVANJE IN RAZSTAVA SLIK ŠMARJEŠKE TOPLICE - V so-; boto, 9. novembra, prireja hotel Šmar-ješke Toplice v svoji restavraciji marti- j novanje. Od 20. ure bo za zabavo poskrbel ansambel Abadoni, pripravili pa bodo tudi posebno ponudbo marti-novanjskih specialitet. Vstop bo prost. Živahno bo tudi v nedeljo, ko bo martinovanje priredilo gostišče Prinqvee z ansamblom Staneta Gorenca. V Šmarješke Toplice vabi tudi prodajna razstava slikarskih del Cvetke Miloš, ki bo na ogled do konca novembra v avli Zdravilišča Šrr Šmarješke Toplice. Vabljeni! OBNOVILI BAROČNI OLTAR — V cerkvici Corpus Christi na Trati pri Kočevju so pred kratkim prevzeli prenovljeni baročni »zlati oltar«. Na predstavitvi je pel tudi nonet Rog iz Željn. (Foto: Primc) & studio Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista Žreb jc za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado MARIJI KUNIČ s Hrasta in ANDREJI ŠKARJA iz Kranja. Nagrajenkama čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: I (2) Zvezda, ki se utrne - SLAK 2(1) Gozdovi umirajo — SPOMIN 3 (4) Žena je kriva — ANS. TONETA ŽAGARJA 4 (6) Kje moj dragi hodi — NAGELJ 5 (3) Rad zapojem ti, Slovenija — MARELA 6 (5) Pozdravljena Slovenija — ANS. SLAVKA PLUTA 7 (10) Zdravica za vse nas — NAGELJ 8 (—) Dolenjska puška — MODRA KRONIKA 9 (7) Polka za prijatelje — ANS. IVANA PUGLJA 10 (9) Poti Kučarjem — ORHIDEJA Predlog za prihodnji teden: Le sekaj, sekaj smrečico — ANSAMBEL T. VFRDERBERJA Glasujem za: Moj naslov: Kupone poSljilc na naslov Studio D. p.p 103. 68000 Novo mesto ALI TOVARIŠICA V ŠOU LAŽE? Ate, pri družbi se učimo o Jugoslaviji. — Jugoslavije ni več. Tršica pravi, da imamo pri nas šest republik. — Ne bo držalo! Pa bo, Slovenija je republika! — Je. — Hrvaška je republika. Je. Makedonija je republika. — Je. Črna gora je republika. Ni! K sebi jo je priključila Srbija. jina. Srbi/a pa je republika. Je. Kosovo je avtonomna pokra- Ni! Tudi Kosovo spada k Srbiji. Je pa zato Vojvodina avtonomna pokrajina. Pa ni. Mali. tudi Vojvodina je srbska. — Bosna pa je republika, kajne? — Še vedno. — Učili smo se tudi o Predsedstvu. Ja. In kaj ste povedali? Da je predsednik Predsedstva Stipe Mesič. Stipe Mesič je predsednik samo na papirju. Nihče ga ne posluša. — So pa zato v Predsedstvu predstavniki vseh narodov in narodnosti. Tako je bilo včasih, Mali. Jaz verjamem Iršiči, ne tebi! — Tovarišica uči po starem učbeniku. — Saj novega sploh ni, ate. — Tudi če ga ni, zadeve niso takšne, kot se vi učite. Pa so! Zmeraj si govoril, naj berem, ker je v knjigah zapisana resnica. Šolske knjige niso prave knjige — Čisto si me zmešal, ate. Govoriš, nuj ne verjamem napisanemu, hkrati pa me prepričuješ, da naša tršica laže. Komu naj sploh še verjamem. če ne tršici? TONI GAŠPER1C Ji