Letnik XVII.
Celovec, petek, 31. avgust 1962
Štev. 35 (1059)
Poltnl urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurf 2
Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurf
Posamezni Izvod 1.30 Sil., meseCna naročnina 5 Šilingov
P. b. b.
Ob najbolj odprti meji v Evropi:
V sedmih letih videmskega sporazuma
32 milijonov prehodov italijansko-jugoslovanske meje
Ko je bil pred dobrimi sedmimi leti v Vidmu sklenjen med Italijo in Jugoslavijo sporazum o maloobmejnem prometu med obema državama, splošno znan pod imenom ..videmski sporazum", verjetno nihče ni pričakoval, da so bili s tem položeni temelji najbolj odprli meji v Evropi. Danes po sedmih letih je to splošno znano in so številke o mejnih prehodih v okviru tega sporazuma najbolj zgovorna priča: do konca letošnjega julija so namreč zabeležili že blizu 32 milijonov mejnih prehodov obmejnega prebivalstva obeh sosednih držav.
V prvem letu veljavnosti videmskega sporazuma, ko je bilo treba urediti še mnogo tehničnih vprašanj za konkretno izvajanje sporazuma, je bil prehod prebivalcev z obeh strani meje razmeroma majhen — 351.573 prehodov v obeh smereh. Toda že naslednje leto so zabeležili dobra dva in pol milijona prehodov, nato pa je to število še bolj hitro naraščalo in se vsako leto vrtelo okoli petih milijonov z edino izjemo leta 1961, ko so bili mejni prehodi omejeni vsled epidemije parkljevke-slinavke, ki je takrat razsajala na Tržaškem. Rekordno število mejnih prehodov je bilo doseženo leta 1958, ko so iz obeh smeri zabeležili 5,526.161 prehodov, in sicer je v navedenem letu prekoračilo italijanskc-jugoslovansko mejo na področju videmskega sporazuma 2,607.984 italijanskih in 2,918.177 jugoslovanskih državljanov. Nov rekord pa pričakujejo letos, saj je bilo že v prvih sedmih mesecih doseženih 3,213.524 prehodov.
Skoraj 32 milijonov prehodov v sedmih letih kaže, kako ogromnega pomena je videmski sporazum za obmejno prebivalstvo. Spočetka je bil njegov namen ta da se ljudem, ki jih je ločila meja, omogoči obisk na eni in drugi strani meje. Praksa pa je pokazala, da je v teh letih prišlo tudi do številnih koristi gospodarskega značaja, medtem ko zadnje razdobje kaže, da je videmski sporazum tudi mnogo pripomogel k medsebojnemu spoznavanju obeh narodov in je tako bistveno prispeval k odstranjevanju nezaupanja in izboljšanju odnosov med obema državama.
Zaradi novega zapleta v Alžiriji
so bile za 2. september napovedane volitve spet odložene
Sodelovanje
V .Mladini”, glasilu Ljudske mladine Slovenije, je ob nedavnem tridnevnem mednarodnem mladinskem seminarju o narodnostnih manjšinah, ki je bil v Kopru in o katerem smo poročali tudi v našem listu, objavil Ernest Petrič članek pod naslovom .Sodelovanje”, iz katerega povzemamo naslednje misli:
7. a Slovence novejša evropska zgodovina ni skoparila s preizkušnjami. Še posebej je bila trda usoda primorskih in koroških Slovencev, desetletja izpostavljenih nasilju fašizma m nacionalsocializma. Pa vendar je tudi to obdobje v kult povzdignjenega nasilja bogato primerov sodelovanja naprednih Slovencev, Italijanov in Avstrijcev, ki jih ni obsedla blaznost nacionalizma in fašizma.
Trst, Istra, Primorska, Koroška, so bile najbolj priča poizkusov duhovno pa tudi fizično iztrebiti Slovence, Obenem pa so bile prav te pokrajine priča skupnih žrtev slovenskih, italijanskih pa tudi avstrijskih partizanov v minuli vojni. Slovenci smo ponosni, da smo po zaslugi objektivnega položaja in usmeritve naprednih sil v gigantskem obračunu zdravega človeka s sfanatiziranim »človekom-zverjo«, ne le kot napredni posamezniki, ampak kot narod našli svoje mesto v vrstah sil napredka, in iz »stebra reakcije* zrasli v narod revolucionarjev in in-temacionalistov.
Zlom fašizma na bojnem polju sam po sebi še ni izkoreninil tudi vseh idejnih virov nacionalsocialističnih, rasističnih in podobnih gibanj in bolnih sanjarij, iz katerih je med drugim zrasla ideologija nacifašizma. Rovarjenje preoblečenih nacistov in fašistov ter kričanje »pa-triotičnih« smrkavcev je na videz komično, pa vendar tudi tokrat sila resno opozordo! Nacionalistični fanatiki so se, kot zgodovina nazorno kaže, najraje pojavljali v obmejnih pokrajinah in si kot prvo žrtev obračunavanj izbirali tujerodni element v državi, pa naj so to bili Židje ‘tli narodnostne manjšine. Nacionalistu najslabšega kova je narodnostna manjšina utelešeno zlo v državi in prvi preizkusni kamen moči lastnega nasilja. Skrit za plaščem patriotizma hujska in zastruplja ljudi, seje sovraštvo in nezaupanje, onemogoča prijateljstvo med narodi.
Tehnika je človeštvo privedla pred usodno razpotje: obvladanje vesolja ali atomska smrt. Tehnika sama je pred tem razpotjem ostala brez moči. Politiki, družbeni delavci, intelektualci, pedagogi, umetniki, vsi ljudje — še posebej vsi mladi ljudje, saj gre za njihov svet, to usmerjevalci razvoja človeštva k uničenju ali k novi, višji, bolj humani civilizaciji. V tem smislu takorekoč ni nevtralnih dejanj politikov, družbenih delavcev, tudi posameznikov, in ni nevtralnih političnih ukrepov, izjav, sklepov, sestankov, ki se nanašajo na odnose med narodi. Ali so, čeprav sila majhen, neznaten korak k spoznavanju in zaupanju med narodi In državami z različnimi družbenimi sistemi, korak k sodelovanju, prijateljstvu, razumevanju, kar je vse prvi pogoj danes nujnim, konkretnim političnim dejanjem, kot je na primer razorožitev ali prenehanje atomskih Poskusov, torej korak k miru. Ali pa so lahko korak k nezaupanju, zaostrevanju, krepitvi predsodkov in strahu, torej korak k uničenju.
Sodelovanje Ljudske mladine Slovenije in naprednih tujih organizacij, posebno tistih iz °bmejnih pokrajin Italije (pa tudi Koroške) >e bilo letos živahnejše kot kdaj koli. Nehalo je k temu prispevalo dejstvo, da v Ita-kji in na Koroškem živi slovenska narodnostna manjšina, na Koprskem pa italijanska narodnostna manjšina. Torej se tudi v sodelovanju mladinskih organizacij uresničuje na-celo, da prav narodnostne manjšine, če je °dnos do njih demokratičen, prispevajo k Razumevanju in zaupanju med narodi, k bolj-semu spoznavanju ljudi, k sodelovanju med državami, saj je odnos do narodnostnih manj-Sln bolj kot vse izjave, znamenje resnične za tako tvorno sodelovanje, narodnostnih manjšin, ali pa Prav zaradi njih, tudi v odnosih med mladino °kmejnih pokrajin izginjajo tradicionalne rneje, krepi se zaupanje, izginjajo predsodki.
Politični biro alžirskega osvobodilnega gibanja pod vodstvom podpredsednika začasne alžirske vlade Ben Bele je pred dnevi sporočil, da je. prisiljen za nedoločen gjs odlpžipi izvedbo volitev v ustavodajno skupščino, ki so bile napovedane za 2. september. V sporoč.lu je rečeno, da politični odbor ne more več izpolnjevati svojih dolžnosti, ker je prišlo do upora skupine vojaških voditeljev, kateri so zasedli alžirsko prestolnico Alžir in člane političnega odbora prisilili, da so se umaknili.
Vesti o novi politični krizi v Alžiriji, ki je izbruhnila teden pred napovedanimi splošnimi volitvami, so vzbudile veliko zaskrbljenost po vsem svetu. Sporazum o upostavitvi političnega biroja alžirske revolucije in soglasnost v tem, da se odstrani razcepljenost med alžirskimi voditelji, ki sta v juliju nevarno ogrožala neodvisnost Alžirije, so po-
OAS-ovski teror v Franciji
Odkar se je nehala voljna v Alžiriji in je Francija priznala neodvisnost te svoje bivše kolonije, je fašistična podtalna teroristična organizacija OAS prenesla svoje delovanje na Francijo samo. Krogi, ki so v imenu Francije sedem let v krvi zatirali osvobodilno gibanje alžirskega ljudstva, se pač ne morejo čez noč odvaditi navad, ki so jim bile privzgojene v dolgih letih kolonialne vojne. Zato se je zdaj njihovo sovraštvo naperilo priti tistim, katerih povelja so doslej izvrševali, v prvi vrsti pa proti francoskemu ipredlsedniiku de Gaullu, kii je bil toliko realen politik, da je — čeprav v zadnjem trenutku — še pravočasno vsaj v Alžiriji potegnil črto pod neslavno preteklost francoskega kolonializma.
Po razglasitvi alžirske neodvisnosti se je začel splošen beg tamkajšnjih francoskih in drugih e vropskih priseljencev, med temi zlasti ljudi, kii so Si umazali roke z neusmiljenim zatiranjem domačinov. To priložnost pa so izkoristili tudi pripadniki OAS in so se koit »begunci” vtihotapili na ozemlje Francije, kjer se v zadnjih mesecih nevarno množijo teroristične akcije, naperjene proti sedanjemu francoskemu režimu, kii ga dolže, da je izdal interese »francoske" Alžirije.
Kako daleč imajo ti krogi razpredene svoje mreže, je pokazdl zlasti nedavni ponesrečeni atentat na predsednika de Gaulla. Skupina kakih 10 ljudi je napadla de Gaulla namreč na poti, o kateri niti policija mi bila točno obveščena In prevladuje v Franciji mnenje, da ima OAS svoje ljudi celo na samem sedežu predsednika republike v Elizejski palači.
sebno v arabskih in afriških političnih krogih sprejeli kot dokaj čvrsto podlago za zagotovitev splošnih volitev, za sestavo nove vlade in za normaljzaci'0 položaja v tej mladi afriški državi. Mnogi opazovalci so videli v tem novo zmago alžirske revolucije in učinkovito konsolidacijo narodne enotnosti, ki je v teh trenutkih neodvisni alžirski republiki najbolj potrebna. Zdaj pa je t:k pred uresničitvijo teh ciljev prišlo do novega zapleta, ki resno ogroža nadaljnji razvoj, Alžirije.
O bistvu spora med nekaterimi vojaškimi voditelji ter političnim birojem je govoril generalni sekretar političnega biroja FLN Ki-der, ki je dejal, da so ta spor vojaški voditelji sami izzvali, ker se niso strinjali z načrtovano reorganizacijo alžirske narodne vojske in z drugimi sklepi političnega biroja. Vendar je Kider odločno zanikal vesti, po katerih naj bi politični biro odstopil, ter poudaril, da biro ne bo odstopil, ker predstavlja vrhovno oblast v deželi ne glede na to, ali je oblast trenutno mogoče izvrševati ali ne. Hkrati je Kider uporne voditelje obtožil, da nameravajo povzročiti v deželi zmešnjavo, da bi diskreditirali ipoiirčni biro in alžirsko ljudstvo prepričali, da ni sposoben izpolnjevati naloge, ki so pred njim.
V afriških pol-tičnih krogih izražajo upanje, da bo sedanja kriza v Alžiriji kmalu odstranjena ter poudarjajo, da stališče upornih voditeljev ni v skladu z resničnimi interesi alžirskega naroda in alžirske revolucije.
»Mariner 2” tehta 202 kg in je opremljen s številnimi znanstvenimi aparati, s katerimi znanstveniki upajo, da bodo odkriti številne skrivnosti Venere. Predvsem znanstveniki upajo, da bodo aparati odgovoriti na šest zelo važnih vprašanj: 1. Ali so v bližini Venere v prostoru med to in Zemljo magnetna polja. 2. Sirjenje termične energije v atmosferi Venere. 3. Razmestitev in energija morebitnih naelektrenih delcev v prostoru med Zemljo in Venero, in sicer v bližini Venere. 4. Ocenitev delcev z »nizko energijo" na tamkajšnjem področju. 5. Obstoj in karakteristike plinov, nabitih z elektroni. 6. Gostota kozmičnega prahu. Razen tega 'ima sonda dvoje elektronskih »oči", ki naj bi prodrle skozii plast oblakov, ki pokriva po-
r	\
OBJAVA SLOVENSKE GIMNAZIJE
Na Državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence v Celovcu so ponavljalni izpiti v ponedeljek, dne 10. septembra; začetek ob 8. uri zjutraj.
Dne 11. septembra so sprejemni izpiti za vse razrede.
Učence lahko prijavite za sprejemni izpit vsak četrtek od 8. do 10. ure ali pa pismeno na naslov: Direktion des Bundesrealgymnasiums tur Slowe-nen in Klagenfurt, Lerchenfeldgasse 22.
Ravnateljstvo
V_________________J
“Kakor v Goebbelsovih časih..
»V Berlinu je prišlo zdaj tako daleč kot takrat, ko so uprizarjali nacistične kravale na povelje in ob sodelovanju Goebbelsa,« je pred nedavnim zapisala bivša predsednica nemškega parlamenta dr. Liiders v članku, v katerem je izrazila svoje mnenje o novi zaostritvi v Berlinu in okoli vprašanja Berlina. Ostro je napadla zahodnonemške bulvarske liste, ki z načrtnim hujskanjem ustvarjajo napeto ozračje in »vzpodbujajo nepremišljene mladoletnike k dejanjem, ki morajo gotovo privesti do državljanske vojne in do še hujšega«.
Ugotovitve stare nemške javne delavke in visoke politične funkcionarke so vsekakor upravičene in temeljijo na dogodkih, ki jih še tako trdovratno zavijanje dejstev ne more spraviti iz sveta. Kakor je tragična smrt dveh mladih ljudi ob tako imenovanem »berlinskem zidu«:, pa je še toliko bolj neodgovorna igra, ki jo v tej zvezi uprizarjajo v Zahodni Nemčiji. Oblike, kot se jih je posluževal zloglasni Hitlerjev vropagandni minister Goebbels, pa danes ne morejo več vžgati. Tega bi se morali zavedati vodilni krogi v Bonnu in zahodnem Berlinu, za katere bi bilo mnogo boljše, če bi se končno sprijaznili z zgodovinskimi realnostmi, kot da s svojim hujskanjem in trdovratnim vztrajanjem na načelih »politike sile* prilivajo novo olje na nevarno žarišče.
Tako mnenje prevladuje daleč po svetu in pridobiva čedalje več pristašev. Tudi vodilni indijski Ust »Times of Inda* je naslovil na zahodne sile resno opozorilo, naj priznajo obstoječa dejstva v berlinskem vprašanju. Istega mnenja je skupina britanskih laburistov, ki so na londonsko vlado naslovili poziv, naj se takoj zavzame za nova pogajanja o Berlinu, pri čemer pa je treba misliti na priznanje Vzhodne Nemčije ter nove nemške meje, ki je nastala kot posledica druge svetovne vojne. Pa celo v Zahodni Nemčiji se pojavljajo glasovi, češ da je zavožena politika Adenauerjeve vlade ustvarila razmere, ki morajo nujno voditi do katastrofe. Zato se je treba končno sprijazniti z resnico — pravi zahodnonemški list »Frankfurter Rundschau* — in resnica je ta, da je mir mogoče rešiti in preprečiti strašno bratomorstvo samo takrat, če bo Bonn našel pogum, da prizna realnosti in je pripavljen na pogajanja z Vzhodno Nemčjo o mirovni pogodbi in odstranitvi notranjenemške napetosti.
vrstno Venere, da bi ugotovile, kakšni so pogoj! na tem planetu.
Seveda so vse to zaenkrat le načrti in želje, kajti »Mariner 2" je že kmalu po Izstrelitvi krenil daleč s predvidene poti in se bojijo, da bi namesto načrtovanih 16.000 kilometrov letel okoli milijon kilometrov mimo Venere lin bi aparati zaradi tega ne mogli zbrati zaželjenih znanstvenih podatkov. Za osmi dan po izstrelitvi sonde predvidevajo ameriški znanstveniki »korekturo" njene poti, vendar je vprašanje, v koliko jim bo to uspelo. Poleg tega pa je do 14. decembra še dovolj časa lin nevarnosti za razne nepredvidene dogodke, ki bi lahko usodno vplivali na nadaljni polet »Mari-nera 2".
Ptspravljenosti Aaradi obstoja
Ameriški „Mariner 2“ na poti k Veneri
Po prvem neuspelem poskusu z raziskovalno sondo »Mariner 1" so z ameriškega raketnega oporišča na Cape Canaveralu ta ponedeljek izstrelili z raketo »Atlas-Agena" novo sondo, ki so jo imenovali »Mariner 2". Izstrelitev te sonde je uspela in je z začetno hitrostjo 41.000 kilometrov na uro začela svojo pot proti Veneri, katero naj bi dosegla 14. decembra odnosno jo v razdalji 16.000 kilometrov obkrožila in se potem po 300 milijonov kilometrov dolgem potovanju spet vrnila v bližino zemlje.
ta a a £ iii a rs m
v*e*>c/r)A^5
Navijalci cen v trgovini
VB lil
z živili
Človek današnjega časa mora računati. Zlasti morajo računati delavci in kmetje ter njihove gospodinje. Sicer na splošno lahko rečemo, da že kar dobro uvidimo potrebo računanja, da znamo vrednotiti delo in čas in da vedno češče primerjamo, kaj se nam splača narediti doma in kaj je bolje kupiti.
Tudi pri nakupu večjih potrebščin, recimo pohištva, strojev in podobnega se že kar natančno zanimamo za kvaliteto blaga in izdelave ter primerjamo oboje z zahtevano ceno. Le pri nakupu blaga vsakdanje potrošnje, živil, čistil itd. še ne uveljavljamo sistema primerjanja in računanja. V teh »drobnih« primerih se nam menda zdi škoda časa in truda, da bi poizvedovali za cenami drugod okoli. Zgodi pa se tudi, da smo se svojega trgovca »že tako navadili«, da se nam zdi to primerjanje nesmiselno in odveč. Večkrat tudi še slišimo, da »nič ne de, če je ta ali ona reč za par grošev dražja, je pa zato trgovina bolj pri rokah«, skratka vprašanja se otresemo z izgovorom, da so »eventuelne razlike« tako malenkostne, da se ne splača zgubljati časa za primerjanje in računanje.
Prav tu pa smo v veliki zmoti. Ni res, da je škoda časa za take primerjave in da je bolje hlastati za časom, vseeno če sta moka ali olje ali pa kaj drugega za malenkost dražja ali cenejša. Pojdimo enkrat z odprtimi očmi od trgo-govine do trgovine in videli bomo, kako zmotno je naše mnenje o »malenkostnih« razlikah med cenami živil in vsakdanjih gospodinjskih potrebščin.
Ko to trdimo, si nič ne izmišljamo in tudi nič ne pretiravamo. Svojo trditev opiramo delno na lastno »stikanje« za cenami, v glavnem pa na ugotovitve, do katerih prihaja na podlagi takega »stikanja« po Dunaju mesečnik »Der Konsument«. Njegova razpredelnica primerjanja trgovin, blaga in cen zajema 23 trgovin s kolonialnim blagom ter 44 artiklov skupine živil, začimb in čistil. Primerjava ugo-tovljenh cen pri blagu enake ali zelo podobne kvalitete kaže v povprečju razliko 20 do 30 °/o med najvišjo in najnižjo ceno. V njej pa najdemo tudi nekaj primerov, ko so razlike še mnogo večje. Razlike opažamo tudi pri cenah blaga, ki ima bodisi uradno določeno ceno ali pa njegovo ceno določa tovarna, ki blago izdeluje enotno za vso državo.
Gledano po artiklih blaga vsakdanje potrošnje pa kaže anketa 23 dunajskih trgovin — da omenimo le najglavnejše artikle — naslednje razlike v cenah:
blago hg	najnižja cena	najviija cena	najpo- gotlejia cena
pSenična moka	4,30	4,70	4,50
testenine	6,90	8,—	7,20
riž — Splendar	5,40	6,80	6,—
domača mast	15,60	16,40	1«.—
jedilno olje	7,95	9,95	8,10
jabolčni sok	8,50	10,—	8,60
sol	3,30	4,00	1,<0
vložene češplje			
(Inzersdorfer)	7,40	11,—	7.50
goveji golaž v konzervah	19.—	24,20	1*.—
terpentinovo milo	11.—	13,20	11,70
Radion (zavoj)	J,7J	6,90	6,10
Sardine — portugalske			
(doza)	3,70	5.80	3.80
Kot najpogostejša navedena cena velja cena poslovalnice trgovske organizacije, ki ima po vsej državi gosto mrežo poslovalnic. Ker njene cene nikakor niso med najnižjimi, je toliko lažje prisojati drugim 22 dunajskim trgovinam, da bi se lahko držale njenih cen.
Take in podobne razlike v cenah živil in vsakdanjih potrebščin ne srečamo le na Dunaju ali v Celovcu, temveč povsod okoli. Teh primerov je dovolj povsod, kjer je v trgovini še trda konkurenca in kjer še ni prišlo do tihega usoglašenja na enotno visoke cene, kakor jih že srečavamo pri vrsti industrijskih proizvodov. Če si samo gornje primere še enkrat podrobneje ogledamo in če vzamemo v račun potrebo po živilih in drugih vsakdanjih potrebščinah, ki jo ima n. pr. pet- ali šestčlanska družina, potem spoznamo, kako globoko v naše denarnice posega tovrstna trgovina, ne da bi se doslej za to posebej zmenili. Gornja primerjava pa nam tudi kaže, kako vse bolj prehajata izkoriščanje delovnih ljudi in potreba njihove borbe za delu primeren zaslužek in za socialno varnost iz tovarne in delovišča na trg, v trgovine in v tržnice.
Vedno več nezadovoljstva s politiko EWG
Neuspeh britanskega poizkusa vstopa v Evropsko gospodarsko skupnost je kar precej ohladil gorečnost vseh, ki so mislili, da jih sedanja šestorica komaj čaka, da bodo pristopili in pričeli »pobirati rozine« iz Skupne pogače. Ti krogi so se pri nas znašli pred veliko neznanko, kdaj se bo vsegamogočna šestorica hotela sploh razgovarjati z Avstrijo glede njenega vstopa oz. asociacije. Še bolj pa razburja njihove možgane misel na to, kako bodo ti mogočneži govorili z Avstrijo o njenih prijavi j enih posebnih željah.
Ta »zaskrbljenost” je zelo utemeljena. Povod zanjo ne daje le britanski neuspeh, temveč tudi muhavost šestarice skupnega trga pri obravnavanju prošenj Grčije in Izraela za njuno pridružitev, kli sta jo predložili 1958. leta. Izrael od tega časa s svojim pridruževanjem ni prišel niti za korak naprej. Grčija pa je sicer od pretekle nedelje aso-ailran član Evropske gospodarske skupnosti, toda z njo bo lahko sodelovala le na bazi carinske unije od 1. novembra naprej, ko bodo članice šesterice znižale carine za uvoz suhega grozdja in tobaka ter drugih pridelkov grškega kmetijstva.
Taka asociacija je povzročila v Grčiji veliko negodovanja, ki raste zlasti zato, ker asociacija ni rešila vprašanja, kako bo Grčija s svojim blagom ob Italiji 'in Franciji sploh lahko konkurirala na skupnem tržišču. V Grčiji se tudi vedno bolj uveljavlja mnenje, da bo taka asociacija Grčiji prej škodovala nego koristila. Vsekakor pa grški primer asociacije zelo otipljivo kaže, kdo na skupnem trgu hoče pozobati rozine, kaže, da pristane šestorica na asociacijo le, če so njene koristi večje od koristi asociirane države.
Če lahko verjamemo v Grčiji prevladujočemu mnenju, je tudi grški poizkus pri šesto-rioi doživel neuspeh. Izraelove prošnje pa šestorica sploh še ni vzela v pretres. Vprašanje v arabskem svetu izoliranega Izraela šesto-rico bore malo zanima. Kakor v primeru Anglije Francija, tako je v primeru Izraela Zahodna Nemčija glavna ovira za asociacijo na skupnem trgu. Nasprotovanje Nemčije gre tako daleč, da Bonn celo ignorira diplomat-
ske stoike z Izraelom. Z ozirom na prepredenost nemških uradov z vodilnimi nacisti in na smrtno obsodbo Eichmanna, nemško zadržanje niti ne čudi. Izrael pa je zaradi takega zadržanja EWG razumljivo zelo ogorčen.
Ti značilni primeri, kako si šestorica predstavlja širšo evropsko integracijo, so povzročili hudo kri tudi na Švedskem. Kakor znano, je Švedska skupno z Avstrijo in Švico predložila komisiji Evropske gospodarske skupnosti prošnjo za pridružitev. Neuspehi Velike Britanije, Grčije in Izraela po so švedske politične sile poučili, da je pridruževanje k EWG tako delikatno vprašanje, da se ga ne splača načeti za vsako ceno. Zaradi tega so pred kratkim švedski socialni demokrati nastopili proti pridružitvi Švedske k Evropski gospodarski skupnosti in utemeljili svoj nastop z 200 strani obsegajočo spomenico. Istočasno pa so izjavili, da bi v najboljšem primeru bili za trgovinsko pogodbo med Švedsko In šesterico skupnega trga.
Čas bi bil, da bi neuspeli poizkusi drugih in odklonitev pridružitve Švedske k skupnemu trgu s strani švedskih socialnih demokratov povzročiti svitanje fin nova spoznanja tudi med odgovornimi čini tel ji v naši državi. Končno je tudi Avstrija nevtralna država in kot taka dolžna, da ima do vseh držav enako prijateljske politične lin gospodarske odnose. Naša država se ne more podajati na raven protežiranja eni strani držav ter diskriminiranja druge, kakor je to očitna praksa šestorice, ki si je nadela ime Evropska gospodarska skupnost.
osiROKeosvecu
VIENTIAN. — Na podlagi sklepa laožke koalicijske vlade so začele tuje vojaike osebe zapuščati Laos. Evakuacija vseh tujih vojakov naj bi bila zaključena v teku 75 dni.
MOSKVA. — Vršilec dolžnosti generalnega sekretarja OZN U Tant je te dni bival v Sovjetski zvezi, kjer je imel najprej v Moskvi razgovore s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom, nato pa je odpotoval na polotok Krim, kjer ga je sprejel predsednik sovjetske vlade Hruščov, ki tam preživlja poletne počitnice.
OVIEDO. — V asturijski pokrajini v Španiji je dobra četrtina od skupaj 60.000 tamkajšnjih rudarjev v stavki in so oblasti morale ustaviti delo že v 22 rudnikih. Stavkajoči rudarji zahtevajo, naj se začno pogajanja o sklenitvi nove kolektivne pogodbe z lastniki in upravljale! rudnikov. V novo pogodbo naj bi sprejeli na eni strani obveznost rudarjev, da povečajo produktivnost, na drugi strani pa tudi pravico, da dobe od doseženega dobička pravičen del.
RABAT. — Med velikimi manevri španskih čet ob maroški meji so španski vojaki prišli tudi na maroško ozemlje, zaradi česar je maroško zunanje ministrstvo poslalo protest španskemu veleposlaniku v Rabatu in protestiralo proti flagrantni kršitvi nedotakljivosti maroškega ozemlja.
DŽAKARTA. — Dvajset držav je sprejelo povabilo, da se udeleže druge konference azijskih in afriških držav v Bandungu. Te države so: Sirija, Irak, Sudan, Maroko, Afganistan, Pakistan, Mongolija, Kitajska, Kambodža, Laos, Tajland, Južni Vietnam, Južna Koreja, Cejlon, Indonezija in Burma. Kakor znano, je bila prva bandunška konferenca leta 1955.
HAVANA. — Člani tako imenovane proticastrovske „Revolucionarne študentovske organizacije”, ki ima svoj sedež na Floridi (Amerika), so z dvemi manjšimi ladjami izvedli piratski napad na Havano. S topovi so napadli stanovanjsko četrt kubanske prestolnice. Predsednik kubanske vlade Fidel Castro je v tej zvezi izjavil, da je za to dejanje odgovorna ameriška vlada.
PNOM PENH. — Predsednik Kambodže princ Si-hanuk je na diplomatskem sprejemu izjavil, da bo odpoklical svojega predstavnika v Sajgonu, če Južni Vietnam ne bo prenehal z agresivnimi akcijami proti Kambodži.
Dosedanji ukrepi proti podraževanju niso učinkovali
Na ponedeljkovem zasedanju komisije za znižanje carin — ustanove, ki ima v finančnem ministrstvu nalogo, da s smotrno politiko zniževanja carine pomaga k stabilizaciji ravni cen na domačih tržiščih— so ugotovili, da desetodstotno znižanje carin 1. januarja 1962 ni dovedlo do nobenega normaliziranja cen za blago široke potrošnje, niti ni pripomoglo k stabiliziranju takratnih cen, nasprotno so le-te še naprej naraščale. Na predlog ministrstva za trgovino se Je namreč takratno znižanje nanašalo le na blago, ki ne gre na široko v promet. Pa še pri tem blagu so se z znižanjem carine okoristili le im-porterji in trgovci na veliko.
Ko so to ugotavljali, so socialistični zastopniki v komisiji predložili vrsto novih zahtev glede bodoče politike carin, komisija pa je končno sklenila:
0 Desetodstotno znižanje carine velja v bodoče za vse blago, ki ga vsebuje seznam carinskih tarif, torej tudi za uvožene tekstilije, izdelke iz železa in stroje.
0 Mimo tega bo od 5. septembra naprej carina še znatneje znižana za čistila, gospodinjsko orodje in potrebščine Iz stekla ali aluminija, električne brivske aparate, pohištvo s kovinskimi deli ter za glasbila In igrače.
^ Na predlog pa bo finančno ministrstvo še priznalo dodatne popuste pri carini za
posamezne vrste blaga.
K tem sklepom Je treba pripomnili, da stopijo v okviru svoječasne sklenitve carinskih tarif s 1. septembrom v veljavo še nadaljnja znižanja carin, ki se brez izjeme nanašajo na konzumno blago. Tako da je dan videz, da v prihodnjih mesecih lahko računamo s pocenitvijo blaga široke potrošnje. Če pa bo do tega res prišlo, je drugo vprašanje. Vsekakor menimo, da zgolj znižanje carin za normalizacijo življenjskih pogojev pri nas ne zadostuje več, marveč je poleg tega še potrebno stopiti trgovini nekoliko bolj na prste, kakor se je stopalo doslej.
iz gorenjskega obmejnega kota:
Na Jesenicah raste nova valjarna
Jesenice so zadnja leta močno spremenile svoje lice. Obsežna stanovanjska gradnja* s številnimi stolpnicami in bloki na Plavžu je dala nad 1200 novih stanovanj jeseniškim ze-lezarjem Več sto novih stanovanj so zgradili tudi na severnih obronkih doline okoli Javornika in Koroške Bele, istočasno pa so modernizirali tudi cestisce skozi mesto. Pred. letom dni pa so se lotili »rahljanja« industrijskega prostora, kjer je prišlo tekom let do ze na prvi pogled vidne velike gneče. Ta gneča je napotila vodstvo * jeseniške železarne, da pričenja v sklopu modernizacije in avtomatizacije obratovanja prenašati del železarskih obratov po dolini navzdol na polje in travnike pod Koroško Belo, na tako imenovano Belsko polje.
Na Belskem polju so pred enim letom pričeli odkopavati in premikati prve kubike zemlje.
Dan za dnem so rili številni buldožerji v zemljo, jo kopali in dvigali na kamione, ki so jo prevažali tja, kjer je je manjkalo. V enem letu je na nekdanjih slabih travnikih nastal ogromen industrijski prostor, na katerem^ je pričela sedaj mariborska »Metalna« postavljati prvo halo nove velike valjarne. Istočasno pa so že pričeli graditi objekte za veliki nasip, ki bo prerezal dolino in povezal jeseniške obrate železarne z novo valjamo.
Medtem so bile rešene tudi formalnosti glede naročila opreme za novo valjarno. Oprema bo delno kupljena v Ameriki, delno pa jo bo dobavila domača tovrstna strojna industrija.
Na Jesenicah računajo, da bodo za drugo obletnico pričetka planiranja Belškega polja že pričeli z montažo nove valjarne.
Novo lice pa dobiva tudi jeseniški športni park pod Mežafcljo. Sedanjemu nogometnemu in košarkarskemu igrišču, odbojkarskima igriščema, štdristeznemu kegljišču in umetnem drsališču pridružujejo še teniška igrišča in pomožno nogometno igrišče. Staro nogometno igrišče, ki
ga preurejajo, pa bo dobilo, atletsko stezo in še nekatere objekte za lahko atletiko. Pri vsem tem pa zaenkrat posvečajo poglavitno skrb povečanju parkirnega prostora, ki ga je doslej zlasti primanjkovalo v času zimskega hokeja na ledu.
Nad milijon motornih vozil v državi
Po objavi statističnega centralnega urada je oktobra 1961 bilo v državi 1,006.366 motornih vozli, poleg tega pa še 416.684 mopedov.
Največ med vrstami motornih vozil je osebnih avtomobilov, našteli so jih 475.347. Pred 25 leto jiih je bilo šele 28.000. Med leti 1931 in 1951 — torej v 20 letih — so k prometu pripustili 40.000 osebnih avtomobilov, v zadnjiih 2 letih (1960—1961) pa so jih pripustili 70.000. Se leta 1951 je Imel v povprečju le vsak 116 prebivalec osebni avtomobil, lani pa je že na 15 oseb odpadel en osebni avtomobil. 58 %> avtomobilov spada v skupino med 1001 'in 1500 ccm, le 20 % pa v skupino 500 do 1000 ccm.
PARIZ. — V tekmo za "Osvojitev” vesolja se je vključila tudi Francija, ki nikakor noče zaostajati za drugimi velikimi državami, kot to dokazuje tudi s svojo lastno proizvodnjo atomskih bomb. Pred dnevi so v Parizu objavili vest, da bo Francija izstrelila svoj prvi zemeljski satelit leta 1965.
LEOPOLDVILLE. — Predsednik centralne kongolke vlade Aduta je sporočil, da je njegova vlada sprejela osnutek načrta generalnega sekretarja OZN U Tanta o vključitvi Katange v zvezno državo Kongo. Katanike oblasti je Adula obdolžil, da ob pomoči določenih tujih krogov vztrajajo pri svoji sece-sionistični politiki in tako nadaljujejo položaj, ki ni nevaren samo za Kongo, marveč tudi za mednarodni mir.
KOTON. — Predstavniki Toga, Dahomeja in Nigerije so na dvodnevni konferenci izglasovali priporočila, katerih cilj je postaviti temelje za regionalno unijo teh treh afriSkih držav. Priporočila se nanašajo na sodelovanje teh dežel na mednarodnem foriSču v urejanju problemov afriškega kontinenta ter na njihovo sodelovanje v vpraSanjih obrambe in varnosti.
KUVAJT. — Kuvajtski podpredsednik za zunanje zadeve je izjavil, da si Kuvajt preko svojih diplomatskih misij v tujini prizadeva dobiti kar največjo podporo za sprejem v OZN. Omenil je, da je Kuvajt neodvisen in da ga je doslej priznalo že 73 držav. Hkrati je kuvajtski predstovnik poudaril, da njegova dežela nima pomislekov proti vzpostavitvi diplomatskih stikov z deželami vzhodnega bloka, kajti — kot je dejal — .naša zunanja politika sloni na pozitivni nevtralnosti”.
LEOPOLDVILLE. — Angolski sindikati, ki imajo sedež v Leopoldvillu, so pred pododborom OZN, ki proučuje položaj v Angoli, obdolžili kolonialne oblasti, da gonijo ljudi na delo v nečloveških razmerah. Predstavnik sindikatov je izjavil, da je na desettisoče Angolcev, ki delajo na plantažah in javnih delih, obolelo za tuberkulozo, gobavostjo, spalno In drugimi boleznimi, ki so večinoma posledica slabe prehrane ter pomanjkanja kakršnekoli zdravniške zaščite in higiene. Apeliral je na OZN in zahteval moralno podporo svetovne organizacije za odpravo tega položaja in za zagotovitev človeških pogojev za življenje in delo v Angoli.
WASHINGTON. — Sovjetski minister za kmetijstvo Konstantin Pisin bo s skupino sovjetskih strokovnjakov obiskal Ameriko, kjer bodo sovjetski gostje mesec dni proučevali sistem ameriškega kmetijstva.
RIM. — Tudi v Italiji poznajo problem .stavk belih halj”, namreč stavkajoče zdravnike. Pred dnevi so zdravniki v italijanskih bolnišnicah sklenili nadaljevati sploSno stavko, dokler ne bodo zadovoljili njihovih zahtev po zviSanju plač. Za 7. in 8. september so napovedali novo dvodnevno stavko.
BERLIN. — BivSa predsednica zahodnonemikega Bundestaga (parlamenta — op. ured.) dr. Marie-Elizabeth LOders je v nekem članku zelo ostro nastopila proti sedanji zahodnonemSki in zahodnober-linskl hujskaSki kampanji ob tako imenovanem .berlinskem zidu”. O teh akcijah je dejola, da so podobne nacističnim kravalom, ki so jih uprizarjali na povelje in ob sodelovonju Goebbelsa, nacističnega propagandnega ministra In enega največjih vojnih zločincev.
PARIZ. — Francoski ministrski predsednik je objavil« da je med osemletno vojno v Alžiriji do konca 1961 padlo 23.405 francoskih vojakov, poleg tega pa je prillo v tem času v Alžiriji ob življenje 2348 Evropejcev In 15.674 mohamedancev.

Pred začetkom novega šolskega leta:
Ko bi vedeli, kako lastnim otrokom škodujejo!
Le le dva tedna nas ločita od dneva, ko se bodo spet odprla šolska vrata in naši otroci bodo hodili v šolo, da si osvojijo zna nje za poznejše življenje. Za naše otroke in sploh za naše družine pa se s tem bliža tudi trenutek važne odločitve, kajti krivični šolski zakon nas sili, da moramo otroke še posebej prijaviti, če jim hočemo omogočiti izobrazbo v materinem jeziku, kateri po vsem svetu velja za najboljšo osnovo sleherne vzgoje. Zato se bodo morali po naših družinah, kjer tega doslej še niso napravili, takoj v začetku novega šolskega leta pobrigati, da bodo otroci pravočasno vpisani v dvojezično šolo in bodo s tem deležni pouka v obeh deželnih jezikih.
Mislimo, da o koristnosti takega pouka ni več treba na široko in dolgo govoriti. Prebivamo na ozemlju, kjer živita eden poleg drugega dva naroda, zato je za nas tudi prvenstvena potreba, da obvladamo oba jezika, da se lahko sporazumemo s sosedom, kateri kot mi govori slovenski, pa tudi z onim, katerega materni jezik je nemščina. Še prav posebno važno pa je to za mladino, ki jo hočemo obvarovali pred škodljivim šovinizmom; toda tudi mlada generacija bo lahko v mirnem in prijateljskem sožitju živela le takrat, če bo med pripadniki obeh narodov zavladalo medsebojno sporazumevanje in razumevanje. In pot do tega je učenje ter obvladanje obeh jezikov.
Znanje obeh deželnih jezikov pa je koristno tudi za napredovanje v službi, kjer lahko hitro napreduje le tisti, ki zna nekaj več, ki se odlikuje pred drugimi po večjem znanju, zlasti še z znanjem jezikov. Da je to za dvojezično ozemlje naravnost življenjska potreba, ni treba posebej poudarjati, saj dovolj pogosto doživljamo, da je pogoj za sprejem v službo velikokrat prav znanje več jezikov, v našem primeru obeh deželnih jezikov. Dovolj je podjetij, ki imajo gospodarske in druge stike s sosedno državo in zato potrebujejo uslužbence, ki v besedi in pisavi obvladajo jezik poslovnih tovarišev onkraj meje. Prav tako pa tudi iz sosedne
Slovenije prihaja vedno več ljudi, kateri kupujejo v naših trgovinah in sprašujejo za ljudmi, s katerimi bi se lahko pogovorili v svojem maternem jeziku — v slovenščini.
Izkušnje dokazujejo, da uživajo taki uslužbenci, ki so tega sposobni, povsod večji ugled in priznanje od drugih. Tudi njihovi službeni tovariši jim pogosto zavidajo to njihovo znanje, pa čeprav pade tu in tam kakšna zafrkljiva beseda, vendar bolj Iz zavisti ali šale, kot zaradi česa drugega, kajti čedalje manj je tudi pri nas takih ljudi, ki se še niso osvobodili šovinizma in v človeku, ki govori slovensko, gledajo nekaj manjvrednega. Za take ozkosrčneže danes ni več prostora in jih bo razvoj pustil ob strani kot izrabljeno šaro, za katero se nihče več ne briga.
Zato starši v resnici samo škodujejo — in še kako! — svojim lastnim otrokom, če jih vpišejo v samo nemško šolo in jim s tem jemljejo možnost, da bi si osvojili znanje obeh deželnih jezikov. Kajti s tem jih pri-krajšujejo v možnosti, da bi imeli po končani šoli, ko se bo začel boj za kruh, kakšno
Ko se bo v dveh tednih začelo novo šolsko leto, je torej naša dolžnost, da prijavimo otroke k dvojezičnemu pouku na ljudski ali glavni šoli, kjer se bodo vzgajali v obeh deželnih jezikih. Tiste otroke, ki jim hočemo omogočiti študij na srednji šoli, pa vpišimo na slovensko gimnazijo v Celovcu. S pravilnim šolskim vpisom svojih otrok bodo starši zadostili svoji družinski pa tudi narodni dolžnosti, hkrati pa bodo imeli zadoščenje, da so svojemu naraščaju omogočili izobrazbo, za katero jim bo le-ta enkrat hvaležen!
JCulhmiz dwJ)ilnjt
XIII. dubrovniške letne igre
so bile zaključene z 69 predstavami
Zadnji petek so bile s koncertom Dresdenske filharmonije zaključene letošnje XIII. dubrovniške letate igre, v okviru katerih je bilo skupno 69 predstav, namreč 30 dramskih, 27 glasbenih in 12 folklornih. Letos je v Dubrovniku sodelovalo okoli 1000 umetnikov in 15 velikih domačih in tujih ansamblov, med njimi londonsko gledališče »Old Vic«, holandski komorni orkester, florentinski ansambel srednjeveške glasbe, kvartet La Salde in filharmoniji iz Dresdena. Med solisti pa sta bila tudi sovjetski pianist Vladimir Aškenasi in ameriški pianist John Browning. Višek festivala je bila tudi tokrat uprizoritev Shakespearovega »Hamleta«, ki so ga v Dubrovniku uprizorili že 120-krat.
Predstave letošnjega dubrovniškega festivala so bile vedno razprodane in so našteli okoli
55.000	gledalcev, med katerimi je bilo kakih
40.000	tujih turistov. Prav tako se je predstav udeležilo nad 50 tujih novinarjev iz 27 držav ter okrog 60 umetnikov iz 29 držav, ki so se Zelo pohvalno izrazili o letnih igrah v Dubrovniku.
0 Avstrijska televizija pripravlja film o jugoslovanskem pisatelju Ivu Andriču, Nobelovem nagrajencu za književnost za leto 1961. Posnetke za film bodo deloma napravili v Banjaluki, Travniku, Dolcu in drugih krajih, kjer je živel in deloval umetnik in ki so mu služili kot vir dogodkov za njegove romane in pripovedke.
0 Na jubilejnem 10. mednarodnem tekmovanju pevskih zborov v Arezzi, kjer se je zbralo nad 2000 pevcev, ki pripadajo 49 zborom iz Avstrije, Bolgarije, Francije, Grčije, Holandske, Italije, Jugoslavije, Nemčije, Madžarske, Španije, Švice in Amerike, je zabeležil velik uspeh primorski akademski zbor »Vinko Vodopivec”: v hudi mednarodni konkurenci je v drugi kategoriji (motki zbori — umetne pesmi) osvojil častno 3. mesto. Ta zbor je na prireditvi v Arezzu nastopil že leta 1958 in je v kategoriji narodnih pesmi odnesel 1. nagrado.
0 Od 1. do 20. septembra bo v beneiki galeriji odprta razstava 25 jugoslovanskih sodobnih slikarjev in kiparjev, ki sta jo pripravili Mestna galerija sodobne umetnosti iz Zagreba in Moderna galerija Iz Beograda. Reprezentativna razstava bo prikazala presek sodobne jugoslovanske likovne umetnosti in bodo zastopani tako predstavniki starejie kakor tudi najmlajSe generacije slikarjev in kiparjev Jugoslavije.
0 Pri moskovski založbi »Mlada garda” je v knjižni zbirki »življenje slavnih ljudi” izSla obsežna, popularno napisana biografija o Fjodoru Mihajloviču Dostojevskem. Knjigo je napisal znani sovjetski literarni zgodovinar Leonid Grosman, izila pa je v nakladi 115.000 izvodov.
0 V Zadru so pripravili razstavo z naslovom »5000 let keramike in zadarskih muzejev”, ki obsega več kot 300 eksponatov od neolitskih obdobij do danainjih dni.
prednost pred drugimi. Znanje dveh jezikov ima namreč poleg vsega drugega še to prednost, da se je mnogo lažje učiti še nadaljnjih jezikov.
Predvsem pa velja eno: Kot pripadniki slovenskega naroda imamo sveto dolžnost, da narodnemu občestvu ohranimo tudi mladi naraščaj. Zato ne bi smelo biti slovenskega očeta in slovenske matere, ki bi zagrešila zločin nad lastno krvjo; ne bi smelo biti slovenske družine, ki bi svoje otroke sama iztrgala iz svojega občestva s tem, da jim ne bi zagotovila izobrazbe v maternem jeziku. Tudi pred nemško govorečimi sodeže-lani se namreč bridko osmešijo tisti slovenski starši, ki iz namišljenega strahu ali zgrešenega koristolovstva odtegujejo slovenske otroke vzgoji v slovenskem jeziku.
0 V glavnem mestu Maroka so pred nedavnim imeli slavnostno premiero prvega domačega filma, ki ga je posnel mladi marokanski režiser Mohamed. Film nosi naslov »V ritmu strojev” in prikazuje razvoj industrializacije Maroka od dneva neodvisnosti do danes. Čeprav traja film samo 20 minut, je bil pri občinstvu zelo lepo sprejet, ker prepričljivo izraža atmosfero novega življenja v Rabatu.
Slovaško gostovanje na Koroškem
Ob priložnosti letošnje tradicional- :: ne prireditve celovškega „Volkswille" • bomo deležni tudi razveseljivega kul-turnc-umefniškega dogodka: na Koro- • škem bo gostoval znani slovaški plesni : in pevski ansambel „Lučnica'> iz Bra- j j tistave. Ta ansambel šteje 65 članov, :: ima svoj orkester, odlikovan z držav- j j no nagrado Češkoslovaške, poleg te- ;; ga pa je bil deležen velikega prizna- < nja tudi na raznih velikih prireditvah ;; doma in v inozemstvu. Na Koroškem • j bodo gostje iz Češkoslovaške predva- ;; jali slovaške narodne plese in pesmi. ji Ansambel „Lučnica" bo sodeloval na prireditvah, ki bodo v Beljaku v j j soboto, 1. septembra, ob 20. uri zvečer ;; v veliki dvorani Delavske zbornice, v Celovcu pa v nedeljo, 2. septembra, ob 14. uri na vrtu gostilne Peterhof I! odnosno ob slabem vremenu v veliki :; dvorani Delavske zbornice.
Na gostovanja slovaškega ansamb- :: la posebej opozarjamo, ker smo pre- L pričani, da bo to kulturno-umetniški ::
užitek posebne vrste!	■ j
< >
Razstava afriške umetnosti
V Rodezijski nacionalni galeriji v Salis-buryju je bila pred dnevi odprla velika razstava afriške umetnosti z več kot 330 eksponati. Razstavo so priredili v okviru prvega kongresa afriške kulture, na katerem so se poleg afriških umetnikov zbrali tudii znani strokovnjaki za afriško umetnost iz Velike Britanije, Amerike, Belgije, Francije, Švice tn drugih držav.
Na tem kongresu so razpravljali o skupnih vprašanjih afriške in evropske umetnosti in je bila ena Izmed kongresnih tem „vpliv afriške umetnosti na evropske ekspresionistične šole". Z razpravljanjem na kongresu pa je tesno povezana tudii zgoraj omenjena razstavo, ki obsega najboljše stvaritve afriške umetnosti.
Skrb za šolnike italijanske manjšine v Jugoslaviji
V Rovinju je bil pred kratkim spet večdnevni seminar za solnike (učitelje in profesorje) italijanske manjšine v Jugoslaviji, katerega se je udeležilo 47 tečajnikov, ki so vsi italijanske narodnosti, in sicer iz koprskega puljskega in reškega okraja. Seminar za italijanske solnike je priredila vlada Ljudske republike Hrvatske, ki je kot predavatelje povabila znane strokovnjake iz Italije, kot so profesorji Gianfranco Polena in Diego Valeri s padovanskega vseučilišča, Sergio Anselmi z vseučilišča v Anconi ter Carlo Schiffrer in Lucio Lonza iz Trsta. Poleg teh so na seminarju predavali še nekateri profesorji iz Zagreba in Beograda. V glavnem so bila predavanja posvečena italijanski kulturi, književnosti in jezikoslovju, razpravljali pa so tudi o vprašanjih zgodovinskega in političnega razvoja Apeninskega polotoka v zadnjih sto letih.
Tudi ta seminar priča, kako se jugoslovanske šolske oblasti aktivno trudijo, da bi se zvišala splošna raven izobrazbe šolnikov italijanske manjšine v Jugoslaviji. Najbolj značilno pa je vsekakor dejstvo, da te oblasti same prirejajo seminarje in tečaje, na katerih predavajo znane osebnosti iz Italije in s tem potrjujejo pravilnost načela, da mora biti narodna manjšina tesno povezana s kulturnim in splošnim dogajanjem v matični državi.
Ali ne bi mogle temu zgledu slediti tudi avstrijske oblasti?
Ljudske knjižnice v Nobelovi deželi
Na Švedskem je ljudsko-knjižničarska služba najbolje organizirana
Ko so pred približno 60 leti pričeli na Švedskem ustanavljati ljudske knjižnice, so knjige izposojali le knjižničarji. Pred približno 30 leti pa so se seznanili z ameriško-angleškim načinom izposojanja knjig — bralec si knjigo izbere sam, tedaj so se za demokratizacijo vneti Švedi opredelili za ta sistem. Danes švedski knjižničarji zatrjujejo, da ima svobodna izbira knjig največ zaslug, da število bralcev iz leta v leto raste.
. Ljudsko-knjižničarska služba v Večjih mestih je centralizirana. Vsa dela, ki jih lahko opravljajo iz nekega središča, na primer tehnična °f>rema knjige, personalne In finanč-ne posle in podobno, opravlja osredja knjižnica. Tako ima osrednja knjižnica v Stockholmu 57 podružnic, v katerih dela nad 200 visokokvalificiranih knjižničarjev, ki so diplomanti filozofske fakultete z enoletno pralkso v ljudski knjižnici in ^mesečnim tečajem, kjer poslušajo Predavanja o knjižničarstvu, nekaj nad 200 ljudi pa opravlja razna teh-^'čna dela. Stockholmska osrednja *?jižnica upravlja še knjižni avtobus, k* prevaža knjige v oddaljene mestne Predele. Osrednja knjižnica v Gote-v0rgu pa ima na primer še motorni “°k, s katerim prevažajo knjige v Pasel ja obalnih otokov. Posle osred-nje knjižnice opravlja največja knjiž-p,c® okrožnih mest in te osrednje knjižnice so hrbtenica vsemu knjiž-Pačarskemu delo na Švedskem.
Švedi so princip demokratičnosti pri izposoji knjig razvili še dalje. Po tem principu naj bi vsak bralec dobil vsako knjigo, ki jo potrebuje za svoje strokovno izpopolnjevanje ali za razvedrilo. Trideset velikih ljudskih knjižnic iz raznih predelov Švedske se je med seboj dogovorilo, katere vrste strokovnih in znanstvenih knjig bodo kupovale. Pri tem je vsaka od teh knjižnic upoštevala gospodarsko dejavnost kraja. Ob koncu leta tiska vsaka od teh knjižnic seznam vseh novitet. Kataloge pošljejo vsem. ljudskim knjižnicam na Švedskem in vsaka knjižnica si lahko izposodi knjigo, ki je v seznamu navedena. Prav tako so se dogovorili glede nakupa inozemske beletristike. Vsaka od teh 30 knjižnic si je vzela iz abecede po eno črko; s tem načinom kupovanja so se izognili nakupu odvisnih dublet.
Znanstvene in specialne knjižnice kupujejo literaturo po istem sistemu. Pri nakupu pa upoštevajo še potrebe ljudskih knjižnic in imajo nekaj izvo-
dov določenih za izposojanje. Znanstvene, specialne in ljudske knjižnice sicer sodelujejo, vendar nobena ni drugi podrejena ali nadrejena.
Švedske ljudske knjižnice so v zadnjem desetletju že močno razširile svojo dejavnost. V knjižnicah si bralci namreč ne izposojajo zgolj knjig. Bralci lahlko tudi študirajo, individualno ali v krožkih. Poslušajo predavanja, diskutirajo o knjigah, gledajo poučne filme, diapozitive, si navijajo gramofonske plošče z resno ali lahko glasbo, občudujejo razstave knjig ali slik, ki jih knjižničarji od časa do časa organizirajo. Knjižničarji tudi skrbijo, da dobijo knjige bolniki, vojaki, jetniki, invalidi, oslabeli. V knjižnicah so ponekod že organzirali informativno službo, kjer postrežejo z najrazličnejšimi pojasnili in podatki.
Knjižničarji posvečajo izredno Skrb mladim in najmlajšim bralcem. Mladina ima na razpolago svoje knjižnice, ali pa oddelke v knjižnicah za odrasle. Za mladino ustanavljajo v knjižnicah mladinska gledališča, lutkovne odre, čudovito opremljene sobe, kjer jim prebirajo pravljice. Šole in vodstva mladinskih Anjižnic najtesneje sodelujejo. Oblike sodelovanja so pestre in različne. Dogovarjajo se o nakupu knjig, skupno razpravljajo o problemih prostega časa mladih ljudi. Vzgojitelji obeh
ustanov stremijo za tem, da bi mladina del prostega časa preživela v knjižnici. V zadnjih razredih osnovnih šol poslušajo učenci predavanja o nalogah in vlogi knjižnic in po-šoiskega izobraževanja. Ogled knjižnice in njenega poslovanja spada v učni program osnovnih šol. Učitelji osnovnih šol imajo skrajšano učno obveznost, če se ukvarjajo z vzgojnim delom v knjižnici. Skratka vzgojitelji osnovnih šoti in knjižnic si močno prizadevajo, da bi mlade rodove vzgojili tako, da bi jim knjiga postala nepogrešljiva življenjska potreba.
Že pred desetimi leti so švedski ljudski knjižničarji s ponosom ugotovili: »Nismo več podnajemniki!« Resnično, na Švedskem ni več knjižnice, ki ne bi imela svoje stavbe. Starejše stavbe so ponekod že ostarele iti pretesne. Nove stavbe so začeli zidati takrat, ko so začeli ustanavljati ljudske knjižnice. Najnovejše stavbe so zgrajene po vseh principih modeme arhitekture. Želja knjižničarjev, da bi napravili knjižnice Čimbolj mikavne, je razumljiva: Švedska stanovanja so udobna in bogato opremljena in če hočejo torej zvabiti stanovalca iz tega stanovanja, mu res morajo nuditi nekaj enakega, če ne boljšega.
V Lundu je prava Meka za knjižničarje. Tu lahko kupijo vse, kar za knjižnico potrebujejo: opremo, vse
formularje, ves propagandni material, trdno in dobro vezane knjižne novitete. Tam izhaja strokovno glasilo švedskih ljudskih knjižničarjev, glasilo za šolske knjižnice, glasilo društva tpriljataljev knjig, ki so ga ustanovili pred štirimi leti. Tam izhajajo v kratkih časovnih presledkih bibliografije vseh člankov iz kulturnega in gospodarskega življenja, pregledi vseh revij, časopisov, pregledi domačih in inozemskih knjig, specialni pregledi, kakor na primer pregled vseh člankov in knjig, ki obravnavajo izkopanine v Mali Aziji, ali o Rembrandtu, pregledi člankov, ki jih je uporabljal na primer neki strokovnjak za svoje predavanje v radijski oddaji itd.
Delo švedskih knjižničarjev je živo in ustvarjalno. Ljudske knjižnice so postale najvidnejša in najmočnejša izobraževalna središča ne samo v mestih, temveč vedno močneje tudi na podeželju. Razmah IjudSko-knjižni-Čarske službe je brez dvoma omogočilo to, da na Švedskem že več kakor
sto let niso imeli vojne, in pa zakon o ljudskih knjižnicah, ki je preprost in enostaven. V njem so točna določila, koliko sredstev za knjižnice mora dati občina in koliko država.
Vsekakor je upravičena trditev, da je ljudsko-knjižničarska služba v Evropi, če ne na svetu sploh, najbolje organizirana na Švedskem.
to .TT*
*
Slovensko prosvetne društvo ,, B I L K A” v Bilčovsu
J Vabilo
Slovensko prosvetno društvo „Bilko" v Bilčovsu bo praznovalo
50. obletnico svojega obstoja
i v nedeljo, dne 16. septembra 1962 pri MIKLAVŽU V BILČOVSU
SODELUJEJO:
Pevski zbor jubilantnega društva Združeni pevski zbori Slovenske prosvetne zveze Godba na pihala iz Slovenije
^ Po slovesnosti ljudska veselica in prosta zaoava s plesom.
# Začetek ob 14.00 uri.	Prireditev bo ob vsakem vremenu.
I Vabimo vse prijatelje slovenske prosvete iz Gur, Roža, Podjune in Žile!
Največja tradicionalna ljudska slavnost v Podjuni:
Letni sejem na travniku v Pliberku
Vrata v šolska r j^r jde bodo kmalu odprli
Dobrine so telesne in duhovne. Starši, ki imajo otroke v vzgojni dobi, imajo brez dvoma veliko odgovornost nasproti svoji vesti in za srečno bodočnost svojih otrok. Nujno je, da skrbijo za otrokovo telesno blaginjo, za njegovo zdravje in razvoj, čedno obleko in sploh negovano zunanjost. Veseli in razumljivo ponosni so, če njihovega otroka pohvalijo drugi: velik je že, zdrav in tako srčkan.
Ta skrb staršev je potrebna in njih dolžnost. Toda tudi otrok je telo in duh. Skladnost med zunanjo lepoto in notranjim duhovnim bogastvom, izgrajeni značaj, šele napravi polnovrednega človeka, sposobnega za zmagovanje cesto zelo težavnih življenjskih nalog.
Vzgoja in posredovanje potrebnega znanja doma v družini in v šoli je za otroka odločilnega pomena za vse življenje, umske dobrine se ne morejo preceniti z nobeno materialno doto.
Kmalu se bodo spet odprla vrata šol. Otroci si bodo osvajali koristno in potrebno znanje. Spet pa je v začetku šolskega leta odprto vprašanje jezikovnega pouka. Na našem ozemlju, kjer se stika slovensko in nemško govoreče prebivalstvo, je po zdravi pameti neprecenljhe vrednosti, da obvladamo oba deželna jeziKa. Človek, ki zna na južnem Koroškem le en jezik, velja le pol človeka, čeprav pravi pregovor: Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš! Mnogi uradniki v tej pokrajini, orožniki, cariniki in drugi so že rekli, da jim je žal, ker ne razumejo slovenske govorice, zato mnogi pustijo svoje otroke tudi k pouku slovenščine.
Vi pa govorite po slovensko, po domače v dialektu, nekaterim so zlonamerno podtaknili, da mislijo, da govorijo »vindiš*, kar pa je prav tako slovensko, kajti na primer dva soseda v vasi, eden narodno zaveden drugi nezaveden, govorita oba enako: slovenski. Pravilnega znanja zbornega jezika se je treba učiti v šoli in z branjem. Predpostavimo, nemško govoreča osnovnošolska in višješolska mladina guli v razredih nemški jezik ter ga pogosto še potem ne mojstruje popolnoma. Zakaj bi to ne veljalo tudi za slovensko govorečo šolsko mladino?
Šolska odredba daje staršem pravico, da prijavijo svoje otroke k dvojezičnemu pouku. Sam deželni glavar je pri otvoritvi nove šole pri Božjem grobu dejal, da se čudi, ko mnogi starši te pravice ne izkoristijo, kar bi bilo smatrati za samoumevno.
Starši, otrok je vendar vaš, vaš dragocen zaklad. Vi edini ste upravičeni odločati o njegovem šolanju. Ne pustite se begati po podpihovalcih, ki skušajo iz narodnega sovraštva odvrniti vašo odločitev za prijavo otroka k dvojezičnemu pouku. Tudi groženj o nevarnosti za obstoj eksistence se ne strašite, kajti take grožnje so nezakonite in kaznive. Sami odločajte, ne bodite pa včasih preveč popustljivi tudi nasproti otroku, ki jadikuje, da mu je pouk slovenščine pretežaven. Poznam primer, da je dober oče v svoji slepi ljubezni odjavil svojega otroka od slovenskega pouka, potem pa mu je bilo žal, ker je spoznal, da so drugi šolarji, ki so se udeleževali pouka slovenščine, pravtako napredovali v drugih predmetih, če ne bolje, kakor oni k slovenščini neprijavljeni otroci.
Ne verjemite tistim, ki vas z lepa in grda odvračajo od prijave vaših otrok k dvojezičnemu pouku. Morda sami niti ne mislijo tako. Če znajo slovensko, so veseli, če pa ne razumejo našega jezika, bi ga gotovo mnogi radi razumeli. In še več, morda svoje otroke tudi pustijo da se učijo slovenščine, kot je to primer vladni svetnik dr. Mayrhofer, ki je v deželnem zboru na vprašanje nekega poslanca, če on pusti učiti svoje otroke slovenski, odgovoril? Ja, den Kindern kann das einmal niitzen.
Preudarni in razgledani starši, očetje in matere, storite lepo nalogo vašega poslanstva tudi vsak v svoji ožji okolici. Ko se ob mnogih priložnostih srečate z vašimi sosedi in znanci, zastavite tudi k temu perečemu šolskemu vprašanju svojo vplivno in prepričevalno besedo!
Pet sto devetinšestdesetič bo letos tradicionalni pliberški letni sejem na travniku. Od davne preteklosti, od leta 1393, ima mesto Pliberk sejemsko pravico na travniku. Ponudba, nakup in prodaja so vedno smisel sejma, hkrati pa je ljudska slavnost z mnogovrstnimi časom prilagojenimi atrakcijami in razvedrili. Nekdaj vse bolj upoštevane starodavne šege in navade so se deloma ohranile do današnjih dni. Pred sto, dve in pet sto leti so se naši davno preminuli predniki veselili prireditve sejma na travniku in kakor še danes, je staro in mlado nestrpno pričakovalo dnevov, ki so prinesli v enolično vsakdanje
življenje, pred mnogimi leti v primitivnih in skromnih pogojih, nevsakdanjo spremembo, polno zanimivosti, zabave, predvsem pa kupčije in prodaje, ker ti sta bili nekdaj glavni namen pliberškega letnega sejma na travniku. Bistveno se značaj tega sejma tudi danes ni spremenil.
Letos bo trajal sejem dva in pol dneva z začetkom v soboto 1. septembra kmalu popoldne do vključno ponedeljka 3. septembra. Če bo vreme ugodno, bo v tem času živahno življenje in vrvenje na sejemskem travniku v obmejnem mestu Pliberku. »Vse kar leze ino gre« se bo te dneve iz bližnje in tudi iz zelo oddaljene okolice napotilo na sejem, danes samoumevno s sodobnimi prometnimi sredstvi: omnibusi, avtomobili in motornimi kolesi. Zaradi ugodnosti malega obmejnega prometa je pričakovati tudi številne obiskovalce iz zamejstva, saj so že lani ugotovili okoli 4000 gostov iz sosedne države.
Opozarjamo na tvrdke, ki so sicer v skromni obliki, vendar radevolje dale svoj oglas v naš list ob priložnosti večje gospodarske pri-
POHIŠTVENO IN STAVBENO MIZARSTVO
Ifazize; £eifgeb
Šmihel nad Pliberkom
Mojstrska izvedba vseh v mizarsko stroko spadajočih naročil
reditve v Pliberku. Vemo, da bi se jih tem pridružilo še več, če bi jih bili utegnili vse obiskati. V kolekciji inseratov so domalega zastopane vse stroke trgovinske, gostinske, obrtne in tudi industrijske dejavnosti ter ustvarjalnosti v uradno priznano gospodarsko zapostavljeni spodnii pokrajini naše dežele. Le marljivosti, podjetnosti in me nazadnje vztrajnemu stremljenju ter poštenemu delu teh je pripisati, da se uveljavljajo in uživajo spoštovanje vsak na svojem mestu.
Privoščimo našim domačim podjetnikom lepe poslovne uspehe. S tem se krepi tudi gospodarstvo v kraju v korst vsakemu posamezniku, tudi kmečkemu gospodarstvu. Se-
jem prikazuje tudi sliko, da so v kraju ljudje, ki stremijo kvišku in naprej ter s svojo podjetnostjo in iznajdljivostjo, kljub neugodnim pogojem, blagodejno vplivajo na razvoj dežele.
V obilni meri pa je na sejmu preskrbljeno tudi za razvedrilo ter sliči travnik posebno na večer zabavnemu vrtu, kjer pride na svoj račun kakor vedno, posebno mladina, rada pa se poveseli tudi starina.
Nova kulturno-prosvetna dvorana izročena svojemu namenu
Št. lij. — V bivšem gospodarskem poslopju forovža smo zgradili kulturno-prosvefno dvorano, ki naj služi našim prosvetnim prireditvam. Pred nedavnim je bilo tako daleč, da je bila dvorana dograjena ter smo jo v nedeljo, 26. t. m., s prisrčno slavnostjo izročili svojemu plemenitemu namenu.
Udeležba na slovesnosti je bila izredno številna, kar je znova pričalo, da ljudje radi pridejo, če se kje kaj našega dogaja, bodisi glasbeni koncert, igra in podobno. Dvorana ni mogla zajeti vseh ljudi, tudi zunaj jih je bilo še vse polno.
Spored, ki mu je dal noto lin pečat naš zborovodja, prizadevni Pavle K e r n j a k , se je odvijal brezhibno. Izvajanje pestrih točk: petje, godba, šaljive igrice, med termi najbolj „Meja", je bilo lepo, skratka odlično. Vse dobro podane točke sporeda so bile zgovorno spričevalo, da je bila režija v veščih rokah. Števitnli gostje tudi niša mogli štediti z navdušenim aplavzom in odobravanjem, kar naj bo prirediteljem v zahvalo in zadoščenje.
Blagoslovitvene obrede je opravil g. dekan Harnbock, spremljane s primernim na-
Vsi na tradicionalni
„Letni semenj”
pri Vošnjaku (Bacherlwirf) ob Ravšovem jezeru v nedeljo, 2. septembra.
Vabi gostilničar.
govorom. Ob tej priložnosti smo znova pokazali, da nismo šovinisti ali narodni nestrpneži, kajti upoštevali smo tudi jezik naših sodeželonov. V nagovoru in kratki igrici v nemškem jeziku smo izpričali, da hočemo mir v deželi, strpnost in mirno sožitje med obema norodnastima v naši skupni lepi domovini. Bolj lepa bo šele tedaj, ko se bomo zares medsebojno spoštovali pod geslom: Vsakemu svoje!
Ta prireditev je bila ponovno spričevalo, da je to mogoče, če prevladuje potrebna dobra volja. Pripomnimo še, da je slovesnost nad vse dobro uspela v zadovoljstvo vseh, kljub temu, da se je od gotove strani nasprotovalo1 prireditvi z odvračanjem pevcev od sodelovanja. Morda je tako, da nekateri, ki se še niso dokopali do spoznanja miselnosti sodobnega zbliževanja med narodi in prijateljskega medsebojnega sožitja, ne vedo, kaj delajo. Novi čas pa prehiteva takšna ozka nastrojenja in velja pregovor: Psi lajajo, a karavana gre dalje.
Pefek, 31. avgust: Rajmund Sobota, 1. september: Egidij Nedelja, 2. september: Štefan Ponedeljek, 3. september: Doroteja Torek, 4. september: Rozalija Sreda, 5. september: Lavrencij Četrtek, 6. september: Caharija
Razpis kmetijske šole v Podravljah
Kmetijska šola v Podravljah razpisuje vpis učencev za šolsko leto 1962/63.
V	prvi letnik šole se lahko vpiše vsak fant, ki je star 16 let in je uspešno dovršil osnovno šolo.
Pogoj za vpis v drugi letnik je uspešno dovršen prvi letnik kmetijske šole v Podravljah ali katerekoli druge kmetijske šole.
Pismene prošnje za sprejem je treba vložiti pri upravi šole najpozneje do 20. oktobra. Prošnji mora biti priloženo zadnje šolsko spričevalo.
Mesečna šolnina in vzdrževalnina v internatu znaša šil. 300.— Gojenci manj premožnih staršev lahko zaprosijo za štipendijo.
V	času rednega šolanja imajo učenci — v kolikor niso dopolnili 24. leto starosti — pravico do otroških doklad.
Šola prične s poukom 3. novembra 1962.
Za vsa potrebna pojasnila se obrnite na naslov: Kmetijska šola Podravlje — Foderlach.
Uprava
Sejemsko ..mestece" na travniku pri Pliberku
Gostilna in kavarna
BREZNIK
PLIBERK - BLEIBURG
0 Piščanci na ražnju 0 Sendviči
Za ples in zabavo igrajo ter pojejo	....
.	.	•	Obiščite tudi lepo Izletniško točko
»Veseli Begunjcani	„Hotel Turnersee" na Zablatniškem jezeru!
„GRINZING NA TRAVNIKU" In .VELIKA POSKUŠNJA VIN"	Vsi prisrčno vabljeni1
Sramota stoletja:
Trgovina s sužnji še vedno cvete
Vsako leto gre v suženjstvo 15.000 oseb
Trgovina s sužnji. To ni naslov romana, temveč je tragična resničnost, ki se ponavlja že stoletja in stoletja in ki ne izgine čeprav živimo v dvajsetem stoletju. Moški in ženske ter otroci v najnežnejših letih odhajajo iz dneva v dan v dolgih vrstah v suženjstvo. Dosti jih umre že med potjo in ti so še najsrečnejši. Skupine sužnjev se pomikajo iz srednje Afrike skozi Etiopijo do Rdečega morja in Adenskega zaliva. Tam jih čakajo že trgovci, ki jih potem razpošiljajo v Saudsko Arabijo in v dežele Srednjega vzhoda. Urad za odpravo suženjstva Organizacije združenih narodov, ki ima svoj sedež v Ženevi, ima podrobne podatke o trgovini s sužnji in vendar ne more, ali pa noče storiti potrebnih ukrepov, da bi bila ta sramota dvajsetega stoletja končno odpravljena.
Irski novinar Sean O' Callaghan je sam živel več let med trgovci s sužnji, preoblečen v Arabca, da je lahko zbral potrebne podatke o tej sramotni trgovini in napisal poročilo, ki ga je poslal v vednost za to odgovornim oblastem. Njegovo poročilo je najostrejša obsodba proti vsem tistim, ki vedo za trgovino s sužnji, pa jo dopuščajo, oziroma ne storijo ničesar, da bi jo preprečili.
Omenjen novinar je sam neštetokrat srečal skupine mladih deklet in otrok, ki so se v dolgih vrstah pomikali v smeri proti Gibutiju. Ni bilo dvoma, da gre za sužnje, saj so hodili v spremstvu oboroženih Etiopcev, ki so jih z biči priganjali k hitri hoji. Scena je bila tako grozna, da si je bolj grozne ne moremo zamišljati nki v filmu. Vsi ti sužnji so bili namenjeni v Geddo v Saudski Arabiji, kjer je glavno tržišče sužnjev in kjer se zbirajo vsi glavni kupci, ki plačujejo za to svojo obrt davke kralju Saudske Arabije. Cene sužnjev so takorekoč uradno določene: cena zdravega moškega se vrti okrog 100 funtov šterlingov; cena mlade ženske, ki je povrhu vsega še lepa, je še dosti višja ter znaša okrog 200 funtov šterlingov. Otroci obeh spolov gredo v prodajo za okrog 80 funtov šterlingov, če so že prekoračili 10 let starosti.
V zadnjih desetih letih je za to določena komisija Organizacije združenih narodov proučila ta problem in prišla do zaključkov, da se trgovina s sužnji danes odvija ne samo v Afriki, temveč v vseh deželah Srednjega vzhoda in v Indiji. Omenjena komisija je poslala svoje eksperte v Angolo, Mozambico, Rodezijo in v Južno Afriko ter je prišla do žalostnih ■Zaključkov, da cvete danes trgovina s sužnji mogoče še bolj kot kdaj koli prej. V omenjenih deželah odhajajo v suženjstvo kar prebivalci celih pokrajin, ki morajo zastonj delati v raznih rudnikih, na kmetijah ter na veleposestvih raznih kolonialistov. Po podatkih omenjene komisije, ki pa jih uradno nikoli ni objavila, odhaja v suženjstvo vsaiko leto okrog
15.000	oseb, ki končajo svoje življenje v rudnikih, ali v haremih.
Glavna pot sužnjev gre skozi Etiopijo preko Somalije in Adena v Saudsko Arabijo. Toda začetek trgovine s sužnji je že v Zanzibarju, kjer se bavi s to trgovino celo sam sultan, ki zasluži s sužnji ogromne vsote denarja. V Zanzibarju živijo kar cele družine trgovcev s sužnji, ki opravljajo ta posel že iz roda v nod. Ti trgovci zbirajo uboge črnce, ki jih njihovi uslužbenci dovažajo iz raznih predelov Afrike; in ko je njihovo število zadostno, jih
spravijo na dolgo pot v Saudsko Arabijo. Do odhoda so sužnji vklenjeni v verige ter prejemajo le toliko hrane, da ne umrejo od gladu.
Še danes naletimo v Vzhodni Afriki na številna afriška plemena, ki imajo razmrcvarjene ustnice. Včasih so mislili, da si črnci tako iznakazijo ustnice, ker mislijo, da so s tem lepši, oziroma da je njihova zunanjost bolj všeč nj’hovim bogovom. Resnica pa je le ta, da se ubogi črnci sami pohabljajo, zato da bi se rešili suženjstva, ki je sicer zanje neizbežno.
Toda trgovci si danes pomagajo tudi proti tej »nevšečnosti«. Danes prihajajo med ta uboga plemena z izgovorom, da iščejo delavce za razne plantaže in rudnike ter jim obljubljajo
Sovjetski časopis »Znanje—sila" piše o nenavadnem in zelo koristnem izumu — o kombajnu z elektronskimi možgani.
Nemara ne ve vsakdo, kako dolga je pot in koliko truda je potrebnega, preden na mizi zadiši iz čajne skodelice. Pridelovanje čaja zahteva mnogo napornega ročnega dela, razen tega pa je tudi važno, kdaj rastlino oberejo. Takrat, ko je treba obrati čajno grmičevje (gre seveda za tako imenovani „ruski čaj”), je po navadi tudi čas za pospravljanje drugih poljskih pridelkov. Torej bi potrebovali stroje.
Za strojno obiranje čaja pa ne zadostuje kar navaden stroj. Z grmičevja je treba trgati samo najnežnejše in mlade lističe.
Gruzinska inženirja Gogsadze in Surgu-ladze, ki delata na Zavodu za avtomatizacijo strojev v Tbilisiju, sta ugotovila, da mora stroj za obiranje čaja imeti elektronske možgane.
Stroj mora najprej „videti”, kakor mora obiralka čaja videti, kako debelo je steblo grmiča, kako veliki so lističi, če hoče ugotoviti, da je prišel čas obiranja. Inženirja sta na stroj najprej namestila ikonoskop, to je posebne vrste katodna radijska cev, na katere zaslon projicira ustrezen optični sistem sliko čajnega lističa. Elektronski snop, ki nenehno „briše" površino ikonoskopa, prenese v računalo stroja vse podatke, s katerimi je mogoče ugotoviti povprečno šl-
dabro plačo. Ubogi črnci nasedejo tem obljubam ter odhajajo z doma na pot, ki ne pozna povratka. In tako se je trgovina s sužnji zopet razcvetela in celo modernizirala. Danes razpolagajo trgovci s sužnji s svojimi prevoznimi sredstvi, s katerimi krajšajo pot sužnjev do njihovih bodočih gospodarjev.
In vse te karavane sužnjev odhajajo skozi vasi, mesta in naselja, ne da bi jih nihče motil, ali ustavljal. Vsi vedo, da gre za sužnje in vsi vedo kakšna usoda te sužnje čaka. Toda nihče ne reče niti besede in ne stori ničesar, da bi sužnje rešil. Tudi angleška policija v Adenu ve za to sramotno trgovino in vendar se še ni zgodilo, da bi katerega izmed trgovcev zaprla, ali kaznovala. Sužnji prihajajo na tržišče v Geddo v vedno večjem številu. Dopoldne prodajajo trgovci moške, popoldne pa ženske in otroke. Vse se zgodi pri belem dnevu in pred očmi policije in oblasti.
Moški končajo, kot smo že povedali, v raznih rudnikih in na kmetijah. Še bolj žalostna je usoda žensk in deklet ter otrok. Dekleta končajo v harem:h raznih emirjev in sultanov, otroci pa služijo za zabavo raznim pohotne-žem in seksualnim izprijencem.
rino grmičevja in dolžino poganjkov. Barvo lističev pa prav tako ugotavlja ta naprava, in sicer na podlagi moči odbite svetlobe, ki sije na lističe iz posebnih žarnic.
Če stroj »odloči”, da so poganjki godni za obiranje, izda »povelje” mehanični roki, da pa ne bi prepočasi delal, kar bi bilo seveda tudi predrago, sta konstruktorja razdelila površino ikonoskopa na več delov, tako da vsako njegovo polje analizira le del grmičevja in da vsako polje ukazuje svoji mehanični roki. Vendar vse skupaj le ni tako zamotano, kot bi mislil na prvi pogled. Mehanične roke se gibljejo samo gor in dol.
Tudi mehanična roka ni preveč zamotano sestavljena. Gre namreč le za kovinsko palico na katero so pritrjeni »prsti”. Ti »prsti” so po navadi razkrečeni. Ko stroj prejme povelje, se »roka” začne spuščati. »Prsti” se vse bolj približujejo lističu, ko pa ga povsem pokrijejo, vključijo elektromagnet. Tedaj se „prsti” stisnejo in odtrgajo listič. Potem se „roka" povrne v prvotni položaj, odtrgane čajne lističe pa močan sesalec spravlja v določen prostor.
Pomembno je tudi, da sončna svetloba ne vpliva na odbijanje svetlobnih žarkov od zaslona. Tako lahko ta kombajn uporabljajo tudi ponoči. Še več, stroje je mogoče upravljati tudi na daljavo, tako da lahko vodi delo več strojev en sam človek, ki je pri kontrolni plošči.
Elektronski možgani obirajo čaj
Strahote megaton
Moč atomskih bomb merijo s KT (kilotoni) in MT (megatoni). Atomska bomba, ki ima 1 KT, ustreza moči »klasične bombe” od tisoč ton tri-nifrctcluala, bomba od 1 MT je po moči enaka milijontonski bombi trini-trotcluola. Bombi, ki sta padli na Hi-rošimo (6. avgusta 1945) in Nagasaki (9. avgusta 1945), sta imeli po 20 KT. jedrske bombe, s katerimi so že delali poizkuse, pa so imele po 1, po 10 in celo 47 megafonov (MT). Sedaj pa že govorijo o proizvodnji atomske bombe z močjo 100 MT.
Atomska bomba z močjo 20 KT je s svojo razdiralno in uničujočo silo zajela krog s premerom blizu 7 km, jedrska bomba z močjo 10 MT pa zaseže področje s premerom 50 km.
Izračuni so pokazali, da bi 10 jedrskih bomb, ki bi imele vsaka po 200 MT paralizirala vso industrijo ZDA ali uničile vse poljedelstvo Ukrajine, žitnice Evrope.
Nevidna hladna svetloba
Ponovimo poizkus s prizmo in si napravimo svetlobni spektrum. Če pod zadnji vidni trak postavimo fotografsko ploščo, se bodo na njej poznali ultravijolični žarki. Ti so popolnoma hladni, vendar povzročajo kemično delovanje. Njihovo področje je znatno obsežnejše kot področje vidne svetlobe; dobili so ultravijoličaste valove s sila majhno dolžino 0,013 mi. (mi je 1/1000 milimetre) ali 130 angstromov, Angstrom (po imenu švedskega fizika Andersa Angstroma, 1814—1874) je enak 1/0C0 000 000 cm.
UltravijoliČGkti žarki imajo tudi biološki učinek, kar se občuti zlasti visoko v gorah, ker zlahka prodro skozi tenke in lahke plasti ozračja in jih močno vsrkavajo debelejše in širše zračne plasti v dolinah.
V zdravstvu uporabljajo žarnice z živosrebrno paro, ki sevajo ultravijoličaste žarke z valovno dolžino približno 0,2.
Koliko je rastlinskih vrst
Nemogoče je predstaviti množico vrst, ki obstajajo. Tak bi bil najboljši odgovor. Presenečeni bi obstali pred seznami znanih vrst, ki so se z leti nabrali. Leta 1910 je neki ameriški znanstvenik skušal sestaviti preglednico. Naštel je nič manj kot 210.000 vrst, od katerih je bilo samo enoceličnih alg, gob in lišajev 79.160 vrst (v resnici jih je več ko 250.000 vrst), 16.000 vrst mahov, 2500 praproti, 20 vrst preslic, 140 palm prapotnic, 450 vrst iglavcev in 120.000 cvetlic. A te številke so že davno zastarele. Dandanes je znanih kakih 300.000 vrst rož.
Andric
Travniška
kronika
Zoupoli so mu nevarne in žaloslne zadeve, ki so ugo-•'obljale živce, mu jemale ne samo dan, ampak tudi noč ter sPanje. Pisani, lokavi in surovi svet, ki je na tem velikem križišču prehajal iz Beograda v Zemun, iz Zemuna v Beo-9rad, po Donavi navzgor in navzdol, je bil zapleten, nezanesljiv, mučen v občevanju. Večkrat ije izbruhnilo sovra-štvo, nepričakovani spori in zahrbtno maščevanje. Da bi Vzdržal, je moral Rotta uporabljati ista sredstva. Po malem je navzel odsekanega in drznega govorjenja tcavazov “n tolmačev na Bližnjem vzhodu, ki je samo zunanji Izraz Notranje praznote, nezaupanja v ljudi in pomanjkanja slehernih iluzij.
Ker jima je že v prvih mesecih umrla tudi druga hčerka, sta zavladali v zakonu nejevolja in mržnja.
Izbruhnila so prerekanja, se kaj kmalu sprevrgla v rifupne spore in dosegla zvrhano mero grdobije in brutal-f0sIi, ki ni zaostajala za prepiri, kakor se jih je spominjal ‘z °troških let. Nazadnje ga je žena zapustila brez pritožbe ^ škandala in odšla v Carigrad, od koder ji — po mne-niu obeh — sploh nikoli ni bilo treba oddih.
Tedaj se je Rotti posvetilo, da ni dovolj prisega občutljivega grbastega dečka, objokanega v noči zavoljo revščine, da ni dovolj niti dvajset let vztrajnega, težaškega dela in službovanja, da bi človek iz sveta, v katerem se je rodil prestopil v drug, ki ga je po naključju zagledal in kamor ga je povleklo srce. In kar je še huje, ta »novi” svet sploh ne obstoji kot nekaj samosvojega določnega in negibnega, kar bi človek lahko dosegel in si osvojil za vselej, kakor se mu je zdelo v prvih letih; prav tako pa se »starega” sveta bede in nizkotnosti, kateremu je ušel za ceno največjih naporov, ne more tako zlahka in preprosto otresti, kakor se je otresel bratov in sestra In tistih cap v domači hiši, kajti tisti svet nevidno in usodno spremijo človeka skozi vse navidezne spremembe in uspehe.
Star komaj trideset let je Rotta že čutil, da je prevaran in izmučen kot človek, ki se je trudil preko svojih moči In kateremu niso plačali po zaslugi. Tuje mu je bilo sleherno abstraktno razmišljanje, vendar se ni mogel ogniti premišljanju o svoji usodi in občutku, da je razočaran in osamljen. Bežal je pred temi mislimi in pred sabo; vrgel se je v dušljivo, surovo življenje meje in karantene, kjer človek podivja in prezgodaj ostari. Postal je lakomen na denar in zaslužek, ljubosumen na svoj položaj v službi, obupno razdražljiv, prepirljiv, pikolovski, praznoveren in plašljiiv. Njegova ničemrnost se je ljudem zdela brezmejno pretirana, kajti bil je ponosen ne na tisto, kar je dosegel, ampak na vse nevidne napore in žrtve, s katerimi mu je to uspelo.
In še ta nečimrnost mu ni ostala zvesta, kajti z leti nas pustijo še tista zadovoljstva, kii izvirajo iz naših napak. Ker je izgubil vero v smisel nadaljnjega vzpona na poti, na 'kateri se je tako upehal in kjer ni našel, kar sii je obetal, se je Rotta prepustil toku. Želel si mi drugega razen
življenja brez bolesti in revščine, čim manj dela in skrbi in čimveč drobnih prijetnosti, stalnosti in zaslužka.
Kakor tolmač trancoskega konzula Davna, se Je tudi Rotta vživel v turški svet, se navadil njegovih običajev, šeg in tistega nečloveškega življenja, ki je potekalo v stalnem druženju, pa tudii v stalnem sovraštvu, v vpitju in tekmi s Turki, z rajo vseh ver in potniki vsake vrste.
Prezgodaj zgaran, je bil Rotta sedaj siv, mračen in sebičen hipohonder, poln drobnih muh in pisarniških sitnosti. Mučile so ga namišljene bolezni, bal se je urokov in slabih znamenj, črtil je cerkev in vse, kar je z njo v zvezi. Čutil se je osamljenega, z gnusom se je spominjal svoje žene in življenja z njo, trepetal je ob sami misli na umazano in vreščečo revščino, ki jo je nekoč pustil za sabo v Trstu, in slišati ni hotel niti imena svoje rodbine. Užival je v varčevanju in strastno je skoparil. Zdelo se mu je, da s tem vsaj nekoliko popravlja, kar ije v življenju krivično in narobe, in da je denar še edina stvor, ki človeka lahko vsaj nekoliko dvigne, reši in zaščiti.
Rad je imel močne jedi in dobro pijačo, toda plašil se je zastrupljene hrane, nerad je zapravljal in bal se je, da bi se pri pitju kaj ne zarekel in izdal. Neutemeljen strah pred strupom ga je napadal vse pogosteje, čeprav se je otepal in branil te misli, ki ga je prav tako lin še bolj plašila kakor možnost resničnega zastrupljenja.
Dokler je bil mlajši, je zelo skrbel za obleko. Rad je vznemirjal ljudi s kruto belino svojih srajc, čipk na prsih in manšetah, z barvo številnih svilenih rut in z brezhibnim sijem obutve. Zdaj je tudi v tem popustil. Strast varčevanja je dušila v njem vse drugo.
Celo njegovo s težavo nabrano in ljubosumno varovano bogastvo se mu je spreminjalo v strah pred revščino. Res je, kar so govorili, da je imel nekoč kot mlad gizdalin
31. avgust 1962
Zdravilne kopeli v lastni kadi
Kljub vsem pojasnjevanjem se še vedno premalo poslužujemo najsfarejšega in najbolj učinkovitega sredstva, ki nam ohrani zdravje in lepoto — kopeli. Če vprašamo ženske, ki se jim leta ne poznajo, kakšne so njihove „zvijače", se po navadi izkaže, da to niso nikakršni »skrivni recepti", temveč popolnoma preprosti nasveti, ki so uspešni samo zato, ker jih redno upoštevajo. Vsak nima ne časa ne denarja, da bi hodil v toplice, toda kako bi bilo z zdravljenjem doma! Kdo pri tem upošteva temeljna pravila — doslednost, rednost, pravo mero in to, da tako zdravljenje ne sme trajati manj kakor 6 tednov, ne bo samo bolj zdrav, temveč tudi pomlajen.
Važno pa je, da po vsaki kopeli vsaj pol do eno uro počivamo, pri čemer je učinek kopeli večji, če se ne obrišemo, marveč zavijemo v kopalno rjuho in ležemo v posteljo. Mnogi ljudje, ki trpijo zaradi nespečnosti, čutijo že po 14 dneh tako izboljšanje, da se lahko odrečejo tabletam.
Pri teh kopelih je treba upoštevati še tole: kopati se smemo vsak drugi dan, da se telo, ki mora zmerom opravljati vsakdanje dolžnosti, ne preutrudi. In slednjič, pred vsakim zdravljenjem vprašajte zdravnika, če proti temu nima iz kakršnihkoli razlogov
Samostojnost in čut odgovornosti pri otroku
»Premajhen je še, ne zmore tega sam napraviti,« zagovarja mati svojega sinčka pred očetom.
»Kdaj se bo to že enkrat končalo?« skoraj vzroji oče, »saj to že praviš, kar pomnim: premajhen je še, premajhen je še. Lojzek je star že 5 let, zdrav in tudi primerno razvit. Ti pa ga še vedno vidiš v plenicah kot nebogljenega dojenčka. Stalno bediš nad njim in uravnavaš vse njegovo početje. 7. drugimi otroki se ne sme igrati, da bi ga ne pokvarili‘, sam pa se tudi z vsemi številnimi igračkami, hi jih ima ne zna samostojno igrati. Navajen je, da ima vedno koga pri sebi, ko se igra, sicer se dolgočasi in igro kmalu opusti. In razen tega je nasilen do mlajšega bratca in prepričan, da lahko dela, kar hoče. Naj ti navedem misel angleškega pisatelja Hovarda Springa, ki pravi: ,Ljubezen! Imenitno si zamišljaš ljubezen! Mar je po tvojem ljubezen to, da vzgojiš otroka v prepričanju, da lahko naredi kar hoče, ne da bi bil za kaj odgovoren?'«
»Mar ti ni všeč, če stalno bedim nad njim, saj ga imam res zelo rada in bi težko prenesla, ako bi se mu kaj primerilo. Saj veš, da zunaj pretijo otrokom pri vsakem koraku vedno večje nevarnosti, tako da me je včasih strah že pri sami misli, kaj vse se mu lahko primeri...«
»Je že res,« spet povzame besedo oče, »otroci so zunaj res izpostavljeni različnim nevarnostim. Tudi sam jih včasih zalotim na dvorišču pri igrah, kjer se komu lahko kaj pripeti, vendar nadzorstvo staršev je več ali manj stalno nad njimi. Toda ti si vse preveč tankovestna. Vidiš strahove, ki jih ni. Če bi najin Lojzek padel zunaj kdaj na nos ali pa se malo opraskal, bi to še vseeno ne odtehtalo škode, ki bo nastala zaradi tvojega ravnanja. Ne upoštevaš otrokovih naravnih nagnjenj in podcenjuješ njegove zmožnosti. Vsak zdrav in normalno razvit otrok si želi družbe svojih sovrstnikov, želi pomagati pri delu, se želi igrati, gibati in uveljavljati med svojimi sovrstniki, v družbi itd. S tem se ravno vadi za svoj kasnejši vstop v družbeno življenje in delo. Ta pozitivna nagnjenja mu ne smemo z nepravilnimi vzgojnimi ukrepi še zavirati, namesto da bi jih še sami pospeševali. Ko te gledam, kako mu včasih strežeš in skrbiš za njegovo ugodje, se mi zdi kot kraljevič iz devete dežele, ti pa ubogljiva dvorjanka. Zaradi najinega dobrega materialnega stanja mu res lahko skoraj vsako željo izpolniš. Otrok se bo udobja, ki mu ga nudiš, kmalu navadil. 2e sedaj zahteva, da mu strežeš tudi v rečeh, ki bi jih lahko in celo moral sam opraviti. Tako bo, ko odrase. zahteval več od drugih kot od sebe. Izogibal se bo dela, ker ga ni bil navajen. Bal se bo nalog, ker mu nedoživeto čustvo zadovoljstva po uspehu ne bo pomagalo in mu krepilo njegove samozavesti. Vedno bo potreboval nekoga, ki mu bo pomagal, ker samostojnost rase le z delom in premagovanjem težav. Na vse to pa moramo otroke že v mladosti navajati. Kot vidiš, je že skrajni čas, da spremeniva način vzgoje. Skupno in enotno morava usmerjati vse njegovo delo in od otroka več zahtevati. Od njega morava pričakovati, da se bo počasi začel sam oblačiti, umivati in si pospravljati svoje igrače. Dajati mu morava tudi manj zahtevna naročila. Z izvrševanjem vseh nalog, ki jih bova
pomislekov (slabo srce!].
Kopel iz smrekovih iglic
Ta kopel je tako znana, da pravzaprav ne moremo ničesar dodati k njeni slavi. Kdor slabo spi, je nervozen in reagira njegova koža na vsakdanje napore tako, da postane uvela in ohlapna, naj poskusi s kopeljo, ker so mleko olje in balzam iz smrekovih iglic izredno učinkovite sinovi ki poživijo živce, krvni obtok, koža pa postane spet prožna in nežna. Vse te dodatke, ki jih priporočamo, dobite v lekarnah.
Kopel iz limon
Kdor ima neenakomerno barvno polt z rumenimi odtenki (starostni odtenek) bo imel uspeh s kopeljo z limonami vsaik drugi dan. Razen tega kopel osveži in poživi, kar je zlasti prijetno, če bi po napornem dnevu zvečer radi še kam šli. Najprej napolnimo z vročo vodo samo četrtino kadi, damo vanjo 3 do 4 na rezine zrezane in dobro stisnjene limone, premešamo in šele nato kad napolnimo.
Kopel s poprovo melo
Dobra, stara poprava meta ni le priljubljeno domače sredstvo proti želodčnim krčem in krčem žolčnika, temveč deluje tudi zunanje. Če jo dodamo kopeli kot močan zvarek, poživi in spodbuja delovanje kože ter jo očisti.
Kopel iz pšeničnih otrobov
Otrobi so že od nekdaj lepotno sredstvo, ki tudi mladi. Če kopel iz otrobov obogatimo še z oljem iz pšeničnih kolačkov, bo še bolj učinkovita. Poživlja krvni obtok, obnav*lja celice, odstranjuje mozolje in zares regenerira kožo. Tudi ovsena slama, žajbelj in preslica
od njega pričakovala in zahtevala, pa se bo krepila tudi njegova samozavest in samostojnost. Za vse, kar bo napravil, bo odgovarjal nama, vesel bo najine pohvale in odobravanja in žalosten, če bo zaslužil najino grajo in prezir. Naj vidi, da tudi midva delava, da lahko živimo, zato mora tudi on po svojih močeh pomagati. Vzgojiti ga morava v prepričanju, da je življenje brez dela brezpomembno 'm da mora vsak za svoje delo nekomu odgovarjati, on nama, midva družbi, vsi pa človeštvu.«
so odlični dodatki, zlasti proti vnetjem in če bi radi obelili polt.
Kopel s soljo
Kdor bi rad znižal krvni pritisk in razbremenil srce, naj poskusi s slano kopeljo. Najboljša je seveda morska sol. Za kopel je zadostuje 1.5 kg, kopel ne sme biti prevroča, prej pa moramo vsekakor vprašati za nasvet zdravnika, ali nam jo priporoča. Po teh kopelih se počutimo bolje, vsi organi so bolje prekrvljeni, s tem pa se uravna tudi krvni obtok —j stvar, ki ne vpliva ugodno le na počutje, temveč tudi na kožo. Dobre izkušnje s to kopeljo imajo tudi slabotni in malokrvni ljudje.
Kopel s kisom
Ta kopel je odlična proti razširjenim znoj-nicam (potenje!), ki jih skrči. V polno kad vode prilijemo Vz litra kisa.
Zeliščna kopel
Zelo preprosto je spremeniti navadno kopel v tako, ki služi lepoti. Vzamemo približno 250 gramov izbranih zelišč, iz katerih skuhamo čaj. Nekaj časa naj čaj stoji, potem pa ga skozi sito precedimo v kad. Zmešamo lahko: kamilice, rožmarin, poprovo meto, smrekove iglice, preslico in hrastovo skorjo (hrastova skorja ima to pomanjkljivost, da obarva kožo in kad; ko kuhamo čaj, dodamo kamilice nazadnje).
Ta zelišča učinkujejo takole:
Kamilice:
čistijo kožo, zdravijo in pomirjajo krče
Rožmarin:
pospešuje prekrvavitev
Poprova mela:
pomirja krče in živce
Preslica:
utrjuje tkivo in poveča odpornost kože
Hrastovo skorja:
napne kožo in skrči znojnice.
Zdaj pa si lepo An previdno izberite kopel, ki vam bo najbolj ustrezala. Učinek nikakor ne bo izostal.
Nasveti
O Morda niste vedeli, da se vrata in okna, prebarvana s svetlo barvo, lahko odlično čistijo s surovim krompirjem. Najprej lesene dele oken in vrat zdrgnite s prerezanim krompirjem, nato pa s čisto, suho krpo. To sredstvo je zelo učinkovito in razen tega ne škoda barvi kot vim in milo.
% Pomlad v zimi ni talko težko napraviti, kot si mislite. Na nedeljskem izletu pobrskajte za koreninicami trobentic, ciklam in teloha. Naberite tudi nekaj mahu in humusa. Prav gotovo imate kakšno plitvo posodo ali morda velik krožnik,^ ki ga ne uporabljate več. Na dno krožnika nasujte prst, v katero vsadite gozdne cvetlice z listi in vse skupaj obložite z mahom. Maili rastlinjak večkrat tudi navlažite. V nepretopli sobi boste imeli cvetje še pred novim letom.
® Če so vam gosti z mokrimi čevlji pustili madeže na parketu, še ni treba, da obupujete in premažete s pasto celo sobo. S čisto volneno krpo, ki pa ste jo dobro ogreli, zdrgnite pod. Razmehčana pasta bo prekrila vodne madeže.
Hladni napitki za vroče dni
Sveže citronsko mleko
Ledeno, nesladkano mleko spenimo An vlijemo vanj precejen limonin sok. Zatem ga stepamo dalje in postavimo na mizo. Takšno mleko je namenjeno takojšnji uporabi.
Citronsko mleko — kuhano
Liter mleka zmešamo s pol žlice riževe ali krompirjeve moke. S oitronovo lupino ga kuhamo in močno mešamo. Zatem vzamemo lupino iiz mleka in med stepanjem prilijemo limonov sok. Sladkamo po okusu, ohladimo pijačo in jo pred serviranjem še enkrat močno stepamo. Robove kozarcev okrasimo z limonovo rezino.
Bananov napitek
Pol litra oblojenega mleka spenimo z dvema rumenjakoma, vmešamo dve pretlačeni banani, osladimo s sladkorjem v prahu in izboljšamo z rumom.
Francoski čokoladni frappe
10dkg naribane čokolade raztopimo v litru vročega mleka. V kozarce denemo po en rumenjak ter ga prelijemo s čokoladnim mlekom An garniramo s sladko smetano. Slednjič prilijemo še malce konjaka.
Sadno mleko
Gost jogodni sok spenimo s sladkorjem v prahu An nalijemo mešanico v kozarce. Prelijemo z ohlajenim mlekom in kislo vodo. Na podoben način lahko uporabimo tudi druge vrste sadja.
K mlečnim pijačam serviramo posebej kocke ledu in slamice.
ooc
sto in eno srajco An trideset parov obutve. Tudi sedaj so njegovi kovčki polni. Res je, da ima prihranke v zlatu. Ali kaj vse to velja, če se niti za hip ne otrese misli, da se srajce na robovih počasi, toda nenehno cefrajo, da se obutev obrablja iin tanjšo na zgornjih delih An podplatih, da denarja ne more skriti na docela varno mesto.
Cernu dvajset let živinskega garanja in odpovedi, če niti denar niti obleka ne moreta obrniti usode (»pocestnica usoda" jo je zmerjal Rotta ponoči, govoreč sam s seboj v krčevitih monologih), če se vse trga, tanjša in obrablja, skozi luknje in pore na oblekli in obutvi pa navzlic vsemu obilju gleda sarmo njemu opazljiva sramotna revščina, o kateri je mislil, da Ije ostala v Trstu daleč, in za večne čose za njim! Ta skrb za ohranitev denarja je ko sestro sestri podobna oni drugi skrbi iz otroških let, ko je bilo treba stikati zo groši, ki jih je vedno manjkalo, te muke varčevanja in skopušfva so pa podobne nekdanjim mukam revščine in pomanjkanja. Cernu vse to? Kaj pomaga vse, če pa se človek nazadnje po tolikih truditi An brezuspresnih umikih in vzponih vrne spet k Izhodišču, če v njegove misli, le po drugi proti, vdira1 taista zloba in brezobzirnost, v njegovo govorjenje An vedenje pa surovost An nesramnost; kaj pomaga, če je za ohranitev vsega, kar sli je pridobil, potrebno taisto ogabno trpljenje, ki sprretnija reveže! Skratka: kaj promaga veliko imeti An nekaj veljati v svetu, če se ne more znebiti strahu pred revščino, če se ne more otresti nizkatnego mišljenja, surovih besed, nezanesljivega ravnanja! Kaj pomaga vse to, ko pa bridko An nepodkupljiva, nevidno beda spremlja človeka korak za korakom, tisto boljše in mirnejše življenje pa zbledeva kakor prikazen.
Ko je uvidel, da je bilo vse zaman, da svojemu rodu in otroški dobi sploh ne more pobegniti, je Rotta še prre-vzetneje nosil glavo, stopal še bolj predrzno, še s hujšim prezirom gledal ljudi okrog sebe, še bolj skoparil, pikolov-
sko pazil na red v pisarni, prostajal čedalje strožji An ne-izprosnejši do mlajših in vsakega, ki mu je bil podrejen.
Poleg Nikole Rotte sta bila na avstrijskem konzulatu še dva nižja uradnika. Pisar Franz Wagner, sin priseljenega Nemca iz Slavonskega Broda, je bil droban, ustrežljiv človek z izredno lepo pisavo An neutruden delavec. Ta sivi možiček se je topil od ponižnosti prod progledom predstojnika, v resnici je pa skrival v sebi pritajeno in zgneteno veliko količino mehke tn tihe, toda v bistvu surove in smrtonosne pisarniške zlobe; ko bo v službi napredoval, jo bo bruhal na glavo kakemu podrejenemu nesrečniku, ki sedaj nemara še hodi v šolo. Ta Wc*gner je bil Rottov najhujši sovražnik. Borila sta se in kosala kot nepomirljiva sovražnika.
Dnevničar Peter Markovec je bil Slavonec, postaven podotioir An lepotec z rdečimi lici An črnimi zavihanimi brki, zategnjen in urejen, ves zavzet s svojo osebo in zadovoljen sam s seboj, brez sleherne potrebe, da bi mislil še na kaj drugega.
7
Nič več jesen, pa tudi zlima še ni pritisnila; ta čudni čas ni jesen ne zima, toda hujši kot eno in drugo; ra spo-kež med letnimi časi trojo dneve in tedne; dnevi so dolgi kot teden An teden se zdi daljši kot mesecev. To je dež An blato in sneg, ki se že v zraku spremeni v dež An, ko pade na zemljo, v blato. Bledo An medlikasto sonce obarva ob zori vzhod s plaho rdečino izza oblakov, An sete proti koncu Sivega dne se pokaže na zahodu kat slabotna rumenkasta svetloba, preden -sivi dan utone v črno noč. Podnevi enako kot ponoči pa od vsepovsod mezi vlago, Iz zemlje An Az neba: prši, curlja, pokriva mesto Tn prodira v predmete; nevidna, toda -vsemogočna spreminja barvo 'in
obliko predmetov, hrano živali, vedenje, misli *n voljo ljudi. Veter, makne z mesta, hkrati s sodro ^ln z vonjem mokrih host pa prinaša -nove in nove plasti vlage; tako samo vlaga potisne An zamenja vlago — mrzla in ostra planinska prejšnjo nasik-i dvakrat na dan zaveje skozi sotesko, to Vlago samo prečeno in uležano mestno. Na obeh straneh doline se odpirajo močvirja, vro studenci In naraščajo potoki. Doslej nevidno tanki potočki se spreminjajo v slapove, bučijo in divjajo po pobočju, vdirajo v čaršijo kot pija-n oslepel seljak. Skozi mesto pa beži lin buči Lašva, spremenjena, kalna -in narasla. Človek se nikamor ne more skriti pred bučanjem An šumenjem teh voda ne nojti zaščite pred mrazom in vlago, ki puhtita iz njih, prodirala v sobe in zalezeta v posteljo. Vsako živo telo se bran; samo še s svojo lastno toploto; kamen v zidu poti mrzel pot, les prost oj a spolzek in drobljiv. Spričo tega smrtonosnega vdora vlage vse zleze vase, sprejme obliko najboljšega odpora: žival se stiska k živali, seme molči v zemlji, drevje se moči An prezeba, skrivaje pritajen dih v strženu In toplih koreninah.
Domačini, vajeni in utrjeni, to prenašajo; obdržijo se, hranijo -in grejejo -po nagonu An -izkušnjah, vsak po svojih rrtočeh in navadi in s sredstvi svojega stanja A-n družbenega proložaja. Premožni ljudje ne gredo Az hiše brez hude -potrebe; dneve -in noči preživijo v soparnih sobah, sl grejejo rake na zelenih p»ečnica-h lončenih preči In čakajo s potrpljenjem, ki je vselej za en dan daljše od najdoljše zime in slabega vremena. Nihče se ne boji, da bi kdaj zamudil, da bi ga kdor koli -prehitel ali Aznenadil, saj živijo vsi v taistih -pogojih, v enakem ritmu -in načinu živl-jenjo. Vse, kar potrebujejo, -pa limajo pri roki 'in -pod ključem: v kleti, pod streho, v žitnici ali shrambi, kajti oni poznajo svojo zimo in je ne čakajo nepripravljeni.
(Se nadaljuje)
Hans Gunther Sass
Zastopnikova balada
Prodajanje je umetnost. Nekaj mesecev sem bit potujoči umetnik in želel sem si izboljšati življenje. »Pojdi in predstavi se generalnemu zastopniku Mullerju," mi je svetoval prijatelj. »Pravkar se zadržuje v hotelu Central. Nabira skupino zastopnikov. Visoke provizije so zagotovljene.”
Dober prijatelj, sem menit, ko sem doma zbral svoja spričevala in se odpravil v hotel. Vratar me je pogledat: »Čestitam."
»Hvata — iin smem vedeti, zakaj?"
»Vi ste 75. Pojdite tukaj desno v dvo-rono."
V konterenčrvi sobi sem takoj pokazal generalnemu zastopniku svoja spričevala. »Ste že kdaj delali v koloni?"
»Med vojno, v peti," sem odgovorit.
Generalni direktor je razpotegnit ustnice nekam proti ušesu, da bi nakazat svoj nasmeh.
»Zastopnike potrebujem," je dejal precej glasno.
»To sem jaz," sem takoj odgovoril skoraj V vojaški drži.
»Bomo videli, morda vas bom zadržal v svojem ožjem štabu."
»Kaj pa naj bi prodajal?"
»Ure, dragi prijatelj. Zapestne ure za dame, za gospode, za otroke, za mladeniče in mladenke, za starčke in starke. Povem Vam, to je posel — zračunajte si sami. V tem mestu živi okoli 600 tisoč ljudi in od teh ima večina ure najmanj dvajset let. Imamo številne možnosti: rojstva, poroke, rojstni dnevi, zaroke in še vrsto praznikov — ob takih priložnostih darujemo ure. Lahko pa se z njimi dogovorite tudi za kavcijo."
Stal sem z odprtimi usti.
»Za začetek vzemite te tri zapestne ure. Za jamstvo mii pustite vaše osebne doku-
mente in spričevala. Jutri ob tem času bova napravila obračun in potem se bova dogovorila za nadaljnje sodelovanje. Na svidenje. Naslednji, prosim.
Prvi poskus sem izvedel kor doma. Ženi sem prodal dve uri. Do sem je šlo odlično. Vsa zadeva se je začela šele naslednji dan. Prehodil sem ulico za ulico, trkal sem na vrata, toda povsod enak odgovor: »Ne potrebujemo.” Šele opoldne se mi je nasmehnila sreča. Govoril sem in prepričeval, tako da sem že računal na uspeh. Vtem se prikaže na vratih hišni gospodar.
Ne, nisem frčal po stopnicah. Mož je bil pravtako zastopnik. Pokazal mi je, koliko je ura. Cello do stopnic me je spremil in mi pravil, da me bo še možno rešiti. Pripovedoval sem mu o svojih poslih, toda on me je s kazalcem potrkal po čelu in dejal:
»Ali ne veste, kdo je ta vaš šef? V vsako veliko mesto bo prišel enkrat letno. Nekaj deset norcev bo ^prijelo' za takšno preizkušnjo. Ves dan se nato podijo po mestu in ponujajo svoje dve ali tri ure, ki jih naj-češče vsilijo svojim sorodnikom. Ko se ponosno vrnejo k Mullerju, najdejo namesto njega nekakšnega pisarja, ki govori o poslovnih težavah, pobere denar, odšteje nizko odškodnino, nato pa izgine."
Zvečer sem čakal pred hotelom. Zbrali smo se vsi. Miiller je najprej rohnel, ko pa smo se mu približali tako, da ni mogel več videti konic svojih čevljev, je hitro popustil in nam priznal trideset odstotkov premije za vsako prodano uro. Takoj nato je izginil.
Naslednji dan sem se lotil starega posla. Po naključju sem srečal prijatelja, ki me je vprašal: »Je z Mullerjem vse O. K.?" Odgovora ni slišal, ker je bil K. O.
PASJI VOH
Trgovcu Jeremiju Babkinu so ukradli rakunovo bundo. Žal mu je, vidite, bunde.
— Bunda je, — pravi — zelo lepa, državljani. Ne bo mi žal denarja, samo da najdem krivca. V gobec mu bom pljunil.
Jeremija Babkin je torej poklical policijskega slednega psa. Prižel je človek s čepico na glavi, Ves zavit, z njim pa pes: siv, zašiljenega, nesimpatičnega gobca.
Ta človek je potiskal psa k vratom, rekel »ps« in odšel. Pes je povohal zrak, z očmi preletel ljudi (seveda, nabral se je kup radovednežev) ter nenadoma stopil k stari Fjolki iz sobe štev. 5 in ji ovohal rob krila.
Stara se zrine med ljudi, pes za njo. Stara stran, pes jo zgrabi za krilo. Ne pusti je nikamor.
Stara se vrže na kolena pred angenta.
— Da, — je rekla, — dobili ste me. Ne branim se. — In je rekla: — Pet veder kvasa, Jako je. In aparat — to je resnica. Vse je, — je rekla — v kopalnici. Peljite me na milico!
Med ljudmi je završalo.
— Pa bunda? — sprašujejo.
— O bundi, — odgovori stara — ne vem nič, še sanja se mi ne, drugo pa je resnica. Peljite me kaznujte me!
Tako so torej staro odpeljali.
Agent je zopet vzel svojega psa, zopet ga Poslal vohat, rekel »ips« in stopil stran.
Pes je pogledal okrog, povohal zrak in nenadoma stopil proti hišnemu oskrbniku.
Hišni oskrbnik prebledi, se zgrudi.
— Zvežite me, — pravi, — dobri ljudje, zavedni državljani. Jaz sem, je rekel — pobral denar za vodo, potem pa sem ga porabil za svoje muhe.
No, seveda, stanovaloi so skočili proti oskrbniku ter ga zvezah. Medtem pa je pes stopal Proti državljanu s številke sedem.
. Državljan se je zgrudil pred ljudmi in se izpovedal:
. — Kriv sem, — je rekel — poneveril sem delavsko knjižico. Primite me!
Ljudje so se zbegali.
— Kakšen je ta pes? — so se spraševali. Trgovec Jeremija Rabkin pa je zamežikal, Pogledal okrog sebe, vzel denar iz žepa in rekel a8entu.
— Odženi, — je rekel — svojega psa k vra-K11’ In vrag z bundo! — je rekel. — In s psom!
A pes se mu je že približeval. Stal je pred trgovcem in mahal z repom.
Zmedel se je trgovec Jeremija Babkin, stopil stran, a pes za njim. Približal se mu je in ov°havati galoše.
Trgovec je zastokal in prebledel kot stena. — No, — ije rekel, — resnica se je poka-
T IaZ sem’ — )e. rek.e*’ T pasi‘ sin in slepar.
ndi bundo sem si prilastil od svojega brata. Jokam in stokam.
. Ljudje so se razkropili na vse strani. Pes pa ,e zdai že brez ovohavanja zgrabil dvoje ali
troje ljudi — kdor mu je prišel v šape — in jih zadržal.
Skesali so se. Eden je zakvartal državni denar, drugi je z likalnikom mahnil svojo ženo, tretji je storil nekaj, kar je še povedati nerodno.
Dvorišče se je spraznilo. Ostala sta samo pes in agent. In, glej ga, pes se približuje agentu in maha z repom. Agent prebledi, pade pred psa.
— Grizi me državljan, — je rekel. — Za vašo pasjo hrano dobivam tri červonce, a dva spravim v svoj žep ...
Kaj se je zgodilo potem ne vem. — Ucvri sem jo pred grehom, kolikor se je dalo hitro.
Mihael Zoščenko
2\ DOB RO VOLJO
ČLOVEK IN VESOLJE
»Kaj misliš, Bortifac, bo človek res odletel v vesolje,«
»Seveda bo odletel, če ne bodo velesile svojih sporov rešile na miren način.«
POZNA MOŠKE
»Ti, ali je tale tvoj novi oboževalec dobra priložnost.«
»Je, je! Pred tednom dni mi je kupil biserno ovratnico, včeraj čudovit prstan, danes pa mi je predlagal, da bi se čimprej poročila.«
»Aha! Torej je začel že varčevati...«
NI BIL PRVI
Ves zaripel od jeze je mož prihitel domov:
»Vse vem. Varaš me s teniškim prvakom.«
»Pretiravati pa ni treba! Na letošnjem turnirju je bil šele četrti.«
TRGOVEC
»Ali ste bili res na Grenlandiji?«
»Da. Trgoval sem z Eskimi.«
»O, ali res? Koliko pa ste jih prodali?«
PROFESOR IN VLOMILEC
Profesor Zmeda sedi na vrtu, ko priteče prestrašena služkinja:
»Gospod Zmeda, vlomilec!«
»Kje pa je?« jo vpraša profesor.
»V knjižnici.«
»Kaj pa bere?«
BIFE OB AVTOCESTI
•Zakaj pa imate tako majhne sendviče?«
»I, zakaj? Saj veste, da avtobus stoji tu samo tri minute!«
RADIO PROGRAM

RADIO CELOVEC
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jutranja gimnastika — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba — 13.10 Opoldanski koncert — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet.
I. PROGRAM
Sobota, 1. 9.: 8.00 Otroški zbor radia Celovec — 8.15 Ciasba mojstrov — 14.15 Pozdrav nafe — 15.30 Roman
—	15.50 Za filateliste — 16.00 Za letoviščarje — 16.30 Za delovno ženo — 17.10 Dunajske melodije — 18.25 Ljudske pesmi — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci —
20.15	.Seviljski brivec", opera.
Nedelja, 2. 9»: 6.55 Šport — 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Glasbeni jutranji sprehod — 11.00 Dunajski zajtrk v zelenem — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate
—	17.05 Glasba ob petih — 19.00 Šport — 19.45 Godba na pihala — 21.10 Koncert dunajskih filharmonikov.
Ponedeljek, 3.	9.:	8.15	Francoska glasba dvajsetega
stoletja — 15.00 Posebej za vas — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Non stop-glasba — 17.10 Popoldanski koncert — 18.25	Za	vas?	Za vsel —	18.35 Oddaja za
mladino — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Pogovor z gostom — 21.00 Ljudske pesmi — 21.15 To je moja melodija.
Torek, 4. 9.: 8.00	Zveneči jutranji	pozdrav — 8.15
Orkestrski koncert	—	14.45	Oddaja za	mladino — 15.00
Posebej za vas — 15.30 Komorna glasba — 16.00 Glasba na tekočem traku — 17.10 Pisan glasbeni spored —
18.00	Mesec dni deželne politike — 19.00 Srečna Avstrija
—	20.15 .Gosta megla", radijska igra.
Sreda, 5. 9.: 8.15 Jutranji koncert — 13.05 Karneval živali — 13.30 Majhne melodije — 15.15 Glasba za mladino — 16.00 Glasba na tekočem traku — 17.10 Glasba, ki nam dopade — 18.00 Ljudske pesmi — 18.15 Fomoč vsakdo potrebuje — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci
—	20.15 Koncert dunajskih filharmonikov.
Četrtek, 6. 9.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 14.45 Ura pesmi — 15.15 Koroški knjižni kotiček — 15.30 Posebej za vas — 16.00 Non stop-glasba — 17.10 Popoldanski koncert — 18.05 Ljudske pesmi — 18.35 Za mladino — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Lovska ura — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 7. 9»: 8.15 Dela tirolskih komponistov — 13.05 Ljudska glasba iz Avstrije — 15.00 Komorna glasba —
15.45	Kulturno zrcalo — 17.10 Popoldanska glasba —
18.00	Pesmi in plesi narodov — 20.15 Odmev popevk —
21.00	Znani dirigenti.
II. PROGRAM
Sobota, 1. 9»: 6.10 Z glasbo v dan — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.45 Ti in žival — 10.00 Komorna glasba
—	11.00 Ljudske viže — 13.30 Agrarna politika — 14.40 Tehnični razgled — 15.00 Non stop-glasba — 17.10 Komorna glasba — 17.40 Ljudstvo in domovina — 19.35 Znani šansoni — 20.00 Roparji, kruh in fantazija — 21.45 Šport.
Nedelja, 2. 9.: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega? — 9.00 Operni koncert — 10.10 Promenadni koncert — 11.00 Pomlad 1962 v Pragi — 13.15 Za avtomobiliste — 14.15 Orkester Mantovani — 15.00 Iz dežele v deželo — 16.00 Non stop-glasba — 18.25 Pariz in njegove zvezde — 19.30 Pester večerni spored — 20.00 Lepi glasovi, lope viže — 20.45 Na lepi modri Donavi —
21.45	Šport.
Ponedeljek, 3. 9.: 7.20 Jutranja glasba — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Iz ustvarjanja velikih mojstrov —
10.00	Non stop-glasba — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe
—	13.30 Za prijatelja opernih melodij — 15.00 Glasba na tekočem traku — 16.00 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura — 17.40 Oddaja za žene — 18.00 Veseli delopust
—	19.30 .življenje za carja", opera.
Torek, 4. 9.: 7.20 Jutranja glasba — 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.00 Iz ustvarjanja velikih mojstrov —
10.00	Non stop-glasba — 11.00 Orkestrski koncert — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Znani orkestri —
15.00	Non stop-glasba — 16.30 življenje se začne pri šestdesetih — 17.15 Znanje za vse — 17.50 Esperanto —
18.00	Samo zate — 19.30 Vojaška godba — 20.00 Operetna glasba — 21.30 O lem lahko govorimo.
Sreda, 5.	8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Iz
ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 13.10 Pestro mešano — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti —
15.00	Non stop-glasba — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 18.00 Glasba za delopust — 19.30 Štirje proti štirim — 20.00 Vsaka stvar ima dve strani — 20.40 Dunajske melodije.
četrtek, 6. 9.: 7.20 Jutranja glasba — 8.10 Glasba na tekočem fraku — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.30 Orkestrski koncert — 14.25 Znani orkestri — 15.00 Non stop-glasba — 16.30 Sodobna glasba — 17.10 Kulturne vesti
—	17.40 Oddaja za žene — 18.00 Zabavna glasba —
19.30	Portret zgornjeavsfrijskega komponista —	20.30
Ce sonce za strehe zaide — 21.00 Radijska igra.
Petek, 7. 9.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Non stop-glasba
—	16.00 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.15 Znanje za vse — 18.00 Pisan spored glasbe — 19.30 .Smejte se, moji prijatelji", radijska igra — 21.25 Tretje znamenje.
reie vizij A
Sobota, 1. 9.: 19.00 Kaj vidimo novega? — 20.20 .Papirni mlin”, veseloigra .
Nedelja, 2. 9»: 17.00 Za otroke od 11 let — 17.30 Svet mladine — 18.00 Sedem dni svetovnih dogajanj — 20.00 .Strah na potovanju", komedija.
Ponedeljek, 3. f.: 19.00 Angleščina — 19.35 Pri zdravniku rož — 20.20 Kratki film — 20.25 Šport — 20.50 .Televizijsko sodišče" (I. del).
Torek, 4. 9,: 19.35 Televizijska kuhinja — 20.15 Kratki film — 20.20 .Televizijsko sodišče" (II. del) — 21.35 Avstrijci severa.
Sreda, J. 9.: 17.00 Ročna dela za otroke od 11 let naprej — 17.30 Otroška oddaja — 19.35 Slike Iz Avstrije
—	20.15 Kratki film — 20.20 Televizijsko sodišče” (lil. del)
—	21.25 Film.
Četrtek, 6. 9.: 19.30 Šport — 20.30 2ivali hišni tovariši
—	21.00 Drama.
P»!«k, 7.	19.35 Slike ii Avstrije — 20.20 Krotki lilm
—	20.30 .Z najboljiimi priporočili*, veseloigra.
Slovenske oddaje Radia Celovec
Nedelja, 2. 9.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 3. 9.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Pol ure za prijatelje umetnih pesmi in glasbe.
—	18.00 Ekumenski koncil. (3.)
Torek, 4. 9.: 14.15 Poročila, objave. — Iz znanih operet. Sreda, 5. 9»: 14.15 Poročila, objave. — Bolje je paziti kot zdraviti se . . .
Petek, 7. 9.: 14.15 Poročila, objave. — Glasbeni mozaik . . .
Sobota, 8. 9.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 18.25 Za našo vas.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 5.05, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj domačih
—	12.15 Kmetijski nasveti ali Radijska kmečka univerza
—	17.00 Lokalni dnevnik — 19.30 Radijski dnevnik.
Sobota, 1. 9.: 8.35 Glasba ob delu — 9.10 Haydn in Handel — 9.30 Petnajst minut ob glasbenem avtomatu —
9.45	Makedonija v pesmi in plesu — 10.15 Od tod In ondod — 12.05 Deset minut s kvintetom bratov Avsenik
—	13.30 Plesni ritmi naših krajev — 14.05 Glasbeni omnibus — 14.35 Voščila — 15.00 Zabavni infermezzo — 15.25 September — 16.00 Vsak dan za vas — 17.50 Pozdrav z gora — 18.30 Dalmatinske narodne — 18.45 Okno v svet — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Za prijeten konec tedna.
Nedelja, 2. 9.: 6.00 Z vedro glasbo v nedeljsko jutro
—	6.30 Napotki za turiste — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.40 Pevski zbor iz Zagreba — 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden — 9.44 Iz jugoslovanskih plesov —
10.00	Se pomnite, tovariši — 10.30 Operna matineja — 11.50 Sto taktov za dober tek — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.00 Petnajst minut s Slovenskim oktetom
—	14.15 Voščila — 15.15 Trikrat pet — 15.30 Nekaj priljubljenih popevk — 16.20 Melodije za nedeljsko popoldne — 17.05 Šport — 19.05 Glasbene razglednice —
20.00	Vaša pesem, vaša melodija — 21.00 Večer stare francoske muzike.
Ponedeljek, 3. 9.: 8.05 Dalmatinske narodne — 8.55 Za mlade radovedneže — 10.15 Od tod in ondod — 11.30 Pol ure pred dvanajsto — 12.05 Ansambel Boruta Lesjaka
—	13.30 Češki umetniki igrajo Josefa Suka — 14.05 Glasbeni omnibus 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 15.20 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Arije skozi stoletja — 18.10 Portreti jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe
—	18.45 Novo v znanosfi — 19.05 Glasbene razglednice
—	20.00 Iz doline v planine — 21.00 Razgledi po sodobni glasbeni literaturi.
Torek, 4. 9.: 8.05 Šopek slovenskih zborov — 8.25 Zabavni kaleidoskop — 9.45 Nekaj partizanskih pesmi —
10.15	Od tod in ondod — 12.05 Igra vam Kmečka godba
—	13.15 Zabavna glasba — 13.30 Odlomki iz Verdijeve ■Traviate" 14.35 Voščila — 15.20 Narodne pesmi iz Vojvodine — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 S planin do morja — 18.10 Mali klub ljubiteljev popevk — 18.30 Pesmi in plesi iz Sovjetske zveze — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 Zavrtimo našo zabavno ruleto — 20.30 Radijska igra — 21.27 Mala prodajalna plošč.
Sreda, 5. 9.: 8.05 Uvertura, rondo In suita — 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 9.25 Melodije na tekočem traku — 11.00 četrt ure s kvintetom bratov Avsenik —
11.15	človek in zdravje — 11.25 Arije iz oper Handla — 12.05 Zabavali vas bodo Zadovoljni Kranjci — 13.30 Popularni orkestralni spored — 15.20 V narodnem fonu — 15.40 Chopin v raznih razpoloženjih — 17.05 Šoferjem na pot — 17.50 Narodne iz Slavonije — 18.45 Ljudski parlament — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Pojoči mozaik.
Čelrtek, 6. 9.: 8.35 Nekaj priljubljenih popevk — 9.10 .Vesele počitnice" — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Odmevi iz Meksika — 11.30 Majhen dopoldanski koncert
—	12.05 Deset minut z Vaškim kvintetom — 13.30 Pesmi okrog osvobodilnega boja — 14.05 Glasbeni omnibus — 14.35 Voščila — 15.25 Pojo znameniti operni pevci —
16.00	Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.10 Turizem in melodije — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Zabavni orkester RTV Beograd — 21.00 Večer umetniške besede.
Petek, 7. 9.: 8.05 Prizori iz Smetanove opere .Dalibor"
—	8.35 Ritmi Latinske Amerike — 10.15 Od tod in ondod
—	12.05 Kar po domače z Veselimi planšarji — 13.30 Odlomki iz jugoslovanskih oper — 14.05 Glasbeni omnibus
—	14.35 Siplorske narodne pesmi — 14.45 V tričetrtinskem ♦aktu — 15.20 Napotki za turiste — 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Solist tega tedna — 17.50 Trio Rudija Bardor-ferja — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.05 Glasbene razglednice — 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled —
20.30	Zbori prvih slovenskih velikih romantikov — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Petintrideset plesnih minut.
RADIO TRST
Slovenske oddaje na valu 306,1 ali 980 Kc/«ek.
Sobota, 1.	14.40 Jugoslovanske ritmične popevke —
16.00	Junaki športa — 18.30 Skladbe julijskih avtorjev —
19.30	Tržaški obiski — 20.00 Športna tribuna — 20.40 Zbor .Jacobus Gallus" — 21.00 .Nikoli ne umreš sam", drama.
Nedelja, 2. 9.: 9.00 Kmetijska oddaja — 9.30 Slovenski narodni motivi — 11.30 Za najmlajše — 14.45 Sestanek z .Vasovalci" — 16.00 Popoldanski koncert — 18.00 Obzornik filmskega sveta — 21.20 Sodobna simfonična glasba — 22.00 Nedelja v športu.
Ponedeljek, 3. 9.: 18.30 Sklodbe jugoslovanskih avtorjev
—	19.20 Berlioz: Rimski karneval — 19.30 Znanost in tehnika — 20.30 ,Aida", opera.
Torek, 4. 9.: 18.30 Italijanski operni pevci _ 19.15 .Pu-
stolovščine Toma Sawyera", radijska zgodba za mladino
—	21.00 Obletnica tedna.
Sreda, 5. 9.: 18.30 Turinski simfonični orkester — 19.30 Turistični razgledi — 21.00 .Potovanje v Koromandijo", igra — 22.30 Mednarodna revija pevskih zborov.
četrtek, 6. 9.: 18.30 Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja — 19.00 Tenorist Miro Brajnik — 19.30 Za Valvazorjem po naši deželi — 21.00 Simfonični koncert — 22.35 Iz zgodovine italijanske veleindustrije.
Petek, 7. 9.: 18.30 Iz simfonične glasbe 19. stoletja —■
19.30	človek in cesta — 20.30 Gospodarstvo In delo —
21.00	Koncert operne glasbe — 22.00 Srečanja s tržaškimi književniki.
1. 9. —
Pliberški letni sejem na travniku
— 3. 9.
GOSTI LNA
Potočnik
lastnik Ksandej Pototschnik
DRVEŠA VAS - PLIBERK EBERSDORF - BLEIBURG
Znano in prijetno domače gostinsko podjetje s solidno postrežbo v zadovoljstvo vseh gostov. Zelo obiskano kegljišče ob potoku.
Vojaštvo Blaž O petni k
PLIBERK - BLEI BURG
Priznana delavnica moških in ženskih oblek - za-ioga in Izbira vseh vrst blaga po nizkih cenah.
čevljarstvo Gregor Opetnik
PLIBERK - BLEIBURG
Delavnica in trgovina čevljev vsake vrste. Najugodnejše cene v okolici
GOSTILNA
HRUST
RICHARD STAUDEGGER
Prva pred državno mejo - obnovljeni gostinski prostori- odlična naravna klet - negovane pijače in okusne jestvine
M IZARSTVO
Josef
Grauf
P L I BERK BLEIBURG
Priznana delavnica za vsakovrstno pohištveno opravo ter gradbeno mizarstvo
Kmetje, vaša nakupovalnica je
Kmečka gospodarska zadruga Pliberk
Zadruga prodaja po ugodnih pogojih vse kmetijske stroje - orodje - semenja - ostale potrebščine.
Kupuje žita in druge kmetijske pridelke.
Domači denarni hranilni in kreditni zavod je
Hranilnica in posojilnica
Negovane pijače, izborna kuhinja, tujske sobe, solidna postrežba v gostilni
LAMM SlM.VuSŠ
Špecerija
železnina
manu-
faktura
kmetijski
pridelki
gradbeni
material
TRGOVINA
Karl Ferra
Pliberk -Bleiburg
Bahnhofstr. 16 Postgasse 13 Telefon 219 in 220
Podjetje Konrad Grili
PLIBERK - BLEIBURG
Proizvodnja brezalkoholnih pijač
Okusne - osvežujoče - okrepčujoče pijače
GOSTILNA
ŠERCER - BRUCKENWIRT
V	PLIBERKU
zahajamo v gostilno 6RUCKENVVIRT
V	ŠMIHELU
obiskujemo gostilno pri ŠERCERJU
Gostilničarka Milka in mož Albin skrbita za gostoljubno postrežbo z odličnimi kvalitetami.
V obeh gostilnah udobni in prijetni proslori.
Gostilna Niemetz
Franz in Maria Schwarzl
Pliberk - Bleiburg
Vzorno opremljena mesnica — kvalitetni mesni izdelki
Odlična znana gostilna — dobra kuhinja — negovane pijače — solidna postrežba
Na travniku dobre klobase, hrenovke, čevapčiči
Anton MadeTsNachf.
PLIBERK - BLEIBURG
Od davno priznana trgovina pisalnih in šolskih potrebščin, šolskih knjig in molitvenikov, šolskih torb, aktovk, najrazličnejših igrač, kakor tudi vsakovrstnih drugih vsakdanjih potrebščin.
Postrežba solidna in ugodne cene
V trgovini s stroji
Maks Traun
Pliberk - Bleiburg
vse poljedelske stroje — iivolne stroje —rodio-oparote — kolesa In motorno kolesa po ugodnih cenah in plačilnih pogojih
Ob sejmih in ob vsakem letnem času pijemo priznano odlično in osvežujoče pivo pivovarne SORGENDORF
Josef Reiter-jevi
nasledniki
Pliberk - Bleiburg
Trgovina z lesom — žaga — izvoz lesa
ELEKTRO
MICHAEL :
HOLLAUF P li h e r k - B I ei bu r g
električne instalacije - popravila - trgovina električnih potrebščin - gradnja preskrbovalnih naprav za tok in zaščitnih naprav proti streli
Mizarstvo
Hermann Kuschej
Koschatstrafie 1, Pliberk
izdeluje vsa mizarska dela v popolno zadovoljstvo odjemalcev in naročnikov
URAR
Fritz Nedved
Pliberk, Telefon 277
Ure —
optika —
fotoaparati
KUPUJTE
pri demačem strokovnam trgovcu!
P odj e tj e
Friedrich Kraut
lastnik ERHARD KRAUT
Bistrica pri Pliberku
Lesna trgovina, žaga,
prvovrstno moderno urejena gostilna.
Idealna točka za turiste
Dolfe Primoschitz
Spodnje Libuče - Pliberk Unterloibach - Bleiburg
črpalka za bencin (Tankstelle) v Libučah, zadnja pred mejo, ob cesti iz Pliberka in kolodvora
Fril F	:z Fantoni 'liberk - Bleiburg Najbolj znano in priznano
kamnoseško podjetje v PODJUNI	
Kaufhaus KRAUT
BLEIBURG
WIESENMARKT SONDERANGEBOTE!
DAMEN PERLONSTRUMPFE
nahtlos, la. Markenvvare	S	8.50
DAMEN PERLONSTRUMPFE
mit Naht, maschenfest	S	9.50
DAMEN PERLONSTRUMPFE, nahtlos, garantiert maschenfest	S	13.90
DAMEN KRAUSELSTRUMPFE feinmaschig in Dosen	S	13.90
DAMEN NYLON UNTERKLEIDER
oben u. unten mit Spitze	S	35.—“
DAMEN V/OLL-PULLI, 3/4 Armel, moderne Fassonen	S	65.—
DAMEN SEIDENBLUSEN, 3A Armel,
hubsche Farbstellungen	S	69.^—
DAMEN PLISEE-Rdcke
Terylene, gestreift	S	165.—
PERLON REGENMANTEL
fur Herren u. Domen	S	185.—
DAMEN SCHLAFROCKE, hubsche Muster, warme Oualifat	S	105.—
HERREN NYLON-PORO‘S HEMDEN lang Armel, weiss	S	125.—
HERREN KRAUSEL SOCKETTS 2 und 3-farbig	S	9.50
KINDER STRUMPFHOSEN
Baumvvolle, Gr. 1—3	S	12.50
Mikado Rio Hollandischer
Kaffee V. kg S 8.50	Kakao V. kg S 7.50
Am Marklsenntag ganztdgig gedffnet! Kein Sland auf der Markfwiese!
Vsa v tesarsko stroko spadajoča dela izvaja v zadovoljstvo
Štefan Potočnik
tesarski mojster
Pliberk — Bleiburg
Tesarski mojster
Valentin Krof
Pliberk - Bleiburg
izvaja vsa v tesarsko stroko spadajoča dela v zadovoljstvo vseh naročnikov
Vrtnarstvo
ZOFIJA ULES
Pliberk — Bleiburg
Bahnhofstrasse 17 ^ povrtnina @ rože
0 venci
£ šopki (buketi)
SLIKARSKO PODJETJE
J. HUTTER
PLIBERK - BLEIBURG
izvaja vsa v stroko spadajoča dola vsem naročnikom v zadovoljstvo
Gottfried in Ignaz Glavvar
Libnče pri Plibarku-Loibach b.Bleiburg
Zimmerei, Stige - und Parkettenwerk
Erzeugung und Verlegung von Normal- und Mosaikparketten in Buche und Eiche
Tesarstvo, žaga in izdelava parketov
Proizvodnja ter polaganje navadnih in mozaičnih parketov. bukovih in dobovih
Pri vaših gradbenih podvzemih se obrnite na nas — radi Vam svetujemo neobvezno in brezplačno
,.PETZENBLICK“
Gostilna
A. JAMNIG
Konovece-Gonowetz pri Pliberku
Znana, mnogo obiskana gostilna v bližini kolodvora ob cesti iz Šmihela proti Pliberku — tujske sobe — črpalka za bencin
„Petzenkonig“
gostilna Fr. Neubersch
Podkraj nad Bistrico pri Pliberku
Krasna lega - odlični, moderni, in udobni prostori - idealno letovišče ob vsakem letnetu času: v poletju prijetna vilinska gozdna tišina, pozimi idealen smučarski teren v okolici -Vzpenjača
Izdajatelj, lastnik Ir. založnik: Dr. Franc Potok, Velikovec — Uredništvo In uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, lel.lon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska založnlžka
in tiskarska družbo z o. j. Drova, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se poiiljajo na naslov: Celovec-Klagenlurl 2, Posifach 124.