Primrski Št. 131^14.877) leto L. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6-Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24maggio 1 -Td. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___ J Ofin I ID POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI IOUU LIK SPS). IN AB8.POST.GR. 1/50% PONEDELJEK, 16. m , 1 32 Marjan Kemperle »Morituri te salutant« Je naslavljal včerajšnji 11 manifesto na prvi strani Pod veliko sliko Čelade, katere so gledale Se žive oci Ayrtona Senne. »Pozdrav« z mrtvašlciin Priokusom je bil namenjen štiriindvajsetim voznikom formule ena, ki so v popoldanskih mah vsak s svojimi 800 konji za hrbtom zdirkali v krhkih dirkalnikih po ozkih ulicah mondenega Monte Carla. Spominjal je - pozdrav v naslovu, seveda - na stare rimske Čase, na gladia-iojje, ki so jih bogati pa-triciji pošiljali v arene smrti. Najboljši, najmočnejši so preživeli: rešili so si življenje, mnogi so si tudi pri-s-Užili svobodo. Sedanje avtomobilske gladia-iorje pošiljajo v dirkališča smrti vsemogočni sponsorji in magnati. Zadnje čase v teh krožnih gladiatorskih dirkah umirajo prav najboljši. Ne za svobodo, za milijarde. Včeraj se je v Monte Carlu vse dobro izteklo. Brez smrti in brez hu-nih nesreč. Krvava prvomajska Imola se ni Ponovila, niti ognjeni Monte Carlo iz leta 1967 z Bandinijem v plamenih, ne. Vse se je odvijalo po želenem scenariju: nekaj prask takoj na začetku, nekaj odstopov, nekaj »polževih« prihodov v bokse za zamenjavo gum in dolivanje bencina. Vse Po starem torej, z monotonim norim kroženjem edinega vodilnega, ki so 8a vse bolj pogosto prekinjali televizijski Reklamni vložki. Ob Koncu je šampanjec spet Privrel iz steklenice. Senna je v Monte Carlu Šestkrat Sprical množico ® Penecimse vinom najboljšega. Karl Wendlin-ger ne bo nikoli okusil take slasti: Ce bo preži-vel, bo obsedel na vozičku... Ko smo že zaceli s Pogledom v italijanski dnevnik, naj tudi tako zaključimo. Turinska La btampa objavlja zraven slike iz Monte Carla članek o pokolu v Ruandi. V zadnjem mesecu je bi-i° tam daleC poklanih Pol milijona ljudi. Iz Viktorijinega jezera potonejo vsak dan po t.600 trupel, ki jih tjakaj naplavlja reka Ka-gera. Trupla niso °blecena v kombinezo-?ta z reklamnimi našitki, Ki prinašajo milijone, biola so. Mnoga tudi brez rok, nog in glave... VLADA / DANES PREDSTAVITEV V SENATU Berlusconi talec Ljudske stranke? Cossiga ne izključuje »pomoči v stiski« ITALIJA-SLOVENIJA / IZJAVA MINISTRA ... »Problem meje se ne postavlja« Martino potrdil kontinuiteto itolijonske politike do EU in Atlantskega zavezništvo RIM - Silvia Berlusconija Čaka danes popoldne parlamentarni krst v senatu in nato v poslanski zbornici, katerima bo orisal programska izhodišča svoje vlade in ju zaprosil za zaupnico. Zasedanje senatne skupščine se bo zaCelo ob 15.30, zaključek razprave z glasovanjem pa je predviden za sredo. Do takrat bo morala vlada tudi zbrati tistih osem manjkajočih glasov, saj jih ima na papirju 156, potrebuje pa jih 164. Velika neznanka ostaja zadržanje ideologa Severne lige Gianfranca Miglia, ki se mu je bil zaradi Berlusconijevega in Finijevega veta izmuznil ministrski stolček. Bossi mu je to včeraj tudi naravnost očital in ga poučil, da »federalizem nima stolčka«. NiC Čudnega torej, Ce li-derji Kartela svoboščin dvorijo neodvisnim in doživljenjskim senatorjem in si skušajo zagotoviti podporo že dodobra razdvojene Ljudske stranke. Od sefa političnega tajništva stranke, Pier-luigija Castagnettija je včeraj prišel Se en odločni ne, opremljen z ostro kritiko na račun nerazčiščenega položaja okrog Berlusconijevih zasebnih in-• teresov in stališč novega ministra za družino, ki da zamenjuje poroko z njenim nasprotjem. Skratka, za Castagnettija je Berlusconijeva volilna zmaga »najvecja volilna ukana v zgodovini italijanske demokracije«, zato ni nobenega upanja, da bi Ljudska stranka kakorkoli ublažila svojo opozicijsko linijo. Toda to je le eden izmed glasov iz žgoCe notranje razprave, ki se je vnela v Ljudski stranki potem, ko so načelnika parlamentarnih skupin Mancino in Andreatta ter predsednica stranke Rosa Russo Jervolino uradno izbrali odklonilni glas za Berlusconija. Na drugi strani pa najdemo senatorja Delfina in Grilla, ki sta se pridružila tistim, za katere si nova vlada zasluzi bolj prožno stališče, d Nepričakovano odprtje Pri Belfastu ponovni atentat IRA BELFAST - V noči s sobote na nedeljo, malo pred polnočjo, je v bližini policijske postaje v severnoirskem naselju Keady blizu meje z Irsko, jugozahodno od Belfasta, odjeknila eksplozija bombe, v kateri je bil hudo ranjen britanski vojak, ki je nato kmalu umrl. Nekaj družin, ki živijo v bližini kraja atentata, so varnostne sile že evakuirale. Odgovornost za atentat je prevzela Irska republikanska armada, ki se že 25 let bojuje za konec britanske nadvlade na Severnem Irskem. Samo letos je v akcijah teroristov Ire umrlo 26 ljudi. (Agencije) do Berlusconijevega poskusa je vCeraj pokazal tudi bivši predsednik republike Francesco Cossiga, ki se je sicer opredelil za liberalsocialista, ki kot tak nima nic skupnega z večino, a je pripravljen spremeniti svoje vzdržanje v pritrdilni glas, Ce bi to bilo potrebno. Svojo odločitev je doživljenjski senator utemeljil s prepričanjem, da Italija preživlja »obdobje visoke napetosti, ki je postalo zelo nevarno«. Na 2. strani BRUSELJ - »Italijansko zunanjo politiko bo označevala kontinuiteta v velikih evropeisticnih in atletskih odločitvah«. Tako je povedal novi italijanski zunanji minister Antonio Martino (na sliki), ko je včeraj prišel v Bruselj, kjer se bo danes prvič udeležil seje evropskega sveta. Martino je nadalje povedal, da »ne nova vlada ne osebki, ki jo podpirajo« niso nikoli odpirali problema revizije meja z bivSo Jugoslavijo. »Problem se ne postavlja, ni na dnevnem redu in mi ne nameravamo ravnati s sporazumi kot s papirjem za smeti,« je dejal. »Obstajajo pa bilateralni problemi, ki jih bomo rešili s pogajanji, kot je v normalni diplomatski praksi.« Martino pa je nato tudi priznal, da prisotnost predstavnikov AN v vladi dela probleme ugledu Italije v svetu. ’ FORMULA 1 / V MONTE CARLU Celita zmaga Schumacherja BOSNA / ZASKRBLJENOST Zadnji srbskomuslimanski spopadi ogrožajo diplomacijo SARAJEVO - Najnovejši srbsko-muslimanski spopadi predstavljajo resno grožnjo diplomatski ofenzivi Zahoda in Rusije za konec 25-meseCne vojne v Bosni in Hercegovini. Srbska in muslimanska sredstva javnega obveščanja so včeraj znova poročala o okrepljenih spopadih v okolici Tuzle in v severnem delu osrednje Bosne. Sarajevski radio je poročal o nočnem obstreljevanju v okolici Tuzle, v katerem so bile štirTosebe ranjene, in o napadih na TeoCak, miru pa ni bilo niti v Maglaju in GradaC-cu. Srbska agencija Srna trdi, da so muslimanske enote izvedle ofenzivo na frontno Črto od Olova do Kladnja. Srbi so se odzvali na sobotni podpis dunajskega dogovora o musliman-sko-hrvaški federaciji, Ceš da federacija ni nic drugega kot vojaška zveza, ki bo še naprej izvajala vojaški pritisk na srbsko stran. Bosanski predsednik IzetbegoviC je vCeraj dejal, da se mora pripravljenost mednarodne skupnosti za končanje vojne v BiH preizkusiti v Gorazdu, kjer Srbi še vedno kršijo premirje. Muslimani se mirovnih pogajanj namreč ne bodo udeležili, dokler vprašanje Gorazda ne bo rešeno. V tem mestu naj bi se vCeraj predstavniki bosanske vlade in Srbi pod nadzorom ZN pogajali o preskrbi z vodo in elektriko ter o obnovi telekomunikacij. (Agencije) Danes v Primorskem dnevniku Čas nogometnih obračunov Za naše članske amaterske ekipe so se prvenstva končala, razen za Sovodnje, ki bo igralo še dodatne tekme za napredovanje v višjo ligo. Cas je torej nogometnih obračunov. Stran 9 m 10 Še tretja tekma za goriški Ciemme Goriški Ciemme je v drugi tekmi končnice košarkarske BI lige izgubil v Ragusi z moštvom Popolare (93:97). Stran 11 Velik uspeh mednarodnega Grand Prixa v skirolkah V organizaciji SD Mladina je bila včeraj v Križu mednarodna tekma v skirolkah za Grand Prix in za Trofejo Alpe Adria, na kateri je nastopilo kar 290 pre-stavnikov 24 društev iz štirih držav (Hrvatske, Slovenije, Avstrije in Italije). Stran 12 Samprasu turnir v Rimu American Pete Sampras. je v finalu mednarodnega teniškega turnirja v Rimu zlahka v treh setih premagal Nemca Borisa Beckerja, ki se v svoji karieri ni enkrat samkrat uveljavil na peščenih igriščih. Stran 13 MONTE CARLO - Nemec Michael Schumacher je slavil v Monte Carlu svojo letošnjo Četrto zaporedno zmago na dirkah formule ena. Za njim sta se uvrstila Brundle (mcla-ren) in Gerhard Berger (ferra-ri). Vozniki so se pred startom spomnili Ayrtona Senne in Rolanda Ratzenbergerja, ki sta umrla med dirkanjem v Imoli. Včeraj na sreCo med dirko ni prišlo do nesreč, Ce izvzamemo trčenje takoj po startu (na sliki), v katerem sta Mika Hakkinen (desno) in Damon Hill »le« poškodovala svoja dirkalnika. Schumacher (spredaj) se je izognil trku, povedel in ohranil vodstvo vse do konca. Na 13. strani Vse zadnje novosti pri - EDINO PRODAJNO MESTO -TRST - Ulica Baiamonti 3 ■ Tel. (040) 820766 Kuhinje: moreiuzzD fantoni MINOTTI (TRATTAROLA Ponedeljek, 16. maja 1994 ITALIJA - FJK NOVICE VLADA / DANES PARLAMENTARNI KRST BERLUSCONIJEVEGA KABINETA Scalfaro: Pred vsem in vsemi Italija in italijanski narod TREVISO - Okrog 200.000 alpincev, ki so se zbrali na shodu v Trevisu, je vCeraj navdušeno sprejelo predsednika republike Oscarja Luigija Scalfara in novega obrambnega ministra Cesa-reja Previtija, za katerega je bil to ognjeni krst pred javnostjo. »Italija se mora spremeniti, al-pinci pa ne,« je poudaril državni poglavar in dodal: »Pred vsem in pred vsemi mora biti Italija in italijanski narod.« Previti je seveda soglašal in na novinarjevo vprašanje, kdaj bo prešla vlada od besed k dejanjem, odvrnil: »Ce lahko začnemo delati, potem bomo skušali ukrepati na najboljši naCin. Upamo, da bomo kos zahtevi po spremembam in da ne bomo razočarali ljudi.« Smrt treh nemških gornikov na južnotirolskem ledeniku BOČEN - Med vzpenjanjem na ledenik Ortles so se vCeraj smrtno ponesrečili trije nemški hribolazci: Manfred Lupp (47 let) in njegova žena Regina Alberta Hack (48), iz Langenfelda ter Karl Petri (52) iz Kaufbeurena na Bavarskem. Na višini 3.600 metrov je nanje padla ledena plošCa in jih strmoglavila v prepad. Shod obritih glav v Vicenzi s fašističnimi pozdravi in gesli VICENZA - Na pobudo zloglasnega »Veneto Fronte Skinheads« se je zbralo sredi Vicenze nekaj sto obritoglavcev in Črnosrajčnikov, ki so vzklikali fašistična gesla ter sramotili državo in medije. »Naše ideje ne bodo nikoli minile, ker imamo svoj slog, fašistični slog,« so kričali. Omenjeno fronto vodi Piero Puschiavo, ki ga sodišče v Vicenzi dolži obnavljanja fašistične stranke. Papež označil dogodke v Ruandi kot pravi genocid VATIKAN - Janez Pavel II. je iz bolnišnice Ge-melli, kjer je na okrevanju, obsodil krvavo dogajanje v Ruandi in naglasil, da se bodo morali tamkajšnji zločinci zagovarjati pred zgodovino, še zlasti pa pred Bogom. »Gre za pravi genocid, ki so ga žal krivi tudi nekateri katoličani,« je vzkliknil in se z druge strani zahvalil Bogu za osrečujoči nastop miru in solidarnosti v Južni Afriki. Na sliki (telefoto AP): množica pred bolnišnico Čaka na papežev poseg. Večina mizlično išče zaveznike Liga v zadregi zaradi Miglia Bossi čaka na ideologovo potezo in mu očita užaljenost zarodi »stolčka« Senator Cossigo po ne izključuje, do bi Berlusconiju ponudil »glos v sili« RIM - Silvio Berlusconi bo danes popoldne najprej v senatu in nato v poslanski zbornici orisal programska izhodišča svoje vlade in na tej osnovi prosil za zaupnico. Žarometi medijske pozornosti bodo usmerjeni predvsem na senat, ker Kartel svoboščin v zgornjem domu italijanskega parlamenta nima večine, imenovanje nekaterih senatorjev za podtajnike pa je še ošibilo njegovo številčno moC. Poleg tega vlada zelo verjetno ne bo mogla računati niti na podporo ideologa Severne lige Gianfranca Miglia. Priletni politolog, ki je vnet zagovornik federalizma, vladi in lastni stranki zameri mlačnost do načrtov za federalno ureditev Italije, užaljen pa je tudi zato, ker so ministrstvo za ustavne reforme dosodili Fran-cescu Speroniju in ne pa njemu. Bossi je svojemu ideologu vCeraj iz Turina že odgovoril z očitkom, da postavlja problem stolčkov, in dodal, da federalizem paC nima stolčka. »Razumem, da je Miglio malce jezen, ker ni postal minister,« je izjavil Bossi, »vendar nam ne more očitati, da nismo branili njegove kandidature, na katero sta tako Berlusconi kot Fini postavila veto.« Zaradi številčne šibkosti vladne koalicije v senatu, li-derji Kartela svoboščin dvorijo neodvisnim in doživljenjskim senatorjem in si skušajo zagotoviti podporo Ljudske stranke. Ta je sicer razdvojena, ker levo krilo odločno nasprotuje Berlusconijevi vladi, medtem ko bi bilo desno pripravljeno vsaj na tehnično podporo. Toda tudi voditelja tega krila, Rocco But-tiglione in Roberto Formigoni sta Kartelu svoboščin zamerila preoster pritisk in grožnjo s predčasnimi volitvami, Ce bi vlada ne dobila zaupnice v se- natu. Poleg tega pa tudi Ljudski stranki ni bilo všeC, da je večina izvolila za predsednika senatnega odbora za parlamentarno imuniteto svojega predstavnika, medtem ko ga je doslej vedno vodil predstavnik opozicije. Kartel svoboščin je v podobni situaciji kot v samem začetku mandatne dobe, ko je bilo treba izvoliti predsednika senata. Vladni koaliciji je tedaj v Četrtem krogu uspelo izvoliti svojega kandidata Carla Scognami-glia, kar je Silviu Berlusconiju dejansko odprlo duri palaCe Chigi. Tokrat pa se bo moral premier pošteno potruditi, da bo dobil zaupnico. VCeraj je mu je »pomoč v sili« obljubil tudi senator Cossiga, ki se sicer ne prišteva v večino (opredelil se je za liberalsocialista) in se namerava vzdržati, vendar ne izključuje možnosti, da po potrebi odda tudi pozitivni glas. MILAN / OBOROŽEN JE BIL DO ZOB Iz obupa začel ropati MILAN - Ko so mu agenti ukazali, naj stopi iz avtomobila, je Ze priletni moški ubogal in odprl vrata svojega »fiata 500«. Bistremu oCe-su 27-letnega Maurizia Fontija pa ni ušlo, da je eno roko imel v žepu: bliskovito se je pognal vstran in si tako rešil življenje. Moški je namreC dvakrat ustrelil proti njemu in ga tudi ranil. Kot so kasneje ugotovili v bolnici, ga je krogla zadela v brado in pod pazduho ter se ustavila samo štiri centimetre od hrbtenice. Čeprav je bil ranjen, je Fonti skupaj s svojima kolegoma odgovoril na ogenj. Napadalec je poskušal pobegniti in še nekajkrat ustrelil proti agentom ter radovednežem, ki jih je priklicalo streljanje. Naposled so ga le prijeli in morali celo braniti pred razjarjenimi mimoidočimi, ki so mu hoteli soditi kar na cesti. Kasneje so ugotovili, da je napadalcu ime Antonio Scomersich in da je po rodu Istran. Živel je sam v nekem skromnem stanovanju, ki ga je moral zapustiti. Mali avtomobil je bil dejansko njegov dom. Pred nekaj dnevi je opravil prvi rop v svojem življenju: iz nekega kinematografa je odnesel 300 tisoč lir, a v časopisju je zatem prebral, da se je polastil 800 tisoC lir. To mu očitno ni slo v račun. V avto je naložil opremo »posebnega agenta« (umetne brke, izkaznico z napisom »Ras«, itd.) ter pravi arzenal: sedem pištol ter veC doma izdelanih roCnih bomb. Podal se je do omenjenega kinematografa in od blagajničarke zahteval, naj mu vrne pol milijona lir, ki mu je »manjkal«. Blagajničarka ga sploh ni hotela poslušati, a lastnik ga je prepoznal in poklical agente. Scomersicha so odpeljali na komisariat, kjer pa ni odprl ust. Obtožbe na njegov račun so težke, saj ga med drugim dolžijo večkratnega poskusa umora. Ranjenega agenta so v bolnico sprejeli s pridržano prognozo, vendar kaže, da ni v smrtni nevarnosti. Biondi: Nisem proti Di Pietru RIM - »Prav nic nisem hotel polemizirati z Di Pietrom in z njim se tudi strinjam, da je treba preprečiti nevarnost brisanja kazni za podkupninske in korupcijske zločine. Toda prepričan sem, da mora vsakdo opravljati svojo funkcijo, javni tožilec oblikovati obtožnice, sodniki izdajati razsodbe, parlamentarci delati zakone, ministri pa jih izvrševati.« Tako je povedal novi pravosodni minister Alfredo Biondi v pogovoru s Časnikarji, ki so ga vCeraj spraševali, kaj je nastalo med njim in milanskim javnim tožilcem Antoniom Di Pietrom, junakom preiskav »Čistih rok«, katerega je Biondi predvčerajšnjim posredno ošvrknil, ceš da je šel »na službeno potovanje delat proglase«. Di Pietro je namreC v Hong Kongu, kamor je šel zaradi svojih preiskav, pred dnevi izrazil bojazen, da ne bi v Italiji z amnestijo ali s kakim podobnim ukrepom razrešili vsake krivde tiste, ki so vpleteni in podkupninskih in korupcijskih aferah. Biondi je vCeraj sicer potrdil, da je treba italijanski sodni sistem racionalizirati na način, da bi bolje opravljal svojo dolžnost. Prav to je pri nekaterih vzbudilo dvom, za kakšno racionalizacijo pravzaprav gre. Predsednica združenja sodnikov Elena Paciotti je v izjavi za tisk sicer priznala, da mora za zakone poskrbeti parlament, vendar je poudarila, da imajo tudi sodniki pravico, da se o svojih strokovnih zadevah izražajo. V polemiko je včeraj nadalje posegel milanski sodnik Gherardo Colombo in izrazil solidarnost svojemu kolegu Di Pietru ter potrdil namero milanskih in drugih sodnikov, da pridejo podkupninskim in korupcijskim aferam do dna. Tudi jezuit p. Ennio Pintacuda, »duhovni vodja« gibanja La Rete, se je na nekem posvetu postavil na stran Di Pietra. GLASBA / NA POBUDO ZVEZE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV V Rodiku odkrili nagrobni spomenik skladatelju in zborovodji U. Vrabcu Obsežno delo Ubalda Vrabca bo treba še raziskati in ovrednotiti RODIK - VCeraj pod veCer so na pokopališču v Rodiku odkrili nagrobnik skladatelju in zborovodji Ubaldu Vrabcu, ki je v tej idilični kraški vasici našel svoje zadnje domovanje. S tem je bila kronana pobuda Zveze cerkvenih pevskih zborov za nabirko, kateri so se odzvali številni posamezniki, društva in oigani-zacije: Slovesnost se je začela z mašo v rodiški cerkvi, med katero je združeni mešani pevski zbor iz zamejstva pod vodstvom Aleksandre Pertoto-ve, pel Vrabcevo Četrto in dele Pete maše, domači moški zbor pod vodstvom Edija Raceta pa je zapel dve VrabCevi nabožni skladbi. Spomin na Ubalda Vrabca skladatelja, zborovodjo, pronicljivega kritika in pisca, družabnega in svojevrstnega človeka, je v imenu ZCPZ obudil prof. Zorko Harej in v italijanšči- ni prof. H. Mamolo. Dolg sprevod se je nato podal na pokopališče, kjer je po blagoslovitvi nagrobnika v obliki stilizirane lire (foto D. KrižmanCiC), domači zbor zapel pesem Slovenec sem in Vrabcevo Zdravljico, v imenu Društva slovenskih skladateljev pa je spregovoril podpredsednik Maks Strmčnik. Med drugim je dejal, da Vrabcevo obsežno in raznoliko skladateljsko delo še vedno ni do kraja raziskano in ovrednoteno, kar da bo treba popraviti. K nagrobniku je delegacija Glasbene matice iz Trsta položila venec z narodnimi barvami. Med številnimi udeleženci odkritja nagrobnika iz Rodika in drugih primorskih krajev, predvsem pa iz zamejstva, je bil tudi zunanji minister R. Slovenije Lojze Peterle. j.k. ITALIJA / ODNOSI DO MANJŠIN Grška manjšina v Kalabriji zahteva od Italije zaščito Grška skupnost se jhe naselila na Apeninskem polotoku pred 2.500 leti - Njene zahteve prvič podprla tudi Grčija BOVA MARINA - Med številni jezikovnimi manjšinami, ki živijo v Italiji, je grška skupnost v Kalabriji verjetno najstarejša, saj se je v teh krajih naselila pred veC kot 2.500 leti. Ves ta Cas je grška manjšina ohranjala svoj jezik in kulturo, vendar se območje poznanja jezika in njegove rabe v Kalabriji in tudi v sosednji Apuliji stalno krci. Problem in perspektive te skupnosti so bile teme tridnevnega zasedanja, ki se je končalo včeraj na območju občine Bova Marina v Kalabriji. Tu je bil prvi strokovni posvet o tej skupnosti sploh, imel pa je tudi nekatera izrazito politična obeležja. Morda najmarkantnejše obeležje zadeva vprašanje, ki je samo posredno v zvezi z vsebino zasedanja. Tokrat se je namreC grška vlada prvič uradno opredelila za zaščito te skupnosti in atensko zunanje ministrstvo je prevzelo pokroviteljstvo nad zasedanjem. V Bovi je bil prisoten grški veleposlanik v Vatikanu in grški konzul v Neaplju s pooblasti- lom veleposlaništva, prišel je tudi ciprski veleposlanik v Rimu, ki je z ognjevitim posegom vzbudil veliko odobravanje. Njihova prisotnost je pomembna predvsem zaradi stanja v Grčiji, ki dosledno zanika obstoj manjšin na svojem ozemlju in se je doslej izmikala javnemu priznanju grške manjšine v Italiji. Na ta dejstva je prisotne diplomate opozoril predstavnik Evropskega urada za manj poznane jezike, ki je dejal, da v Grčiji živi pet manjšin, brez kakršnekoli zaščite. ' Kar pa zadeva Grke v Kalabriji bo paC njihovo preživetje odvisno predvsem od njihove volje. Ta pa je res velika in uživa tudi podporo krajevnih oblasti. To velja za občine, ki so sprejele vrsto pomembnih ukrepov, tako na normativni ravni (statuti) kot tudi na praktični (dvojezična imena ulic in ustanovitev znanstvenega inštituta), za šole, ki uvajajo pouk grščine, pa tudi za širšo politično raven od dežele do krajevnih poslancev, ki si prizadevajo za vrednotenje grškega jezika in kulture. t f' TRST Ponedeljek, 16. maja 1994 'l ŽjvjlNA ZAŠČITA / OB ODPRTJU SEDE2A V GABROVCU Za sporazum med Slovenijo in Italijo Predlog iznesel Bojan Ušeničnik Dvodnevna operativna vaja civilne zaščite na območju Volnika v zgoniški °bcini se je zelo dobro iztekla in po Mnenju udeležencev dosegla vse zastavljene cilje. Simulirali so gašenje Požara in iskanje Štirih pogrešanih oseb (skrile so se med vegetacijo na razlic-Rih točkah), ki so jih izsledili s pomočjo desetih izurjenih psov. Namišljenim ranjencem so nudili prvo Pomoč in jih prepeljali z reSilcem do bolnišnice. Pri Široko zastavljeni akciji je sodelovalo kakih 250 prostovoljcev civilne zaSCite, gasilskih enot in radioamaterjev iz vseh občin tržaške pokraji-ne. iz Tržiča, iz Ronk in iz Sežane. Po zaključku vežbanja so v obnovljeni stavbi »Staluna« v Gabrovcu vCeraj dopoldne slovesno predali namenu sedež zgoniške službe za civilno zaščito, ki naj bi postal operativni center civilne zaščite za celotno kraško območje. Poleg zgoniške županje Tamare Blazina so o pomenu te pobude m o koristnosti obmejnega povezo-vanja tudi pri varstvu narave pred Požari in drugimi naravnimi nesrečami spregovorili načelnik republiškega staba za civilno zaščito Slovenije Pojan Usenicnik, deželni odbornik za krajinsko načrtovanje Paolo Ghersina m deželna odbornica za civilno zaščito Anna Sdraulich (gabrovski sedež je namreč finansirala tudi deželna upravi, sicer pa so se slovesnosti udeležili poleg številnih drugih uglednih gostov še župani vseh ostalih petih °bcin v tržaški pokrajini. Osrednji govor je imela seveda županja Tamara Blazina. Poudarila je globok pomen civilne zaSCite za katerokoli skupnost, v njenem okviru pa še posebej izpostavila nenadomestljivo vlogo prostovoljcev, v tem primeru kajpak domačinov. Slednjih je približno petdeset in temeljito poznajo svoj teritorij, zato je njihovo delo Se toliko bolj dragoceno. Poleg s tradicionalno protipožarno službo se bavijo s CišCenjem klancev in podobnim, tako da praktično omejujejo možnosti ognjene stihije. Z gabrovskim sedežem so konCno dobili lasten prostor, ki pa bo v perspektivi postal, kakor smo zapisali že uvodoma, operativni center za celovito kraško območje. Tamara Blažina je tudi podčrtala važnost preventivnih posegov, kakor je na primer načrtovanje očiščevalnih akcij. Bojan Ušeničnik je izrecno zagotovil, da hoCe Slovenija na področju civilne zaščite še naprej tesno sodelovati s Fur-lanijo-Julijsko krajino, in sicer v sklopu delovne skupnosti Alpe-Jadrana, a ne samo to. Slovenija, je pripomnil, namerava celo podpisati ustrezno mednarodno konvencijo z italijansko državo. Podrobnosti o poteku dvodnevne akcije tostran in onkraj Volnika je nanizal deželni koordinator civilne zaSCite Giampaolo Raiter, nakar je zgoniska občinska uprava podelila vsem udeležencem teh uspeSnih vaj spominsko ploSCo. Nazadnje je bilo v Zgoniku skupno kosilo, ki so ga pripravili udeležencem krajevni prostovoljci. (B) v PETEK NA VELESEJMU ZAKLJUČNA PRIREDITEV Kampanja za resiklažo odpadkov se je obnesla Nagradili bodo šolarje, ki so se udeležili natečaja V Kongresnem centru Sejmišča pod Montebel-(°® bo v petek, 20. maja, 0b 10. uri zaključna prireditev v okviru kampanje 2a osveSCanje mladih in odraslih s problemom reciklaže in ponovne upora-d® odpadkov. Kampanjo je sprožila Pokrajina, speljal Pa Laboratorij znanstvene-§a imaginarija s pomočjo dolskega skrbništva. Na Prireditvi bo govoril izredni komisar Pokrajine dr. Nazzurco, nato pa bodo Nagradili Solarje, ki so se odlikovali pri natečaju na Jorno »Cilj okolje: in kaj iahko ti narediš?«. Nabrežina: pokvarjeni bus Občina Devin Nabrežina sporoča, da je občinski šolabus s tablico TS 248185 trenutno v okvari. Zaradi navedenega bo danes prevozna služba, ki jo opravlja zgoraj navedeni šolabus do osnovnih šol z italijanskim in slovenskim uCnim jezikom v. Nabrežini, Devinu, Sesljanu, Ribiškem naselju in v občinskih otroških vrtcih s slovenskim uCnim jezikom v Mavhinjah in Sempolaju prekinjena za jutranjo vožnjo. Zagotovljen bo povratek, saj bodo v jutranjih urah izvedena vsa potrebna popravila. Za dopolnilne informacije se lahko obrnete na urad za šolstvo (tel. 6703207), oziroma na pristojna ravnateljstva osnovnih in srednjih šol. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Cose preziose«; r. Stephen King. GRATTACIELO - 18.00, 20.00, 22.00 »Cronisti d’as-salto«, i. Robert Duval, Glenn Glose, Michael Kea-ton. MIGNON - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Propo-sta oscena«, i. Milly D’Ab-braccio, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. EDEN - 15.30 - 22.00 »Le grandi tette della dottores-sa«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »My Life - Que-sta mia vita«, i. Michael Keaton, Nicole Kidman. ALCIONE - 19.30, 22.00 »II rapporto Pelican«, i. Ju-lia Roberts, Denzel Wa-shington. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Maniaci senti-mentali«, r. Simona Izzo, i. Ricky Tognazzi, Barbara De Rossi. RADIO - 15.30 - 21.30 »Orgasmo bestiale«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. □ OBVESTILA TPPZ PINKO TOMAŽIČ -OBVESTILO ! Vsi pevci, orkestrasi in recitatorji bomo v petek, 20. t. m., ob 20. uri nastopali v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Koncert bo v okviru festivala prenoviteljev komunistične partije. KRUT sporoča, da deluje svetovalna zdravniška služba za sploSno rehabilitacijo in zdravljenje v naravnih zdraviliščih enkrat tedensko in sicer ob torkih od 17. do 19. ure, oz. ob sredah od 9_. do 11. ure. Interesenti se lahko naročijo na tel. St. 360072 oz. direktno na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, vsak dan, razen sobot, od 9. do 13. ure. SKD I. GRUDEN obveSCa, da se nadaljuje vpisovanje za poletno srediSCe 2IV ZAV, ki bo od 18. do 30.julija na igriSCu SD Sokol v Nabrežini. Vsa potrebna pojasnila na tel. St. 200620. KMEČKA ZVEZA obveSCa, da je v teku akcija za zbiranje podpisov za predstavitev zakonskega predloga ljudske pobude, ki ga je izdelala Italijanska konfederacija kmetov. Namen predloga je zaščita ozemlja in naravnih virov, ki je smatrana tudi kot sredstvo za ovrednotenje etičnih manjšin. Glede na važnost pobude Kmečka zveza vabi elane in nečlane, da množično podprejo omenjeno pobudo. Urniki za zbiranje podpisov so Se od 14. 30 do 17.30; za občino Devin- Nabrežina: v tajništvu vsak dan od 9. do 11. ure; za občino Repenta-bor: v tajništvu ob Četrtkih in sobotah od 11. do 13. ure ter za občino Zgonik: v tajništvu ob torkih, sredah in petkih od 11. do 13. ure. SKUPINA SONČNI ZAREK pri Zadružnem centru za socialno dejavnost prireja tudi letos od 29. avgusta do 9. septembra dvojezični poletni center pri morju in sicer v Brojnici pri Križu. Pobuda je namenjena otrokom s posebnimi težavami. Vpisovanje je odprto vsem, ki si želijo morja, sonca in prijetje družbe. Z morebitne informacije ali vpisovanje tel. na St. 360324 ali 360072 od 9. do 13. ure. GODBENO DRUŠTVO PROSEK ob priliki 90-letni-ce ustanovitve bo priredilo razstavo. Zato poziva vse, ki imajo razne slike, transparente in gradivo, ki zadevajo delovanje godbe naj ga prinesejo ob torkih in petkih od 20.30 do 22. ure v SoSCe-vo hišo na Proseku. PLESI-PLESI. VeCerni izleti v najboljša deželna plesišča. Informacije pri Acli, tel. St. 370525 po 10.30 in 17.30 in na St. 380100, Ul. sv. Frančiška 4/1-stop.A. EKOLOŠKI CENTER A.N.ITA. prireja teCaj telesnega in duševnega izražanja s Anno Colombo. Za vpisovanje in informacije tel. od 14. do 18. ure na St. 301012 (Sabina). RAZPIS NAGRADE DR. FRANE TONČIČ 1994 - Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič v Trstu razpisuje letno nagrado dr. Frane Tončič, ki ima namen vzpodbuditi slovenske vi-sokosolce v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Letos bosta iz fonda, Ce bodo okoliščine to narekovale, podeljeni dve nagradi po dva milijona lir, ena namenjena diplomski študiji s področja humanističnih ved, druga pa s področja eksaktnih ved. V poSev pridejo disertacije, ki so sklenile kandidatov univerzitetni Študij v enem od rokov akademskega leta 1992/93. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje Študije najkasneje do 30. septembra t.l. Narodni in Studijski knjižnici v Trstu, ul. Sv. Frančiška 20/1. NA FESTIVALU TISKA SKP bo jutri, ob 20.30, predstava ”Kaj se dogaja za kulisami” gledališke skupine "Della Rosa”. PRIREDITVE VCERAJ-DANES Danes, PONEDELJEK, 16. maja 1994 JANEZ Sonce vzide ob 5.33 in zatone ob 20.30 - Dolžina dneva 14.57 - Luna vzide ob 10.22 in zatone ob 00.54. Jutri, TOREK, 17. maja 1994 JOŠT , . LEKARNE Od ponedeljka, 16., do nedelje, 22. maja 1994. Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Zavije - Ul. Flavia 89. ZGONIK (tel. 229377) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8 (tel. 634144). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVI-TA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.15, 21.00 »Schindler’s list«, r. Števen Spielberg. EKCELSIOR - 18.15, 20.15, 22.15 »Mr. Hula Hoop«, i. Paul Newman. EKCELSIOR AZZURRA -18.20, 20.10, 22.00 »L’infer-no«, r. Claude Chabrol. NAZIONALE 1- 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una pallottola spuntata 33 e 1/3 -LTnsulto finale«, i. Leslie Nielsen. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.15, 20.15, 22.15 »Coppia d’azione«, i. Kathleen Turner, Dennis Quaid. NAZIONALE 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Impatto imminente«, i. Bruce VVillis. sledeči: za občino Trst: tajništvo na L.go Granatieri St. 2/1. nadstr., soba St. 214 ob ponedeljkih, Četrtkih in sobotah od 10. do 12. ure; za občino Dolina: v tajništvu vsak dan od 8. do 11. ure; za občino Milje: v tajništvu vsak dan od 8.30 do 11.30, ob ponedeljkih.in sredah pa DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo ponedeljkov večer, 16. t. m., z začetkom ob 20.30, posvetilo problematiki krajevnega zgodovinopisja. Sodelovala bosta Kristina Kovačič in Ivan ArtaC, avtorja dveh novejših del o Banih in openski župniji. POD POKROVITELJSTVOM TRŽAŠKE OBČINE, PRO LOGO - Prijatelji rajona Sv. Ivana prireja KONCERT ZA MIR v sredo, 18. t. m., ob 18. uri v gledališču pri Sv. Ivanu, Ul. S. Cilino 101. Nastopili bodo otroški pevski zbori Vrabcici - begunci iz Bosne pod vodstvom Be-sima Spahica, Pueri Canto-res - Piccolo coro San Gio-vanni pod vodstvom Edoar-da Heibarja in Kresnice od Sv: Ivana pod vodstvom sestre Karmen. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom. V petek, 20. t. m., ob 20. uri srečanje na temo: POLITIKA IN MORALA. Gost večera dr. Vekoslav Grmič, naslovni škof in prof. teologije v Mariboru. Vabljeni! GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na 8. izvedbo PROMENADNIH KONCERTOV na trgu v Ric-manjih v nedeljo, 22. maja, ob 17. uri. Nastopata Pihalni orkester - Marezige in Banda civica ”Citta di Mon-falcone” - Tržič. V primeru slabega vremena bo koncert v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Vabljeni! KOORDINACIJSKI ODBOR UPOKOJENK ZA FJK prireja v Četrtek, 26. t. m., ob 9. uri v veliki dvorani tržaške trgovinske zbornice, Ul. S. Nicolo razgovoma temo KDAJ IN KAKO - PRAVILNA UPORABA ZDRAVIL. Sodelujeta geriatra dr. Silvia Pierotti in dr. Danijel Zerial. Vabljeni vsi! ^_____________izleti ZVEZA UPOKOJENCEV SPI CGIL Nabrežina vabi na socialni izlet nedeljo, 29. t. m. v Lonzano - Dolegna del Collio. Rezervacije na sedežu SPI CIGL Nabrežina 103, tel. št. 200036 ali 200007 Bortoletti Ida. DRUŠTVO NARAVOSLOVCEV IN TEHNIKOV T. PENKO priredi v nedeljo, 22. t. m. strokovno-vodeno ekskurzijo po Gorjancih in Podgoju. Odhod ob 6.45 izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Prevoz z lastnimi sredstvi. SKD PRIMOREC obvešča, da je Se nekaj prostih mest za izlet v Rezijo v nedeljo, 22. t. m. Za vpisovanje tel. na št. 212387 ali 212811. MALI OGLASI OSMICO je odprl v Sliv-nem Maks Kralj. OSMICO je odprl Jožko Škrk - Salež 61. OSMICO sta odprla Wal-ter in Nini Pertot (Spelni) -Nabrežina St. 10. OSMICO je odprl Mario Milic, Repnic 39. OSMICO ima odprto Jožef Kukanja - DevinSCina 1. OSMICO ima odprto Ferfolja v Medje vasi. Toči belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO ima odprto Stanko Milic v Zgoniku. OSMICO odpreta Boris in Pepi Sancin (Sarnek) v Dolini. Točita belo in črno vino. OSMICO ima Livio v Sti-vanu. OSMICO ima odprto Zoran v Ricmanjih. OSMICO ima Anton Peta-ros, Boršt 46. OSMICA pri Piščancih! Silvano Ferluga vabi prijatelje in goste na pokušnjo malvazije, rebule, bržanca in refoska. OSMICO ima odprto Alojz Kante, Praprot 18. UGODNO prodam kamenje za suhozid. Tel. v jutranjem Času na St. 212289. PRODAM renault R14, taksa plačana do konca leta, po zelo ugodni ceni. Tel. st. (040) 212823. PRODAM motorhome Mercedes, prevoženih 39.000 km, Sest ležišč, v zelo dobrem stanju, full optio-nal , vleCni kavelj, za 25.000.000 lir. Tel. ob urah kosila ali večerje na St. 212300. PRODAM fiat panda 750 CL rdeCe barve, letnik '89 za 4.500.000 lir. Telefonirati v večernih urah na St. 228338. V NABREŽINI v stari vasi se je izgubila vodna želva. Najditelja prosimo, da se javi v knjigarni TerCon ali tel. na St. 200926. DAJEMO v najem trosob-no stanovanje na Proseku za krajše obdobje. Tel. St. 200115. Opravičilo Metki »Ibrt Tahir... prenovljena oseba...« je v uvodu spisa, ki ji je prinesel zlato Cankarjevo nagrado, zapisala dijakinja znanstvenega liceja Prešeren Metka Udovič. Odlomek iz spisa smo objavili vCeraj na 16. strani skupno s fotografijo. Elektronski škrat pa nam jo je pri tem pošteno zagodel: Metko je spremenil v »prenovljeno osebo«, ki Metka to ni. »Zlata« dijakinja piše v spisu tudi o »dvomih in vprašanjih«. Da ne bo veC nobenega dvoma, in da ne bo nepotrebnih »nevšeCnih« vprašanj sošolcev in znancev, objavljamo sliko z nagrajevanja s »pravo« Metko Udovič (desno). Seveda, z našim globokim obžalovanjem in opravičilom. Rl. CO-CAR RABUIEZ VILIČARJI novi - diesel - elektronski - rabljeni z garancijo Tel. 040/232680 - fax 040/231417 Telefon v Kopru: 066/25970 (gospod Gani) ____VOLITVE / ODLOČITVE VERIFIKACIJSKE KOMISIJE_ Fona Italia izključena iz petih rajonskih svetov Še hujše v Grodežu: dve listi povsem izločeni z volitev .Marko Marinčič Gibanje Forza Italia ne bo moglo sodelovati s svojimi listami na volitvah za obnovo petih rajonskih svetov v Gorici. Tako je v soboto zveCer odločila verifikacijska komisija, ki je pod vodstvom predsednika goriškega sodišča dr. Delfina preverjala formalno ustreznost predloženih list glede na predpise. “Spodrsljaj”, ki je prvo stranko v Gorici na nedavnih političnih volitvah stal izključitev iz petih od devetih rajonov, kjer je Forza Italia nameravala predstaviti sveje kandidate, zadeva nespoštovanje pravil o sorazmerju med kandidati obeh spolov. Po zakonu mora biti na vsaki listi vsaj tretjina kandidatov vsakega spola. Ker so .navadno moški številnejši, je ta norma usmerjena v zagotavljanje vsaj tretjinske prisotnosti žensk. 2e občinski funkcionarji in nato sodniki so presodili, da je treba upoštevati to določilo tudi pri sestavi list za rajonske svete. Forza Italia v petih rajonih (Standrež, LoCnik, Rojce, Podturn-Sv. Ana in Mestno središče) ni spoštovala tega predpisa, zato je komisija zavrnila njene liste. Predstavniki Forza Italia so napovedali priziv. Sklicujejo se na neko drugo določilo, po katerem naj bi bila na listah dovolj Četrtina žensk. Predpis o tretjini, ki ga je uvedel novi volilni zakon, po njihovi oceni ne bi smel veljati za rajonske svete, kjer bo glasovanje še po starem proporcnem sistemu. Zaenkrat vsekakor velja odločitev komisije, ki je še razredčila že itak nepopolno prisotnost list po rajonih. V vseh desetih mestnih rajonih so se predstavile samo liste Progresistov, Zelenih in Nacionalnega zavezništva. V osmih rajonih bo prisotna tudi Ljudska stranka, v sedmih lista Cittadini per ITsontino, v šestih Severna liga, v štirih pa Slovenska skupnost in Forza Italia. Nekaj težav je z verifikacijsko komisijo imela tudi Slovenska skupnost, ki je nekatere kandidate predstavila za občinski svet in hkrati za dva rajona, kot je doslej dopuSCal zakon. Letos pa je prevladalo ožje tolmačenje, po katerem sta možni največ dve kandidaturi. Da bi stranka ohranila svoje liste za rajonska sveta v Podgori in Severni mestni Četrti, je zato njen predstavnik umaknil z liste za občinski svet štiri kandidate, ki bodo kandidirali samo za rajone. To so Robert Cotič, Niko Klanjšček, Alex Pintar in Myrta PodveršiC. Se bolj kot v Gorici pa je preverjanje list privedlo do “političnega potresa” v Gradežu, kjer dve listi (in dva županska kandidata) tvegata izključitev. To sta na- predna lista Alleanza per Grado, ki je za župana kandidirala pokrajinskega tajnika DSL Ales-sandra Marana in neodvisna lista Insieme per Grado, ki za prvega občana predlaga predsednika gradeške turistične ustanove Alessan-dra Fellugo. Obe listi so izključili, ker nekateri podpisi niso bili predloženi na polah, kjer bi bili navedeni tudi vsi kandidati. Zato sta listi ostali pod predvidenim številom 80 podpisov. Obe listi se boste seveda pritožili na prizivno sodišče in, Ce bo potrebno, tudi na TAR. Ce bo obveljala sedanja odločitev, bodo v Gradežu tekmovale samo štiri liste: Forza Italia-AN, Severna Liga, PPI in SKP. V goriškem Kulturnem domu se je v soboto zvečer sklenilo letošnje srečanje uCencev in dijakov nižjih srednjih šol Evropa skupaj. Srečanje, ki je že devetič združilo uCence in dijake številnih šol na Goriškem z vrstniki iz dežel Alpe Jadran, je tudi letos izzvenelo kot praznik mladosti in klic k prijateljstvu in sožitju med narodi, ki ga je mogoCe •utrjevati s spoznavanjem že v mladih letih. Na sobotnem veCeru, ki je sklenil niz štirih večerov petja, recitacij, gledaliških in drugih nastopov, so v mednarodni zasedbi nastopajočih sodelovali tudi dijaki slovenske nižje srednje šole Ivan Trinko, ki so se pod vodstvom prof. Stanka Jericija predstavili s kakovostnim pevskim programom. Na Battistijevem trgu v Gorici bo danes ob 11. uri tradicionalna slovesnost ob dnevu avtomobilista, na kateri bodo med drugim nagradili najboljše uCence na letošnjem natečaju prometne vzgoje in njihove učitelje. NateCaj za uCence 4. in 5. razredov goriških osnovnih šol je bil letos že 29. Priredila ga je goriška občina v sodelovanju z Avtomobilskim klubom, Kmečko banko in zavarovalnico INA. Udeležilo se ga je 432 uCencev in učenk iz 30 razredov, ki so po predavanjih učiteljev in mestnih redarjev sredi aprila polagali izpite iz teorije. V prvih dneh maja so sledile še praktične preizkušnje v vožnji s kolesom po nalašč za to priložnost urejeni progi pri zavodu Lenassi. Petnajstim najboljšim med uCenci bodo danes dopoldne podarili gorsko kolo, poleg tega pa so na spisku nagrad še pokah in kolajne. Na Battistijevem trgu bo ob nagrajevanju uCencev tudi vsakoletni blagoslov službenih vozil sil javnega reda in reševalnih služb. r VOLITVE / ZA UGLADITEV NESOGLASIJ Z LS n Liga: Mi smo za prosto cono Goriški ligoši gledajo na problem drugače kot videmski •Goriška Severna liga je vCeraj s sporočilom za tisk zavrnila namige, da se deluje za odpravo goriške prošte cone. Liga se pritožuje zaradi poskusov instrumentalizacije njenih stališč in zainteresiranih obtožb političnih nasprotnikov, Ceš da se gibanje ne zavzema za ohranitev goriške proste cone. »Da bi bilo vsega tega konec, hočemo jasno in dokocno poudariti, da je naš odločen namen braniti institut goriške proste cone in še posebej ohranitev dosedanjih kontingetov bencina po znižani ceni, ki predstavlja nenadomestljivo pomoč za ozemeljsko in gospodarsko prizadeto območje.« Goriška Severna liga tudi zagotavlja, da bo to svojo obvezo do mesta zagovarjala na vseh ravneh, od lokalne in deželne do vsedržavne in to v skladu z dogovorom o volilnem sodelovanju z Ljudsko stranko in gibanjem Gorizia 2000. S tem pojasnilom skuša torej Severna liga odstraniti enega glavnih kamnov spotike v sredinskem zavezništvu, ki ga je oblikovala skupaj z Ljudsko stranko. Vprašanje je, koliko je to stališče goriške Severne lige v sozvočju s stališči videmskih predstavnikov istega gibanja in Se posebej poslanca Roberta Asquinija, ki je bil prav te dni imenovan za podtajnika za finance v Berlusconijevi vladi. Asquini je namreč ponovil svoje znano stališče v prid razširitvi ugodnosti proste cone na vso deželo, kar bi v najboljšem primeru povzročilo občutno podražitev bencina proste cone na Goriškem, v najslabsem pa bi celo tvegali popolno odpravo proste cone. GORICA / SREČANJE EVROPA SKUPAJ Učenci in dijaki gradijo novo Evropo Na štiridnevnem srečanju šolarjev dežel Alpe Jadran prispevek k spoznavanju in sožitju Pevski zbomižje srednje šole Ivan Trinko (foto Studio Reportage) i-Tnagrajevanje učencev^— Gorska kolesa najboljšim na izpitu prometne vzgoje Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-77966 l'l, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.300 LIT-50 SIT PrednaroCnina za Italijo: 300.000 LIT velja do 31. L 1994 Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG GORICA / MALO STOJNIC IN KUPCEV Tokrat malo zanimanja za dobrodelno prodajo rabljenih predmetov Zamisel je bila hvalevredna, izvedba pa ne rav^ no posrečena. V mislih imamo sejem starih predmetov, ki so si ga omislili pri združenjih industrij-cev in malih industrijcev, da bi z izkupičkom finansirali humanitarno združenje AISM (Associazione Italiana per la Sclerosi Multipla). Pred goriškim županstvom je včeraj bila le pešCica stojnic, pa tudi kupcev ni bilo prav veliko. Upati je, da bo uspešnejša prireditev prihodnjo nedeljo, ko zveza UISP priredila kolesarsko vožnjo “Bicincitta” iz Pev-me skozi obe Gorici, v Brda in nazaj. Izkupiček bodo namreč namenili prav združenju AISM. Na sliki (foto Studio Reportage) včerajšnji sejemCek KINO GORICA VITTORIA 17.40-19.50-22.00 »My life«. Nicole Kidman in Michael Kea-ton. Ozv. Dolby stereo. CORSO 18.00-22.00-22.00 »Una pallottola spuntata 33 1/3 - L’insulto finale«. I!3 OBVESTItA KMEČKA ZVEZA nudi strokovno pomoC pri izpolnjevanju davčnih prijav. Uradi v Ul. Malta 2 so odprti ob delavnikih od 8. do 12. ure (tel. 531644). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO vabi na 5. redni občni zbor, ki bo v soboto, 28. maja, ob 16. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. ZSSDI IN ZDRUŽENI MLADINSKI EKIPI MLADOSTI IN SOVODENJ priredijo nogometni kamp od 25. junija do 3. julija na Rogli. Pokrovitelja sta Nogometna zveza Slovenije in nogometna šola “Braneta Oblaka”. Pojasnila: Dario Frandohc (tel. 78158) in Zdravko Kuštrin (tel. 882523). VCERAJ-DANES V tednu od 8. do 14. maja OKLICI: delavec Alfonso Nazzaro in delavka Sabina Bisiani, trgovec Adriano Gravner in prodajalka Patri-zia Žigon, financar Massi-miliano Palumbo in študentka Maria Rita Casinelli, industrijec Cesare Fumo in uslužbenka Laura Collini. finančni izvedenec Renzo Di Piero in uslužbenka An-tonietta Montinaro, atlet Stefeno Turchetto in delavka Adriana Grotto, funkcionar Vittorio Tallandini in trgovka Michela Del Vento, delavec Tullio Querini in Študentka Sara Pinto. POROKE: uslužbenec Gianluca Rosati in bolničarka Livia Petrussa, delavec Alberto Saveri in hišna pomočnica Tiziana Mo-ser. E LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO’, Ul. I Mag' gio 94, tel. 790338. j^OT V JEMENSKO VOJNO Od Džibutija doAdna Plovba čez Adenski zaliv je preizkus potrpežljivosti ■ na krovu patah KAHNAMA - Po mučnih 28 plovbe od Džibutija do dna na tesni arabski bar-, ’ nas je Sest novinarjev oneno ugledalo kopno in upalo, da nam bodo jemen-s e oblasti dovolile vstopiti vdržavo. »V tej deželi je vojna, vse uas bodo pobili,« nam je v arabščini Cez krov kričal pristen kapitan. Aden smo zagledali 13. maja ob sončnem fahodu, vendar posadka ni otela slišati niti besede o em, da bi vpluli v adensko Pristanišče, Ce ne plačamo 0 tisoč ameriških dolarjev. ti je zmešalo? Na tem Čudu noCem prebiti niti ene uoci več,« se je jezil moj ita-tejanski kolega. Vnel se je prepir - krilili smo z rokami ter kričali v arabščini, angleščini, francoščini, italijanšCi-ui in somalšCini, a ne dolgo, te terne se je prikazal pa-teuljni Čoln, ki ga je privabilo svetlikanje z naše barke. Predstavniki jemenskih oblasti za priseljence, obmejni policisti, vojaški predstavniki in najverjetneje tudi pripadniki tajne policije, oboroženi s kalašniko-vi, so hitro in tiho stopili na krov, ločili posadko od novinarjev in zaceli preverjati potne liste. Na srečo je jemenski veleposlanik v Dži-butiju, južnjak, nekaj dni prej oblasti obvestil, da smo na poti v Aden, ker bi radi poročali o državljanski voj-. ni med severom in jugom. Vljudni jemenski uradniki barki sicer niso dovolili vpluti v adensko pristanišče, vendar so nam pomagali strpati se v njihov Čoln, z vso kramo vred. Od Adna nas je delilo samo še nekaj sto metrov morja in z olajšanjem smo zaceli klepetati z jemenskimi orožniki. Na vprašanje, kako je potekala plovba, je eden od kolegov dejal: »Veliko živcev nas je stala, a zato imamo zdaj I- . 'f ADEN, SANA - Voditelji severnega Jemna so vCeraj zavrnili premirje, ki jim ga je v soboto ponudil južni Jemen. Nadaljujejo ofenzivo proti jugu države, in sicer na dveh frontah: pri Daledu, ki je od Adna oddaljen 70 kilometrov, in pri Kurusu, ki lezi 52 kilometrov severozahodno od južnojemenske prestolnice. V odgovor na napredovanje severne vojske so enote južnega Jemna v noči na nedeljo na Sano izstrelile se eno raketo Scud, ki je padla v bližnji vinograd in ni terjala žrtev. Južnojemenske sile so se po včerajšnji izgubi mesta Daleh začele pospešeno pripravljati na obrambo letalskega oporišča Anad, ki lezi 60 kilometrov severno od Adna in je zadnja večja obrambna točka na poti proti prestolnici južnega Jemna. (Agencije) prekrasen pogled na jemensko obalo.« »Nisem prepričan, da je petek trinajstega pravi dan za konec takega podviga,« je zmajal z glavo drugi kolega. Preizkušnja, v kateri je sodelovalo deset Somalcev, elanov posadke, in radioamater, se je zaCela v sredo zveCer. Potem ko je bila za Neznanec podtaknil bombo v gledališču v Tbilisiju TBILISI - Preden so lahko odigrali igro z naslovom Zadnji begunec, je v armenskem gledališču v Tbilisiju odjeknila močna eksplozija podtaknjene bombe, v kateri je bilo ranjenih 16 obiskovalcev predstave, eden od otrok pa je v bolnišnici zaradi poškodb umrl. Policija je posredovala takoj po eksploziji, vendar je našla le ostanke bombe, razmetane igrače otrok in hudo poškodovan zadnji del gledališča, katerega je kmalu nato obiskal tudi gruzinski predsednik Sevardnad-ze. Preiskava o atentatu še poteka. Predstavniki Gruzije in Abhazije so se v soboto dogovorili o premirju in napotitvi enot SND na varnostno območje v Abhaziji. V Tbilisiju se je včeraj zbralo približno ti-soC privržencev nekdanjega gruzinskega predsednika Gamzahurdije in zahtevalo Sevardnadze-jev odstop. (Agencije) nami že ena ura plovbe, se je nenadoma zlomil jambor in vrniti smo se morali v Džibuti. Ker smo po mnenju posadke plačali premalo, smo se morali spet pogajati, in ker smo se vrnili, smo morali dobiti nova dovoljenja za izplutje. Pred tem smo v strahu pred težavami na morju nameravali najeti ladijsko radijsko postajo s somalskim radiooperate-rjem vred; seveda je kapitan temu odločno nasprotoval. »Na morju nam lahko preprosto prerežejo vratove in vzamejo vse, kar imamo. Plen bi bil bajen, saj je vreden približno 25 tisoč ameriških dolarjev,« je dejal sumničavi kolega in nas hotel prepričati o nakupu ducata nožev. Vendar je na koncu večina glasovala proti. Na pot smo se znova podali v Četrtek. Barko je popravil neki Italijan, ki seveda ni pozabil dobro zasoliti cene. Uro po tem, ko smo zapustili Džibuti, se je mu- slimanska posadka posvetila molitvi. Sledil ji je »kat«, med Arabci priljubljen narkotik. Vodja posadke Saed Mohamad je s prstom pokazal na svojo glavo in nam tako pojasnil, da je žvečenje »kata« zanj življenjskega pomena, saj brez njega ne bi bil sposoben krmariti. Barka je prevažala tudi človekoljubni tovor, za katerega je kapitan trdil, da ga je kupil v Džibu-tiju. Izkazalo se je, da so bile vreCe s sladkorjem in rižem del Človekoljubne pošiljke Zahoda za lačne Sudance. Da bi bila mera polna, smo med prečkanjem morja med Afriko in Arabskim polotokom zgrešili smer. Čeprav nas je posadka prepričevala o svojih navigacijskih sposobnostih, smo to neprijetno izkušnjo podaljšali za nekaj ur. Zaradi Čedalje pogostejšega obstreljevanja mesta so vCeraj Aden zapustili štirje moji kolegi - na njihovo žalost po isti poti, kot so prišli. (A. F. R.) MAGDEBURG - Nemška policija, ki je pod pritiskom delovanja neonacističnih skupin, je vCeraj priprla domevnega 19-le-tnega voditelja skupine osemdesetih desničarskih skrajnežev v Magdeburgu.-Nemški politiki so se v soboto ostro odzvali na odločitev policije, ki je razmeroma kmalu po Cetr- bližnjevzhodna turneja ameriškega državnega sekretarja Damask ne verjame, da bo Christopherju uspelo reliti izraeiskosirski spor o Golanu DAMASK - Ameriški ^težavni sekretar VVarren '-‘hristopher je včeraj dopotoval na dvodnevni obi-sk v Damask, kjer se je Pred odhodom v Jeruza-e>n s sirskimi gostitelji Pogovarjal o sporu med tefaelom in Sirijo o Go-aOski planoti, ki jo je tetael zasedel leta 1967. Sirija kot pogoj za ^postavitev dokončnega teteu zahteva popoln umik teraelske vojske s spornega višavja, vendar Izrael, ki tefraja pri delnem oz. potopnem umiku, vedno znova postavlja nove pogoje. Sirski diplomati zato ne skrivajo prepričanja, da ameriški diplomat ne bo spravil sprtih strani. Chri-stopher se je sestal s sirskim predsednikom Hafe-zom Asadom in svojim kolegom Farukom Saro, sprti strani pa naj bi prepričal, da oblikujeta skupno izraelsko-sirsko vojaško komisijo, ki bi pospešila pogajanja. Med obiskom Izraela bo ameriški zunanji minister na svojo željo v torek obiskal tudi Jeriho. VCeraj je v precej napetem vzdušju sinagogo v Jerihu obiskalo 40 židovskih priseljencev, njihov prihod pa je ostro nadzorovala palestinska policija. Na zasedenem območju Gaze se je zgodil še en incident, ko so Palestinci iz vozečega tovornjaka streljali na izraelske vojake v židovskem naselju Morag. Izraelske varnostne sile so na napad odgovorile in pri tem ranile dva Palestinca. Izraelska vojska naj bi se iz arabskih naselij v Gazi umaknila do srede. (Agencije) NEMČIJA / NEONACIZEM Policija je priprla voditelja skrajnežev v Magdeburgu tkovih napadih na priseljence v Magdeburgu izpustila 49 skrajnežev. Nad odločitvijo lokalne policije je osupnil zlasti predsednik VVeizsacker, televizija pa je dogodek komentirala: »Kje se bodo skrajneži v prihodnjih dneh znova pojavili in nadaljevali svoje nasilje?« Policija se pred kritikami brani, Ceš da za aretacijo ni imela pravne osnove. Prav tak argument javnosti ponuja tudi pravosodna ministrica Sabine Leutheusser-Scharrenber-ger, ki pa trdi, da izpustitev še ne pomeni, da desničarji ne bodo prišli pred sodišče. Na dogodke v Magdeburgu se je odzval tudi Roman Herzog, predsedniški kandidat KršCanskode-mokratske unije, ki je povedal, da napadov na tujce ne bodo več dopuščali. Neredi so znova vzbudili že leta trajajočo razpravo o spremembi zakonodaje, s katero bi se uspešneje borili proti desničarskim skrajnežem in zaščitili tuje priseljence, policija pa ima tokrat spet priložnost, da nemško javnost opozori na slabo kadrovsko politiko in opremljenost svojih vrst. (Agencije) VVarren Christopher O čem pišejo drugje po svetu O bosanski federaciji »Večina najverjetneje ni razumela niti besede od tega, kar sta v dolgih in zaupanja vrednih govorih v Ženevi povedala ruski in ameriški zunanji minister. Uradno so zagotovili, da sta o sprejetem mirovnem načrtu za Bosno govorila le dobro in upala, da so končno našli pot za politično rešitev balkanske krize. Muslimanski premier pa je izjavil, da naj nanj ne računajo, saj ne gre za številke, temveč psihologijo. Takšna razdelitev bosanskega ozemlja - 51 odstotkov naj bi dobili Srbi - je po njegovem mnenju podlaga za uveljavitev načela nenehnih etničnih napetosti. Ce je Zahod dojel balkanski jezik, potem je sporočilo jasno.‘Mir v Ženevi’ za Muslimane ni rešitev, temveC začetek« (Corriere della Sera, Rim) O italijanski neofašistični vladi »Da je skoraj 14 odstotkov italijanskih volilcev glasovalo za fašiste in druge desničarske stranke, zdaj‘postfašiste’, ki so s tem dobili mesto v vladi, je vznemirljiv znak, da se je začelo javno govorih o nekem evropskem tabuju. Iz fašizma bi se dalo še velikokrat doktorirati; razpravljati bi bilo mogoCe o prednoshh Mussolinija pred Hitlerjem ali dokazovati, da Mussolini ni bil antisemitist in podobno. To pa še vedno ne spremeni dejstva, da fašizem in nacizem v zgodovini tega stoletja nista dobila nobene točke - da sta perverzni in barbarski politični gibanji, ki ne zaslužita ničesar drugega kot grajo in ki bi morali ostah politična tabuja. Ce bo Italija znova postala fašistična država, potem v Evropski uniji vsekakor nima veC kaj iskati. Na sreCo smo od tega še zelo oddaljeni.« (Politiken, Kopenhagen) O palestinski samoupravi »Umik izraelske vojske iz Gaze in Jeriha ter namestitev na stohne palestinskih policistov na avtonomna območja sta Palestincem omogočila razumeti pomen bližnjevzho-dnega mirovnega procesa. (...) Zamenjava izraelske s palestinsko zastavo še ni poraz, temveč konec židovske nadvlade nad 1, 5 milijona Palestinci, ki je bila že na začetku obsojena na propad. (...) Palestinci na avtonomnih območjih prisrčno objemajo policiste in se očitno ne bojijo pritiska skrajnežev. O bojevnikih Hamasa in proiranskega Dži-hada ni sledu, kot da bi se pogreznili v zemjo. Palestinsko-izraelski sporazum ter status PLO in njenega voditelja Jase-rja Arafata se v očeh Palestincev vse bolj krepita - mogoče pa prvi vtis vara. (...) Izrael pričakuje, da bodo Palestinci sprejeli njegovo pomoC v boju prod terorizmu in pri vzpostavljanju samouprave.« (Haaretz, Tel Aviv) NOVICE Bombni atentat Ire BELFAST - V noCi s sobote na nedeljo malo pred polnočjo je v bližini policijske postaje v sevememirskem naselju Keady, jugozahodno od Belfasta, blizu meje z Irsko odjeknila eksplozija bombe, v kateri je bil hudo ranjen britanski vojak, ki je kmalu za tem za posledicami ran tudi umrl. Odgovornost za atentat je prevzela Irska republikanska armada, ki se že 25 let bojuje za konec britanske nadvlade na Severnem Irskem. Samo letos je v akcijah teroristov Ire umrlo 26 ljudi. (Agencije) Boji v predmestju Kigalija KIGALI - Ruandske vladne sile so vCeraj dopoldne izvedle novo ofenzivo proti uporniški vojski v okolici prestolnice Kigali. Najhujši spopadi so potekali v vzhodnem in jugovzhodnem predelu mesta. Nekdanji francoski minister za zdravstvo Kouchner, ki je dopotoval v Kigali, je dejal, da pokoli civilistov v Ruandi sodijo med najveeje zločine proti človeštvu, k ustavitvi spopadov pa je sprte strani vCeraj med nedeljsko mašo po-■zval tudi papež Janez Pavel H. (Agencije, telefoto: AP) m &VIEW L ^ DAMASK - Ameriški državni sekretar Christopher bo končal obisk v Damasku in odpotoval v Jeruzalem. BRUSELJ - Ministri za gospodarske in finančne zadeve Evropske unije razpravljajo o gospodarski rasti in zaposlovanju v državah unije. LIMA - Predsednik romunske vlade Nicolae Vacaroiu je na petdnevnem obisku v Peruju. DUNAJ - Obisk slovaškega predsednika Mic-hala Kovača. Ponedeljek, 16. maja 1994 SLOVENIJA Danes naj bi pričal Čengič LJUBLJANA - Pred preiskovalno komisijo državnega zbora za parlamentarno preiskavo o domnevni vpletenosti javnih funkcionarjev v tako imenovano mariborsko orožarsko afero naj bi predvidoma danes popoldne pričal pooblaščenec vlade Bosne in Here-cegovine Hasan CengiC. Po pričakovanjih naj bi bosansko-hercegovski diplomat parlamentarnim preiskovalcem posredoval pomembne podatke o ozadju afere. V dopoldanskem Času pa naj bi pričal pred mariborskim sodiščem, kjer se nadaljuje sodna obravnava o isti zadevi. Pred sodnim senatom mariborskega sodisca naj bi nastopil tudi Dieter Hofinann, Id je sodeloval v tej »mednarodni trgovini«. Sodišče bo ponovno zaslišalo ob-toženapripadnika Varnostno - obveščevalne službe v suspenzu Silva Komarja in Milana Hmelka ter Bruna Kre-mavca in Tomislava Špeharja iz mariborskega letališča. Od dopoldanskega zaslišanja v Mariboru bo odvisen tudi potek pričanja pred parlamentarno preiskovalno komisijo. CengiC je pripravljen pričati pred slovenskimi pravosodnimi in parlamentarnimi organi, vendar je svoj prihod pogojeval z zagotovitvijo pravne varnosti. Zaslišanje v parlamentarni stavbi bo načeloma javno, vendar utegne zaradi CengiCeve zahteve notranje ministrstvo zaslišanje prestavilo na »skrivno lokacijo«. Glede na nasprotovanje veC elanov komisije ih uradni sklic seje taksna rešitev najbrž ni mogoCa, od zaslišanja v Mariboru in samega Cengiča pa je odvisno, ah bo zaslišanje, Ce bo do njega sploh prišlo, odprto ah zaprto za javnost. (STA) TRNOVCI SO DOBILI VODO Otvoritev vodovoda Njegova vrednost 800 milijonov tolarjev, najvišja v državi TRNOVO PRI NOVI GORICI - Včerajšnji dan je bil za Trnovce res pomemben. Iz vodovodnih pip v njihovem kraju in še v nekaterih zaselkih je prvič v zgodovini pritekla zdrava pitna voda. Vodovod sta otvorila najstarejši Trnovec, 86-letni Avguštin Hvala, in predsednik KS Pavle Rijavec. Otvoritve so se udeležili krajani in predstavniki občine, podjetja Goriški vodovodi in SGP Primorje iz Ajdovščine in SGG Tolmin, pa tudi minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar. Vodovod Cepovan - Lokve - Nemci - Rijavci - Trnovo so zaceli graditi leta 1982 in meri 14 kilometrov. Njegovo vrednost so ocenili na 800 milijonov tolarjev, kar pomeni, da pride na vsakega prebivalca (teh je v sedanji KS 544) veC kot milijon in pol tolarjev. Gre za najdražjo vodo v Sloveniji, ker je bilo treba zajeti vodo v Cepovanski dolini in jo speljati na Lokve do rezervoarja, ki je zgrajen na nadmorski višini nad tisoC metrov, kar je hkrati najvišji vodovodni objekt v Sloveniji, od koder se spušCa proti Trnovemu. Vodo zajemajo iz štirih zajetij, vzdolž trase so morali zgraditi devet rezervoarjev in dve transformatorski postaji. Denar je pritekal iz občinskega proračuna, nekaj so ga primaknili Goriški vodovodi, nekaj pa domačini sami, in sicer v obliki pet tisoC ur prostovoljnega dela. Prispevala pa je tudi vojska bivše države, ko je z vodo oskrbovala svoje postojanke na Trnovski planoti. (V. C.) Nova cesta do »Dežele refoška« KOPER - Ob včerajšnjem praznovanju občinskega praznika so slovesno odprli prenovljeno vanganelsko cesto, v zadnjem letu dni zagotovo najpomembnejšo pridobitev v koprski občini. Dela na sedemkilometrski trasi od koprske Salare do naselja Babiči v zaledju občine so zaceli sredi lanskega novembra, končali pa so jih v začetku tega meseca. Stara vanganelska cesta, ozka in luknjasta, je za prebivalce tega predela koprske občine predstavljala velik problem, saj se jih od tam veliko vsak dan vozi v Koper na delo. Nova cesta jim bo bistveno skrajšala potovalni Cas, tja pa bo zagotovo pripeljala tudi veC obiskovalcev, saj imajo v deželi refoška lepe možnosti za razvijanje turizma. . Nova cesta je približala vasi koperskega zalednja (Foto; Z. P./ AFP) ... Ob odprtju ceste je imel koprski župan Aurelio Juri priložnostni govor, v katerem se je dotaknil tudi aktualnih polemik o prihodnji lokalni samoupravi, zlasti v Kopru. »Medtem ko se nekateri želijo prerekati o tem, kako velike smejo biti prihodnje občine, mi delamo in gradimo...« Nova oziroma prenovljena cesta je stala veC kot 160 milijonov tolarjev. Naložba je bila velik zalogaj celo za veliko koprsko občino, majhne podeželske občine Mednarodna razstava fosilov TRZIC - Konec tedna je bil v Bistrici pri Tržiču vnovič v znamenju tradicionalne mednarodne razstave mineralov, fosilov in okolja. Predstavilo se je približno 60 razstavljalcev iz devetih držav. Organizator razstave, podjetje Geo-prof, je zelo zadovoljen, saj je prireditev letos obiskalo precej več ljudi kot prejšnja leta. K povečanemu številu je pripomogel prvi samostojni obrtni sejem, ki so ga v tem Času pripravili tržaški obrtniki. Na njem naj bi prodajali le domače izdelke, sejem pa naj bi v prihodnje pripravili vsako tretjo soboto v mesecu. (D. H.) Gostje so si ogledali fosiile, potem pa šli po nakupih po sejmu obrtnikov (F: B. V/B+D) Ravenčani so ob svojem prazniku podelili tudi občinska priznanja RAVNE NA KORO SKEM - VCerajšna proslava ob obletnici zaključnih bojev 2. svetovne vojne v Evropi, ki je potekala na Poljani pri Prevaljah ob spomeniku svobodi in miru, je privabila veC kot tisoC ljudi. Prevladovali so elani zveze borcev in udeležencev NOB ter njihovi družinski elani. Spregovoril je podpredsednik republiškega odbora ZB NOB Bojan Škrk, ki je orisal potek zadnjih bojev v Evropi pred 49 leti na področju med Dravogradom in Poljanami ter Pliberkom na avstrijskem Koroškem. Predstavniki ravenske občine in zveze borcev so na spomenik svobodi in miru položili venca, za kulturni program pa sta poskrbela moški pevski zbor iz Mežice in godba na pihala. Po uradnem delu proslave je imela Skupščina občine Ravne na Koroškem slavnostno sejo ob občinskem prazniku, ki je potekala v Mežici. Občinsko nagrado so dobili: Jožko Kert za razvoj zborovskega petja, dolgoletni dirigent in glasbeni mojster, Center za socialno delo Ravne za aktivno reševanje socialne problematike in Krajevna skupnost Mežica za samostojno reševanje krajevnih problemov in zagotavljanje virov financiranja. Priznanja občine Ravne na Koroškem za leto 1994 pa so prejeli: Mira Gerdej za uspehe pri ureditvi vodovoda, telefonije in pešpoti na Dolgih Brdah, Mira Trafela za dosežke pri vzgojno-izo-braževalnem in socialnem delu ter Janez Mikeln kot kulturni delavec v Kulturni skupnosti Holmec. Občinski praznik občine Ravne na Koroškem, ki je billetos zadnjic v takšnem obsegu, so zadnje dni spremljale kulturne prireditve v krajih Mežiške doline. Samo Save S proslavo so počastili tudi obletnico konca 2. svetovne vojne v Evropi (Foto; Samo Savo) Srečanje slovenskih farmacevtov PORTOROŽ - Slovensko farmacevtsko društvo je z včerajšnjo skupščino sklenilo tridnevno delo. Obravnavah so vprašanja sodobne farmakoterapije in bolezni imunskega sistema. Sicer pa se dogovarjajo tudi o vstopu v Evropsko društvo za klinično farmacijo, prva naloga pa ostaja skrb za kakovostna zdravila. Farmacevtska stroka se sooča z racionalizacijo v sistemih zdravstva, z uvajanjem mednarodnih standardov, usklajevanjem zdravilske zakonodaje, napredkom biomedicinskih znanosti in novimi učinkovitimi zdravih. Pri izpeljavi tega ima velik pomen tako usmeritev in povezanost v mednarodni farmacevtski prostor kot boljše zavedanje pravega položaja, ki naj bi ga ta stroka imela v širši družbi. Pri pripravi nove zakonodaje farmacevti ugotavljajo slabo sodelovanje z ministrstvom za zdravstvo, težave pa so tudi z domačim registrom zdravil, ki smo ga sicer letos dobili, a je sestavljen tako, da ga bo treba hitro zamenjah. (KaN) pa kaj takšnega gotovo ne bi zmogle. Pri gradnji ceste so morali odstraniti kar po- • lovico hriba, pa tudi sicer je bilo delo zahtevno, saj je težave še povečalo deževno vreme. Nekdanje luknje in ostri ovinki so že skoraj pozabljeni in na lepi novi cesti marsikaterega voznika zamika, da bi nekoliko bolj pritisnil na plin. Zato že dan pred uradnim odprtjem enemu ni uspelo zvoziti ovinka, in znašel se je pod cesto. Na sreCo ta nezgoda ni imela hujših posledic, ni pa odveC opozo- rilo tamkajšnjim voznikoiit 1 da po novi cesti ne smejo drveti, Ce se želijo dolg0 voziti po njej. Po novi cesti se je včeraj popoldne popeljal tud' predsednik Slovenije Mi' lan KuCan, ki se je pred tem udeležil srečanja družin na Debelem rtiCu. ^ Marezigah, kjer prav v teh dneh poteka praznik refo-ška, so ga prebivalci navdušeno sprejeli in seveda je moral tudi predsednik presoditi, kako dobro vino so lani pridelah. Boris Vuk NOVICE Delegacija svetovne banke v Ljubljani LJUBLJANA - Danes bo v Slovenijo na tridnevni uradni obisk pripotovala delegacija Svetovne banke (SB), ki želi spoznah makroekonomsko pohtiko slovenske vlade, načrte ekonomskega razvoja ter potek privatizacije podjetij in sanacije bank. Delegacija, la jo vodi podpredsednik za ekonomski razvoj v SB Michael Bruno, se bo sestala s finančnim ministrom Mitjem Gasparijem in guvernerjem Banke Slovenije Francetom Arharjem. Jutri se bodo srečali s predstavniki agencije za sanacijo bank in privatizacijo ter sklada za razvoj, sprejel pa jih bo tudi ministrski predsednik Janez Drnovšek. (STA) Grozili predsedniku NSZS VRTENJE - V soboto popoldne je neparlamentarna stranka Nacional socialna zveza Slovenije (NSZS), ki jo vodi Matjaž Gerlanc, odpovedala novinarsko konferenco. Na njej naj bi med drugim predstavih svoje pobude državnemu zboru v zvezi z referendumom o slovenskem državljanstvu. Konferenco so odpovedali, ker so predsedniku NSZS in enemu od elanov stranke zagrozih z miniranjem tega srečanja, so sporoCih iz stranke. (STA) Videmska delegacija v Mariboru MARIBOR - Člani uradne delegacije mesta Videm iz Italije so si v soboto v spremstvu podpredsednika mariborske občinske skupščine Aleša Ariha ogledali mariborsko stolnico, Univerzitetno knjižnico, Lent, židovsko sinagogo in še nekatere zanimivosh. V pogovorih so opozorili na številne neizkoriščene možnosti za sodelovanje med mestoma. (STA) Delegacija slovenskega sodišča na Hrvaškem ZAGREB - Delegacija slovenskega sodišča, ki jo bo vodil predsednik Tone Jerovšek, bo danes obiskala ustavno sodišče Hrvaške. Pogovarjati se bodo o zaščiti svobode ter pravicah človeka in državljana ter drugih ustavnopravnih vprašanjih obeh republik. Na pogovorih bosta sodelovala tudi slovenski veleposlanik na Hrvaškem Matija Malešič in hrvaški veleposlanik v Sloveniji Mi-Ijenko Žagar, delegaciji pa bo sprejel tudi hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman. (STA) Sodelovanje pri odkrivanju vojnih zločinov ZAGREB - V petek sta se sestati delegaciji Komisije za preiskovanje vojnih in povojnih žrtev hrvaškega sabora in slovenske parlamentarne preiskovalne komisije za raziskovanje povojnih množičnih pobojev, dvoumnih procesov in drugih nepravilnosti. Komisiji sta se zavzeti za Cim tesnejše sodelovanje, potruditi pa naj bi se tudi pri pripravi zakonske osnove za raziskovanje množičnih grobov hrvaških vojakov in civilistov na območju Slovenije. (STA) Štirje mladi izgubili življenje LENART - V soboto ponod se je na magistralni cesti v Lenartu zgodila huda prometna nezgoda, ko je voznik ose; bnega avtomobila R. P. iz Maribora vozil iz Maribora proti Benediktu. V levem nepreglednem ovinku ga je zaradi neustrezne hitrosti zaCelo zanašati, tako da je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na levi vozni pas, ko je iz nasprotne smeri po svojem voznem pasu pripeljal Češki voznik tovornega vozila s priklopnikom. V nezgodi so izgubiti življenje voznik, 22-letni R. P., in sopotniki, 17-letna S. S., 26-letni A. M. in 22-letni J. P. V., vsi iz Maribora. (D. H) OB Z A K L J IJČ K U Zdaj je čas za razmislek o sodelovanju Aleksander Koren Za nami je še ena odbojkarska sezona. Rezul-ah so znani. Posebej jih ne bi obnavljali, z njimi Pa smo lahko v glavnem zadovoljni. V prihodnji ®ezoni se bo naše zastopstvo v državnih ligah po Napredovanju slogašev v Cl ligo povečalo še za e,n° aNoto. Se naprej bomo lahko imeli šest še-v ^2 ligi (Brežanke bodo verjetno ponovno .iucene v ligo), v deželni D ligi pa bo Prihodnjo sezono nastopila tudi ženska vrsta /ynipie, upajmo pa tudi združena mladinska ekipa SoCe in Vala, ki se za ta cilj še bori v 1. jNoški diviziji na Goriškem. MogoCe bomo torej Nash na državni in deželni ravni skupno kar 12 esterk. To pa bi bil že pravi rekord! Tako množična prisotnost slovenskih šesterk prav gotovo ni naključna. Dokazuje, da se v Naših odbojkarskih društvih kljub številčno omejenemu izboru igralcev in igralk in ne preveč oogatim sredstvom dela na splošno resno in na ] strokovni ravni. Sodec po rezultatih ahko torej rečemo, da se poprečna raven naše odbojke v primerjavi s krajevno italijansko spet dviga. To je po našem mnenju tudi priložnost, da se odbojkarski funkcionarji znova trezno lotijo vprašanja, kako s skupnimi moCmi poskrbeti tu-i za kvalitetni vrh naše odbojke in ustvariti tisto Piramidalno obliko delovanja, za katero bi se moral ogrevati vsak resen strokovnjak. Trenutek Je ugoden, kajti zaradi ekonomske krize je vse Nianj društev, ki lahko svoje uspehe gradijo na obsežnih »kupoprodajnih kampanjah« in svojo težo spet dobivata resno načrtovanje in požrtvovalno delo na mladinskem področju. Zal pri nas f® vedno pogrešamo globalen naCrt, za katerim i stala resnično vsa društva. Ze velik korak na-Prej bi bil, ko bi do trdnega dogovora prišla društva, ki se v isti pokrajini ukvarjajo z moškim ah Zenskim sektorjem, izhajajoč tudi iz nekaterih 2e preizkušenih modelov meddruštvenega sode-1 °vanja, ki dajejo dobre sadove. Take povezave se lani uspešno lotili na ženskem področju na Goriškem, potrebovali pa bi ga tudi za ostala področja, kajti že zdavnaj je minil Cas iluzij, da Janko kdo sam zmore dolgo Časa leteti visoko. To velja tudi za tista društva in ekipe (v mislih ima-Nio Imso Kmečko banko, mlado žensko Borovo ekipo in perspektivno Slogino moško šesterko), ki zdaj vendarle stojijo korak (ali tudi dva) pred ostalimi in predstavljajo težko pridobljeni kapital za vso našo odbojko. Preden bodo z njimi Padli na trda tla tudi vsi ostali, bi bilo dobro razmisliti, ali ni napočil Cas, da s pogumnimi dejanji omogočimo naši odbojki, da utrdi svoj Položaj in polno izrazi svoj potencial, ki ostaja -kljub vsemu - še v marsičem nedorečen. ŽENSKA Cl LIGA / ZADNJE DEJANJE V SUVICHU Borovke se niso zlahka predale Baftisti zasluženo napredoval v B2 ligo Bor Tombolini - Batti-sti 1:3 (7:15, 15:5, 5:15, 4:15) BOR TOMBOLINI: Pi-tacco 7+5, Nacinovi 4+7, Ažman 3+6, Bene-vol 5+6, Vodopivec 5+6, Gruden 0+0, Cok 0+0, Gregori 2+2, Faimann, Grbec 0+0, Guštini. Trajanje setov: 13, 16, 13, 22 minut. Servis (tocke/napake): Bor 13/19, Battisti 16/14. Napake: Bor 15, Battisti 6. Bloki: Bor 6+2, Battisti 5+3. V soboto smo v telovadnici šole Suvich lahko gledali »pravo« tekmo. Za igralke iz Trenta je bila tekma odločilna, saj so morale nujno zmagati, Ce so hotele doseči napredovanje v B2 ligo, borovke pa niso hotele odigrati vloge vljudnega gosta na nasprotnikovem slavju. Obe šesterki sta tako dali resnično vse od sebe in tekma je bila napeta in agonisticno na zelo dobri ravni. Zaradi napadalnega serviranja na obeh straneh in precejšnje živčnosti ter pretirane sodnikove strogosti je bila igra dokaj raztrgana, seti so bili razmeroma kratki, toda ni manjkalo pogostih vložkov resnično kakovostne igre in borovke niso bile glede tega nic slabše od šesterke, ki bo prihodnje leto igrala v višji ligi. Trento je zmagal, ker je v bistvu bolj izkušen od borovk (Čeprav je to še mlada še-sterka, v kateri imata najstarejši igralki 21 let), ker je vsilil zelo visok ritem igre, ki mu plave niso bile vedno kos in ker je imel s svojimi masiv- nimi in visokimi tolkacicami prodornejši napad, tudi takrat, ko je slabše sprejemal servis. Borovke niso igrale slabo in na igrišču je v bistvu vladalo veliko ravnotežje, čeprav izidi posameznih setov tega ne kažejo. Toda proti tako motiviranemu nasprotniku, kakršen je bil v soboto Battisti, bi bile morale nedvomno zaigrati bolj konstantno in še bolj odločno, predvsem pa vse enako učinkovito. V prvem setu je bil izredno moCan in proti Črtam usmerjen Battistijev servis stalen trn v peti borovk. Gostje so v hipu povedle (1:5, 2:7, 3:8), nato so borovke reagirale (7:9) s serijo servisov Pitaccove, Vodopivčeve in zlasti Benevolove, toda veC niso zmogle. V drugem setu je Battisti serviral manj ostro, borovke pa so to takoj izkoristile in z odlično kombinatoriko v napadu (pri Čemer se je s petimi točkami posebej izkazala Pitaccova) povsem nadigrale svoje nasprotnice. V tretjem setu je Battisti znova zaCel zelo odločno, zajezil reakcijo plavih (od 2:6 do 5:6), nato pa precej gladko dobil set. V tem setu so borovke servirale premalo ostro, naredile pa so tudi nekaj napak pri zaključevanjih, tako da so Battistiju omogočile, da je set prepričljivo dobil, Čeprav niti za ta set ne moremo reci, da so bile plave v njem nadigrane. Borovke so v Četrtem setu spet začele for-sirati servis, vendar pa so pri tem naredile preveč napak (kar deset), tako da niso prihajale do točk, čeprav so izboljšale sprejem servisa. Premoč Battistija v tem setu je temeljila na niansah. Čeprav so plave dosegle samo štiri točke. Toda podatka, da so v tem setu izbojevale preko 30 menjav servisa, Battisti pa je izkoristili šele svojo šesto zaključno žogo, povesta, da je bil set v resnici zelo izenačen. »Z rezultatom nisem zadovoljen, z igro pa ...tri Četrt ja, en Četrt ne«, je povedal po tekmi trener Kalc, medtem ko so igralke Trenta plesale na igrišču in se oblivale z vodo zaradi veselja ob doseženem napredovanju. (ak) Battisti je bil premočan za borovke (Foto KROMA) Najboljših deset tolkačic naših šesterk v ženski Cl ligi Katja Vodopivec Irina Pertot Katja Vodopivec Bor 291 Irina Pertot Sloga 266 Betty Nacinovi Bor 263 Rossana Benevol Bor 255 Saška Ažman Bor 246 Erika Skerk Sloga 244 Katja Fabrizi Sloga 240 Barbara Gregori Sloga 229 Tanja Pitacco Bor 196 Tamara Vidah Sloga 169 Derbi 2.ŽD na Tržaškem slogašicam V slovenskem derbiju 2. Zenske divizije so borovke nudile presenetljivo močan odpor favoriziranim slogašicam, ki so za zmago potrebovale pet setov, tie break pa se je končal s 17:15 Sloga - Bor 3:2 (15:8, 7:15,15:7,11:15,17:15) 1. moška divizija Sloga - SanfAndrea 2:3 (9:15, 15:9, 15:10, 6:15, 12:15) 1. ženska divizija Sokol - Killjoy 2:3 (15:11, 1:15, 15:6, 12:15,9:15) Volley ’93 OMA - Breg 3:0 ....__PO KONČANEM PRVENSTVU V MOŠKI B2 LIGI_ Imsa kmečka banka OK Sezona Goričanov pozitivna - Naprej Rovigo in VBU - Polom tržaških ekip V soboto je padel za-stor tudi nad prvenst-v°m v moški B2 ligi, kjer j® barve zamejske odbojke zastopala Imsa Kmečka banka. Čeprav aomo podrobnejši obračun nastopa goriške ekipe še pripravili, pa fahko takoj zapišemo, da )e ocena njihove prve se-z°ne v drugoligaški konkurenci pozitivna. Osnovni cilj ekipe je bil obstanek v ligi, ta cilj pa s° Goričani brez večjih težav izpolnili. Se veC, Na nekaterih tekmah so Nokazali, da se lahko ko-sajo tudi z boljšimi nasprotniki (premagali so celo VBU, ki je napredo-val v višjo ligo), Čeprav o Prav najvišjih ciljih še N® morejo razmišljati. Goričani so sicer od pr-venstva poslovili s pora-zom pred domačim občinstvom, vendar to ne more pokvariti splošnega pozitivnega vtisa, poleg tega pa je bil sobotni nasprotnik Imse KmeCke banke zelo močni Lugo, ki je v drugem delu prvenstva imel najboljše rezultate. KonCna lestvica ni presenetljiva, na vrhu sta Rovigo in videmski VBU, ki sta pokazala najbolj konstantno formo. Takoj za njima je Lugo Ravenna, nato pa sledi skupina šestih ekip, v katero po kvahte-ti sodi tudi Imsa Kmečka banka. Med ekipami, ki se selijo v Cl ligo sta tudi oba tržaška ligaša. Ce je bila taka usoda za Pal-lavolo TS pričakovana, pa je Rum Baker pred prvenstvom ambiciozno napovedoval boj za sam vrh, na koncu pa klavrno pristal na predzadnjem mestu, (rg) izidi in lestvici Moška B2 liga IZIDI 26 KOLA: Rovigo - Viserba 3:0; Imsa kmečka banka - Lugo 1:3; Cus Ts - Lu-nazzi 2:3; Sedico - Pall. Trieste 3:1; Porto Ravenna - Bussolengo 0:3; Riviera -Rojalese 3:0; VBU Videm - Chioggia 3:0. KONČNI VRSTNI RED: Rovigo in VBU Videm 44, Lugo Ravenna 40, sedico 34, viserba 30, Bussolengo, Chioggia, Imsa Kmečka banka in Riviera 28, Porto Ravenna 20, Lunazzi Tv 14, Rojalese 12, Cus Ts 10 in Pallavolo Ts 2. Rovigo in VBU Videm sta napredovala v Bi ligo, Rojalese, Cus Trst in Palalvolo TS se selijo v Cl ligo. Ženska Cl liga IZIDI 26. KOLA: Koimpex - Kennedy 3:0; Bor Tombolini - Battisti 1:3; Gemona -Cus Padova 3:0; Ghemar - Tarcento 3:0; Arco - Vivil 2:3; Mogliano - Fontane 0:3; Biadenese - Noventa 1:3. KONČNI VRSTNI RED: Ghemar 46, Battisti in Noventa 44, Tarcento in Gemona 38, Fontane 28, Bor Tombolini 26, Biadenese 24, Koimpex 22, Kennedy 16, Vivil 12, Arco Tn 10, Cus Pd 6, Mogliano 0. Ghemar in Battisti sta napredovala v B2 ligo, Vivil, Arco Trento, Cus padova in Mogliano se selijo v nižjo ligo. končni lestvici MOŠKA C2 LIGA / V ZADNJEM KOLU SO BOROVCI DOSEGLI CILJ Moška C2 liga IZIDI 26. KOLA: Koimpex - Ipem Bula 3:0 (15:11, 15:9, 15:6); Rozzol - San Vito 3:0 (15:12, 15:9, 15:7); Prata - Flebus 0:3 (8:15, 8:15, 3:15); Fagagna - Soča Sobema 3:2 (15:10, 15:9, 15:17, 13:15, 15:13); Bor Omse - Mossa 3:1 (15:12, 13:15, 17:15, 15:7); 01ympia Cdr -Porcia 3:0 (15:13, 15:5, 15:12); VBU Videm -Natisoma 1:3 (14:16, 15:11, 6:15, 14:16). Bor Omse dobil bitko KONČNI VRSTNI RED: Koimpex 48, Povoletto 42, Natisonia 40, 01ympia CDR 36, Soča Sobe- z Mosso in ostal v C2 ligi Olyinpia CDR zlahka - Soča Sobema klonila proti borbeni Fagagm ma 34, Mossa 32, Prata 30, Ipem Buia 22, San Vito in Bor Omse 16, Fagagna 14, Rozzol in Porcia 12, VBU Videm 10. Koimpex in Povoletto sta napredovala c Cl ligo, Fagagna, Rozzol, Porcia in VBU so izpadli v D ligo. Ženska C2 liga ŽIDI 26. KOLA: B-Meters Arsa - Cus Ud 0:3 (8:15, 11:15, 8:15); Mossa - Altura 3:1 (15:7, 4:15, 15:4, 15:8); Kmečka banka - Breg 3:2 (15:5, 15:9, 13:15, 7:15, 15:8); Fiume Veneto -Sagrado 3:0 (15:7, 15:6, 15:12); Martignacco -Fellini Monfalcone 3:2 (15:8, 13:15, 7:15, 15:9, 15:9); Sokol Indules - Porcia 0:3 (5:15, 9:15, 7:15); Torriana - Codroipo 3:1 (15:8, 16:17, 15:10, 15:6). KONČNI VRSTNI RED: Cus Videm 44, Porcia 40, Fiume Veneto 38, Sokol Indules 32, Codroipo in Martignacco 30, Kmečka banka 28, B-Meters 24, Mossa in Sagrado 22, Fellini in Torriana 18, Breg 10 in Altura 8. CUS Videm in Porcia sta napredovala v Cl ligo, Fellini, Torriana, Breg in Altura pa se selijo v nižjo ligo. Bor Omse - Mossa Can-dolini 3:1 (15:12, 13:15, 17:15,15:7) BOR OMSE: Bresich 5+9, Coloni 0+0, Furlanič 4+9, Gombač, Koren 2+2, Cella, Marega 6+12, Pavlica, Rovere 8+10, Šema 7+8, Tabemi 4+2. Trajanje setov: 29, 31, 31 in 19 minut. Servisi: Bor 4/20, Mossa 6/17. Borovci so si v zadnjem kolu po skoraj dveumi bitki z Mosso, zagotovili neverjeten, a zaslužen obstanek v ligi. Se pred dvema mesecema so bili že odpisani, saj so zaostajali kar 6 točk za desetim mestom, ki še zagotavlja obstanek. V zadnjih devetih kolih pa so s šestimi zmagami tudi proti močnejšim ekipam (na primer Soča in sedaj Mossa) naredili velik podvig in ostali med C-2 ligaši. Izpad r VESEL KONEC PRVENSTVA V C2 LIGI Koimpex končal z zmago Buia ni mogla ogroziti slogašev - Čač: »Prvo mesto je realno. <■ Koimpex - Ipem Buia 3:0 (15:11, 15:9,15:6) KOIMPEK: Riolino 11+9, Cisolla 5+9, Božič 5+14, Aljoša Kralj 9+10, David Kralj 4+2, Sgubin 0+0, Cač 0+0, Strajn 1+0, Delise 1+2, Pulitano, Skupno točke: 45:26. Servis (točke/napake): 8/12, blok 9+2. Slogaši so svoje prvenstvo zaključili z zmago in tako končali sezono samo z dvema porazoma. Tekma proti Buii ni odločala o ničemer, tako da sta obe ekipi lahko igrali sproščeno in so gledalci lahko videli tudi nekaj zanimivih akcij. Igralci Koimpexa zaslužijo tudi pohvalo, ker nasprotnika niso podcenjevali, čeprav je bila to zadnja tekma in so tako prvenstvo zaključili na najboljši možen način. Zanimiva sta bila predvsem prva dva seta, ki sta bila nekoliko bolj izenačena. Vseekozi pa je bila vidna boljša propravljenost-Blahutovih varovancev, ki je prišla na dan zlasti v tretjem setu, ko so slogaši nasprotnika nadigrali. Pri slo-gaših so vsi igralci stopili na igrišče in z nastopom povsem zadovoljili, posebno pohvalo pa zasluži Edi Božič, ki je bil zelo uspešen v napadih preko centra. Podajac Mario Cač je o komaj končanem prvenstvu menil sledeče: »Zahvaliti se moramo ne samo trenerju Dušanu Blahuti, ampak tudi spremljevalcu Pavlu Mor-purgu in celotnemu odboru, ki nam je stal ob strani in je verjel v naše moči. Mi smo dokazali, da se z delom lahko doseže dober rezultat in nismo nikoli popustili. Mislim, da prvo mesto na lestvici dokaj realno odraža našo moč.« pa bi pomenil pravo katastrofo, kajti naši igralci so celo leto na treningih vlagali veliko truda. Dokazali so, da izpada ne zaslužijo, delo igralcev in trenerjev pa je v zadnjih mesecih le obrodilo sadove, vsak pa je dal svoj delež h končnemu slavju. Sobotno srečanje je bilo izredno napeto, živčno, polno preobratov, v nekaterih trenutkih dramatično, skratka prepovedano srčnim bolnikom. Kdor pa je mislil, da bo Mossa prišla v Trst le na izlet, se je hudo motil, kajti zaigrala je na vso moč. Borovci so verjetno odigrali najboljše letošnje srečanje, boriti pa so se morali do zadnjega atoma moči. Veliko pomoč pa so nudili navijači, ki so naše bodrili skozi celo srečanje. Igralci, trener in navijači gostov pa so zasloveli po skrajno nešportnem in neodgovornem vedenju, saj so igralci stalno protestirali, pod mrežo izzivali naše, se prerekali celo s publiko, tudi med klopmi pa je prišlo do hude krvi, toda naši igralci so ohranili mirne živce. Gostje pa so zaradi nesramnega vedenja dobili (6!) rumenih in rdeč karton, sodnik pa bi lahko še strožje ukrepal. Preidimo k športni plati srečanja. Varovanci trenerja Seppija so tekmo pričeli koncentrirano in odločno ter povedli s 5:0, a Mossa je z nekaterimi uspešnimi servisi v skoku povedla 7:5. Tedaj pa so naši igralci reagirali in z veliko željo niz osvojili. Tudi drugi niz so Marega in soigralci pričeli samozavestno. Z res dobro skupinsko igro skozi Vodili: 4:1, 9:4 ter celo 12:6, tedaj pa se je zataknilo, gostje so nizali točko za točko ter niz, ki je zgledal v rokah plavih, osvojili. Spodrsljaj je naše odbojkarje vrgel s tira in jih nekoliko demoraliziral. Mossa je vse napake naših izkoristila, povedla 7:3, 9:5, tedaj pa preobrat. Naši so zaigrah s podvojeno močjo, se vrgli pogumno v boj ter z zvrhano mero zagrizenosti povedli 14:11, toda takrat strah pred zmago jih je zaustavil. Gostje so naše celo prehiteli (15:14), pri 15:15 pa je priskočil na pomoč plavim trener Mosse, ki je zaradi ostrega ugovarjanja dobil rdeč karton. Borovcem je bila tako avtomatično pripisana 16. točka, nato pa so, ne brez muk, zaključili izredno pomemben niz v svojo korist. Četrti in zadnji set pa je bil monolog naših, po zmagi pa je v Borovih vrstah zavladalo velikansko veselje. (Dejan) Oljrmpia CDR - Porcia 3:0 (15:13,15:5,15:12) OLAMPIA CDR: Simon Terpin 7+7, Janez Terpin 6+5, Andrej Terpin 0+0, Andrej Vogroč 0+0, Marjan Vogrič 0+0, Komjanc 6+4, Maraž 0+0, Bensa 2+1, Povše 0+1, Domi 1+0, Pe-tejan 7+4. Porcia je prišla v Gorico že sprijaznjena s porazom, saj ni nikoli pokazala pravega odpora. Tudi večje število doseženih točk gostujoče ekipe v prvem in tretjem setu so bila bolj posledica napak Goričanov. V prvem setu je 01ympia visoko povedla, potem pa popustila, tako da se je nasprotnik lahko približal. Drugi niz je bil enosmeren, v tretjem setu pa je imela Porcia večjo prednost, ki pa je ni znala izkoristiti. Fagagna - Soča Sobema 3:2 (15:10, 15:9, 15:17, 13:15,15:13) SOČA SOBEMA: Klede 2+4, Tomšič 7+2, Petejaij 8+14, Koršič 7+11, Braini 5+1, Battisti 2+2, Igor CotK 0+0, Mučič 4+3, Stefan Cotič 1+7, Pahor 0+0. Servis 6/22, blok 9+0. Sočani so v Fagagni naleteli na razpoloženega nasprotnika, ki je zelo dobro sprejemal, predvsem pa je v obrambi igral zelo borbeno. Goričani niso igrali slabo, toda zgrešili so preveč servisov, pa tudi v obrambi niso bili učinkoviti kot ponavadi. Najbolj razburljivi pa so bili zadnji trije seti. ^ tretjem je imela domača ekipa na razpolago tudi tri zaključne žoge, ki pa jih ni izkoristila. Tudi tie break je bil izenačen do konca, zal pa so sočani pri stanju 13:13 zgrešili servis, nato pa je Fagagna z blokom dosegla še zadnjo točko. Top ten moške C2 lige Simon Terpin Danilo Riolino Aljoša Kralj Fabijan Koršič Marco Rovere Diego Petejan Janez Terpin Aleš Klede Andrea Cisolla Marko Marega 01ympia 631 Sloga 518 Sloga 512 Soča 402 Bor 401 Soča 391 01ympia 371 Soča 357 Sloga 351 Bor 326 Top ten ženske C2 lige Lara Vižintin K. banka 476 Viviana Zotti K. banka 370 Tanja Masten Sokol 356 Tanja Spacal Breg 331 Lara Masten Sokol 317 Suzana Ciocchi Breg 314 Ailing Marucelli Sokol 310 Eriča Bressan K. banka 275 Monika Košuta Sokol 251 Karmen Brumat Sokol 241 Barbara Luvisutti K. banka 241 Idealni šesterki 26. kola Tomšič - Soča Riolino - Sloga Božič - Sloga J. Terpin - Olympia Rovere - Bor Šema - Bor Vižintin - K. banka Brisco - K. banka Marucelli - Sokol Zotti - K. banka Kosmina - Breg Vidali - Sokol ■bhbhhmhhhhi i mgmmmmm ?j^r ŽENSKA C2 LIGA / V SOVODNJAH PRIČAKOVANA ZMAGA KMEČKE BANKE _ Breg prestrašil Kmečko banko Sokol Indules nemočen s Porcio Kmečka banka - Breg 3:2 (15:5, 15:9, 13:15, 7:15,15:8) KMEČKA BANKA: Miklus 4+3, Brisco 7+4, Zavadlav 5+2, Vižintin 12+10, Zotti 15+8, Bressan 5+5, Braini 0+1, Černič 0+0, Pavio 0+0. BREG: Spacal 3+1, Daniela Ciocchi 4+2, Suzana Ciocchi 6+8, Fonda 2+1, Brišnik 6+8, Milič 0+0, Kocjančič 3+2, Kosmina 9+4, Ferluga 2+0, Laurica 0+0, Canziani 0+0. Skupno točke: 65:52. Servis (točke/napake): Kmečka banka 17/17, Breg 11/17. Tudi zadnji derbi letošnje sezone se je torej končal šele po tie breaku, čeprav so gledalci po prvih dveh setih že mislili, da bo tekme kmalu konec. V začetku tekme so namreč Goričanke bile za razred boljše od Brežank, ki se niso mogle enakovredno upirati nasprotnicam. Kmečka banka je igrala zelo uspešno, v napadu pa je izstopala predvsem Viviana Zotti. Toda že proti koncu drugega seta so gostje začele kazati znake prebujanja. V tretjem setu pa se je slika še bolj spremenila. Prvo napako je zagrešil trener Kmečke banke Jerončič, kot je sam priznal: »Zamenjal sem nekaj igralk, med temi tudi Zot-tijevo, ki je bila do tedaj verjetno najboljša. S tem pa sem uničil ritem naše ekipe, saj bi drugače zanesljivo zmagali v treh setih.« Na drugi strani pa je tudi trener De VValder-stein našel pravo še-sterko, ki se je lahko uspešneje upirala domači ekipi. Tako je Breg v razburljivi končnici osvojil tretji set, v četrtem pa je pokazal še boljšo igro in tako povsem zasluženo izenačil stanje v setih. V tie breaku pa se je razmerje sil spet prevesilo na drugo stran. Goriška združena ekipa je strnila svoje vrste, brežanke pa so naredile nekaj nepotrebnih napak. Pri menjavi igrišča je-bil rezultat že 8:3, nato 12:4, na koncu pa so gostje uspele le nekoliko znižati zaostanek. Po tekmi je bil trener Goričank Jerončič zadovoljen s svojo ekipo: »Začeli smo dobro, kot običajno pa smo v nadaljevanju popustili, tokrat tudi po moji krivdi. Manjka nam večja kontinuiteta.« Naj omenimo, da je pri Kmečki bankim opravila svoj krstni nastop v C2 ligi 15-letna Giuliana Pavio, kar je zanjo lepo priznanje po dobrih nastopih, ki jih je opravila v mladinskem prvenstvu in v 2. diviziji. Bregov pomožni trener Marko Kralj pa je tekmo komentiral takole: »Zmaga Kmečke banke je zaslužena, še enkrat pa smo dobili potrdilo, da bi lahko mi letos igrali mnogo bolje in bi lahko imeli seveda tudi boljše rezultate.« Sokol Indules - Porcia 0:3 (5:15, 9:15, 7:15) SOKOL INDULES: Vidali 1 + 1, Lupine 0+0, Tanja Masten 2+5, Brumat 3+3, Marucelli 7+4, Lara Masten 3+1, Vižintin 0+0, Kosmina 0+2. Skupno točke: 21:45. Servis: 9/14, Napad: 6+17, blok 1+0. Napake: Sokol 16, Porcia 5. Sokolovke niso mogle zaustaviti Porcie na poti proti Cl ligi. Pordenon-sko ekipo je v Nabrežino pospremilo veliko število ljudi, ki so skozi celo tekmo navdušeno navijali in na koncu seveda tudi proslavili zasluženo napredovanje.Nabrežinke niso igrale slabo, toda v tem trenutku je Porcia gotovo boljši nasprotnik, tako da je njena zmaga povsem pravična. V pr' vem setu so gostiteljic® ohranile stik s Porcio 1® na začetku, ko so povedle 4:3. Od tu naprej pa s° gostje prevzele pobudo in osvojile set. V drugem nizu je bila Porcia stalno v vodstvu. Sokolovkam s® je uspelo najbolj približati pri rezultatu 12:9, toda od tu do konca seta jim g°' stujoča ekipa ni pustila več niti točke. V tretjem setu je bilo stanje izenačeno do rezultata 6:6, nakar so se gostje odlepile, zmagale tekmo in na koncu praznovale napredovanje- KO N E C SEZO N E Obračun je še kar zadovoljiv Edvin Bevk Amaterska nogometna prvenstva so Se zaključila pred tednom dni, zato je Cas da napravimo nekaj obračunov. Glede slovenskih ekip je lzid ge kar zado-voljiv, edino Primorje je izpadlo, medtem jj0 imajo Sovodnje, z dodatnimi srečanji možnosti da napredujejo. Ostale ekipe, ”esna, Primorec in Gaja, so izpolnila pričakovanja, medtem ko sta dve ekipi razočarali, v prvi vr-aji Zarja in nato tudi Kras. Ce analiziramo nekaj podatkov, vidimo da so vse ekipe imele težave s sesta-v° ekip zaradi poškodb, izključitev in tudi zaradi sluzenja vojaškega roka mlajših igralcev. Ta problem je še precej občuten pri tistih društvih, ki ne razpolagajo z mladinskim sektorjem. Glede naslednje sezone je skoraj povsod Se vse v oblakih. Ekipe bodo sedaj igrale še na nekaterih turnirjih, Sovodnje bodo igrale dodatna srečanja za napredovanje medtem ko Čaka Vesno še pokalno srečanje. Nato pa bo res konec letošnje sezone in igralci bodo odšli na zaslužene počitnice. Tako pa ne bo z odborniki, ki morajo že sedaj začeti s pripravami za prihodnjo sezono. RAZLIČNI OCENI V PROMOCIJSKI LIGI / STANDRE2C1 MIRNO OSTALI V LIGI, PRIMORJE IZPADLO Pri Juventini zadovoljni Prosečani si ližejo rane JUVENTINA »Duša« štandreskega društva MiloS Tabaj je na kratko tako ocenil pravkar minulo prvenstvo Juventi-ne: »S končnim izidom sem seveda zadovoljen, Ce upoštevam, da nas je po nekaj kolih doletela huda kazen šestih točk. Naenkrat smo se znašli pri dnu lestvice, fantje pa so reagi-rali in z vrsto uspehov smo si zagotovili obstanek v ligi že nekaj kol pred koncem prvenstva. Pred prvenstvom pa smo seveda upali na mnogo vec. Sestavili smo namreč ekipo, ki bi se borila celo za napredovanje v višjo ligo. Težka kazen šestih točk nas je precej potrla in sama sreCa je, da smo znali reagirati.« Kaj vas je glede ekipe najbolj presenetilo? »Omenil bi predvsem ^ AMATERSKA UGA / ZARJI ZA LAS UŠLO NAPREDOVANJE Razočaranje v Bazovici zaradi končnega neuspeha Za Križane uvrstitev realna Vesna za prihodnje leto načrtuje mladinsko ekipo Tudi v prihodji sezo-ui bosta Zarja in Vesna Igrali v prvi promocij-sui ligi. Toda če je bil jm Križane to tudi cilj, brez dvoma predstavlja Za Bazovce ta dosežek pravi neuspeh, kot nam Je tudi potrdil predsed-uik Mirjam Žagar: »Ni-tuam veliko za poveda-Ko je manjkalo do Konca prvenstva Se 180 biinut, smo bili prvi nato pa smo končali na tretjem mestu, tako da Uisrno uspeli odigrati uiti dodatnih sreCanj za napredovanje. Mislim, na je razumljivo da ti °stane precej grenkobe v ustih.« Kaj vam je zmanjkalo prav na koncu? »Ne vem. V prvem delu prvenstva nismo uneli tekmecev, prema- ^irjan Ž. agar Šali smo bodisi Poz-£«ol0 kot Manzano. Ob koncu pa smo dosegli ^5 točk, kar je bilo Prejšnja leta dovolj za napredovanje, letos pa !e bilo premalo. Očitno 1® bila letos konkuren-ca x*ares ostra.« Franc Cattonar Kaj pa prihodnja sezona? »V tem trenutku zares ne vem, saj si še oblizujemo rane. Gotovo bomo dali možnost igranja nekaterim domačim mladim igralcem. Drugih načrtov trenutno Se nismo napravili.« Pri Vesni zadovoljni Kljub težavam z igriščem so tudi letos Križani pozitivno izpeljali sezono. To nam je tudi potrdil predsednik Franc Cattonar: »Zadovoljni smo s sedmim mestom. ZaCeli smo dobro, nato pa zaradi izključitev in poškodb, predvsem Petra Sedmaka in Nonisa, popustili, drugaCe bi prav gotovo dosegli kaj veC. Seveda pa ne smemo mimo dejstva, da smo skozi vse leto trenirali na majhnem igriSCu, kar se seveda ob koncu pozna.« MiloS Tabaj nastop dveh naših starih igralcev, 35-letnega Massi-ma Tabaja in 36-letnega Maurizia Capotorta, ki sta bila prava stebra naše ekipe in sta kljub letom zelo dobro igrala skozi vse prvenstvo in sta bila tudi na treningih izredno požrtvovalna ter zgledna za vse ostale. Rad bi podčrtal tudi dober nastop mladih igralcev Petra in Davida Gergo-leta ter Manuela Zanierja.« Kaj pa za prihodnje prvenstvo? »Nekaj bomo menjali. Potrebujemo tri igralce, predvsem enega pravega napadalca in enega organizatorja igre. Verjetno bomo pomladili ekipo, vseeno pa bomo skuSah sestaviti tako moštvo, da bo v tej kategoriji konkurenčno in da se bo borilo za sam vrh. Trener bo tudi za prihodnjo sezono Mauri.« (bi) PRIMORJE Povsem drugačno vzdušje pa je pri ostali slovenski enajsterici Primorje, ki je igrala v promocijski li- Dario Kante gi. Predsednik Dario Kante je tako menil o prvenstvu: »Seveda smo s končnim razpletom nezadovoljni. Na zaCetku prvenstva smo se zavedali da ne bo lahko Zastreljali ste tudi kar pet enajstmetrovk. »To je bila gotova naša šibka točka. Ce bi realizirali vsaj nekaj od teh priložnosti, bi gotovo osvojili kakšno točko veC.« Kakšni pa so naCrti za prihodjo sezono? »Trenutno ni Se nic konkretnega. Prva stvar je igriSCe. Zagotovili so nam, da bomo v prihodnji sezoni lahko konCno nastopali sredi Križa. Upajmo! Skušali bomo tudi ponovno obuditi mladinski sektor, vendar potrebujemo veC pomoči, v štirih ali petih lahko bolj malo storimo. Zahvalil pa bi se rad vsem zvestim navijačem in tudi ženskam, ki so nam prišla na pomoC. Sezona pa se za Vesno še ni zaključila, ker bomo prihodnjo nedeljo (22.05) na Proseku igrali Četrtfinalno srečanje deželnega pokala proti Bertio-lu.« (E.B.) Strelci v slovenskih ekipah Juventina Gandin 9, Kovic 5, Pizzi in Trevisan 3, Bmmatti, Braida in Tabaj 2, Bastiani, Kavs, D. Gergolet in P. Gergolet 1. Primorje Legiša 5, A. Prestifilippo in Favento 3, Trampuš in Digovich 2, Padoan, M. Prestifilippo in Auber 1. ProseCani so imeli v korist tudi en avtogol. Zarja Ravalico 13, Gregorič 11, Ispiro 10, Sclaunich 4, E. Fonda in Tognetti 3, Dizda-revich 2, Ferluga,' Kalc, Štrukelj, Vrše in D. Fonda 1. Vesna Sigur 13, Naldi 6, Malusa in Bertoli 5, R. Lacoseljac in P. Sedmak 3, Kostnapfel in Vlach 2, Kriscjak, Leonardi, Maracich in Soavi 1. Križani so imeli v korist en avtogol. Primorec Birsa 10, Apuzzo 9, S. Benet 8, Pertan 6, Srebernich 5, Frasson 3, Bulich in Ferluga 2. Trebenci so imeli v korist dva avtogola. Kras Lacalamita 14 (na sliki), Kelemen 6, Leban 5, Rebetz 4, Spazapan in Padoan 3, Cucarich, Suc, Castro in Rotta 1. Krašovci so imeli na razpolago en avtogol. Gaja Subelli 10, Čermelj 8, An. Majcen 5, Capolino, Mu-solino in Pugliese 1. doseči obstanka, vendar sem prepričan, da smo nekaj možnosti le imeli. Na žalost pa sta bila predvsem dva faktorja, ki sta nam bila nenaklonjena: veliko število poškodb, poleg tega pa so Štirje igralci služili vojaški rok. Drugo dejstvo pa je neprodoren napad, dosegli smo namreč le 19 zadetkov. Potek prvenstva pa je postajal zmeraj težji saj je zmeraj težje nadoknaditi zaostanek, potem ko si na dnu lestvice,.« Med'24 igralci, ki jih je trener Tul poslal na igriSCe pa so kar štirje vratarji, ah je tudi to negativnmo vplivalo? »Morda je tudi to nekako slabo vplivalo. Prvenstvo smo zaceh z Babi-chem v vratih, ki je že nekaj let z nami. Zal se je proti koncu prvega dela hudo poškodoval. Zamenjal ga je rezervni vratar Concina. Nato smo dobili bivšega profesionalca At-truio, ki se je dobro odrezal. Kar dvakrat pa je tudi nastopil mladi Valente, ki v obeh nastopih ni prejel nobenega zadetka. Vendar kot sem dejal, težava je bila predvsem v napadu.« Kaj pa prihodnje prvenstvo? »Napraviti moramo majhno revolucijo. Vključili moramo nekaj mladih perspektivnih igralcev. Predvsem pa moramo okrepiti napad. Na sreCo se bodo nekateri fantje vrnili od vojakov, tako da mislim da bomo imeli zadostno število igralcev. Glede trenerja Tula pa mislim da bo ostal v naši sredi, vendar ne vem, katero ekipo bo treniral.« (E. B.) Izključitve Juventina 12 Primorje 6 Zarja 2 Vesna 6 Primorec 9 Kras 6 Gaja 8 Število nastopajočih igralcev Juventina 22 Primorje - 24 Zarja 22 Vesna 19 Primorec 26 Kras 19 Gaja 22 MEDSEBOJNI OBRAČUNI NAŠIH ENAJSTERIC Število odigranih tekem in pregled rezultatov doma in na tujem Število tekem in osvojene toCke Ekipe St. tekem Točke Zmage Remi Porazi D Z D Z D Z Juventina* 30 35 5 5 10 5 1 4 Primorje 30 20 3 1 5 7 5 7 Zarja 30 45 11 8 4 3 1 3 Vesna 30 33 5 6 6 5 4 4 Primorec 30 33 6 7 5 2 3 7 Kras 30 27 4 4 7 4 4 7 Gaja 28 24 6 3 2 4 6 7 *Pri Juventini smo upoštevali vse odigrane tekme tudi tiste, katere je federacija kasneje razveljavila in dodelila zmago drugi ekipi. D - doma Z - v gosteh Večina derbijev precej izenačena V vseh treh ligah je bilo osem derbijev, ki so bili v glavnem precej izenačeni. IZIDI Promocijska liga Juventina - Primorje 1:1 Piimorje - Juventina 0:0 1. Amaterska hga Vesna - Zarja 0:0 Zarja - Vesna 0:0 2. Amaterska liga Piimorec - Kras 2:2 Kras - Primorec 1:0 Sovodnje - Gaja 1:0 Gaja - Sovodnje 0.T Enajstmetrovke Na razpolago Proti Juventina 4 2 Primorje 1 2 Zarja 1 3 (2) Vesna 9(5) 3 (D Primorec 4 2 Kras 7(3) 9 (2) Gaja 1 4 V oklepaju zgrešene enajstmetrovke. Število doseženih prejetih zadetkov Juventina Doseženi 30 Prejeti 21 Primorje 19 34 Zarja 51 22 Vesna 44 28 Primorec 47 36 Kras 40 46 Gaja 26 32 Ponedeljek, 16. maja 1994 ŠPORT, NOGOMET DRUGA AMATERSKA NOGOMETNA LIGA / MEDTEM KO SOVODENJCE ČAKAJO ŽE DODATNA SREČANJA ZA NAPREDOVANJI Gaja in Kras rešena Primorec brez težav Trebenci so si obstanek zagotovili že prej V 2. amaterski ligi se boji Se niso končali, saj morajo Sovodenjci Se igrati dodatna srečanja za napredovanje. Ne glede kakšen bo končni razplet, so igralci predsednika Marsona dosegli velik uspeh, kar pa je bila ob začetku sezone tudi skrita želja, saj je društvo sestavilo zelo kompetitivno ekipo, ki je dober del prvenstva celo vodila, nato pa jo je prehitela enajsterica Capri-ve, ki si je tudi zagotovila končno prvo mesto. Kaj pa ostale slovenske ekipe? PRIMOREC Trebenci so igrah solidno in se kmalu postavili na varno, medtem ko sta morala Kras in Gaja počakati do konca zadnjega srečanja, da sta izvedela za svojo usodo. Za oceno o prvenstvu Primorca smo vprašali predsednika društva Bogdana Carlija: »Dosegli smo, kar smo pričakovali, to je rešitev. Zagotovili smo si jo tudi kmalu, tako da smo nato nadaljevali prvenstvo brez večjih pritiskov. Zal pa so nas sodniki nekoliko oškodovali predvsem pri izključitvah.« V vsej sezoni je trener Colavecchia poslal na igriSCe kar 26 igralcev. Je bila morda prav to naj-veCja težava? »Mislim, da. Nekateri igralci so morali na služenje vojaškega roka, nekateri so se poškodovali, drugi so bili kaznovani, tako da si je moral trener vsako nedeljo izmisliti postavo. V enem srečanju pa smo nastopih celo s tremi vratarji, eden je bil v vratih ostala dva pa sta igrala zunaj. Vseeno pa smo tisto srečanje igrali neodločeno.« Kaj pa za naslednjo sezono? »Prizadevati si moramo, da na kakršen koli naCin sestavimo mladinsko ekipo, Ce ne bomo imeli ponovno težave z igralci. Trener Colavecchia je potrjen, saj je opravil v takih oko-lišCinah izredno delo.« KRAS Pri Krasu pa z letošnjo sezono niso zadovoljni, saj so štartali s povsem drugačnimi nameni. Po devetem kolu so morali zamenjati trenerja Dazzaro z Manzuttom, ob koncu pa so bih vpleteni v boj za obstanek, dokončna rešitev pa je prišla Sele v zadnjem kolu. Za komentar o pr- venstvu smo vprašali podpredsednika Gualtiera Lepena, ki je tako dejal:_»Po-tencial je bil tak, da bi se morali potegovati za višja mesta, a na žalost zaradi različnih razlogov (poškodbe, izključitve, po-mankanje mladinske ekipe) nismo izpolnili pričakovanja.« Skozi celo sezono ste se pritoževali zaradi pristranskega sojenja, ali je bilo zares tako hudo? »V nekaterih srečanjih, ko smo igrali v gosteh, je bilo očitno, da je bil sodnik pristranski, o tem priCa tudi kar devet enajstmetrovk, ki so jih dosodili proti nam. Ne smemo pa pozabiti, da smo tudi mi imeli na razpolago sedem enajstmetrovk, vendar smo prav zadnje tri zgreših.« Kaj pa načrtujete za na- Kras in Primorec (posnetek Foto KROMA z derbija) bosta tudi prihodnjo sezono igrala v 2, amaterski ligi slednjo sezono? »NaSe društvo nima velikih ambicij, zato mislim, da je druga liga zadostna za nas potencial. Kot vsako leto bo prišlo do nekaj zamenjav, vendar jedro sedmih ali osmih igralcev naj bi ostalo. Skušali bomo pridobiti nekaj mladih igralcev. Glede trenerja, upam, da bomo z Manzuttom vzpostavili bolj trajno sodelovanje.« GAJA Kot že reCeno, so morah gajevci do zadnjega trenutka trepetati za usodo. Ob koncu pa so le dosegh kar so si zadah kot cilj na začetku sezone, kot nam je tudi potrdil predsednik društva Stani Kalc: »Naš cilj, kot novinci v ligi, je bil obstanek. Sestavih smo ekipo, ki bi nam zagotovila uresničitev tega cilja. Vendar stvari niso vedno potekale, kot smo si zamislili in ko smo se bližali koncu, je postajala situacija vedno bolj dramatična. Na sreCo pa se je vse dobro zaključilo.« Večkrat se je zgodilo, da ste izgubili točke prav v zadnjih minutah.... »Res je. Proti Romani, Sovodnjam, Piedimonteju in Pro Farri, potem ko smo vedno zapravih več priložnosti, smo prav v zadnjih trenutkih popustih in nasprotnik je tako dosegel zmagovite zadetke. To je seveda slabo vplivalo na moralo. Nato pa smo uspeli odpraviti to pomanjkljivost in smo uspešno zaključili sezono.« Kaj pa prihodnje leto? »Ce noCemo ponoviti letošnjega prvenstva, po- trebujemo nekaj okrepitev; Sedaj je Se prezgodaj, da b' govorili o posamezniki!1; vendar nekateri starej^1 igralci so v dvomu. Trene1 Privileggi pa je potrjen h1' di za prihodnjo sezono.* EDVIN BEVK Gaja je izpolnila zastavljeni cilj (Foto KROMA) C LIGA / V GOSTEH PRI LEFFEJU V zanimivem srečanju Triestina osvojila točko Izenačujoči gol za Tržačane dosegel Casonato NOGOMET / 35. KOLO B LIGE Brescia osvojila derbi kola z Venezio, Fiorentina sedaj zares v A, Monza pa v C1 ligi Ogorčen boj tako na vrhu kot na dnu lestvice Leffe - Triestina 1:1 (1:0) TRIESTTNA: Drigo, Sandrin, Zattarin (Soncin), Conca, Bahanti, SottiM, Dane-lutti, Terraciano, Labardi, Casonato, Caruso. V sončnem, .skorajda poletnem popoldnevu je v Leffeju Triestina zasluženo osvojila točko in si tako praktično zagotovila obstanek v ligi. Včerajšnja tekma še zdaleč ni spominjala na tipično srečanje končnice prvenstva, ko ponavadi ekipi že vnaprej skleneta pakt o nenapadanju: oba vratarja sta namreč imela že od prvih minut dalje polne roke dela. Domačini so sicer imeli rahlo terensko premoč, vendar je Triestina, z dobro organizirano igro na sredini igrišča ter s hitrimi protinapadi stalno ogrožala nasprotnikovo obrambo. Ko je že zgledalo, da se bo polčas končal brez zadetkov, je v 40.minuti srednji napadalec Leffeja Mafioletti prestregel kratko odbito žogo ter nemoteno zatresel tržaško mrežo. Trener Buffoni je v začetku drugega polčasa poslal na igrišče razpoloženega Soncina, ki je s svojo iznajdljivostjo in borbenostjo takoj postal trn v peti domače obrambe. Prav ta igralec je v 50.mi-nuti zaCel akcijo, sad katere je bil zelo lep gol Casonata, gotovo enega najboljših na igrišču. Igralci Leffeja so sicer reagirali in nekajkrat nevarno streljah proti Dri-govim vratom, ko pa je v 73.minuti sodnik izključil domačega branilca sta se obe ekipi odpovedah vsakršnemu tveganju ter se zadovoljili z neodločenim izidom. Prihodnjo nedeljo bo Triestina sklenila domače prvenstvene nastope s tekmo proti Spalu. VVALTERBET IZIDI 32. KOLA: Carpi - Palzzolo 2:1, Carrarese- Alessandria 1:0, Empoli -Chievo 1:2, Leffe - Triestina 1:1, Mantova - Prato 2:1, Pistoiese - Bologna 0:1, Pro Šesto - Como 2:1*, Spal - Fiorenzuola 2:1, Spezia - Massese 1:1. VRSTNI RED: Chievo 62. Mantova 60, Bologna, Spal 58, Como 50, Pro Šesto 43, Fiorenzuola, Pistoiese, Triestina 42, Leffe 41. Carrarese, Prato 38, Alessandria, Carpi 36, Massese 35, Spezia 31, Empoh 28, Palazzolo 15. PRIHODNJE KOLO: Alessandria -mantova, Bologna - Carrarese, Chievo -Spezia, Como - Empoli, Fiorenzuola -Leffe, Massese - Pistoiese, Palazzolo -Pro Šesto, Prato - Carpi, Triestina - Spal. RIM - Derbi včerajšnjega 35. kola v nogometni B ligi je bil v Brescii, kjer je domače moštvo nadigralo Venezio in s tem napravilo dolocilen korak na poti do višje lige. Tudi po včerajšnjem porazu pa ima beneško moštvo še vedno lepo možnost, da si prisluži napredovanje. Padova je namreč na domačem igrišču igrala le neodločeno z Andrio. Za delno razočaranje je svojim navijačem poskrbel tudi Bari, ki je doma igral brez gola s Cosenzo. Cesena je z domačo zmago nad Piso še v teku za eno mesto, ki omogoča veliki skok. V boju za A ligo pa je še vedno tudi Ancona, Čeprav je tesno izgubila v Ascoliju. Kot za vrh je ogorčen boj tudi na dnu lestvice. Monza se je že poslovila od lige. Verjetno ji bosta sledili tudi Ravenna in Medena, ki sta v tem kolu visoko izgubili prav z Monzo in Pescaro. Naj omenimo še, da je iz C-l lige v B ligo napredovala Perugia, ki je bila svoj Cas dokaj, konkurenčna ekipa celo v A ligi- IZIDI 35. KOLA Acireale - Vicenza 1:0; Ascoli - Ancona 1:0; Bari - Cosenza 0:0; Brescia - Venezia 4:2; Ceena -Piša 1:0; Lucchese - Palermo 0:0; Monza,- Ravenna 4:0; Padova - Andria 1:1; pescara - Mode-na 4:2; Verona - Fiorentina 0:0. VRSTNI RED Fiorentina 48; Bari 43; Brescia 42; Padova 40; Cesena 39; Venezia 38; Ancona in Ascoli 37; Verona 36; Andria 35; Lucchese 34; Vicenza in Cosenza 33; Palermo 32; Piša, Pescara in Acireale 31; Ravenna 28; Mode-na 28; Monza 21. PRIHODNJE KOLO (22:5.) Ancona - Monza; Bari - Pescara; Cosenza - Brescia; Fiorentina - Lucchese; Modena - Acireale; Palermo - Andria; Piša -Ascoli; Ravenna - Padova; Venezia - Cesena; Vicenza - Verona. H POPRVENSTVO 3. Arh Brežani z gladko zmago nad Cordenonsom že v četrtfinalu Breg - Cordenons 3:1 (1:0) STRELCI ZA BREG: Buzzi v 20. min., Sirčelj v 66. min in Maggi v 90. min. BREG: Cecchini, Olenik (v 87. min. Paoli), Zobec, Paoletti, Diminich, PraSelj, Švab, Buzzi (v 77. min. Camas-sa), Maggi, Compara, Vuk (v 65. min-Sirčelj). Z nedeljsko zmago so si Brežani zagotovili uvrstitev v četrtfinale popr-venstva 3. AL. Igralci iz Doline so prvi prešli v vodstvu v 20. min. z Buzzijem po lepi skupinski akciji. Igra je bila izenačena. 10 minut pred odmorom pa je sodnik zaradi preglasnega ugovarjanja izključil gostujočega napadalca. Domačini so mislili, da bodo zato z lahkoto odpravih nasprotnike, vendar so se motili, saj so v 7. min. d.p. igralci iz Furlanije izenacih. Brezam pa so ponovno zaigrali odločneje in prešli V vodstvo s Sirceljem v 66. min. »Plavi« so imeli nato Se nekaj odličnih priložnosti za zadetek, a Šircelj in Maggi sta pred vratarjem »zaspala«. V 90. min. pa so končno domačini ponovno našli pot do zatetka, tokrat z MaggijenMn tekme je bilo konec. (E.B.) OBRAČUN BORA RADENSKE V PRVENSTVU D LIGE / ZMERNO ZADOVOLJSTVO Z DOSEŽENIM Sancin: Vsa ekipa je zdaj precej bolj zrela Ekipo zo prihodnjo sezono bodo sestavljali v jeseni Vanja Jogan Košarkarji Bora genske so pod dina ' ifrnan - Sane ZaJd]ueili tudi svoje §° leto D lige in k pkaterim okrepitvaj i )ih lig ter intenzi u ritmu dela je ko: 0 račun enak lanske: Letošnjo sezono sc °Vci pričeli na najb možen način, s pe Zaporednimi zmagi Šg O- V JC SleaUa K alna vrsta neus kar ^— — v, Ail [UQ1 VK otlina (od tekmi c°lano dalje) ni s 3 a negativnega 6ele v zadnjih d\ mali prvega dela [°Vci spet zaigral hko boljše in z šestimi zapore Uspehi so se spet p zgornji dom le o Uspehu v de ^gt se je spet prič v° negativno obe Porazov v 6 teki *e z uspehoma v uveh prvenstvei stopih so Svetoie dosežene točke Klerlin 17,6 388 Ažman 13,7 411 ^niotlak 10,9 273 farsi 9,4 244 riebeljuh 9,0 27 Carbonara 7,2 181 Crisma 7,1 192 Samec 6,9 139 °ajc 6,9 76 "arini 6,4 161 Kasman 3,9 85 fercič 3,4 88 Fettirosso 3,1 90 V 1.stolpcu poprečje aa tekmo, v 2. skupno uosezene točke. Borov trener Fabio Sancin spet prehiteli nekaj ekip na sredini lestvice in zaključili sezono na končnem osmem mestu. O letošnji sezoni borove članske ekipe smo se na kratko pogovorili s trenerjem Fabiom Sancinom, ki je Borovo ekipo vodil že četrto leto zapored. Izreden začetek, dolgo črno obdobje, spet lepa serija zmag in nova vrsta porazov. Kje so vzroki? Glavni razlog je v razporedu tekem, saj smo v glavnem izgubili le z ekipami iz zgornjega dela, zmagali pa z nižjeu-vrSčenimi moštvi. Drugi faktor pa je ta, da smo bili v uvodni fazi odlično pripravljeni, medtem, ko je marsikatera ekipa ujela boljšo formo šele nekaj mesecev kasneje. Po osmih porazih, reakciji in ugotovitvi, da bomo pristali na sredini lestvice pa nam je zmanjkalo tudi motiva. S čim si zadovoljen, kaj pa ni šlo po predvidevanjih? Najvažnejše je to, da v desetih mesecih v ekipi ni prišlo do nesoglasij, ne med igralci, ne z odborniki in niti s trenerjem. Niti dve seriji porazov nista pokvarili dobrega vzdušja v ekipi. Nisem pa zadovoljen s tehnične in taktične plati, ker sem pričakoval večji napredek, tako v skupinski igri kot posamezno. Lanski ekipi sta se pridružila jadranovca Mer-lin in Crisma, od obeh pa smo najbrž pričakovali kaj več... Zadevi sta dokaj različni. Kar zadeva Merilna, je opravil solidno prvenstvo. Prav gotovo bi lahko nudil Se precej Tekme in minute Ažman 30 30 Pettirosso 29 18 Crisma 27 23 Perčič 26 16 Persi 26 21 Barini 25 19 Smotlak 25 25 Carbonara 25 13 Merlin 22 30 Rasman 22 14 Samec 20 18 Bajc 11 17 Debeljuh 3 14 V 1. stolpcu odigrane tekme, v 2. pa poprečne minute na tekmo. več, ima pa take karakteristike, da odvisi od soigralcev. Umberto pride najbolj do izraza, če ekipa igra zanj, s tem da on le zaključi akcijo, večkrat pa tega nismo znali primemo izkoristiti, tudi ker doslej nismo bili navajeni igrati na tak način. Crismi pa se poz- na, da je v zadnjih letih igral malo. Ima velike sposobnosti, izkazal se je v določenih elementih igre (skok, podaje in blokade), žal pa je imel zelo slabe odstotke pri metu, kar je seveda negativno pogojevalo njegovo igro. V drugem delu prvenstva, ko je igral bolj za ekipo, je vsekakor igral mnogo boljše. Imeli smo vtis, da je marsikdo, v drugi polovici prvenstva, vidno popustil... Prav gotovo nas je dolga vrsta porazov potrla in pravega motiva ni bilo več. Toda nekateri so izredno motivirani vsakič, ko stopijo na igrišče (Barini ali Debeljuh na primer), nekateri pa se z lahkoto dekoncentrirajo. Sodeč po končni lestvici ste v primerjavi z lansko sezono malo napredovali... Razlika je lahko navidez minimalna, v resnici pa ni tako. Vsi so pridobili na samozavesti, izkušenosti in tudi v statističnih podatkih je večina igralcev dosegla boljše rezultate. Dosegli smo tudi več zmag, boljši smo bili v napadu in v obrambi, kar potrjujejo tudi statistike. Bosta Samec in Grbec predstavljala jabolko spora z Jadranom, ali bo prišlo do prave rešitve? Za politiko in manevre naših društev nisem pristojen, s tehničnega vidika pa lahko povem, da bi pri Boru Grbec in Samec imela v prihodnji sezoni važno vlogo in veliko možnosti za igranje. Stefan je že letos igral precej, Michel pa je v lanski sezoni, kljub te- mu, da sta bila pred njim Smotlak in Persi, vseeno igral preko 100 minut. V prvi vrsti se bomo morali pogovoriti z njima in slišati njune želje, zatem pa se bomo vsekakor prav gotovo dogovorili tudi z Jadranom. Bi se Peter Ažman vrnil k Jadranu potem, ko je tam presedel eno celo sezono? To bi morali vprašati njega. Ima višino in tehnične sposobnosti, da se lahko preizkusi tudi v Gl ligi. Letos je igral dosti, tudi kadar mu ni šlo od rok in si je tako nabral veliko izkušenj. Zaintersirani se morajo z njim pogovoriti in se jasno domeniti kaj in kako. Skoki, asistence Ažman 7,1 19 Samec 6,4 3 Merlin 4,0 13 Pettirosso 3,9 2 Crisma 3,8 45 Rasman 3,6 7 Perčič 3,2 1 Smotlak 2,9 43 Bajc 2,4 2 Debeljuh 2,3 - Barini 2,2 20 Persi 2,1 25 Carbonara 1,6 3 SKUPNO 35,5 183 Kakšni so načrti in ambicije za prihodnjo sezono? V prejšnjih sezonah sem spoznal, da nima nobenega smisla prehitro sestavljati spiska igralcev za naslednjo sezono. Število razpoložljivih in sposobnih posameznikov je zelo veliko, tako, da bi v petih minutah lahko sestavil več možnih ekip. Naslednja sezona se bo pričela 15. avgusta, takrat bom videl, kdo bi rad ostal, kdo ne in kdo bi se nam rad pridružil. Nekaj naSih igralcev je letos igralo izven Trsta (brata Simonič in Possega) in še ne vedo, če se bodo k nam vrnili letos ali čez eno sezono. Za Jadran je letos igral Kojanec in če bi želel v prihodnji sezoni igrati z nami, so mu vrata odprta. Vrnil se bo tudi Pavel Rustja, ki je nekaj sezon branil mladinske barve Stefa-nela, in tudi v naših mladinskih ekipah je nekaj posameznikov že nared za člansko moštvo. Imamo igralce pri Jadranu, pri Ciciboni in tudi pri raznih tržaških klubih je veliko posameznikov, ki bi se nam prav radi pridružili. Kako so metali METZA2 Debeljuh 83 5:6 Samec 55 61:110 Ažman 54 137:255 Carbonara 54 41:76 Merlin 53 92:172 Perčič 53 40:76 Pettirosso 53 35:66 Rasman 52 30:58 Smotlak 50 75:151 Persi 50 69:139 Barini 50 65:129 Bajc 44 24:55 Crisma 42 67:160 SKUPNO 51 741:1453 METZA3 Pettirosso 100 1:1 Debeljuh 43 3:7 Merlin 39 54:137 Balini 38 3:8 Persi 35 12:34 Carbonara 32 24:76 Smotla 32 12:38 Ažman 26 19:73 Bajc 25 3:12 Crisma 20 10:50 Samec 0 0:2 Perčič 0 0:3 SKUPNO 32 141:441 PROSTI METI Debeljuh 100 8:8 Carbonara 82 27:33 Ažman 80 80:100 Bajc 79 19:24 Smotlak 77 87:113 Merlin 69 42:61 Persi 64 70:109 Rasman 64 25:39 Barini 58 22:38 Pettirosso 53 17:32 Samec 52 17:33 Perčič 36 8:22 Onsma 36 28:77 SKUPNO 65 450:689 V 1. stolpcu %, v 2 meti jkOŠARKA / KONČNICA BI LIGE KOŠARKA / PRVA DIVIZIJA KOŠARKA / PLAY-OUT Goričani izgubili v Ragusi, v nedeljo pa odločilna tekma Popolare Ragusa -LSemme 97:93 (48:38) CIEMME GORICA: Fazzi 30, Zini, Bortolini 2, Milesi 14, Sfiligoi 1, Passarelli 17, Foschini 17, Mian 10, Borsi 2, Campanello. Ragusa - Goriški ®kipi Ciemme ni uspel podvig, da bi že po dru-Sern srečanju proti Ragu-si napredovala v višjo, A2 ligo. Potem ko so go-^ki košarkarji pred tednom dni doma (v Vid-ttju) slavili zmago na pr-ri tekmi končnice BI li-8s (98:87), so včeraj na djugem srečanju v Ragu-s> izgubih. Poraz Goričanov je bil Zaslužen, čeprav bi lahko v končnih minutah celo presenetili gosti-telje, saj so zmanjšali Zaostanek na same tri točke. Sicer pa so bili go-ritelji skozi vse srečanje boljši tekmec, saj so vodili tudi z 19 točkami razlike. Skoraj odločilna za uspeh sicilksih košarkarjev pa je bila domača temperamentna publika, ki je do zadnjega kotička napolnila mestno športno dvorano. V goriških vrstah je spet blestel Fazzi, ki je že na prvi tekmi v Vidmu dal kar 37 točk. Tudi tokrat je bil za sicilske košarkarje neustavljiv, saj je dosegel 30 točk. Pri domačem moštvu pa sta se odlikovala Li Vecchi z 20 točkami in Angiolini, ki jih je dal 19. V nedeljo bo torej v Vidmu tretje in odločilno srečanje med tema ekipama, ki sta si v glavnem enakovredni. Na trejti tekmi pa je goriško moštvo le favorizirano, saj bo nastopilo pred lastnim občinstvom. Derbi Proseku Polet Metra - Prosek 93:95 (41:49; 84:84) POLET: Bogateč 22 (4:4), Berdon 10 (2:3), Briščik 10, Pupulin, Malalan 13 (1:2), Baitz, Gobbi 27 (3:5), Gregori 11 (5:8), trener Tavčar. PROSEK: Ban 23 (6:6), Pertot 3, Gregori 1 (1:2), nabergoj, A. Emili 2 (0:1), Gruden 10 (4:6), Cuk 7 (3:9), Grilanc 39 (9:12), Sterni 10 (0:1), trener L. Emili. TRI TOČKE: Gobbi 4, Malalan 4; Grilanc 6, Ban 3, Pertot 1. PON: Berdon (38), Cuk (44), Briščik (45). V soboto smo bili priča lepi tekmi, ki se je po podaljšku zaključila z zmago Prosečanov. Modri so tako osvojili tudi drugi derbi, k temu pa je pripomogel predvsem Ivo Grilanc, ki je bil z 39 točkami neustavljiv. Ob njem bi omenili še VValterja Bana, ki je dosegel pomembne koše v ključnih trenutkih. Pole-tovci so igrali zelo dobro Derbi so dobili ProseCani po podaljšku (f. KROMA) predvsem v drugem prav v zadnjih sekundah, polčasu, opazila pa se je ko je Ivo Grilanc zadel odstonost Andreja Vrem- oba prosta meta. Skozi ca, čeprav sta bila Bogateč vso tekmo pa sta si moštvi in Gobbi zelo natančna v bili povsem enakovredni, napadu. saj je največja razlika Tekma se je odločila znašala 8 točk. (C.B.) Olitalia in Campeginese sama na vrhu lestvice Nekdaj sloviti Clear Cantu z eno nogo že v A2 ligi RIM - Včerajšnja derbija 8. kola košarkarskega play-ou-ta v Sieni in Riminiju sta se končala z zmagama Olitahe in Campegineseja iz Reggio Emihe, ki sta tudi prva na lestvici v obeh skupinah. Se posebno ogorčen boj se je bil v Sieni, kjer je Olitalia le s točko razlike premagala Celar iz Cantuja, ki je po tem porazu le četrti na lestvici in močno tvega, da izpade v A2 ligo. Francorosso in Baker sta bila v tem kolu uspešna v gosteh in sta tako ohranila drugo mesto na lestvici. Z uspehom v Riminiju proti Moniniju je Campeginese verjetno napravil odločilni korak na poti, da ostane v Al ligi. Sicer pa se je to moštvo, pri katerem igra tudi Tržačan Cavazzon, odlikovalo tudi med prvenstvom. Kljub porazu v neposrednem obračunu za prvo mesto pa ostaja Monini še vedno glavni favorit za osvojitev drugega mesta v skupini in tako tudi kandidat za nastop v prihodnji sezoni v Al ligi. Rumena skupina IZIDI 8. KOLA: Teamsystem - Baker 75:89; Floor -Francorosso 88:95; Olitalia - Clear 77:76. VRSTNI RED: Olitalia Siena 12; Francorosso Turin in Baker Livorno 10; Clear Cantu 8; Floor Padova 6; Team-system Fabriano 2. Zelena skupina IZIDI 8. KOLA: Newprint - Onyx 107:83; Monini -Campeginese 79:82; Telemarket - Bancosardegna 104:93. VRSTNI RED: Campeginese Reggio Emilia 12; Monini Rimini 10; Bancosardegna Sassari in Telemarket Forli 8; Newprint Neapelj 6; Onyx Caserta 4. SKIROLKE / VČERAJ V KRI2U ZA TROFEJO ALPE ADRIA r ROKOMET / MOŠKA C LIGA Kar 290 nastopajočih in velik organizacijski uspeh 290 nastopajočih iz 24 društev iz štirih držav (Hr-vatska, Slovenija, Avstrija in Italija) na 300 vpisanih: že ta podatek nazorno kaže o velikem uspehu včerajšnje Trofeje Alpe Adria in 1. tekme za mednarodni Grand Prix v ski-rolkah, ki ga je priredilo SD Mladina, pod pokroviteljstvom Občine Zgonik in ZSSDI. In res: požrtvovalni kriški delavci, z Borisom in Enniom Bogatcem na Čelu, so včeraj v Križu poskrbeli za izjemen športni dogodek, o katerem so se vsi nastopajoči tekmovalci in spremljevalci laskavo izrazili in ki je našemu športu v ponos. Samo tekmovanje je bilo zelo kakovostno in številno občinstvo, ki je ob progi bodrilo nastopajoče, je prišlo na svoj raCun. Absolutna zmagovalca sta bila v ženski konkurenci Do-rota Dziadkovviec, Članica Unicarsa, in seveda Albo Di Gregorio (Montebellu-na), ki je tudi svetovni prvak v tej disciplini, pred predstavnikom Mladine Guidom Zampierijem. SD Mladina ni osvojila »simbobcne zlate kolajne« le za odlično organizacijo, bila je tudi prva na društveni lestvici pred močnima konkurentoma ljubljanske Olimpije in Tekackega kluba z Reke. Med posamezniki naj omenimo zmage Mateje Pauline in Lorenza Schirre med najmlajšimi in Mateje Bogateč med začetnicami. Ob zaključku tekmovanja je sledilo zelo bogato nagrajevanje. Prisotne je v štirih jezikih pozdravil predstavnik SD Mladina Oskar Sedmak. Priložnostni govor so nato imeli tudi Franco Bloccari, podpredsednik pokrajinskega CO-Nl-ja, ki je Borisu Bogatcu izročil plaketo za vzorno organizacijo in požrtvovla-no delo, Adriana Zanatta, deželni predsednik FIHP, in Livij Valencie, predsednik pokrajinskega odbora ZSSDI, ki je Čestital organizatorju za tako uspelo manifestacijo. (bi) REZULTATI ZENSKE Najmlajše: 1. Mateja Paulina 7:37, 60; 2. Danja Košuta (obe Mladina) 8:09, 10; 3. Eda HlaCa (Rijeka) 8:41, 30; 4. Sara Turco (Mladina) 9:33, 30. ZaCetnice: 1. Mateja Bogateč (Mladina) 5:25, 20; 2. Polona Brišar 5:36, 60; 3. Urška Mrzel (obe Olim- pija) 5:39, 40; 9. Jelka Bogateč (Mladina) 6:08, 70. Kadetinje: 1. Teja Gregorin (Ihan) 10:15, 10; 2. Ana Skvarča 10:23, 30; 3. Maja Rupnik (obe Valkar-ton) 10:35, 70. NarašCajnice: 1. Andreja Mah (Dol) 17:18,10; 2. Tadeja Brankovič (Kranj) 17:34, 20; 3. Martina Valjan (Rijeka) 17:38,10. Mladinke: 1. Urška Eržen (Kranj) 18:30, 10; 2. Darja Rupnik (Valkarton) 18:46, 40; 3. Petra Race (Kranj) 19:47, 50. Članice: 1. Dorota Dziadkowiec (Unicars) 16:56, 20; 2. Simona Paternoster (Dol) 17:24, 80; 3. Norma Abakoumova (Unicars) 18:09, 50. Master: 1. Rosetta To-nussi (Da Pozzo) 25:38, 30. MOŠKI Najmlajši: 1. Lorenzo Schirra 5:42, 50; 2. Eros Sullini (oba Mladina) 5:56, 60; 3. Federico Borsato (Montebelluna) 6:35, 70; 4. matija Sirk 6:43, 00; 5. Ivo Košuta 7:21, 80; 7. Mauri-zio Selatti 8:55, 30; 8. Wal-ter Caharija (vsi Mladina) 9:08,40. Začetniki: 1. Klemen Lauseger (Kranj) 4:56, 00; 2. Cristian Toaldo (Bassa-no) i 5:01, 10; 3. Igor Jese-novac (Olimpija) 5:13, 90; 29. Andrej Sossi (Mladina) 9:08,70. Kadeti: 1. Jaka Kušar 9:25, 70; 2. Toni Majzelj (oba Olimpija) 9:26, 00; 3. Sandro Supak (Rijeka) 9:34, 30; 12. Mitja Tretjak 10:13, 70; 20. Jara Košuta 11:12, 60; 21. Jan PrinCiC 11:15, 0; 24. Edoardo Di Felice 11:38, 60; 25. ivo Lachi 11:41,10; 30. Mauro Vizzutti 12:37, 60; 31. Ženo Tani (vsi Mladina) 12:48, 80. 1. Simone Buziol (Montebelluna) 16:33, 50; 2. Vasja Rupnik (Valkarton) 16.36, 10; 3. VVolfgang Praelea (Cuestl) 16:37, 40; 4. Matej Lachi 16:40, 30; 28. Aljoša Paulina 18:30, 00; 31. Daniel Tence 18:39, 20; 32. Tibor DrasiC 18:40, 40; 36. Daniele Petozzi (vsi Mladina) 19:26, 30. Mladinci: l.Marco An-dreoh (Lissone) 29:10, 40; 2. Jože Petrovšek (Valkarton) 29:13, 30; 3. Marco Fabbro (Da Pozzo) 30:07, 20; 8. Erik Tence (Mladina) 31:44, 60. Člani: Alfio Di Gregorio (Montebelluna) 27:54, 10; 2. Guido Masiero (Mladina) 29:09, 70; 3. Paolo Zampieri (Gatto Nevi) 29:09, 70; 6. Gianni Rupil 30:06, 90; 12. Federico Cargnelutti 30:18, 70; 20. Remigio Panzani 32:33, 40; 25. Ivan Vizzutti 36:53, 80; 27. Andrea Beltramini (vsi Mladina) 37:48, 90. Master 1: 1. Antonio Gnatta (Alp. Vicen.) 30:08, 20; 2. Renato Grattoni 32:30,10; 3. Pierino Di Le-nardo 32:30, 20; 6. Giaco-mo Petozzi (vsi Mladina) 32:48, 90. Master 2: 1. Giancarlo Sobberi (Bassano) 32:53, 60; 2. Marco Carazzai (Vil-laga) 34:22, 20; 3. Luigi Gobavo (Gatto Nevi) 35:05, 00; 5. Enzo Cossero (Mladina) 36:28, 80. DRUŠTVENA LESTVICA 1. Mladina 986; 2. Unior Olimpija Lj 939; 3. SK Rijeka 666; 4. TSC Valkarton 577; 5. Montebelluna 458; 6. TK Kranj 404; 7. Kornik Vrhnika 335; 8: Bassano 304; 9. Brdo 288; 10: Castionese 282. Kriški delavci ŠD Mladina so se spet izkazali - Di Gregorio navdušil Naraščajniki: Zelo dober odpor Krasa vodilnemu Tekmo motil hud dež - Mladi Bogateč najboljši strelec Mezzocorona - Kras Trimac 20:18 (9:8) KRAS TRIMAC: Gla-vina, Valencie, Raseni 2, Mihe, Colja 2, Pertot 4, Oberdan 5, Vinci, Vremec, Bogateč 5; Trener: Bojan Mahnič. Krasovi rokometaši so tudi v soboto v Mez-zocoroni igrah kot v prvem delu prvenstva, pod moCnim dežjem. Slaba igra pa se tokrat ni ponovila. Igralci Krasa Trimac so dokazali, da so se nauCih tudi igre s spolzko žogo in tako je bil odpor domači ekipi mnogo bolj konkreten in enakovreden. Tekma se je zaCela v pravem nalivu, tako da so se vsi spraševali, Ce bo sploh mogoče tekmo odigrati do konca. Krašovci se niso zmedli in tako so takoj uspeli povesti za en gol. Nasprotniki so takoj reagirali, vendar je nekaj sodniških odločitev dovolilo domačinom, da so povedli s tremi goli prednosti. Takrat je tre- ner Mahnič posegel po igralcih na klopi in takoj zamenjal Vincita z Bogatcem ter Vremca, ki je do takrat slabo igral, z mladincem Coljo. Reakcija mladih sil je takoj obrodba sadove, tako da so naši uspeli priti do konca prvega polčasa z enim samim golom razlike. Drugi polčas je potekal v znaku velike izenačenosti in zlasti v tem delu se je pokazala izkušenost vratarja Gla-vine, ki je zelo dobro branil Krasova vrata, kljub spolzki žogi. Konec tekme je prišel ob vodstvu domaCe ekipe z dvema goloma razlike, vendar je bb vtis, ki ga je Kras zapustil, zelo dober, zlasti Ce pomislimo, da je Mezzocorona vodeča ekipa prvenstva. Pohvalo zaslužijo seveda vsi igralci, preseneča pa izredna konkretnost mladega Bogat-ca, ki je bil s petimi gob najboljši strelec Krasove ekipe. (Alan) Obvestila SK BRDINA organizira v nedeljo, 22. t. m. 3. kraški bike slalom in vzporedni bike slalom s pričetkom ob 10. uri v bližini nogometnega igrišča v Repnu. Vpisovanje bo na sedežu kluba, Proseska ul. 131 na Opčinah 18. in 19. t. m. od 20. do 21. ure. Informacije na tel. št. 226271 ali 299573. SZ JADRAN sporoča, da bo v nedeljo, 29. t.m. v Prosvetnem domu na Opčinah ob 10. uri v prvem in ob 10.30 v drugem sklicanju redni občni zbor. DNEVNI RED: 1. predsedniško poročilo, 2. tajniško poročilo, 3. blagajniško poročilo, 4. volitve novega odbora, 5-diskusija in razno. POGOVOR S SLOVENSKIM JADRALCEM SAMOM ŠPACAPANOM Moj naslednji veliki cilj je potovanje okoli sveta Na »Kolumbovi« regati dosegel sijajne rezultate Samo Špacapan (JK Burja) je začasno gost JK Cupe. Ker so nas jadralski podvigi goriškega jadralca zanimah, smo to priložnost tudi izkoristili ter od bliže spoznali tekmovalca, ki se je pred dvema letoma uspešno udeležil prekoa-tiantske regate America 500 (regata je bila organizbana ob 500-letnici odkritja Amerike in regatno polje pa je bilo začrtano po poti, ki jo je prvič prejadral Krištof Kolumb). Konec avgusta ’92 je tako Samo s skoraj serijsko inaCico elana 33 (10 m) zapustil matično domovino ter zaplul proti Atlantiku. Tu se je v konkurenci 153 bark (med temi jih je bilo 25 razreda »race« - športni tip) skupaj s S. Lozejem (odgovoren za navigacijo ter radijsko povezavo) prvič spustil v regatno polje 12. okrobra 1992. Regata se je začela v Huelvi na španski obali približno 200 milj nad Gibraltarjem, pot pa je tekmovalce vodila po Kolumbovi poti vse do San Salvadorja. Regato, Id se je potekala v petih etapah (Huelva - Porto Santo - Madeira - Veliko Kanarsko otočje - San Salvador) je Samova posadka (po 3600 miljah) zaključila 10. decembra 1992. Od tu naprej pa se je regata spremenila v peklensko pomorsko pustolovščino. Februarja ’93 je namreč na Floridi divjal orkan, posledica tega pa je bila razveljavitev povratne regate, saj se je na startnem mestu prijavilo le 12% predvidenih posadk. Kljub nasprotnim morskim tokom, visokim valovom (do 10 m), motnjam kompasa in GPS-a je staremu morskemu volku uspelo bežati na robu ciklonov vse preko Bermu-dov do Azorov. Na poti do Azorov se je izgubila sled za sedmimi posadkami. Vsekakor se je kalvarija slovenske posadke dobro končala in konec avgusta ’93 so v Izoli doCakah topel sprejem. Rezultati, ki jih je Samo dosegel, pa se sami komentirajo: 4 prva mesta v izratito konkurenčnem drugem razredu (jadrnice do 12 m - 95 posadk), prvo mesto v konCni razpredelnici drugega razreda regate America ’92. Samo, kaj te je gnalo v to preizkušnjo? »Zelja po jadranju, po pristnem pomorskem izzivu narave. Odkar sem spoznal pomorstvo, sem to zamisel nosil v sebi ter jo končno tudi uresničil.« Kaj vse obsegajo priprave za prekooceansko regato? »Priprave gredo od popolne priprave jadrnice ter pedantnega pregleda opreme do izbire prehrane ter oblačil in taktičnega progra- ma. Najvažnejša pa je določitev vlog vsakega elana posadke. To je na jadrnici bistveno.« S katerimi težavami si se moral soočiti, glede na to, da je tvoja jadrnica v bistvu inaCica elana 33? »Barko sem zelo ojačil, sicer bi serijska izvedba te preizkušnje absolutno ne prestala.« Kaj se ti je med regato najhujšega pripetilo? »Med potjo sem se trikrat z jadrnico popolnoma obrnil, a nisem obupal. Moram pa priznati, da sem bil popolnoma iz sebe, ko me je 48 ur spremljala jata 10-metrskih morskih psov. 2e sam dotik teh morskih zveri bi bil namreč usoden.« Bi preizkušnjo ponovil? »Vsekakor. Jaz delam in živim za to. Moj cilj je samostojno obkrožiti svet, vendar ne v okviru regate. Vsekakor bi ti ob koncu lahko dodal še to, da se v trenutku, ko se odločiš za takšno preizkušnjo, moraš sprijazniti tudi z mislijo, da te lahko ne bo veC nazaj.« Aleks Domeniš / ŠPORT Ponedeljek, 16. maja 1994 13 AVTOMOBILIZEM / VELIKA NAGRADA MONTECARLA V FORMULI 1_ Michaelu Schumacherju že četrta zaporedna zmaga Nemec je vodil od starta do cilja - V prvem zavoju trčenje Schumacherje v Monte Carlu zmagal že četrtič zaporedoma (Telefoto AP) MONTE CARLO - Michael Schumacher je na Četrti letošnji dirki formu-16 1 za veliko nagrado Monte Carla zmagal že četrtič zapored. Nemec je vodil od starta do cilja in prehitel dni- h TELOVADBA / EP ZA ZENSKE Zadnji dan pet zlatih kolajn za Romunke hi STOCKHOLM - S finalnimi nastopi na posameznih orodjih se je v Stockholmu končalo _ 20. evropsko prvenstvo v Športni gimnastiki za ženske. Naslovi evropskih prvakinj so pripadli štirim različnim tekmovalkam. V preskoku je zmagala Romunka Lavinia Miloševiči, na dvovišinski bradlji je bila najboljša Rusinja Svetlana Sorki-na, na gredi zmago-' valka mnogoboja Romunka Gina Gogean, v parterju pa Ukrajinka Lilia Podkopajeva z najvišjo oceno dneva 9.937 točke. Pri mladinkah so prevladovale romunske telovadke. Na gredi je zmagala Alexandra Marinescu, v parterju Claudia Pre-sacan, v preskoku Ana Maria Bičan, edinole na dvovišinski bradlji so morale priznati premoč Italijanke Isabelle Severino. Slovenska trenerja Silvo Marinčič in Jože Mavrič sta nastop svojih telovadk ocenila kot dober. Najboljša je mladinka Mojca Mavrič, ki je v parterju zasedla 14. mesto in za dve desetinki točke zgrešila uvrstitev v finale, vendar ima 13-letna nadarjena Ljubljančanka, ki se je v mnogoboju uvrstila na 31. mesto in s tem v prvo tretjino udeleženk, vse možnosti, da bo to razliko nadomestila. Izidi - finali po posameznih orodjih: članice - preskok: 1. Lavinia Milosovici (Rom) 9.800, 2. Jelena Piskun (Blr) 9.793, 3. Lilia Podkopajeva (Ukr) 9.787, 4. Gina Gogean (Rom) 9.775, 5. Svetlana Sorkina (Rus) 9.749, 6. Oksana Fabričnova (Rus) 9, 712, 7. Cecile Canqueteau (Fra) 9.468, 8. Elodie Lussac (Fra) 9.318; dvovišin-ska bradlja: 1. Svetlana Sorkina (Rus) 9, 887, 2. Oksana Fabričnovva (Rus) 9.837, 3. Mercedes Pacheco (Spa) 9.800, 4. Svetlana Ta-rasevič (Blr), 5. Jelena Piskun (Blr) 9.750, 6. Lilia Podkopajeva (Ukr) 9.737, 7. Lavinia Milosovici (Rom) 9.725, 8. Gina Gogean (Rom) 9, 675; gred: 1. Gina Gogean (Rom) 9.900, 2. Lilia Podkopajeva (Ukr) 9.862, 3. Lavinia Milosovici (Rom) 9.850, 4. Jelena Piskun (Blr) 9.787, 5. Svetlana Sorkina (Rus) 9.775, 6. Elodie Lussac (Fra) in Oksana Fabričnova (Rus) po 9.700, 8. Monica Martin (Spa) 9.537 parter: 1. Lilia Podkopajeva (Ukr) 9.937, 2. Lavinia Milosovici (Rom) 9.887, 3. Dina Košetkova (Rus) in Gina Gogean (Rom) po 9.850, 5. Jelena Piskun (Blr) 9.800, 6. Iri-na Bulahova (Ukr) 9.687, 7. Annika Ree-der (VB) 9, 675, 8. Svetlana Sorkina (Rus) 9.350; Mladinke - gred: d. Alexandra Marinescu (Rom) 9.887, 2. Ljubov Seremeta (Ukr) 9.775, 3. Elvire Teza (Fra) 9.525; parter: 1. Claudia Presacan (Rom) 9, 850, 2. Ljubov Seremeta (Ukr) 9.812, 3. Alexandra Marinescu (Rom) 9.787; preskok: 1. Ana Maria Bičan (Rom) 9.768, 2. Nikoleit Krausz (Madž) 9.743, 3. Vassou Tsav-daridou (Grč) 9.718; dvovišinska bradlja: 1. Isabelle Saverino (Fra) 9.825, 2. Jelena Le-bedjeva (Rus) 9.812, 3. Olga Teslenko (Ukr) 9.775. (S. M.) gouvrščenega Martina Brundla za 37 sekund, tretje mesto pa je osvojil Gerhard Berger. Pred dirko so vozniki z brazilsko zastavo in z minuto molka počastili spomin na tragično preminula Ayrtona Senno in Rolanda Ratzenbergerja. 2e v prvem zavoju Saint De-vote sta trčila Mika Hakkinen in Damon. Hill, tako, da je Schumacher ostal brez resnega tekmeca in je vozil »svojo« dirko. S štirimi zaporednimi zmagami je Nemec na dobri poti, da izenači rekord Nigela Mansella, ki je na začetku leta 1992 zmagal petkrat zapored. Zdravstveno stanje Karla VVendlingerja je kritično, vendar stabilno. Dirkač je noč dobro prestal, natančni pregled z računalniško tomografijo je kar obetajoč. Avstrijec je še zmeraj v komi, zdravljenje pa bo trajalo 8 do 10 dni. Podrobnosti o njegovem stanju bodo znane šele v sredo, ko mu bodo zmanjšali količino zdravil na minimum in naredili novo nevrološko preiskavo, šele nato bodo sledile preiskave o motoričnem, psihološkem in intelektualnem stanju pacienta. Italijansko podjetje Be-netton in šef moštva formule 1 Benetton-Ford Flavio Briatore sta v soboto v Monte Carlu podpisala pogodbo o nakupu francoskega moštva Li-gier. Briatore je obljubil, da bo tudi v nadaljevanju za Ligier vozil vsaj en francoski tekmovalec, drugi voznik pa bo najverjetneje testni voznik Benettona Nizozemec Jos Verstappen. Sedež Ligie-ra bo ostal v Magny Cour-su, o tem, kakšne motorje bodo v prihodnje uporabljali v moštvu, pa Briatore ni hotel dajati izjav. Naslednja dirka za veliko nagrado Španije v Barceloni bo 29. maja. Rezultati (78 kro-gov=259.584 kilometra): 1. Schumacher (Nem, be-netton) 1; 49:55.372 (povprečna hitrost 141.690 km/h), 2. Brund-le (VB, melaren) + 37.546, 3. Berger (Av, fer-rari) + 1:16.824, 4. De Ce-saris (Ita, jordan) + 1 krog, 5. Aleši (Fra, ferra-ri) + 1 krog, 6. Alboreto (Ita, minardi) + 1 krog, 7. Lehto (Fin, benetton) + 1 krog, 8. Beretta (Fra, lar-rousse) + 2 krog, 9. Panis (Fra, ligier) + 2 kroga, 10. Comas (Fra, larrousse) + 3 kroge, 11. Lamy (Por, lotus) + 5 krogov. Vrstni red za SP - vozniki: 1. Schumacher (Nem) 40, 2. Berger (Av) 10, 3. Barrichello (Bra) in Hill (VB) po 7, 5. Larini (Ita), Brundle (VB) in Aleši (Fra) po 6, 8. Hakkinen (Fin), Kataya-ma (Jap) in VVendlinger (Av) po 4, 11. Fittipaldi (Bra) in De Cesaris (Ita) po 3, 13. Frentzen (Nem) 2, 14. Comas (Fra) in Alboreto (Ita) po 1; konstruktorji: 1. Benetton 40, 2. Ferrari 22, 3. McLaren in Jordan po 10, 5. VVilliams 7, 6. Sau-ber 6, 7. Tyrrell 4, 8. Ar-rows 3, 9. Larrousse in Minardi po 1. Pred dirko so se poklonili spominu na Senno in Ratzenbergerja NOVICE Rominger slavil v Španiji MADRID - Na 21. in posledji etapi kolesarske dirke po Španiji je bil v sprintu najhitrejši Francoz Jala-bert, ki je 165, 7 km (Palazuelos-Madrid) prevozil v 4.26’55”. Drugi je bil Belgijec Vanderaerden, sledijo Italijani Pelliconi, Panelli in Pagnin. Ifončno zmago pa je Ze tretje leto zapored osvojil Švicar Tony Rominger (tokrat v času 92.07’48”). Worid League v Tokiu TOKIO - Po zmagi v he-breaku v prvi tekmi, je italijanska moška odbojkarska reprezentanca tudi v drugem srečanju premagala Japonsko, in sicer s 3:1 (15:11,15:7,10:15,15:3). Grofovi turnir v Berlinu BERLIN - V finalu temškega turnirja v Berlinu je Nemka Steffi Graf s 7:6 (8:6), 6:4 premagala Nizozemko Brendo Schultz. Na turnirju v Pragi pa si je končni uspeh zagotovila Južnoameričanka Amanda Coetzer, ki je s 6:1, 7:6 (16:14) odpravila Svedinjo Aso Carlsson. Hudo ranili navijača BUENOS AIRES - Potem ko so navijači Boca Junior-sa pred dvema tednoma s strelnim orožjem napadli tovornjak, na keterem so se peljali simpatizerji Ri-verja (spopad je terjal dve smrtni žrtvi), je v argentinskem glavnem mestu prišlo do novega, tragičnega obračunavanja. Za življenje se tokrat bori mladi Daniel Garcia, ki so ga zabodli z nožem malo pred srečanjem Colegiales - San Miguel, veljavnim za tamkajšnje prvenstvo C lige. Policija je medtem našla pištole, ki so jih navijači Boce uporabili 30. aprila letos: zavili so jih v plastično vrečo in jih odvrgli v Rio de la Plata. Ustavili so tudi sedem oseb, a dve še iščejo. Zelo slana globa NEW YORK - Kar 162.500 dolarjev: toliko znaša globa, ki jo je NBA naložila po petkovem pretepu na tretji tekmi Četrtfinala play-offa med Bullsi in Knick-si (slednji vodijo z 2:1). Za najvišjo kazen doslej so se odločili pred štirimi leti, prav tako zaradi pretepa (tedaj med Philadelphio in Detroitom s »protagonistoma« Barkleyem in Lembeerjem: ekipi sta morali plačati 163.500 dolarjev). Za zadnji pretep sta kriva Derek Harper (Knicks) in Jo English (Bullš), ki sta bila diskalificirana za dve oz. eno tekmo. Poleg tega morata plačati 15 oz. 10 tisoč dolarjev kazni. Sedem igralcev iz New Yorka in osem iz Chicaga mora odšteti po 2.500 dolarjev vsak, društvi pa 50.000 dolarjev. Totocalcio ZMAGOVITI STOLPEC: UX UX1X1XIII DOBITKI: 13 točk (172 dobitnikov) 43.267.000 lir; 12 točk (4.060 dobitnikov) 1.830.000 lir. TOTIP ZMAGOVITI STOLPEC: 12X 2X1XXX121 DOBITKI: 12 točk (20 dobitnikov) 45.988.000 lir; 11 točk (559 dobitnikov) 1.636.000; lir 10 točk (5618 dobitnikov) 161.000 lir. TENIS / MEDNARODNI TURNIR V RIMU V finalu Boris Becker klavrno klonil v treh nizih proti Petij Samprasu Trikratni zmagovalec Wimbledona ni enkrat samkrat zmagal na pesku RIM - Trikratni zmagovalec Wim-bledona se tudi po rimskem nastopu ne more pohvaliti z enim samim uspehom na peščenih igriščih. Nemec Boris Becker se je sicer na 58 turnirjih uvrstil v finale, a le štirikrat na pesku, in tudi na mednarodnem teniškem turnirju v Rimu je potegnil krajši konec: Američan Pete Sampras ga je v včerajšnjem finalu spravil na kolena v samih treh setih z izidom 6.1, 6:2, 6:2 (40’, 33’, 35’). »Lahko bi bil bolje serviral«, je po 'srečanju dejal Sampras. V tem primeru Beckerju, ki je duhovito pripomnil, da je imel najboljše mesto na tribuni, verjetno ne bi bil prepustil niti niza. Nemec pa dvoboja ni gledal mirno na svojem mestu, saj ga je Američan pošiljal proti vsem vogalom in kotičkom igrišča. Nasploh je bil Nemec le senza igralca, ki je pri 17 in 18 letih slavil v Wim-bledonu. Nadaljuje pa se tudi vrsta nič kaj navdušujočih rimskih finalov: lam si je Courier z istim izidom privoščil Ivaniševiča, predlanskim je Courier s 7:6, 6:0, 6:4 odpravil C. Costo, leta 1991 je Mancini odstopil pri izidu 6:3, 6:1, 3:0 v korist E. Sancheza, leta 1990 je Muster prepustil Cesnokovu le pet točk (6:1, 6:3, 6:1). Becker je včeraj vsega skupaj imel na razpolago tri break-žoge, a še te je klavrno zapravil. Na vsak način ni dajal vtisa, da potek dvoboja lahko obrne sebi v prid. Sampras se je v tednu ' dni odlično znašel na peščenem terenu, Nemec pa je po sobotni izločitvi Ivaniševiča zbudil lažna pričakovanja, česar je bil dejansko kriv Ivaniševič sam, ki mu je v odločilnih trenutkih zmanjkalo potrpljenja in se je dejansko pokopal s svojimi rokami. Poleg vsega je Becker včeraj precej grešil: v prvem setu je izgubil servis z dvojno napako v drugi igri, isto se mu je primerilo v četrti in Sampras je povedel s 5:0 in niz končal s 6:1. Nič bolje še mu ni godilo v naslednjih dveh setih, čeprav je zbral točki več. To pa je bilo tudi vse. Na sliki (AP): Sampras s tofejo Nekaterim stvarem se v zamejstvu ne znamo odpovedati. Moj dnevnik! GRAFICENTER / FOTO: SERGIO FERRARI ŠPORT Ponedeljek, 16. maja 1994 nogomet / finale angleškega pokala Visoka zmaga Manchesterja Erič Contona in njegovi prosti streli Andrej KanCelskis (Manchester Utd.) prodira skozi obrambo Chelsea (Telefoto AP) KOLESARSTVO / DVOBOJ Vedno več gorskih in vedno manj cestnih koles \/ Rogu le kolesa po naročilu ... ali gorsko kolo - to je zdaj vprašanje LONDON - »To je sreča, Li jo v finalu potrebuješ,« je izjavil Alex Ferguson, menedžer Manchester Unite-da, ko je komentiral dva prosta strela, ki sta njegovo tnoštvo popeljala k zmagi in mu zagotovila pokal angleške nogometne zveze (FA). V deževnem sobotnem popoldnevu je pred-osemdesettisocglavo mno-2ico in milijoni gledalcev Po svetu, saj je televizija Prenašala finale za pokal PA kar v 63 držav, Manchester United premagal Chelsea z izidom 4:0. S tem je Manchester United postal Četrti nogo-nietni klub, ki si je v tem stoletju v isti sezoni priboril prvenstvo v nogometni ligi in pokal FA. To so dosegli sam6 še Tottenham; Arsenal in Liverpool. Toda zmaga na londonskem stadionu Wembley ni bila tako enostavna kot nakazuje rezultat. V prvem Polčasu so prevladovali igralci Chelsea. Sele po dobri uri igre, ko je Newton (Chelsea) podrl Erwina (Manchester United) in je glavni sodnik Elleray prisodil prosti strel, ki ga je izvajal Cantona, se je sreCa za Manchester United obrnila. V naslednjih petih minutah je prekršek Sin-claira nad Kanchelskisom nnel za posledico še drugi, to pot sporni prosti strel, ki ga je Cantona izkoristil in izid povišal na 2:0. To je demoraliziralo igralce Chelsea in dvajset minut pred koncem je Hughes dodal še en gol, v zadnji minuti pa je Inče pred golom nesebično podal žogo McClaim, ki je zapečatil zmago s 4:0. Po tekmi so komentatorji poudarjali »krutost« končnega izida za moštvo Chelsea in Steve Bruce je za Manchester United izjavil: »Mislim, da ne zaslužimo rezultata 4:0, ker nismo tako dobro igrali.« Med komentatorji ostaja sporen tudi drugi prosti strel, Čeprav sodnik Elleray ne dvomi v pravilnost svoje odločitve. Izjavil je, da je točno videl, kaj se je dogajalo, bil je na boljšem mestu kot stranski sodnik. Branilec Sinclair, ki ni imel žoge, je očitno porinil Kanchelskisa z roko, kar ni dovoljeno in pomeni prosti strel. SreCni menedžer Manchester Uniteda Alex Ferguson, ki so ga že proglasili za najuspešnejšega menedžerja nogometne sezone, je po tekmi izjavil: »Zelo sem ponosen na svoje moštvo, kajti v 64 tekmah smo izgubili le šestkrat. To dokazuje izjemno doslednost. K temu je treba dodati še spretnost, karakter in prožnost, vsega tega pa imamo v izobilju.« Fergusonov cilj je zdaj evropski pokal. Zmaga v Wembleyu je celo Cantona-ju narekovala samozavestno izjavo, ki jo je francoski nogometaš prvič javno izrekel v angleščini: »Zdaj smo tako dobro moštvo, da bomo kralji Evrope.« Toda Manchester United ni le eden od najbolj znamenitih nogometnih klubov na svetu, ampak tudi izjemno uspešno podjetje. V londonskem cityju ocenjujejo, da je vreden približno 80 milijonov funtov in napovedujejo, da bo letos dosegel 10 milijonov funtov dobička. Po dvojni zgodovinski zmagi se bo cena njegovih delnic na londonski borzi gotovo še povečala. V Wembleyu so v soboto dosegli še en rekord, ko so prvič v zgodovini samo za vstopnice iztržili 2 milijona in 900 tisoč funtov. Dodatno so zaslužili še s prodajo osvežilnih pijač in prigrizkov. Oba kluba, ki sta se pomerila v finalu, sta krepko zaslužila s prodajo obveznih dodatkov, s katerimi »se lišpajo« njihovi navijači. To so majice, šali, rozete, Cepiče, zastave, baloni in celo lasulje v barvah kluba. Takšna kompletna oprema za enega navij aCa stane od 65 do 70 funtov. Toda sobotni najveCji dogodek angleške nogometne sezone ni minil brez opomina na ostanke nogometnega huligani-zma. Policija je zaradi pijanosti in izgredov aretirala 41 navijačev, 62-letni gledalec pa je s hudo očesno poškodbo končal v bolnišnici, ker ga je zadel trd predmet, ki ga je vrgel nek razposajen gledalec. Alja Košak LJUBLJANA - Ko so se pred leti prikazali prvi kolesarji z debelimi gumami in okornimi ogrodji se je zdelo, da gre le za novo muho enodnevnico. A tudi danes ni gorsko kolo nic manj priljubljeno kot takrat, ko se je prvič pojavilo. V ZDA so pred desetimi leti prodali veC kot 4 milijone dirkalnih koles na leto, lani pa le še 800 tisoC, medtem ko je slika pri gorskih kolesih ravno nasprotna: v istem obdobju je prodaja s 500 tisoč poskočila na 6.7 milijona. Med gorskimi in ceshjimi kolesarji se ves ta Cas bije prava vojna, Čeprav brez pravega vzroka. »Specialkarji« enostavno ne marajo »gorcev« in narobe. V ZIDA celo izhaja nekaj revij, katerih vsebina je izrazito nastrojena proti gorskemu kolesarjenju. »Cestarji« se enostavno bojijo, da bi njihovo prevozno sredstvo podleglo razraščajočemu se gorskemu kolesarjenju. In kako se odločiti med gorskim in cestnim kolesom? Predvsem naj bi še pred nakupom vedeli, kaj s kolesom nameravamo početi. Medtem ko z gorskim kolesom vsaj na ravnih odsekih ne bomo mogli rušiti hitrostnih rekordov, bo vožnja z dirkalcem po makadamu in brezpotjih zelo otežena, vCasih skoraj nemogoča in ob spustih celo zelo nevarna. Vendar večina gorskih koles nikoli ne okusi makadama ali blata. V ZDA so izračunali, da je 80 odstotkov gorskih koles v uporabi samo za vožnjo po običajnih asfaltnih cestah. Ce uporabljamo gorsko kolo za tak namen, je priporočljivo, da nanj namestimo gume brez profila, saj bodo hitrosti brez dodatnega napora takoj višje. Gorska kolesa so vedno bolj priljubljena tudi med tistimi, ki se odločijo za daljša kolesarska potovanja, saj na trdno ogrodje lahko brez strahu naložimo deset ali veC kilogramov prtljage. Vendar se na tisoC in veC kilometrov dolgo potovanje ne gre odpraviti s preveč cenenim gorskim kolesom, saj nizka cena običajno pomeni tudi večjo težo, ta pa nam utene še kako zagreniti kolesarjenje. Skrajen primer slabega in težkega gorskega kolesa so najcenejši Rogovi izdelki, ki za svojo nizko ceno ponujajo še nižjo kakovost. Na srečo lahko tudi pri nas najdemo izjemno kakovostna uvožena gorska kolesa, ki kljub svoji navidezni okornosti tehtajo le malenkost veC od dirkalnih. Razvoj je namreč v zadnjih letih, zlasti pri gorskih kolesih, strahovito napredoval in najboljša stanejo že toliko kot avtomobili nižjega razreda. Kljub marsikateri dobri lastnosti boste še vedno naleteli na veliko ljudi, ki za nobeno ceno ne bodo sedli na »gorca«. Tiste, ki zvesto prisegajo na dirkalce, motita že položaj in težišCe, ki je na gorskem kolesu bistveno drugačno kot na dirkalnem. Za tiste, ki kolebajo med obema variantama je na voljo trekking kolo, ki je hibrid med gorskim in dirkalnim kolesom. Komur pa niti to ne zadošča, si lahko v boljših trgovinah sestavi kolo po svojih željah. Jelko Kacin, predsednik etapnega odbora za kolesarsko dirko Giro dTtalia, o boju med gorskimi in ces-tnhni kolesi razmišlja takole: »Sam vozim dirkalno kolo. Kadar si.namreC želim v gore, grem peš. Sicer pa si kot minister tudi ne morem privoščiti, da bi na Kredarico prizvonckljal s kolesom.« Zares nerazumljivo pa je, da se naš proizvajalec koles Rog skoraj prostovoljno odreka tistemu delu pogače, ki bi ga lahko zaslužil s proizvodnjo in prodajo vrhunskih dirkalnih koles. Ker jih Rog izdeluje le po naročilu, se večina raje odloči za gotova kolesa tujih proizvajalcev. Tudi ta so na voljo le pri pešCici prodajalcev. Tisti, ki trdijo, da tovrstnega tržišča pri nas ni, bi se morali kdaj pa kdaj odpraviti na Start kakega kolesarskega maratona, si najprej ogledati nekajtisocglavo množico, potem pa si predstavljati, koliko cvenka bi jim naneslo, če bi vsi vozili njihova kolesa. (S. D.) Karpov vrnil udarec MOSKVA - V ruskem šahu poteka boj za oblast. Pred približno dvema tednoma je svetovni prvak profesionalnega šahovskega združenja Gari Kasparov na turnirju v Kremlju zbral skupino somišljenikov in mimo šahovske zveze Rusije proglasil novo šahovsko zvezo za najmočnejše in najpomembnejše šahovsko združenje. Za predsednika naj bi bil izvoljen mednarodni mojster Andrej Makarov. Ni znano, zakaj se je Kasparov odločil za ta korak mimo obstoječih struktur oziroma zveze, ki jo vodi šahovski mojster Sergej Bebcuk. Znano je, da je Kasparov v sporu s FIDO, ki ga je kaznovala, ker ni hotel-igrati z velemojstrom Nigelom Shortom. Nova zveza je imela 7. in 8. maja redno skupščino, ki je imela precejšen odziv in na kateri je bilo prisotnih kar 43 delegatov od 46 regionalnih zvez. Udeležili so se je tudi svetovni prvak FfiDE Anatolij Karpov, bivša svetovna prvaka Mihael Botvinik in Vasilij Smislov. Vsi delegati dobilo mandat za naslednji dve leti, za podpredsednika pa je bil izvoljen Anatolij Karpov. Na postopek Kasparova je bil jezen tudi njegov večni tekmec Anatolij Karpov, ki je iz Seville, kjer je bil na šahovskem turnirju, poslal protestno pismo predsedniku Rusije Borisu Jelcinu. Olimpijski komite Rusije ni podprl akcije Kasparova, ki je dobil le dovoljenje za organizacijo »rapid« turnirja v Moskvi. Iz sedeža Fide v Atenah je na naslov SZ Rusije prispel telefaks, ki potrjuje, da se mednarodnem mojstru Andreju Maka-rovu odvzema naslov in rejting, ker je dokazano, da ju je pridobil neregularno. Hkrati je prišla iz Aten novica, da bo šahovska olimpijada decembra, ne pa novembra, kot so prvotno načrtovali. (M. D) ŠPORT V ZRJ / RAZDOR MED SRBIJO IN ČRNO GORO Partizanu oba naslova • Težave boksarjev Strelci iz Jugoslavije so kljub težavnim razmeram dosegli odmevne uspehe BEOGRAD - Po 47 letih je beograjski nogometni klub Partizan osvojil dvojno odličje: s prvim mestom na prvenstveni lestvici z 39 točkami, kar štirimi veC od Crvene zvezde, ter z zmago nad Spartakom v finalni tekmi za pokal Jugoslavije (6:1). Fantje trenerja Ljubiše TumbakoviCa so z lahkoto premagali goste iz Subotice in tako priredili veličastno predstavo svojim številnim navijačem. Med številnimi gosti je bil na tribuni tudi Dragoslav Stepanovič, trener Bayerja iz Leverkusna, ki je z navdušenjem govoril o igri Partizana ter o zelo nadarjenih mladih nogometaših. Medtem ko na Humski 1 praznujejo ob zasluženih uspehih »Crno-be-lih«, pa v Zvezdinem taboru vzdušje ni bilo ravno praznično. Vzrok temu je, da kar štirje igralci želijo zapustiti matični klub in kariero nadaljevati v tujini. Čeprav je pred kratkim direktor Dragan DžajiC izjavil, da Zvezda noCe biti servis za razprodajo igralcev, se zdi, da bodo morali »rdeCe-beli« že drugič v treh letih ustvariti popolnoma novo moštvo. Novi trener Ljupko Petrovič že intenzivno išCe nove igralce, toda vprašanje je, ali bodo res vsi, ki želijo klub zapustiti, tudi odšli. Po- leg Ilije IviCa (za katerega ni jasno, ali želi svojo kariero nadaljevati v Grčiji ali Španiji) in Gorana VasilijeviCa (ki naj bi odšel na Ciper), drugi nogometaši Zvezde še niso našli svojega zato-CišCa. Razlogov za to je veliko: razmeroma neuspešna tekmovalna sezona, odsotnost z mednarodne scene, politični položaj. Zadnjo besedo bo kljub vsemu imel DžajiC, ki pa zaenkrat o prestopih ne Zeli govoriti. Črnogorci ne priznavajo BZJ 2e dolgo Časa napeti odnosi med boksarskimi funkcionarji iz Cme gore in Srbije so izbruhnili v spor na volilni konferenci BZJ. Povod za spopad je bilo vprašanje, koga imenovati za selektorja boksarske reprezentance Jugoslavije, saj so Črnogorci to mesto namenili bivšemu šampionu Miodragu Peruno-viCu, Srbi pa Milosavu Paunoviču (ki že leto dni oprvlja to funkcijo). Žolčna razprava je dosegla svoj vrh z grožnjo Miodraga PerunoviCa, elana delegacije Cme gore, ki je izjavil, da je BZJ že dve leti nelegitimna, saj je Cma gora ne prizna ter da bo o tem obvestil evropske in svetovne federacije ter od njih zahte- val, naj Jugoslavije ne priznajo. Srbski tabor je menil, da so nesmiselne obtožbe, Ceš da srbski boksarski delavci Črnogorce prezirajo. Prevlada srbskega boksa temelji zgolj na rezultatih oz. izhaja iz večjega števila mladih v boksarskih vrstah, kakor tudi iz stalne organizacije tekmovanj. O tem pa po mnenju srbskih funkcionarjev Črnogorci lahko samo sanjajo. Brezobzirno razpravo so prekinili šele ljudje iz JOK ter zveznega ministrstva za šport s predlogom, da bi 18. junija v Podgorici sklicali novo skupščino. Strelci najboljši Strelstvo je vrsto let spadalo med najuspešnejše športe v Jugoslaviji in ta položaj se ni spremenil tudi v Času sankcij ZN. Sedem kolajn na svetovnih pokalih v Havani in Pekingu je potrdilo izjemno kakovost reprezentantov, še posebej Jasne SekariC, ki je osvojila kar 3 zlate in 1 srebrno odličje. Jasna SekariC bo tudi zastopala Jugoslavijo na kongresu Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki bo od 29. avgusta do 3. septembra v Parizu. Maja MaršiCevič ŠPORT Ponedeljek, 16. maja 1994 NOVICE KOLESARSTVO / DIRKA PO SLOVENIJI Zmagovalec Gajser LENDAVA - Društvo zmajarjev Mavrica iz Lendave je v spomin na tragično preminulega elana kluba in enega od pionirjev letenja pripravila že tretji Memorial Darka Štamparja, ki je bil tokrat mednaroden, saj je nastopilo dvanajst tekmovalcev iz sedmih madžarskih in slovenskih klubov. Tekmovanje je potekalo na vzletno-pnstajalni stezi v Mostju pri Lendavi, in sicer v disciplinah navigacijski let, natančnost pristajanja in poraba goriva. Domačini, elani Mavrice, ustanovljene leta 1990, so slavili, saj je v skupnem seštevku zmagal Tomaž Gajser, in sicer z odličnim dosežkom 1957 toCk od 2000 možnih. Drugo mesto je dosegel Peter Slatnar, elan Kamnika, s 1851 točkami, tretji je bil Uroš Kolarič, elan Murske Sobote, ki je zbral 1817 točk itn. Len-davCard so tako potrdili sloves enega vodilnih zma-jarskih društev v Sloveniji, odločni predsednik LendavCanov Mirko Lebar pa upa, da bo kateri od elanov Mavrice potoval tudi na letošnje SP na Poljsko. Tekmovanje za Štamparjev memorial je Stelo tudi za slovensko medklubsko prvenstvo, pokrovitelj - Zlatama Štampar - pa je najboljše nagradil s pokah in izdelki iz svojega programa. (F..B.) Še najbolje Džogičeva POSTOJNA - Postojnski atletski klub je v slabem in deževnem vremenu izpeljal prvo letošnjo atletsko prireditev v Postojni. Nastopilo je približno 140 mladih atletov in atletinj iz 15 klubov. Izidi so bili zaradi vremena in pogojev slabši, še najbolje se je odrezala Ditka Džogič (2AK Lj.) v teku na 400 metrov z ovirami. Miting je bil hkrati tudi ena od treh preglednih tekem za sestavo reprezentance mlajših mladincev, ki bodo nastopili v Bressanonu in na pokalu Savaria v Hartbergu. Rezultati zmagovalcev: deklice - 60 m: Stih (Tolmin) 8.36; ženske - 100 m: Hostej (Sl. Bistrica) 12.88; 800 m: JurCak (Klad) 2:18.57; 1500 m: Ru-žnic (Klad) 5:00.76; 400 m ovire: DžogiC (2AK) 1:08.47; daljava: GovediC (Klad) 518; kopje: Kuhar (OBL 01) 49.10; krogla: Pivec (Sl. Bistrica) 11.50; dečki - 60 m: Maric (Kp) 7.80; moški -100 m: Kraševec (Vrh) 11.63; 200 m: Durie (Nm) 23.29; 800 m: Resman (Tr) 2:01.74; 1500 m: Retelj (Nm) 4:07.83; 110 m ovire: Dolenc (IBL Ol) 15.58; 400 m ovire: KocijanCiC (Kp) 57.41; 2000 m ovire: Bmot (Domžale) 5:18.70; višina: Prezelj (Tr) 165; daljava: Kranjc (Kp) 647; disk: Klemenčič (TAM) 41.02; krogla: Vodovnik (Sl. Bistrica) 16.14. (B. F.) Dvakrat 0:8 IZAKOVO - Zenski nogomet je tudi v Sloveniji dobil legitimno pravico obstoja, se prebil na mednarodno prizorišče, toda »evropski izleti« niso prav prijetni. »Šolnina«, ki jo plačujejo naša dekleta v izjemno težki skupini kvalifikacij za EP pomeni sicer izkušnje, a v takih primerih lahko deluje tudi desti-mulativno...IžakovCanke, ki so na domačih tleh nepremagljive, so imele na sobotni tekmi z Belgijo tri reprezentantke: KorpiCevo, Balekovo in Semnovo (Četrta - Karo je poškodovana)... Belgijke, kjer je tradicija ženskega nogometa nedvomno daljša in bogatejša, so zmagale z 8:0, torej z enakim rezultatom kot na prvem srečanju v Belgiji. Toda to je davek neizkušenosti in nogometnega (ne) znanja, ki ga je paC treba, vsaj doloCen Cas, plačevati ... (F.B.) Uspešno delo v postojnski SD POSTOJNA - Postojnska strelska družina je ena od redkih v Sloveniji, ki še naprej dela z vsemi kategorijami strelcev - pionirskimi, mladinskimi, pa tudi članskimi in veteranskimi selekcijami. V letošnji državni dopisni figi so edini nastopih v vseh Šestih oziroma sedmih kategorijah (tudi s pištolo), prav tako pa je bilo tudi na pravkar končanem državnem prvenstvu z zračno serijsko puško. Le na državnem prvenstvu z zraCno standardno puško so nastopili samo s elani, ker je tovrstnega orožja v družini še premalo. Strelci in strelke so letos na regijskih tekmah osvojili kar 43 kolajn, od tega 18 zlatih, 12 srebrnih in 13 bronastih. Na tekmah državnega prvenstva so Postojnčani letos dobih že 11 kolajn, od tega tri zlate ter po štiri srebrne in bronaste. Res pa je, da Postojnčani še niso zreh za sam slovenski vrh, vsaj kar se tiče zraCne puške, saj so na primer oddali Debevca, ki izhaja iz postojnske Sole, pa Šuligoja, ki sedaj nastopa za cerkniški Brest. Res je tudi, da je Postojna, ki letos nastopa še v 2. ligi, zmagala v vseh Šestih srečanjih. Kljub odsotnosti nove postojnske pridobitve Izidorja Hreščaka, ki je bil na DP z 12. mestom najboljši Postojnčan, so zapovrstjo premagah zagorski Kisovec, ljubljanska Tabor in Krim Moris, SOP Novoline, Kočevje in piranski IX. korpus. HrešCak je nekaj dni pred tem nastopil proti Pirančanom zunaj konkurence in nastreljal kar 583 krogov, kar bi na DP zadostovalo za 3. mesto. Postojnčani so znani kot dobri organizatorji, v svojih vrstah pa imajo kar tri mednarodne sodnike. (E. P.) Za uvod Mariborčani VOLIČINA - Prvi pozivni turnir v malem nogometu za slovenski revialni pokal - SRP ’94 je minil v zmagoslavju ekipe KMN Carioce AZ Inženiring (Maribor), drugi so bih Križevci, tretji pa KMN Coc-ktail bar iz Maribora. Prihodnji turnir bo v soboto (od 12. do 20. ure) v Radencih. (B. P.) Sleinhauser pričakovano ubranil vodstvo in zmagal ionski zmagovalec Boris Premužič je bil na koncu drugi OREHOVICA - Z etapo v okolici Orehovice se je končala letošnja druga etapna dirka po Sloveniji. Na zadnji, 110.5 kilometra dolgi etapi je nosilecu rumene majice Tobiasu Ste-inhauserju uspelo ubraniti velikansko prednost, s Čimer je postal drugi zmagovalec slovenskega toura. Kot je bilo pričakovati že prej, včerajšnja etapa ni prinesla bistvenih sprememb v vrstnem redu najboljših. Ze v prvem krogu so pobegnili trije kolesarji: Murn iz Krke, Pilar iz Save in Hvastja iz Roga.' Ubežniki so si ob koncu drugega kroga nabrali pol minute prednosti, v tretjem, kjer so točkovali leteči cilj, pa so bih le še 10 sekund pred glavnino, v kateri so nemški kolesarji družno pomagali rumeni majici. Prvi leteči cilj je dobil Murn pred Pilarjem in Hvastjo. V Četrtem krogu je glavnina ubežnike ujela, nato je razen posameznih krajših in nenevarnih poskusov pobega karavana večinoma vozila skupaj. Drugi leteči cilj ob koncu petega kroga je pripadel Kazahstancu Sedu-novu, drugi je bil RovšCek (Slo) in tretji Petek (Rog). Glavnina je vozila skupaj tudi v šestem in sedmem, zadnjem krogu, ponovno pa se je raztegnila en kilometer pred ciljem, ko se je pričel zelo strm vzpon na Tolsti vrh. Za mnoge je bil ta del dirke celo neregularen, saj je bila cesta med vinogradi preozka za vse tekmovalce. Z vzponom je najbolje opravil Nemec Ralf Schmidt, drugi je bil z zaostankom devetih sekund Igor Kranjec (Krka) in tretji Bogdan Ravbar, ki je za zmagovalcem zaostal 16 sekund. Rumena majica Steinhauser je v cilj pripeljal deseti z zaostankom 35 sekund za rojakom Schmidtom. Na podelitvi nagrad v Orehovici (podeljeval jih je predsednik organizacijskega odbora, minister Ivo Bizjak) je največ majic in nagrad seveda prejel Tobias Steinhauser, ki je kot zmagovalec po Času dobil rumeno majica, s tem pa tudi osebni avto Skoda, darilo generalnega pokrovitelja Avtoimpex iz Ljubljane. Steinhauser je zmagal še v točkovanju tujcev (orahžna majica), po točkah (bela) in gorskih ciljev (modra). Drugi v generalni razvrstitvi je bil lanski zmagovalec dirke po Sloveniji Boris Premužič in tretji kapetan slovenske reprezentance Sandi Papež. Med ekipami je vodila Slovenija pred Krko. Najboljši mladi kolesar (pikčasta majica) je Branko Filip (Krka), ki je tudi v skupni razvrstitvi na visokem 10. mestu. Izjave nekaterih ude-leženecev - zmagovalec Tobias Steinhauser: »Zelo sem utrujen in zelo zadovoljen, saj je bila dirka težka. Slovenija mi je zelo všeč, škoda je le, da je za nas kolesarje tako hribovita.« Franc Hvasti, direktor slovenskih reprezentanc: »To je bila kakovostna dirka z veliko dobrih, svetovno znanih kolesarjev. Zadovoljen sem z izidi, Čeprav bi ob drugačni taktiki in z manjšimi klubskimi interesi lahko celo zmagali. Gledano v celoti sem zadovoljen, razen nekaterih pomanjkljivosti -zakaj denimo ni bilo radijskega prenosa dirke?« Ivo Bizjak, predsednik etapnega odbora: »Dirka je bila zanimiva in negotova skoraj do konca.« Radivoj PeCar, direktor dirke: »Po Športni plati je bila dirka na visoki ravni, pri organizaciji pa so nekateri v primerjavi z lanskim letom razoCarah.« Rezultati - zadnja etapa: 1. Schmidt (Nem) 2.42:26 (40.8 km/h), 2. Kranjec (Slo), +0:09, 3. Ravbar (Krka) +0:16, 4. Moster (Nem) +0:22, 5. Zanette (MG Boys), 6. Premužič (Slo), 7. UgrenoviC (Krka), 8. Sedun (Kaz), 9. RovšCek (Slo), 10. Steinhauser (RSU Histor) vsi +0:35; končni vrstni red po 940 kilometrih: 1. Steinhauser 34.23:49 (38.5 km/h), 2. Premužič +2:24, 3. Papež (oba Slo) +3:18, 4. Ravbar (Krka) +4:26, 5. Sedun (Kaz) +5:21; ekipno: 1. Slovenija, 2. Krka +6:17, 3. Kazahstan +15:23; leteCi cilji: 1. Le-hmann 22 toCk; gorski cilji: 1. Steinhauser 41 točk; po točkah: 1. Steinhauser 81, 2. Lehmann 57, 3. Sedun 55. Jože Zura SNOOKER / EVROPSKA LIGA Sloviti Anglež Davis boljši od Burde LJUBLJANA - V tekmi evropske snooker lige sta se v Štihovi dvorani Cankarjevega doma pomerila angleški šampion Steve Davis (na sliki) in Avstrijec Robert Burda. Davis je prepričljivo zmagal s 7:1 in si tako priigral nove tri točke v tekmovanju za pokal evropske snooker lige. Prvo tekmo tega tekmovanja na slovenskih tleh sta organizirala Društvo igralcev na športnih aparatih Slovenije in podjetje Škocjan, d. o. o., iz Rakeka. Škocjan je ekskluzivni zastopnik nemškega podjetja Lbwen ŠPORT za Slovenijo, ki je hkrati tudi generalni pokrovitelj evropske snooker lige. V predtekmovanju je bila finalna tekma za slovenski pokal v snoo-kerju, na kateri sta se pomerila Janez Pavlovčič in Matjaž ErCulj. (STA; foto: Bojan Velikonja /B+D) GLEDALIŠČA SLOVENIJA Na velikem odru ljubljanske Drame bo od danes, 16. maja, do 3. junija v gosteh Prešernovo gledališče iz Kranja s Cankarjevo dramo KRALJ NA BETAJNOVI Dramaturgija: Matija Logar Scenografija in kostumografija: Janja Korun Igrajo: Ivo Ban, Alenka Vipotnik, Judita Zidar, Bernar- da Oman, Pavel Rakovec, Jernej Šugman, Aleš Valič, Matjaž Višnar, Tine Oman, Tanja Dimitrievska, Ludvik Bagari, Mojca Ribič, Miran Kenda in Robert Kavčič SLOVENIJA UUBUANA drama sng, tel.: 061/221-511 Danes, 16. maja, ob 19.30: I. Cankar -Kralj na Betajnovi, za abonma prva repriza in dijaški II. večerni. Predstava bo se v torek, 17. maja, ob isti uri, za abonma dijaški 10. večerni, izven in v sredo, 18. eiaja, ob isti uri, za abonma Študentski prvi in dijaški II. večerni (delno). Mala drama V petek, 20. maja, ob 20. uri: A. Nicolaj - blagi pokojniki, dragi možje, za izven in konto. Zadnjikrat v sezoni! OPERA, tel.: 061/331-950 V sredo, 18. maja, ob 20. uri: gostovanje skupine Dominique Petit - LES TOURNE-SOLS (SONČNICE). V Četrtek, 19. maja, ob 19. uri: J. Golob -Matiček SE ŽENI, j. Gregorc - PERPE-TUUM, za red Četrtek II., za izven in konto. V soboto, 21. maja, ob 19. uri: G. Verdi -TRAVIATA, za izven in konto. Zadnjikrat v sezoni! Mestno gledališče LJUBLJANSKO, tel.: 061/ 210-852 Danes, 16. maja, ob 20. uri: A. P. Cehov -GALEB, za abonma mladinski 3. Predstava bo Se v torek, 17. maja, ob isti uri, za abonma red U. V sredo, 18. maja, ob 20. uri: A. Benett -BLAZNOST JURIJA BI., za abonma sreda. V soboto, 21. maja, ob 20. uri: E. Fliser -KAJ PA LEONARDO? za izven in konto. mala scena mgl V Četrtek, 19. maja, ob 21. uri: G. Barilly -MEDENI MESEC. CEKINOV GRAD, tel.: 061/323-968 Danes, 16. maja, ob 21. uri: H. Baker - NEPREDVIDLJIVE POSLEDICE. Gostuje Slo- TRSI Verdi - Dvorana Tripcovich Naslednja predstava bo G. Verdijeva »Travia-ta«. Dirigent Tiziano Severini. Premiera bo v soboto, 21. maja ob 20. uri (red A). Predstave bodo bajale do 3. junija. Naslednje predstave bodo v nedeljo, 22. t.m., ob 16. uri (red G), v torek, 24. t.m., ob 20. uri (red B). Gledališče Rossetti Jubi, 17. t. m., ob 20.30 bo na •sporedu delo Tullia Kezicha »Ženo e la cura del fumo«. Režija Marco Sciaccaluga. Nastopata Giulio Bosetti in Marina Bonfigli. Predstava v abonmaju: odrezek 9. Predstave_bodo trajale do 22. t.m. Prodaja vstopnic iii rezervacije pri blagajni gledališča Rossetti. CELOVEC V Mestnem gledališču bo jutri, 17. t.m., ob 20.00 - Ferdinand Bruckner »Bolezen mladosti« (Krankheit der Jungend). Ponovitev v sredo, 18. t.m., ob 20.00. Pastoralni center: danes, 16. t.m., ob 19.30 - »Zi- vensko ljudsko gledaliCe Celje. Predstava bo še v sredo, 18. maja, ob isti uri. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE, tel.: 063/25-332 V torek, 17. maja, ob 11.30: C. Goldoni -A. Rozman - SLUGA DVEH GOSPODOV, za abonma VIL mladinski in izven. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR, tel.: 062/26-748 V nedeljo, 22. maja, ob 11. uri: Jan Malik -ŽOGICA MAROGICA. DRAMA, tel.: 062/221-206 V ponedeljek, 16. maja, ob 17. uri: na Malem odru kabaret XX. stoletja NAMESTO ROZ, za red upokojenci in ob 20. uri, za abonente in izven. Predstava bo Se v torek, 17. maja, ob 18. uri in v sredo, 15. maja, ob 20. uri, za abonente in izven. V sredo, 18. maja, ob 17. uri: v Minoritih A. Dumas - TRIJE MUŠKETIRJI, za red U. Predstava bo Se v Cebtek, 19. maja, ob 20. uri, za abonente in izven. OPERA, tel.: 062/221-206 Danes, 16. maja, ob 19.30: E. Kalman -KNEGINJA ČARDAŠA, za abonente in izven. V sredo, 18. maja, ob 19.30: G. Verdi -NABUCCO, za abonente in izven. SEŽANA KC SREČKO KOSOVEL, tel.: 067/ 73-355 Danes, 16. maja, ob 20. uri: A. Strindberg - GOSPODIČNA JULIJA, za abonma in izven. V ponedeljek, 23. maja, ob 20. uri: J.B.Moliere - GEORGE DANDINE ALI KAZNOVANI SOPROG, Gostovanje Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. V petek, 27. t. m., ob 21. uri enkratna izvedba koncerta Andrea Bocellija in Gerardine Tro-vato. Za abonente popust, izkaznice niso veljavne. Gledališče Cristallo V sredo, 18. in v Četrtek, 19. t. m., ob 10. uri gostovanje mladinskega gledališča Compa-gnia La Piccionaia - I Carrara iz Vicenze s pravljico »Janko in Metka« (La casina di mar-zapane) Titina Ferrare in Carla Presotta. Gledališče Miela »Pinocchio siamo noi« Jubi, 17. t. m., ob 21. uri koncert »Pinocchio avventure burlesche« Renza Rossija. Izvajali bodo Carlo Moser (harmonika), Aleksander Rojc (klavir) in Edy Meola (flavta in saksofon). va beseda v družini«, spregovorila bo prof. Berta Golob. Dvorana Mladinskega doma: jubi, 17. t.m., ob 19.30 - »Sneguljčica« spevoigra v izvedbi dramske skupine OS Matije Valjavca iz Preddvora. UUBUANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 Razstava ČRNO IN BELO - dela svetovno znanih konstruktivistov, ki jih je iz svoje zbirke posredoval italijanski umetnik Getulio Alviani, je na ogled do 12. junija (Galerija CD). NARODNA GALERIJA Razstava STISKI ROKOPISI iz 12. stoletja avtorice prof. dr. NATAŠE GOLOB je na ogled do 29. maja v novem krilu Narodne galerije na Puharjevi 9. MODERNA GALERIJA, Cankarjeva 15 V Mali galeriji je do 12. junija na ogled razstava britanskega kiparja ANISHA KAPOORJA. Razstava RUDOLFA KOTNIKA je na ogled do 5. junija. Vsako nedeljo bo ob 11. uri organizirano javno vodstvo po razstavi. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE -CEKINOV GRAD, Celovška 23 Razstava fotografij TOSIKIJA OZAVVE je na ogled do 20. junija. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava VLADA STJEPICA Iskanje ards mundi je na ogled do 28. maja. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava slik ZHU KUIJA je na ogled do 19. maja. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava male plastike MOJCE SMERDU je na ogled do 31. maja. GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska c. 22 Razstava DORE PLESTENJAK in DOMNA SLANE je na ogled do 15. junija. GALERIJA SMELT, Dunajska 160 Razstava kitajskih avtorjev je na ogled do 31. maja. Umetniki predstavljajo sodobno kitajsko ustvarjanje, ki druži realisticno-impresionisticno usmeritev z lastno badicijo. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 Razstava RASHEEDA ARAEENA je na ogled do 20. maja. GALERIJA SOU, Kersnikova 4 Razstava kipov DAMIJANA KRACINE je na ogled do 20. maja. GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3 Razstava grafik DRAGA HRVACKIJA in DANILA JEJČIČA je na ogled do 29. maja. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava slik VIDE SliVNIKER - BELANTIC je na ogled do 24. maja. GALERIJA VTVO, Cesta na brdo 26a V torek, 17. maja, bo ob 19. uri otvoritev razstave slik, keramike in porcelana. VISCONTI FINE ART KOLIZEJ, Gosposvetska 13/11 Danes, 16. maja, bo ob 18. uri otvoritev razstave RETROAVANTGARDA MLADENA STIIi-NOVICA. GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8 Razstava elanov Društva likovnih innetnikov Prekmurja in Prlekije. LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARD JAKOPIČ Tradicionalna razstava elanov Društva slovenskih likovnih umetnikov Majski salon’94 je na ogled do 27. maja. KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7 Razstava Muzej solinarstva v krajinskem parku Sečoveljske soline in KavCnikova domačija v Zavo-dnjah je na ogled do 4. junija. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA Razstava slik VIDE BOGATAJ-VIDKE je na ogled do 22. maja. MARIBOR FOTOGALERIJA STOLP, Zidovska ulica Razstava slik SIMONA TIHCA je na ogled do 20. maja. PIRAN MESTNA GALERIJA, Tartinijev trg 3 Razstava del dveh umetnikov iz Ferrare GIORGIJA CATTANIJA in MAURIZIJA'COSUEJA je na ogled do 25. junija. MEDUZA 2, Cankarjevo nabrežje 7 Razstava slik ZHUJA KUIJA je na ogled do 9. junija' RADOVUICA GALERIJA SIVČEVA HIŠA Razstava kamnite plastike in akvarelov PETRA ABRAMA je na ogled do 5. junija. ROGAŠKA SLATINA RAZSTAVNI SALON Razstava slik ZHU KUIJA je na ogled do 20. maja. ŠKOFJA LOKA GALERIJA FARA, Cesta talcev 2 Razstava fotografij JANEZA SIFRARJA je na ogled do 9. junija. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA KOROŠKA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA UUBUANA V sredo, 18. maja, ob 20. uri: 1. VEČERNI TEK NA LJUBLJANSKI GRAD. Rekreacijsko tekmovanje za študente in Ljubljančane ob 850-letni-ci mesta Ljubljane. CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 Danes, 16. maja, ob 10. uri: okrogla miza PRAVICE OTROK OB LOČITVI STARSEV (SD). KINO KLUB ZKOS, Beethovnova 5 Danes, 16. maja, ob 20. uri: projekcija filma Billya VVilderja THE APARTMENT. Po projekciji filma bo predavanje in pogovor. GALERIJA SOU, Kersnikova 4 V torek, 17. maja, ob 20. uri: promocija knjige pesmi ONKRAJ SVETA JE KRHKA PAJČEVINA avtorja PRIMOŽA REPARJA. KLUB PENATI, Ciril Metodov trg 18 V sredo, 18. maja, ob 21. uri: večer z irskim glasbenim ustvarjalcem GARRETTOM VVALLOM. MARIBOR ROTOVŽ, Rotovški trg 1 V torek, 17. maja, ob 18. uri: večer BOHUMILA HRABALA. Srečanje z besedili češkega pisatelja Bohumila Hrabala so pripravili Študentje bohemistike s Filozofske fakultete iz Ljubljane. V sredo, 18. maja, ob 18. uri: v poročni dvorani rotovža literarni veCer VERE BROLIH. Na citre bo igral RADO LAZAR. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA V torek, 17. maja, ob 17. in 20. uri: ameriški film WILLY. V Četrtek, 19. maja, ob 20. uri: ameriški film DOSJE PELIKAN. V petek, 20. maja, ob 17. uri: PILOV ZUR nastop najboljših mladih glasbenih skupin iz Slovenije. ŠKOFJA LOKA KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA, Šolska 6 V četrtek, 19. maja, ob 17.30: Foto-kino klub A. Ažbe - ČLOVEK IN NJEGOVO OKOLJE, projekcija diapozitivov. TRST TGalerija: na ogled je razstava avstralskih akvarelov Dimitrija Kodriča. Muzej Revoltella: do 31. avgusta bo na ogled razstava Vidiki - Punti di vista. Art Light Hal : Do 21. t.m. je na ogled razstava slikarja Adina Hebiba. Bastione fiorito: do 31. t.m. bo na ogled razstava slikarke Giuliane Balbi in slikarja Alda Mirarchiia. Galerija Bassanese: do 11. junija je na ogled razstava slikarja Enza Navarra. Galerija Cartesius: do 21. t. m. razstavlja slikarka Adriana Cicognani. Galerija Rettori Tribbio: do 20. t. m. si lahko ogledate razstavo del, ki jih je Minimo Alfaro-ne izdelal v letih 1974/94. Studio Tommaseo: do 26. t. m. razstavlja Giu-do La Regina. TREVISO V Palači Scotti bo do 31. julija na ogled zanimiva razstava lesenih igrač. KOROŠKA CELOVEC V Deželni galeriji (Burggasse 8) razstavljajo; Heimo Zobernig (do 29. maja); Haim Steinba-ch (do 29. maja). Galerija Slama: do 28. t.m. je na ogled razstava slikarja Janeza Bernika. Galerija Ritter: do 29. t.m. razstavlja Haim Steinbach. Modestov dom: na ogled ie velika razstava metuljev in mineralov iz celega sveta. ROŽEK Galerija Rožek-Sikoronja: do 22. maja razstavlja Johannes Zechner - rustika, skulpturne risbe in kolaži.. SENTPAVEL Samostan: razstava »Glas-Porzellan«, ki bo trajala do 27. oktobra. ŽELEZNA KAPLA Za obiskovalce so zopet odprta vrata v Obirske kapniške jame v Železni Kapli-Bela. ..»MMj SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 Danes, 16., in v torek, 17. maja, ob 9. in 11. uri: otroški mu-sical BUCKA NA BROADWAYU. SLOVENSKA FILHARMONIJA, tel.: 061/213-640 Danes, 16. maja, ob 19.30: koncert SIMFONIČNEGA ORKESTRA AKADEMIJE ZA GLASBO. Solist IVAN ŠOŠTARIČ - violončelo. Program: Mozart, Haydn, Schubert, Beethoven. V torek, 17. maja, ob 19.30: koncert JAZZ ORKESTRA SLOVENSKE GLASBENE SOLE. VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 V sredo, 18. maja, koncert komorne skupine SREDNJE GLASBENE SOLE. MREŽA ZA METELKOVO V torek, 17. maja, ob 22. uri: v klubu Channel Zero glasbeni performanse francoske skupine TROMATISM. V četrtek, 19. maja, ob 21. uri: koncert reske skupine GRC ter zagrebški skupini GOT in PHANTASMAGORIA. CEUE NARODNI DOM V Četrtek, 19. maja, ob 19.30: koncert Pihalnega orkestra že-lezarjev Store. KAMNIK V nedeljo, 22. maja, ob 15. uri: v cerkvi Sv. Primoža koncert MUSIČA AETERNA, HUBERT BERGANT - orgle in SAMO VREMSAK - bariton. NOVA GORICA Danes, 16. maja, ob 20.30: v veliki dvorani Kulturnega doma koncert AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA TONE TOMŠIČ iz Ljubljane. NOVO MESTO V nedeljo, 22. maja, ob 20. uri: v Kapiteljski cerkvi koncert vokalno-instrumen-talnih skladb. FJK TRST Pivovarna Forst Danes, 16. t. m. s pričetkom ob 16. uri bo na sporedu drugi del »Minifestivala tržaške popevke za otroke«. Zaključni veCer bo 23. maja. Miela V Četrtek, 19. t.m., ob 20.30 -»Koncert za klavir in violončelo«, ki ga organizira Združenje Gioventu musicale. Kavama Tommaseo Tržaški jazzovski krožek vabi v sredo, 25. t.m., ob 20.30 na koncert glasbenika Clarka Terryja v sodelovanju s saksofonistom Redom Hol-lowayem in Massimom Fa-rabjem. Tržič V občinskem gledališču bo danes, 16. t. m., ob 20.30 koncert violinista Gidbna Kre-merja in pianista Vadima Sakharova. Ponedeljek, 16. maja 1994 ZNANJE NOVICE Energija iz vetra FRANKFURT - Če smemo soditi po pisanju Frankfurter Allgemeine Zeitungu, potem postajajo »farme vetra« vse bolj konkurenčne tudi v Nemčiji - podobno kot so na Švedskem, v Združenih državah Amerike in Se nekaterih državah. Proizvodnja električne energije s pomočjo veter-nic in generatorjev danes stane med 5 in 13 pfe-ningi na kilovatno uro. S finančno pomočjo Ministrstva za raziskovanje bodo v bližnji prihodnosti po vsej Nemčiji namestili približno tisoč elektrarn na veter. Diabetes in mraz PITTSBURGH - Nekatere bolezni in klimatski pogoji se tesno prepletajo in skupaj pestijo prebivalstvo. To se še najbolj izraža pri malariji, ki jo sirijo komarji samo v zelo toplih krajih. Vendar pa so s klimo povezane tudi nekatere druge bolezni, ki niso nalezljive, denimo, sladkorna bolezen. Nedavne raziskave na severu Združenih držav Amerike so pokazale, da je ta bolezen pri otrocih, mlajših od petnajst let, mnogo bolj pogosta v hladnih krajih. Na Finskem je delež prebivalstva s sladkorno boleznijo neverjetno visok. »Naše ugotovitve nikakor ne pomenijo, da je mraz vzrok za to bolezen,« pravi Marian Rewers z univerze v Pittsburghu, ki je vodila ta raziskovanja. Pravi vzrok je namreč še naprej neznan, nic manj pa ni jasno, v kakšni povezavi nastopa mraz. Možni sta pravzaprav dve razlagi: Po prvi, naj bi bolezen sprožil neki virus ali celo kar virus gripe, ki je bolj izražen v hladnem kot toplem podnebju. Drugi pa menijo, da je diabetes dedna bolezen, zaradi Cesar so nekatere etnične skupine bolj ogrožene kot druge. Švedski otroci, recimo, zelo pogosto zbolijo za sladkorno, podobno kot njihovi vrstniki v Minnesoti in Severni Dakoti, kjer živi mnogo švedskih in norveških potomcev. Pritlikav otrok galaksije BONN - Galaksija, ki hiti mimo druge s podobno strukturo zvezd, lahko iz nje iztrga kar dolg »rep« materije. 2e dobrih petdeset let so astronomi prepričani, da se iz takšnih »ostruškov« lahko tvorijo pritlikava galaksija. Končno so dobili priložnost za opazovanje tega dogodka. Christian Henkel z Max-Planckovega inštituta za radio-astronomijo v Bonnu, njegovi kolegi s Heidelberga (Nemčija), je skupaj z ameriškimi in francoskimi astrofiziki odkril protogalaksijo blizu galaksije M81 v ozvezdju Velikega medveda. Do odkritja je prišlo na osnovi »radiopodpi-sa« protogalaksije, ki je sicer ni mogoče videti z optičnim teleskopom, ker plinasti in prašni oblaki zakrivajo zvezdno svetlobo. Astronomi so izračunali, da je masa pritlikave galaksije približno milijonkrat manjša od mase Mlečne ceste, premer pa naj bi znašal »samo« tisoč svetlobnih let (nekaj veC kot devet milijonov milijard kilometrov), kar je stokrat manj kot pri »naši« galaksiji. Vrnitev divjih konj Majhna čreda majhnih divjih konj Prževaljskega ULAN BATOR - V Mongolijo se bo že kmalu »vrnilo« Čreda divjih konj vrste Prževaljski (-Equus prževalskii), ki so v minulih tridesetih letih skoraj popolnoma izginili iz svoje »domovine«, divjine. Vprašanje o tem, ali so te živali »skoraj ali popolnoma« izginile iz svojega naravnega okolja, je povezano z domnevami nekaterih raziskovalcev, ki so prepričani, da še vedno obstoja možnost za preživetje kake male Črede teh konj v polpušCavskih in hribovitih predelih Altajskega pogorja. Ta vrsta majhnih konj s pokončno grivo je dobila ime po ruskem generalu in slovitem raziskovalcu osrednje Azije Nikolaju MihajloviCu Prževaljskem (1839-1888), ki je poleg teh konj odkril tudi divjo kamelo in tibetanskega medveda. Čredo petih žrebcev in petih kobil zaenkrat še redijo na Kitajskem, kjer bo ostala še nekaj Časa zaradi aklimatizacije, nato pa jo bodo preselili v Mongolijo. Pri vsem tem je nenavadno dejstvo, da so to Čredo vzredili v Veliki Britaniji. Pred dvaindvajsetimi leti so namreč njihove prednike odkrili v Hythenu, znamenitem živalskem vrtu »-Port Lympne« Johna Aspinalija. V tem živalskem vrtu imajo danes enainsedemdeset konj te vrste, med katerimi so tudi kobile iz prve Črede, ki so še zmožne skotitve. V poročilu o načrtovanju te selitve ni nic napisanega o tem, kako bodo pred izumrtjem rešili vsaj še nekaj deset vrst živali Altajskega pogorja in v mongolskih stepah. (E. J.) RAČUNALNIŠTVO / INTELOV DX4 NAPOVEDUJE OSTRO KONKURENCO Hitrejši razvoj in cenejši procesorji Zahteve uporabnikov po vedno bolj zmogljivih osebnih računalnikih se nezadržno povečujejo, proizvajalci pa se nanje odzivajo z nenehnimi izboljšavami njihovih segmentov. Mikroprocesor kot osrednji del računalnika, od katerega je odvisna predvsem njegova zmogljivost, je zato deležen Se posebne pozornosti in razvojnih prizadevanj. Število izdelovalcev se povečuje, kar se izraža v Čedalje ostrejši konkurenci, kar pogojuje nenehne inovacije, ki se pojavljajo v vedno krajših Časovnih ciklih Najnovejši Intelov mikroprocesor DX4, s trikratnim notranjim taktom, je posledica takšnega stanja in učinkovit odgovor tekmecem AMD, Cyrixu in drugim, ki mu v zadnjem Času »odjedajo« (pre) veliko pogačo dobička. Za zahtevnejše kupce pa je to nova in dosegljiva možnost za pomik proti visoko zmogljivim računalnikom. Za to populacijo uporabnikov je bil penti-umski računalnik doslej predrag, obstoječe 486 izvedbe - vključno z DX2/66, dvojnim notranjim taktom - pa prepočasne. Odslej pa bodo izvedbe z DX4, ki so za običajna opravila vsaj toliko hitre kot 60 megaherCni pentium, dosegljive že za kakšnih 500 dolarjev manj. Najhitrejši mikroprocesor 486 (svoje poreklo kaže le z oznako 4 in ne veC s 486) deluje v notranjosti do 3-krat hitreje kot zunaj na 486 matični plogi, kjer komunicira z drugimi deli samo v taktu 25, 33 ali 50 MHz. Procesor DX4 pa je veC kot zgolj na 100 oziroma 75 MHz (kasneje tudi 83 MHz) »navit« 486: ima 16 K predpomnilnika, t.j. dvakrat toliko kot drugi Intelovi 486, dela na napetosti 3.3 volta (ne na tradicionalnih 5V), vgrajeno pa ima tudi Intelovo SL tehnologijo za varčevanje z energijo (sicer ima cela družina Intelovih 486 odslej tudi te lastnosti, s katerimi zadošča normativom »Energy Star« - U.S. Environment Protection Agency, EPA). Manjša poraba energije omogoCa daljše trajanje baterij prenosnih računalnikov, pomeni pa tudi občutno manj segrevanja ter s tem lažje rešljive probleme s pregrevanja. Ker pa je »Clock tripler« 25/75 in 33/100 MHz kompatibilen (pinsko) z obstoječimi 486 procesorji, ga proizvajalci računalnikov lahko zelo hitro uporabijo pri gradnji zmogljivejših izvedb. Trikratno povečana notranja hitrost se bo ugodno izrazila tudi pri navadnih aplikacijah, ki bodo na »uravnoteženih« DX4 tekle s hitrostjo, primerljivo s pentium(60) računalniki. Drugače pa bo pri matematično intenzivnih opravilih, kot so računalniško podprto projektiranje (GAD), tridimenzionalno modeliranje in podobno. Tu je pentium zaradi svoje naprednejše arhitekture matematičnega koprocesorja (-veC tranzistorjev, ima posebno enoto za množenje, seštevanje in deljenje) mnogo hitrejši. Se večje razlike pa se bodo pokazale pri uporabi programske opreme, ki bo posebno prirejena za pentium. Izboljšano razmerje »cena/zmogljivost« novega mikroprocesorja bodo hitro izkoristili vsi pomembnejši izdelovalci računalnikov - tako namiznih izvedb kot tudi prenosnikov (notesnikov). Najhitrejši pri tem - AST, Dell in Mikron pri namiznih, ter Texas Instruments z notesnikom Tra-vel Mate 4000E WinDX4/75 - so to že sto- rili in z rezultati napovedali pospešen pomik do frekvenc 100 MHz oziroma 75 MHz (prenosniki). Izdelovalec DX4 Intel pričakuje, da bo v drugi polovici 1994 računalnik s pentiumom dosegljiv že za 2.500 dolarjev, cena konfiguracij z DX4 pa bodo padle na 2.000 ameriških dolarjev. Cena »-manj zmogljivih« izvedb z DX2/66 se bo spustila na 1.500 dolarjev, kar bo povzročilo to, da bodo dosedanji »paradni konji« degradirani na »spodnji nivo« računalnikov. Vendar pa se razvoj na področju osebnih računalnikov odvija z vrtoglavo hitrostjo naprej. Najsi je DX4 še toliko hitrejši od svojega predhodnika, so na »risalnih deskah« in v testnih laboratorijih Intela in njegovih konkurentov že novi, še hitejši mikroprocesorji. Ne le takšni z večjimi ali manjšimi »ko-zmetinimi« popravki, temveč s tehnologijo, ki jo omogočajo in zahtevajo devetdeseta leta. Dušan M. Mernik Nove vezi sveta KOEBENHAVN -Kot glavni severnoevropski zbirni center za nevidne svetovne telekomunikacijske mreže je Danska lani vzpostavila z Rusijo prvo povezavo, Id poteka po optičnih vlaknih. Nato sta korporaciji Telecom Denmark A/S in GN Great Northern Te-legraph z ruskim mednarodnim operatorjem A/O Intertelecom podpisali sporazum, po katerem bosta napeljati podobna omrežja, ki bodo povezala Rusijo z Japonsko in Južno Korejo. Omenjeni danski družbi bosta namestiti tudi nove komunikacijske linije med Malezijo, Filipini, Hongkongom, Tajvanom, Avstralijo, Kanado in Združenimi državami Amerike, vendar na obstoječih zvezah. Nov projekt, ki bo dokončan v prvi polovici prihodnjega leta, zaobsega polaganje 1.700 km podmorskega kabla med krajem Nahodk (blizu Vladivostoka) v Rusiji, japonskim Naoetsua-mom in Pusanom v Južni Koreji ter 900 km kopenskega kabla med Habrovskom in Na-hodkom (oba v Rusiji). Povezava Koebenhavn - St Petersburg - Moskva in nove azijske zveze bodo začele delovati »s polno paro« Sele, ko bo stekla mikrovalovna radijska povezava med Moskvo in Habrovskom, dolga približno 8.000 km, oziroma ko bodo ruske pokrajine na daljnem vzhodu dobile moderne komunikacijske napeljave, ko se bodo dovolj okrepile komunikacijske kapacitete med Evropo, Daljnim vzhodom in tihomorskimi državami. (E. J.) ASTRONOMIJA / MEDNARODNI VESOLJSKI PROJEKTI JAVNO MNENJE / »MOTEČE NASILJE« Finci so postali člani agencije ESA PARIŠ - Generalni sekretar Evropske vesoljske agencije (ESA) Jean-Marie Luton in finski generalni sekretar Ministrstva za trgovino in industrijo Matti Vuoria sta pred nekaj dnevi podpisala sporazum o pristopu Finske h Konvenciji ESA. Finska je namreč pred sedmini leti - januarja 1987 - postala pridružena Članica agencije ESA in bila od tedaj precej dejavna pri treh programih: znanstvenem, telekomunikacijskem in pri programu sistematičnega opazovanja Zemlje. Avgusta lani sta Finska in ESA podpisali sporazum o udeležbi finskih znanstvenikov v Programu splošne tehnološke podpore (GSTP), ki se primarno nanaša na uresničevanje »razvoja identificiranih kritičnih tehnologij«: telematskih mrež Zemlja - vesolje, avtomatičnih observatorijev za t.i. globoko vesolje in naprav za opazovanje Zemlje. Sporazum zaobsega tudi finančno podporo, ki skupaj znaša 31 milijonov ecujev (4,7 milijarde tolarjev). Podpora je dokaj enakomerno razporejena za obdobje prihodnjih treh let. Z novim sporazumom je predvideno, da bo Finska -potem, ko ga bodo ratificirali v finskem parlamentu -1. januarja 1995 postala polnopravna Članica agencije ESA; se pravi poleg Avstrije, Belgije, Danske, Francije, Irske, Italije, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Španije, Švedske, Švice in Velike Britanije. »Finski pristop agenciji ESA,« je po slovesnem podpisu navedenega sporazuma izjavil Jean-Ma-rie Luton, »izraža vso pomembnost evropskega sode- lovanja v vesolju in krepi naš položaj ravno v Času, ko poglavitni vesoljski projekti že preraščajo v mednarodne programe.« V tej luCi je mogoče razumeti tudi dejstvo, da je agencija ESA januarja letos podpisala dogovor o sodelovanju s Poljsko, potem ko je podoben sporazum dosegla z Madžarsko (1991) in Romunijo (1992), pri Čemer velja pripomniti, da na tem področju že vrsto let odlično sodeluje z Rusijo. Upajmo, da slovenska vlada in Ministrstvo za znanost in tehnologijo nista spregledala Čedalje večjega pomena opazovanja Zemlje, uporabe mikrogravitacije in razvoja satelitskih telekomunikacij ter integracijskih procesov v Evropi na področju vesoljskih raziskav, ki daleC presegajo politične različnosti. (E. J.) »Junaki« z malih ekranov nadlegujejo ljudi LOS ANGELES - Celo 79 odstotkov »poštenih« Američanov je prepričanih, da televizija neposredno spodbuja naraščanje kriminala. Od tega Števila sta vsaj dve tretjini vprašanih Se bolj radikalni, kajti trdijo, da televizija »poglavitno prispeva k razraščanju tega fenomena«. Približno 54 odstotkov vprašanih Američanov bi podprlo ukrepe vlade, če bi se lotila omejevanja nasilja na malih ekranih. Gre namreč za rezultate javnomnenjske raziskave, ki so jo pred nedavnim opravili v Los Angelesu, v kateri so zajeli 1.612 odraslih oseb. Časopis Los Angeles Times v svojem komentarju ugotavlja, da je stalno povečevanje nasilja že postalo »problem številka ena« tamkajšnjega prebivalstva, ker je na vrednostni lestvici že presegel skrb za zdravje, ki je še pred nekaj meseci označevala glavni problem zaskrbljenih Američanov. Zato pričakujejo, da bo pričujoče povečanje pozornosti proti nasilju zagotovo sprožilo posebne mehanizme ter pripeljalo do bistvenih sprememb pri obravnavanju nasilja na televiziji in zunaj nje. Ker je zvezna država Kalifornija precej paradigmatska za etno-kulturo celotnih Združenih držav Amerike in Kanade, se bo verjetno javno mnenje na severu Amerike dokaj hitro obrnilo proti naraščajočemu kriminalu in nasilju sploh, pri Čemer nam ne preostane nic drugega kot upanje, da Američani ne bodo sproščali svojih tovrstnih energij izven meja svoje države. (E. J.) ELEKTRONSKI MEDIJI Ponedeljek, 16. maja 1994 NE ZA RTL Švica ščiti svoj Minister Adolf Ogi zagovarja švicarsko medijsko samobitnost V Švici, državi, ki jo postavljajo za zgled tržne-§a gospodarstva, so spre-Joli odločitev, ki jo imajo Poznavalci za signal in oiorebitni vzorec obnašala manjših držav in kul-tur v pogojih komerciali-zacije radiotelevizije in ojenega čezmejnega oddajanja. Švicarska vlada se je po večmesečnem premisleku odločila, da ne bo izdala koncesije za delo in oddajanje Švicarske podružnice juksemburško-nemškega Komercialnega TV-kanala RTI. Kot je znano, si je RTL, Ki oddaja iz Kolna, najprej prizadeval uveljaviti nekakšno švicarsko (in podobno tudi avstrijsko) okno znotraj svojega satelitskega programa. Švicarji, ki so se zbali za svojo suverenost in izgubo reklamnega denarja, so na-niero dali v presojo stalni komisiji konvencije o Čezmejni radioteleviziji Sveta Evrope. Ta je razsodila, da pomeni uvedba programskih oken, ki so namenjena povsem določeni ciljni skupini in drugi državi, kršitev konvencije, zato mora taksno oddajanje, čeprav poteka tehnično iz tujine, dobiti ustrezno licenco v državi, ki ji je namenjeno. RTL je v skladu s tem ustanovil svojo švicarsko podružnico (Curti Medien AG, v katero so se povezali tudi švicarski založniki Tages Anzeiger, Luzerner Zeitung in Baseler Zei-tung), ki je v Švici formalno zaprosila za koncesijo Pripravljanja in oddajanja TV-programov. Švicarska vlada koncesije ni odobri- Za medije pristojni minister Adolf Ogi je ob tem izjavil, da je sicer privrženec tržnega gospodarstva, vendar pa medijev ni mo-goCe obravnavati kot izključno tržno blago. Koncesijo za pripravljanje in oddajanje švicarskih programov RTL so zavrnili »iz državnih in kultur-no-politiCnih vzrokov«. Švicarska vlada želi na ta naCin zaščititi samostojnost švicarskih medijev. Posebej pa so s svojo odločitvijo hoteli finančno podpreti in zaščititi delovanje TV-programov v vseh državnih jezikih (nemškem, francoskem, italijanskem in retoroman-skem), ki jih pripravlja švicarska javna radiotelevizija SRG (-Schweizerische Radio und Fernsehgesellschaft). Ogi je odločitev vlade pojasnil tudi kot zaščito pred »boulevardizacijo« programske ponudbe, češ da pooseblja nemški program RTL, in »pri Čemer so se naslanjali na slabe izkušnje, ki jih imajo s sestrskimi programi RTL v Belgiji in na Nizozemskem«. Poznavalci razmer štejejo švicarsko odločitev kot pomemben medijski precedens, kot pogumno plavanje proti nevarnemu evropskemu toku, katerega cilj je zaščititi model naročniške in javne ter nacionalne radiotelevizije, ki je v manjših državah usodno odvisna od mešanega financiranja (naročnina in propagande). Zato bi nekritično spodbujanje komercialne konkurence (še zlasti pa tuje) nujno ogrozilo obstoj javnega servisa. Pred podobno dilemo so tudi v Avstriji. Seveda pa odločitev švicarske vlade, kot so poudarili, ne pomeni, da bi še naprej podpirali izključni monopol SRG. Hkrati z zavrnitvijo koncesije RTL so dali podporo projektu alternativnega TV-programa S. Gre za projekt, ki je zadnje Čase, zavoljo polemik okoli RTL, skoraj zaspal. V bistvu pa gre za zamisel nekakšnega drugega TV-ka- nala, ki bi ga pripravljala SRG s pomočjo sofinanciranja (in skupnega iztržka) švicarskih založnikov in oglaševalskih agencij. Ker naročnina ne zagotavlja dovolj denarja za uvedbo drugega TV-kanala, naj bi ga financirali s pomočjo sovlaganja Švicarskega kapitala, le da bi pri tem aktivno sodelovala tudi javna RTV - s svojim znanjem, tehnologijo in zaslužkom. Švicarska vlada torej pazi, da javni radioteleviziji, ki je okostnica državne in kulturne samobitnosti, ne bi odžagala eksistenčne veje. To pa je vsekakor staliSCe, vredno temeljitega premisleka, tudi za druga okolja podobnih velikosti. Brigttte Nielsen naRTSI Gledalci italijanskega programa švicarske TV - RTSI so bogatejši za programsko poslastico. Od začetka maja vsak teden lahko spre-' mljajo oddajo Decisio-ne finale, Id jo povezuje razvpita zvezdnica Brigitte Nielsen. 31-letna plavolaska, nekdanja zena Svlvestra Stalloneja, se je pred nedavnim poročila s Švicarjem Raoulom Meyeijem-Ortolanijem in se preselila vMendrisi v Ticinu. V oddaji prikažejo kratki film, ki ga na vrhuncu zgodbe prekinejo ter gledalcem ponudijo možnost glasovanja in odločanja o njegovem koncu. Vsakič imajo posnetih več možnih koncev. Seveda gre ob tem tudi za nagradno igro. V drugem delu oddaje pa se Nielsenova pogovarja z uglednimi gosti iz sveta zabave. BOJ ZA NOVE TRGE MTV in STAR TV v tekmi za Azijo Azija je TV tržišče prihodnosti in zanj se je vnel srdit spopad. Poleg azijskih ponudnikov se je doslej najbolj uveljavil satelitski program STAR TV, ki oddaja iz Hong Konga in je v lasti londonskega medijskega magnata Ruperta Murdocha (News Corporation). STAR TV ponuja azijskim gledalcem pet TV programov, podobno kot britanski BSkyB v Evropi. Glasbeni kanal MTV, katerega svetovni sedež je v ZDA (last Viacom Inc.) se je po dveh letih in pol sodelovanja v programskem paketu STAR TV odločil za izstop iz njega. Za azijske gledalce se bo poslej boril samostojno. Izračunali so, da oglaševanje v paketu STAR TV ni dovolj izrazito in da se morajo bolj usmeriti na svoje ciljno občinstvo - najstnike. Med STAR TV in MTV je prišlo do sporov tudi zaradi delitve reklamnega iztržka. Poznavalci razmer so mnenja, da bosta oba partnerja občutila posledice spora. Vendar pa pripisujejo nekaj več prednosti STAR TV, ki bo glasbeni spored MTV nadomestil s svojim izvirnim programom, pri katerem bo vključil tudi vse dosedanje azijske voditelje MTV, Id so že doslej imeli pogodbe z nji- mi in ne z MTV. STAR TV je edini ponudnik, ki pokriva vso azijsko celino. V kitajščini prek tako imenovanega severnega snopa oddaja satelitske signale na območje Kitajske, Tajvana in Hong Konga, južni snop, kjer oddajajo v hinduj-SCini in angleščini, pa pokriva Indijo, Srednji vzhod in jugovzhodno Azijo. MTV je napovedal, da bo ustanovil dva loCena azijska TV kanala, ki ju bodo oddajali prek kitajskega satelita Apstar 1, ki naj bi ga izstrelili v kratkem. Pokrivala naj bi podobno območje kot STAR TV in oddajala v istih jezikih. UKREPI PROTI PIRATOM Ultimat Kitajcem Zaradi taktičnih razlogov ■ da bi omogočila Pekingu, da pokaže dobro voljo na področju Človekovih pravic in odnosov z opozicijo - je ameriška vlada skrajni rok Ultimata, Id ga je napovedala v začetku leta, sicer pre-Uiaknila s 3. junija na 1. julij, kljub temu pa napoveduje ostre ukrepe, Ce Kitajska dotlej ne bo uredila razmer in zavrla velikopoteznega elektronskega piratstva. Na Kitajskem je namreč v polnem razmahu neavtorizi-tano in ilegalno razmnoževanje in razprodajanje glasbe, filmov in računalniškega softvera na kasetah in plo-Sčah, skupno škodo pa sa-Uio lastniki ameriških pravic ocenjujejo na približno 800 milijonov dolarjev letno. Kitajski preprodajalci ponarejajo izdelke vseh zaščitnih znamk in se posmehujejo kakršnikoli intelektualni lastnini. Izvršni direktor mednarodnega združenja za intelektualno lastnino Erič H. Smith trdi, da v Pekingu doslej niso naredili prav nic, da bi zavrli razpaslo piratstvo. Ce Kitajska do 1. julija ne bo poostrila svojih predpisov in nadzora ter tako na področju piratstva dosegla »bistvenega napredka«, ji bodo ZDA odvzele status pooblaščenega trgovinskega partnerja in uvedle druge omejitve v meddržavnih odnosih, Gatt pa ji grozi tudi z mednarodnimi sankcijami. ABC, CBS in NBC še v ospredju TV SEZONA 1993/94 V ZDA V ZDA so objavili statistiko avditorija TV gledalcev za zimsko sezono 1993/ 94, ki obsega Cas od oktobra do marca. Izkazalo se je, da pritegnejo osrednje TV mreže ABC, CBS in NBC še vedno največ gledalcev (kar 61 odstotkov celotnega TV avditorija), programe, ki jih ponujajo kabelski TV kanali, gleda 30 odstotkov gledalcev, tako imenovana interaktivna TV, kamor uvrščajo tudi videokasete, pa se lahko pohvali z 18-odstotnim avditorijem. Statistika tako presega klasičnih sto odstotkov, kar opravičujejo z več kot enim TV sprejemnikom na gospodinjstvo. V primerjavi z lansko zimsko sezono so največje mreže in interaktivna TV pritegnile za odstotek več gledalcev, avditorij kabelskih ponudb pa je ostal nespremenjen. Absolutni zmagovalec sezone po Številu gledalcev je prenos umetnostnega drsanja z ZOI v Lil-lehammerju 23. februarja, ki je pritegnil 48, 5 milijona gledalcev, kar pomeni, da ga je spremljalo kar 64 odstotkov vseh ameriških gospodinjstev. ZOI je prenašala družba CBS, ki je tako vsekakor dosegla svoj cilj, saj je tudi tretji najuspešnejši prenos iz Lille-hammerja - drsanje 25. februarja. Zanimanje zanj je povečal predvsem spopad med dvema ameriškima tekmicama, ki je bil takrat osrednji ameriški medijski dogodek. Nekoliko manj gospo- dinjstev (45, 5 milijona), vendar tisti dan Se večji tržni delež (66 odstotkov) pa je marca pritegnil prenos Super Bowla, finalne tekme profesionalne lige v ameriškem nogometu. Med igranimi filmi se z največ gledalci lahko pohvali ponovitev filma Pretty Woman na ABC z 21, 1 milijona gopsodinj-stev in s tržnim deležem 33 odstotkov, med nani- zankami pa prav tako oddaja ABC Home Im-provement, ki jo lahko gledamo tudi v Evropi, z 21, 8 milijoni in enakim tržnim deležem 33 odstotkov. Ponedeljek, 16. maja 1994 TV SPORED SLOVENSKI PROGRAMI IT SLOVENIJA 1 11.00 11.10 11.35 12.05 13.00 17.00 Video strani Huckleberry Finn in njegovi prijatelji, 5/26 del koprodukcijske nadaljevanke Znanje za znanje: Učite se z nami Skrivnosti oceanskih popotnikov, avstralska pzn oddaja Klateški albatros Poročila Slovenski magazin Športni pregled Video strani Oči kritike, ponovitev Moc in slava: Najvisja nagrada Dober dan. Koroška TV dnevnik 1 17.10 17.25 17.50 18.00 18.45 19.10 19.30 20.10 20.35 21.15 22.35 23.00 23.35 Radovedni Tacek: Blazina Zimska tekmovanja, 26., zadnji del francoske risane serije Slike iz Sečuana, 11. oddaja Tai Chi Regionalni studio Maribor Pari, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, Šport Sedma steza Gospodarska oddaja: 10000 obratov Televizijska konferenca TV dnevnik 3, VPS 2235 Sova Grda, umazana, zabita, 1/6 del angleške nanizanke Umori, 11/13 del ameriške nanizanke Črno in modro IT SLOVENIJA 2 ® RAI 1 6.45 9.35 10.00 10.05 11.30 12.25 12.35 13.30 14.00 14.20 15.00 17.20 18.00 18.15 19.00 19.50 20.40 23.10 23.30 24.00 0.10 0.15 0.30 1.00 Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes(7.00, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik Nam: Cuori senza eta Dnevnik Film: Lontano dalle stel-le (ZDA ’53, i. C. Heston) , vmes (11.00) dnevnik Aktualno: Utile futile -koristni nasveti Vreme in dnevnik Nam: La signora in giallo-Dnevnik Aktualno: Prisma Dok.: Kvarkov svet Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nam: Zorro Dnevnik 1 Nam: In viaggio nel tempo (i. Scott Bakula) Variete: Grazie Mille!!! (vodi Nino Frassica) Vreme, dnevnik, Šport Film: Bella, bionda... e dice sempre si (kom., ZDA ’91, i. Kim Basin-ger, Alec Baldivin) Aktualno: TG1 Ore 23 Nabožna oddaja Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Gassman bere Danteja Dok. DSE - Sapere Film: Accademia di guer-ra (kom., ZDA '89, i. Ge-roge Segal, S. Kellerman) J Video strani IkKjj DP v jadranju: H Matcb Race, reportaža iz Izole lEJ^J Forum IjjJI TV mernik IraiM Utrip Zrcalo tedna Nedeljskih 60 Obzorja duha Sova, ponovitev TeCaj prešuštvovanja po žensko, 1/3 del angleške nadaljevanke Rose in Helen Umori, 10/13 del ameriške nanizanke Ne glej hudobije Univerzitetni razgledi Dnevnik 2 20.10 21.15 23.00 00.30 T. VVhitehead: Čigava je krivda, 1/2 del angleške drame Studio City Brane Rončel izza odra Video strani A KANALA 07.00 07.15 12.00 12.15 13.05 13.50 14.25 14.30 14.45 16.40 16.45 17.00 17.30 19.10 20.00 20.30 21.00 21.20 23.00 23.30 23.50 23.55 00.10 00.45 01.00 Borza dela » Video strani Na velikem platnu Luc svetlobe, ponovitev 165. dela ameriške nadaljevanke Helena, ponovitev oddaje Pozitiv +, ponovitev Spot tedna Borza dela CMT Spot tedna Na velikem platnu Poslovni dosje, 9. del ameriške serije o managementu Jutranji človek, ponovitev ameriškega filma Luc svetlobe, 166. del ameriške nadaljevanke Popspot, kontaktna glasbena oddaja Brlog, 12. del Španske nanizanke Poročila Izgubljena deklica, ameriška drama, 1988 Igrajo: Tess Harper, Frederic Forest, Patricia Kalember. Marie Martin in drugi; režija Sharron Miller. Ameriških 10, glasbena oddaja Poročila Spot tedna Na velikem platnu CMT Borza dela Video strani !%ny M MTV (62. kanal) Bravo Maestro, kulinarična oddaja Program Discovery Obvestila in napoved filmov Risanka Bravo Maestro TV Akvarij Aktualno Against Ali Hope, ameriška drama, 1973 Igrajo: Michael Madsen, Maureen McCarthy in drugi. Program Discovery Adult Channel RAI 2 Spoznavajmo biblijo Videocomic Za najmlajSe Nan.: Black Beauty Klili] Protestantizem Nan.: Il medico di cam-pagna Nad.: Quando si ama mg Dnevnik Variete: I fatti vostri m Dnevnik, gospodarstvo in vreme Nad.: Santa Barbara, 14.45 Beautiful I suoi primi 40 anni Dnevnik Film: Lo scudo dei Falworth (pust., ZDA ’54, i. Tony Curtis) Dnevnik in TG Mafalda Nan.: Miami Vice Športne vesti in vreme In viaggio con Sereno va-riabile Nan.: Ispettore Tibbs Vreme, dnevnik, Šport Variete: Ventieventi Nan.: Lhspettore Derrick Aktualno: Mixer Dnevnik - nočni dosje in vremenska napoved DSE - Pregled tiska TV film m RAI 3 6.30 6.45 7.15 7.30 9.30 10.00 12.15 12.30 14.00 14.20 14.50 15.15 16.30 18.35 19.00 19.45 20.05 20.30 22.30 22.45 23.45 0.30 1.00 Pregled tiska Jutranja odd. Laltrarete Euronevre Kulturna odd. Tortuga, 9.00 Piccola posta Dok. oddaja Zenith Parlato semplice Dnevnik in gospodarstvo Dove sono i Pirenei? Deželne vesti Popoldanski dnevnik TGR - Italija Šport: Derby, nogomet C in B lige Aktualno: Novecittš, 17.00 Fantastica mente, 18.00 dok. Geo Šport, Insieme, vreme Dnevnik, deželne vesti Šport Blob, Una cartolina Aktualno: Dan na preturi Dnevnik in vreme Aktualno: Milano, Italija Variete: Spazio Ippoliti Dnevnik, pregled tiska in vreme Variete: Fuori orario RETE 4 Ut Koper Nanizanka, 7.45 nad. Piccola Cenerentola, 8.30 Valentina, 9.10 Pantanal, 9.35 Guadalupe, 10.40 Maddalena, 11.55 Anto-nella. 13.00 Sentieri, vmes (11.30, 13.30) dnevnik Nad.: Sentieri, 15.40 Principessa, 16.10 Topa-zio Kviz: La verita Dnevnik Rubrika o lepoti Luogo comune Funari news, vmes (19.00) dnevnik Nad.: Milagros Film: Inferno di cristallo (pust., ZDA '74, i. P. Newman), vmes (23.45) dnevnik TG 4 Pregled tiska Film: Gigi il bullo (kom., It. '82, i. A. Vitali) CANALE 5 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani, 13.35 Beautiful Kviz: Sara vero? Agenzia matrimoniale Otroška oddaja, vmes risanke in variete Dnevnik TG 5 Kviza: OK il prezzo fe giusto (vodi Iva Zanic-chi), 19.00 La mota della fortuna (vodi Mike Bon-giomo) Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Film: 11 padrone di časa (kom., ZDA ’91. i. Joe Pešci, V. Gardenia) Aktualno: Target Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik Euronevvs - TV novice Atelje, pon. 6/8 del italijanske nanizanke Igrajo: Elsa Martinelli, Paola Pitagora, Lino Ca-policchio in drugi; režija Vito Molinari. Tedenska notranjepolitična rubrika TVD Slovenski program: Studio 2 šport Primorska kronika TV dnevnik Čarobna svetilka, otroški program: Don Kihot, 2/5 del tv nanizanke, Igrajo: Pino Micol, Peppe Barra in drugi; režija Maurizio Scaparro Ponedeljkov športni pregled Euromagazine TV dnevnik Slovenski program: MaCke, angl. pzn serija, 5. oddaja: Mačke in super mačke Brane Rončel izza odra (□IMF Avstrija 1 ITALIA 1 K-JtOl Cas v sliki Nočni studio lUKiil Sneg na Kilimandžaru, ameriški film Cas v sliki Mi . Družinske vezi Leteči zdravniki, avstralska serija Nguyen Thi Anh, dokumentarna oddaja iz serije Otroci med svetovi Otroški program: Mapetki Smrkci Štiri zadene Kremenckovi Wurlitzer Otroški variete Cas v sliki RS Nanizanke Mi gS Odprti studio Gozdarska hiša Falkenau, Nan.: Licia dolce Licia serija Otroški variete Znanost 121 Odprti studio Cas v sliki i® Varieteja: Non e la RAI, Šport 16.00 Smile Športna arena Nan.: I ragazzi della pra- Pogledi od strani teria, 17.05 Agli ordini Zakaj moja hčerka, ame- paph, 17.55 Power Ran- riški film gers, 18.30 I miei due Človek, ki je ljubil'Cat papa, 19.00 Genitori in Dancing, am. vestern blue jeans Cas v sliki Odprti studio FBI, serija Radio Londra Variete: Karaoke s Film: Sotto i colpi deH’aquila 2 (pust., ZDA- (fflMF Avstrija 2 Kan. ’93, i. R. Piper) Nan.: Higlander A tutto volume TisoC mojstrovin: Variete: Palyboy Show Albrecht Diirer: res Šport studio Portret mladega Beneča- Nan.: Starsky & Hutch na # TELE 4 19.30, 22.10 Dogodki in odmevi Film: Assassinio allo specchio (krim., ’80) <•> MONTECARLO 18.45, 20.25, 22.30 Dnevnik, 13.30 Šport Film: Grido d’amore (dram., ’80. i. S. Bc-lackely, P. Boothe) . Film: Il casinista Film: Cuori nel deserto Cas teCe Živali našega sveta Dežela FeniCanov: Libanon Lipova ulica, serija: Moške sanje Pri Huxtablovih: Upornik iz samopostrežne trgovine Povej resnico Zvezna dežela danes Cas v sliki Kultura Bavarec na otoku Riigen, serija Rasputin: Človek, ki je obvladal Romanove Večerni studio Klasične risanke Twist, kanadski doku-mentani film Ne oziraj se nazaj, am. dokumentarni film [jl|j Hrvaška 1 10.00 10.05 10.10 10.35 10.50 11.10 11.15 11.35 12.00 12.05 12.15 12.40 13.05 14.40 15.30 16.00 16.05 16.30 17.00 18.00 18.05 18.35 19.27 19.30 Poročila Šolski spored Dober dan, uCenci Veliki vrtiljak Narava Nekaj novega Leskikon za najmlajSe Angleščina za najmlajše: Play and Speak Ali ste vedeli?, oddaja za otroke Poročila TV-koledar Divja vrtnica, 89/199 del mehiške nadaljevanke Popolna tujca, 4/22 del am. humoristične serije Ciklus filmov Franka Sinatre: Pelji me na tekmo, ameriški cb film, 1949 Igrajo: Frank Sinatra, Est-her VVilliams, Gene Kel-ly, Betty Garrett, Richard Lane in drugi; režija Bu-sby Berkelev.. Monofon Učimo se o Hrvaški Poročila Modul 8, otroška oddaja Tega leta... Hrvaška danes Poročila Kolo sreče Santa Barbara, 714. del ameriške nadaljevanke TV spored Dnevnik 1 20.05 20.15 21.10 22.20 Šport Arena, oddaja o športu Argumenti za razumevanje, kulturno dramska oddaja Poročila 22.25 Hrvaška in svet 23.05 Slika na sliko Hrvaška 2 14.40 14.50 15.15 16.05 18.30 18.55 19.15 19.30 20.15 21.05 22.40 23.40 TV-koledar Ali ste vedeli?, oddaja za otroke Vrnitev domov, pon. 8/42 dela nadaljevanke Lolita, angl. film, 1962 Po romanu Vladimirja Nabokova V pričakovanju prihodnosti, 7/15 del dokumentarne serije Laurel & Hardv, 6/29 del humoristične serije Risanka Dnevnik Noe lisice, 1/4 del nadaljevanke Moskovsko zlato, dokumentarna oddaja Ciklus filmov Humph-reya Bogarta: Temna ulica, ameriški film, 1947 Jazz Madžarska Sončni vzhod Cez dan Riviera, serija Disneyjevo dopoldne Igra Opoldanski zvon Posel Menedžment, serija Medigra, operni film Vivat, Benyovszky, madžarska serija Glorija, angleška serija Vaška TV Dnevnik Evropski poslovni asistent Zunanje zadeve, serija Vklopi, za otroke Koledar 1994 Simboli Kolo sreCe Za otroke Dnevnik Smejte se Inventura Dekleta v vojski, ameriški film Dnevnik BBC TV SPORED Ponedeljek, 16. maja 1994 21 TV SLOVENIJA 1 20.35 10.000 OBRATOV, gospodarska oddaja Majska oddaja 10.000 bfafoi/ bo na dan P° končanem avto-, .°k//s/ctablovih; 20.00 Poročila; 20.15 Vesoljski lovec, ameriški zf film; 22.10 Bom To Ride, ameriški akcijski film; 23.40 Poročila PREMIERE 07.00 Romeo; 09.25 Sovražnik v lastni hiši, am, film; 11.05 Na odprti cesti, franc, film; 14,00 Romeo; 16.00 Twin Peaks-The Movie, am. triler; 18.25 Čarovnija, ital. komedija; 20.00 Poročila; 20.15 Poslovilno pismo, ital. melodrama; 22.00 Lepa Uli, franc, drama SATI 09.00 Ponovitve; 13.30 Ladja zaljubljencev; 15.25 Atf; 16.00 Vesoljska ladja Enterprise; 17.00 Pet krat pet; 17.30 Regionalna poročila; 18.00 Pojdi na vse!; 19.00 Poročila; 19.19 Šport; 20.15 Bavarec na otoku Rugen, serija; 21.15 Prosim, javi sel; 22.10 Alarmi; 23.00 Novice in zgodbe; 23.50 Kanal 4, glasbeni in satirični magazin EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09,00 EP v gimnastiki; 11.00 Sinhrono plavanje; 12.00 Biljard; 13.00 Formula 1, vrhunci VN Monaka; 14.00 Rokomet; 15.00 Nogomet, pokal UEFA; 17.00 Eurofun; 17.30 Karting; 18.30 Formula 1, vrhunci; 19.30 Športna poročila; 20.00 Speedworid magazin; 22.00 Boks, dvo- boji profesionalcev; 23.00 Eurogol magazin; 00.00 Eurogolf magazin; 01,00 Športna poročila RTL 09.05 Serije, ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Umor je njen konjiček, serija; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Bogati in lepi; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri Časi, slabi Časi; 20.15 Matchball, 6. del; 21.15 Peter in Paul; 22.15 Vprašali smo...; 23.15 Nočna oddaja RTL 2 05.30-16.55 Ponovitve; 16.55 Mož za šest milijonov dolarjev; 17.50 Umik; 18.20 Nasmehnite se, prosim; 18.55 Poročila; 19.00 Pozdravi iz onostranstva, 2. del serije; 20.00 Poročila; 20.15 Natančno orožje-ostri ovinki, 13. del serije; 21.20 Rokoborba; 22.20 Poročila; 2280 Toma, 12. del serije; 23.35 Cirkus smrti, angl. triler SKY MOVIES 17.10 Miles From Nov/here; 18.55 Force 10 Fram Navarone; 21.00 True Stories: Shattered Silence; 23.00 Universal Soldier MOVIE CHANNEL 17.00 The Elm-Chanted Forest; 19.00 To Hell And Back; 21.00 Memoirs Of An Invisible Man; 23.00 Queen's Logic FILMNET + 14.00 Un Paraguas Para Tres; 16.00 K-TV; 18.00 Memoirs'Of An Invisible Man; 19.35 Dog City; 20.15 The Dead Pool; 22.00 Crazy Radio Days SUPER CHANNEL 05.30 Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 17.30 Evropsko gospodarstvo; 18.00 Danes, novice; 19.00 Poročila; 19.30 Pričam o videu; 19.55 poročila; 20.30 Magazin z novicami; 21.30 Kulturni koledar; 22.00 Poročila; 22.30 Jay Leno Show; 23.30 Res osebno CNN 06.0CF23.00 Worid News; 07.30 MoneyUne; 11.30 Worid Report; 12.30 Business Report; 13.30 Business Day; 14.30 Business Asia; 15.00 Larry King Li-ve; 17.30 Cnn & Co; 20.00 VVorld Business To-day; 21.00 International Hour; 23.00 VVorld Business Today Update; 23.30 Shovvbiz Toda/ mm Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6,30. 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Varnostna kultura; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noC, otroci; 20.00 Sotočja; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Šansoni; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14,30, 16.30, 17.30 PoroCila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevka tedna; 11.00 Ekološke teme; 11.30 Obvestila; 12.00 Opoldne; 12.10 Šport; 14.00 Kulturne zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmev; 16.40 Gost; 17.50 Šport; 19.30 Ameriška country lestvica; 20,00 Popularnih 40; 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 PoroCila; 10.05 Kulturna panorama; 13.05 Igra za otroke; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Diverti-mento; 16.45 Ekonomska politika; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 Koncerti Euroradia; 22.30 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek, Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30. 13.30. 14.30 PoroCila; 12.30 , 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8.00 Modri val; 8.15 Na rešetu; 9.00 Servisne informaacije, prireditve; 9.45 Na rešetu-odgo-vori; 11.00 V podaljšku; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Ob robu igrišča; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Parlamentarna kronika; 17,00 Bla-bla radio; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio 2; 19.30-23.15 Večerni pror-gram Modrega vala Radia Koper. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30. 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 PoroCila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 7.05 Dobro jutro, otroci; 8.00 Horoskop; 9.05 Rande-vous; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Osebnosti; 9.32 Bilo je nekoč; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Gailetti; 10.35 Ulica velikih vrtov; 11.00 Ola, America latl-na; 12.00 Romagna mia; 13.00 Glasba po željah; 14.05 Turistična oddaja; 14.45 Zoo station; 16.00 Modri val; 18.00 Svet krojijo ženske; 18.45 Cro- ( nosGuartet. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 8.30 Jutro je lahko tudi takšno; 9.30 Kam danes v Ljubljani; 11.00 Anketa; 12.00 BBC novice; 12.15 Novjtjarski gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešCa; 16.25 Nagradna uganka; 16.55 Loto; 17.00 Anketa; 19.05 Svet Epte; 19.25 Vreme; 20.00 Kviz; 21.00 Zenske in lepota; 22.00 Sršeniada. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 14.30 ToCke, metri, sekunde; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Kam greš Slovenija? (J. Drnovšek); 18.20 Juke box; 19.30 Večerni program do 24.00. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 PoroCila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Šport; 12.10 Mali oglasi; 13.00 Pod Persko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.30 Obvestila, osmrtnice; 17.45 Šport; 18.00 Pokličite 101555; 20.00 Sotočja, 22.00 Zrcalo. Radio Študent 11.00 Vzlet; 11.30 K4 odpira ventile; 14.00 OF (24 ur-info); 15.30 Čudoviti svet zlobe in nasilja ; 17.00 Joculator; 18.00 You-Rock Iti; 19.00 Tolpa bumov: Sainkho Nam-chylak; 20.00 Alter-mo-zaik; 21.00-24.00 Alter/Te-chno/Reggae. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00. 10.00 14.00, 17.00 PoroCila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Iz četrtkovih srečanj; 8.45 Orkestri; 9.00 Iz studia z vami; 9.15 Odprta knjiga: Most na Drini (r. M. Sosič, 54. del); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Kmetijski tednik; 13.50 Orkestri; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Potpuri; 15.00 Slovenske gore, slovenski ljudje (Julius Kugy); 15.20 Orkestri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Godalni kvartet GM; 18.00 Šolski prijatelj (M. IvašiC); 18.30 Slov. lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30 PoroCila; 10.00 Horoskop; 12.30 Odd. brez naslov a (prof. S. Pahor, nato odd. v italijanščini (P. Parovel); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.00 Loža v Operi. Radio Koroška 18.10-19.00 Šmarnice v živo iz št. Janža v Rožu. L PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO 22 Ponedeljek, 16. maja 1994 POTOPIS NUMEROLOGIJA S kolesom okoli Velike Britanije (27) 3351 prekolesarjenih kilometrov Vpliv Števil na ljubezensko življenje Vzrok za zgodnjo ločitev je lahko sprememba priimka Kosila v parkih so med prijetnejšimi spomini Si poti Zadnje dni sem preživel v Londonu, ki mi je od vseh velikih mest Se najbolj všeC. Tri noCi sem tokrat za vsega petnajst funtov preživel v kampu skoraj v srediSCu Londona. Ob odhodu sem moral na letališču Heathrow za nekaj kilogramov prtljage viška odšteti kar 70 mark. Ko pa sem na vhodu v letalo zaslišal »dober dan«, sem bil kar malce ganjen. Slovenija je kljub vsemu najlepša dežela na svetu. Tako majhna in tako raznolika. Rad sem se vračal v deželo, kjer prodajalca ne spraviš v zadrego, Ce ga prosiš, da ti olupi salamo, kjer ni vsak koSCek zemlje ljubosumno ograjen in kjer iz pip v javnih straniščih teče mlačna in ne vrela voda, kot je to povečini primer na Otoku. Čeprav me na Brniku niso pričakali z zapravljivčkom, sem se ob prihodu počutil kot veliki zmagovalec. Vreme in mušice so me na severu resda prikrajšali za marsikateri užitek, a prav zato je bila zmaga Se toliko dragoce- nejša. 3351 prekolesarjenih kilometrov je vendarle razdalja, s katero iz Ljubljane pridete do denimo Bagdada ah Moskve. »Velika Britanija, hvala za spomine.« Simon Demšar (Konec) Števila nas opredeljujejo na vseh življenjskih področjih, tudi v spolnosti. Zelo pomembno je, kako se števila skladajo, tako v spolnosti kot v medsebojnih odnosih. Numerologi so se zaCeh zelo hitro zanimati za tiste ločitve, do katerih pride zelo kmalu po poroki. Čeprav sta se oba zakonca poročila zaljubljena do uSes, je ponekod takoj po poroki prišlo do prepirov in težav, ki jih ni bilo mogoče premostiti. Numero-loške analize so v večini primerov odkrile, da je krivec en sam: neskladnost Števil. Navadno je ženska s poroko prevzela možev priimek, z njim pa tudi njegove vplive, ki niso bili v skladu z njenim prejšnjim ključem. Taksnim parom so numerologi svetovali, naj se razidejo za tri mesece in se videvajo samo občasno, soproga pa naj obvezno prevzame svoj dekliški priimek. Njihovi nasveti so bili uspešni. Poglejmo si, kaj so ugotovih o pomenu števil za spolnost in o tem, katero število se sklada z drugim. Primerjavo teh števil lahko prenesemo tudi na druge človeške odnose, od prijateljskih, do odnosov s starši, učitelji, predpostavljenimi in partnerjem. Število ena Oseba, ki jo doloCa število ena, je vedno resna in tudi pri spolnosti uporablja pamet ter logično mišljenje. Zelo redko ima zunajzakonske zveze, Čeprav je lahko vzrok zanje nesrečen zakon. Te osebe skušajo partnerju ugoditi in nasploh veljajo za dobre partnerje v spolnosti. Ce se ženska, ki jo doloCa drugo število, poroči z moškim, ki ga opredeljuje število ena, je zelo dobro, Ce mu prepusti vodilni položaj. Moški, ki ga določa katerokoli drugo število, pa naj se zaveda, da imajo ženske, ki jih opredeljuje število ena, v spolnosti velike potrebe in veliko željo po romantiki. Tisti, ki jih doloCa število ena, se najbolje sporazumevajo s Stevih 2,4 in 7. Število dva Tisti, ki jih opredeljuje število dva, so nestanovitni, polni nemira in iskanj. Ker radi begajo od enega partnerja k drugemu, niso najprimernejši za zakon. Umirijo se lahko le, Ce naletijo na sreCno številko. To bi morali vsekakor poiskati med partnerji, ki jih doloCa število 1 ali 7. Število tri Število tri tistim, ki jih opredeljuje, zagotavlja veliko resnosti na spolnem področju, prav tako pa znajo ceniti in sprejemati pozornost in skrb svojih partnerjev. Tisti, ki jih doloCa število tri, so zelo občutljivi. Ce so prizadeti, se pogosto zapro vase in tiho trpijo. Ce pa so prepričani, da je njihova ljubezen naletela na sprejem,, so zelo zvesti in odgovorni. Za vse, ki jih doloCa število tri, so najprimernejši partnerji tisti, ki jih določa število 6, 8 ah 9. Število štiri Pri tistih, ki jih opredeljuje število štiri, igra spolnost zelo pomembno vlogo. So zvesti, privrženi, znajo veliko dati, a zato hočejo tudi veliko sprejeti. Najbolje se bodo skladali s tistimi, ki jih opredeljuje število 1 ali 7. Število pet Tudi tisti, ki jih opredeljuje število pet, imajo velikanski seksualni naboj, ki se ne more nikoli zadovoljiti samo z enim partnerjem. Hkrati pa se ne zaljubljajo zlahka in velikokrat jih pestijo hudi dvomi. Spolnosti se znajo predajati tudi brez Čustev, zato so tiste petice, ki se lahko pohvalijo s srečnim in uspešnim zakonom, zelo redke, saj vedno hlepijo po novih stikih, živijo hitro in nestanovitno. Ce pa naletijo na pravega partnerja, so se pripravljene umiriti. Kljub temu so nagnjene k diskretnim skokom Cez plot, Čeprav jih ti redkokdaj zadovoljijo. Najustreznejšega partnerja bodo našle pod števili 1, 6 in 7, pa tudi 9, izogibati pa se morajo partnerjem, ki jih določata števili 3 in 8. Število šest Vsi, ki jih doloCa število šest, gledajo na življenje razmeroma hladno in trezno, zato potrebujejo veliko pozornosti in Časa, preden so se pripravljeni zares odpreti svojemu partnerju. Pri ljubezni in spolnosti so zanje najboljši partnerji tisti, ki jih doloCa število 9, precej dobro pa se bodo znašli tudi s trojkami in peticami. Število sedem Ker velja število sedem za duhovno in »umetniško« število, tudi ljudje, ki jih določa, cenijo lepote življenja, v zakonu pa predvsem ljubezen in pozornost. Spolnost je za vse sedmice predvsem duhovna skladnost, ki mora biti popolna, zato je izbira partnerja zelo pomembna. Sedmice ne marajo nasilja, so nežne in sramežljive, najbolje pa se skladajo s števih 1, 2,4 in 5. Število osem Tisti, ki jih opredeljuje število osem; zelo redko naletijo na razumevanje: navzven so namreč hladni, v resnici pa zelo topli ljudje. Spolnosti pripisujejo velik pomen, zato je nikoli niso pripravljeni mešati z drugimi stvarmi. Ce je njihov partner preveC napadalen, lahko osmice postanejo zelo hladne. Kadar pa naletijo na ustreznega partnerja, je njihov zakon zagotovo uspešen, tudi v spolnosti. Številu osem najbolje ustrezata števih 3 in 9. Število devet Tisti, ki jih določa število devet, so moCno zaznamovani s spolnostjo, ki je silovita. Kot partnerji se lahko prilagodijo vsem številom, najlepša ljubezenska doživetja pa se jim obetajo s šesticami, s katerimi se izjemno skladajo. Med svoje ustrezne partnerje lahko štejejo tudi števila J, 5 in 8. Vaše število je tudi število vaše usode in zaradi tega tudi vaša srečna številka. Ker tudi dnevi v tednu ustrezajo določenim številom, si oglejte spodnji seznam in ugotovite, kateri dan v tednu je za vas najsrečnejši: nedelja 6; ponedeljek 9; torek 5, 1; sreda 8; četrtek 4, 2; petek 7; sobota 3. V vseh okoliščinah zaupajte vibmcijski moči, ki jo Zorči vaše srečno število. Vera Šega PODLISTEK / ORGLE Skladnost vrhunske tehnike in umetniškega navdiha <5) Najstarejši pozitiv se je ohranil v cerkvi sv. Primoža nad Kamnikom V naših krajih, ki so bili vedno na prepihu, je moC ugotoviti splet različnih vplivov tudi v gradnji orgel. Res je sicer, da so bile politične in gospodarske okoliščine največkrat hudo mačehovske, vendar so v slovenske dežele prihajali mojstri iz avstrijsko-nemških dežel, iz Češke in iz Benetk. S seboj so prinašali manire beneške in nemške šole, ki so se pogosto spletle med seboj v kaj posrečene kombinacije. Skromna dokumentacija o najstarejših orglah Orgle so se na Slovenskem pojavile prav gotovo že zelo zgodaj. Ker pa ne moremo spremeniti žalostne resnice, da so bile naše dežele vedno brez upravnega in političnega središča do najnovejšega Časa, torej le privesek mo- čni metropoli, ki si je jemala tako denar kot dokumente, moramo tudi spre- jeti dejstvo, da so in bodo z originalnimi viri težave. Tako razpolagamo z do- kumenti o orglah šele nekako od šestnajstega stoletja dalje. V stari ljubljanski stolnici so takrat popravljali orgle, torej so tam bile že prej. V stari ljubljanski gotski stolnici, ki je stala na istem kraju kot današnja, so bile orgle postavljene v emporo na severni strani presbiterija (prostor, kjer je oltar). Mojster, ki so ga najeli za popravilo, je sklenil natančno pogodbo s kapitljem, v kateri je zahteval tudi vsak dan sodček piva za svojo ženo! Najstarejši instrument te vrste na Slovenskem, za katerega vemo, kdo ga je izdelal, je pozitiv, ki se je ohranil v cerkvi sv. Primoža nad Kamnikom. Izdelal ga je leta 1680 kot svoje poslednje delo Iju- Najstarejše orgle (ne pozitiv!) na Slovenskem stoje na koru cerkve Žalostne matere božje pri Treh farah (več o njih v prihodnjem nadaljevanju) V cerkvi sv. Primoža nad Kamnikom so se ohranile Fal-ierjeve orgle iz leta 1680 (Obe fotografiji: A. L.) bljanski orglar Janez Fal--ler. Mojster Faller, ki je imel delavnico v Ljubljani blizu cerkve sv. Jakoba, je tipičen predstavnik tistih orglarjev, ki so v naše kraje prinesli mešane, nem-ško-benecanske vplive. Vpliv prve in druge šole je pri njegovih izdelkih očiten. To se vidi iz nekaterih ohranjenih pogodb, kjer so zapisane dispozicije, seznami registrov, in iz načina izdelave posameznih delov orgel. Razen pozitiva pri sv. Primožu se ni ohranilo nobeno njegovo delo, iz dokumetnov pa vidimo, da je izdeloval ali pa popravljal tudi veli; ke orgle po vsej Kranjski in na Hrvaškem. Izpričano je, da je popravljal rog na stolpu piskačev na ljU' bljanskem gradu in v sa; mostanu v Stični. (Rog, ali po nemško Homwerk, so posebne, zelo glasne, a ne velike orgle, običajno po; stavljene na zunanji strani mestnih ali cerkvenih stolpov, ki so se oglašale ob različnih priložnostih.) A. L. (Se nadaljuje) ________SLOVENSKE LJUDSKE ŠEGE IN NAVADE__ Majniške šege so pripadale predvsem moškemu svetu Valvasor je opisal boj čolnarjev na Ljubljanici - Pozabljena fantovščina ^eienen travnik so kmete že od i Cl3i _ i. enje je vsa^- ^ ek uničil nenadni m mraz. Kmečki trjaci prea tov gobami videli v svet piki, imenovani »kn “Taci«. Verjeli so, da pu^najo vse e potrebe, križe in Vp' Zato so se z z; niem obračali k njim ottienjali v rekih. S\ Pa in sv. Jakoba so ] 2a lepo vreme in st Priporočali zoper toi J® na god teh dveh s K°v lepo sončno v 80 pravih, potem ju: z vinom polivajo, Ce pa gre dež, ju z blatom cmokajo. Ljudsko izročilo jima pripisuje tudi sejanje gob in dobro letino fižola, Ce ga bo gospodinja posadila na dan njunega godu. Maj je tudi mesec, ko začnejo pohajati zaloge, ki si jih je kmet pripravil jeseni. Zato je nastal pregovor - kdor nima ob sv. Filipu in sv. Jakobu Se voza krme, ni gospodar svoji živini. Sv. Florjan je eden tistih svetnikov, ki je bil kmetu vedno najbolj pri srcu. Z vodo, s katero gasi ogenj in ki je hkrati simbol vlage, ta pa pogoj rodovitnosti, se je kmetu tako priljubil, da so se na dan njegovega godu med ljudstvom utrdile različne šege in verovanja. Veliki traven ali maj je mesec, v katerem so se še do nedavna obhajali številni ljudski običaji. Stoletne izkušnje so ljudem omogočile odkriti znanilce vremena, katere so sčasoma strnili v vremenske pregovore. Tako na primer pravijo, da bo požarov manj, Ce je na florjano-vo jasno, Ce pa na ta dan dežuje, bo potem vse leto manjkalo dežja. Vsakemu maju naj bi se obetali vsaj trije mrzli dnevi. Sele, ko so mimo ledeni možje, si kmet oddahne pred pozebo. Sveti Pankracij, Servacij in Bonifacij so godovah po starem koledarju drugega, tretjega in Četrtega maja. Z uvedbo gregorijanskega koledarja leta 1582 pa so se njihovi godovi premaknili za deset dni. Po petnajstem maju, ko goduje »mokra« Zofka, se slane ni veC bati. Sicer pa se dežja na dan sv. Zofke v Beli Krajini bojijo, ker jim utegne uničiti vinsko trto. Maj je cerkev posvetila Marijijemu spominu. Pobožnost, ki so jo kristjani izkazovali v Marijino Čast, je obogatila slovensko narodno izročilo s celo vrsto ponarodelih SmarniCnih pesmi. Fantovski mesec Veliki traven je bil pravi fantovski mesec, saj so majniške šege pripadale predvsem moškemu svetu. 2e Valvasor je opisal igre krakovskih Čolnarjev, ki naj bi se odvijale v mesecu maju. Boj Čolnarjev je potekal na reki Ljubljanici. Po njej so pluli z drevaki, ki so imeli plosko dno in skušali nasprotnika prevrniti iz Čolna. Tisti, ki se je obdržal v Čolnu je prejel nagrado. Ena najlepših oblik vaške skupnosti je bila fantovščina. Fantje so se zbrali ob večerih in vasovali. Pri tem se je rodila marsikatera šega in navada. V pradavnih Časih je imelo vasovanje stvaren namen - skrbeli so za vaški red in mir. To namerno zbiranje vaških mladeničev je dandanes povsod izginilo. Fantovščina se je le še ponekod po Sloveniji ohranila v obredih štehva-nja, ženitovanja, šranganja in v pustnih šegah. V maju so sprejemali starejši fantje v svojo družbo novince. Na večer pred godom sv. Florjana so kole-dovali, še posebno pa so se fantje v tem mesecu izkazali s postavljanjem maja ali mlaja. Marjeta Smolnikar LABIRINT ZNANJA Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani. Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico oziroma dajte v kuverto ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zveCer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupček denarja... Ime in priimek:. Telefonska številka: Naslov:____________ Glasbena želja:. Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA — Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21. 3. - 20. 4: Vaša neizmerna zavzetost se bo že kmalu poznala tudi v denarnici, zato nikar preveč ne jadikujte, če ste trenutno »suhi«. Pozneje boste tarnali zaradi vlage. BIK 21.4 - 20. 5.: Medtem ko boste marsikomu ugodili in se mu odprli, se bo nekdo Čutil silno prikrajšan - vaš partner namreč, ki se vam ne bo zdel vreden tolikšnega zaupanja. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Pomirila vas bo nova sprememba, ki bo prišla veliko prej, kot si jo boste zaželeli, V njej boste zaman iskali probleme, kajti dvignila vas bo do nebes. RAK 22. 6. - 22. 7.: Na poslovnem področju si boste prizadevali za uspeh, vendar boste zaradi svoje naglice in nepremišljenosti pogostokrat potegnili napačno potezo. LEV 23.7. - 23.8.: Lire prisilnega počitka izkoristite za razširjanje svojega duhovnega horizonta, kajti zvezde vam bodo tokrat zelo rade bistrile mn in širile oci. DEVICA 24 8. - 22.9.: Ure prisilnega počitka izkoristite za razširjanje svojega duhovnega horizonta, kajti zvezde vam bodo tokrat zelo rade bistrile um in sirile oci TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Na delovnem mestu boste nekoliko popustili, vendar nic zato, saj ste v preteklem obdobju pretirano garali; Ce boste v zaostanku, se boste brž dohiteli, ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Vaš mrk ne bo trajal dolgo. Se danes boste obnovili moči in veselo nadaljevali pot, vendar boste tokrat modrejši. V krizah rastemo in se krepimo. STRELEC 23. 11. - 21.12.: O svojih vrednotah boste presojali v luCi minljivosti. Zazdelo se vam bo. da je vaš Cas odločno prekratek, da bi ga zapravljali za nesmisle. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Rešitev, ki jo boste dognali po temeljitem razmisleku, bo pravšnja. Znova boste lahko mimo spali in uživali sladke sanje. Delite jih z drugimi. VODNAR 21. 1. -19. 2.: Na trenutke se boste počutili preutrujeni, vendar boste vselej našli rezervne moCi, s katerimi boste obveznosti speljali do uspešnega konca. RIBI 20.2. - 20.3.: Ko boste v škripcih, se boste želeli posvetovati z modrejšimi, vendar ne boste od nikogar prejeli zadovoljivega odgovora, kajti le malokdo je modrejši. KRIŽANKA Vodoravno: 1. glavno mesto visoke planote v osrednji Aziji, 6. vrednostni papir, 9. ime nemškega alpskega smučarja Bittnerja, 10. oCe, 11. švedski smučarski tekač (Gun-de), 12. mesto v Siriji, Haleb, 13. kitajska utežna enota, 14. ime francoskega književnika Zolaja, 15. začetnici angleške pisateljice Cato, 16. nekdanji sovjetski partijski teoretik (Andrej), 17. kralj Lapitov v grški mitologiji, ki v Tartarju trpi privezan na večno se vrteče goreCe kolo, 19. škotsko moško krilo, 20. položaj telesa, 24. temen dežni oblak, 26. literarno delo, ki z ironijo napada negativne pojave ali osebe, 29. kratica za poštni predal, 30. ime nekdanjega vzhodnonemškega diktatorja Honeckerja, 31. osebni zaimek, 32. okrasna rastlina, 33. 2393 metrov visoka gora v Julijskih Alpah, 34. švedsko zimskošportno središče, 35. ime japonskega dirigenta Ozavve, 36. kitajski budizem, 37. prebivalec Vršne vasi v občini Šmarje pri Jelšah. Navpično: 1. imetnik, 2. slovenski akademski slikar (Drago), 3. glavno mesto Jordanije, 4. moški potomec, 5. kemijska oznaka za aktinon, 6. krogla pri balinanju, 7. naslovna oseba Shakespearove tragedije, 8. všeCna melodija, 12. dopolnilni predlog k pogodbi, 14. ime arhitekta Mihevca, 16. pokrajina, v kateri pridelajo največ žita, 18. začetnici doslej najuspešnejšega slovenskega atleta Lorgerja, 21. kemijski znak za rubidij, 22. fara, 23. sredstvo proti vročini in bolečinam, 25. mehko usnje, 26. drvar, 27. dolgorepa papiga, 28. Egidij, 31. mesto v srednji Dalmaciji, ob izlivu Cetine v morje, 33. vrsta hrasta, 35. okrajšava za “sveti” 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11. • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 ubsia ‘ubo ‘drag ‘on/ ‘xtui[) 'mo ‘tpiig ‘dd ‘Bipus ‘snquim ‘uzrp ‘uors^j ‘Aouep^ ‘g)N ‘aqma ‘tre} ‘dojv ‘ueAg ‘B}e ‘utuijv ‘uoq ‘esBqq :ouABJopo/\ Aaiisan Danes goduje Janez Nepomuk Janez Nepomuk se je rodil med leti 1340 in 1350 v Češkem mestu Nepomuk. Viri ga prvič omenjajo šele leta 1370, ko je že bil ugleden klerik praške nadškofije. Delal je v pisarni nadškofovega generalnega vikarja in pri cerkvenem sodišču, po letu 1380 pa je postal tajnik in zaupni sodelavec nadškofa Janeza Jen-štejna. Leta 1386 je doktoriral v Padovi in postal praški kanonik, 1389 pa ga je nadškof izbral za generalnega vikarja. V tem Času so se na Češkem močno poglobila nasprotja med kraljem Venceslavom in vodstvom cerkve. Kralj je namreč želel dobiti nadzor nad cerkvijo in se polastiti njenega imetja. Zato je sklenil zmanjšati obseg praške nadškofije in za svojega pristaša Kralika ustanoviti novo škofijo v Kaldrubih, kjer je bila bogata opatija. Menihom je prepovedal voliti novega opata, vendar ga ti niso ubogali. Ker je nadškof Jenštejn zaradi kraljevega ravnanja zapustil Prago, je novega opata v njegovem imenu potrdil Janez Nepomuk in si s tem nakopal kraljevo jezo. Na zagovor h kralju so ga privedli aprila 1393. Po ostrem razgovoru so ga vrgli v jeCo. Ko ga je kraljevo sodišče spoznalo za krivega upora, so ga umorili, njegovo truplo pa vrgli v Vltavo. Nadškof Jenštejn je o teh dogodkih napisal poročilo v obliki tožbe zoper kralja in jo osebno oddal papežu Bonifaciju. (Vir: Leto svetnikov) ŠAH a b c d e f g h Zelcic - Rogic / Bled 1994 Beli kralj je bolj izpostavljen napadu Črnih figur. Posebno nevarna je Črna dama na diagonali dl - h5, ki je prisilila belo trdnjavo na prvo vrsto. Prav ta motiv je spodbudil Črnega, ki je na potezi, da krene v odločilni razplet. Kako ta poteka? Rešitev naloge Črna trdnjava na a liniji nima dobrih možnosti, zato jo Črni s potezo l...Te8! aktivira na e liniji. 2.Dd2 Te4 3.Te4: De4: 4.Le3 c5! Po izsiljeni zamenjavi trdnjav črni odpre Se drugo lovsko diagonalo.5.dc5 Dhl+ 6.Kc2 Dal . 7.Le6 Ldl+! 8.Kd3 /na B.Ddl: Dc3+!/ 8...DM+ 9.Kc4 Lb3:+ 10.Kb5 Le6: in Črni je osvojil figuro in zmagal! Silvo KovaC Pisalo se je leto 1844 Rodil seje najslavnejši biblicist Biblia je grška beseda, ki pomeni knjigo in je prevod hebrejske besede soferin. To ni enotno delo, temveč večje število raznih knjig, ki se po izročilu delijo na tri velike skupine. V drugi polovici 18. in na začetku 19. stoletja so se izoblikovale metode kritike besedila Biblije. Tako Mojzesovih knjig niso več pripisovali Mojzesu, ampak so ugotovili, da so sestavljeni iz več dokumentov iz poznejših obdobij. Nekateri so menili, da so kot mozaik sestavljene iz raznih koščkov, drugi pa so veijeli v osnoven zapis, ki naj bi bil kasneje dopolnjen. Med tem bojem je nastala cela znanost - biblistika. Z njo so se ukvarjali tako teologi. ki so v Bibliji iskali tudi znanstveno potrditev svojih tez, kot ateisti - seveda iz drugačnih razlogov. Med najslavnejše bi-bliciste 19. stoletja sodi Julius Wellhausen, rojen 17. maja 1844, ki je utemeljil teorijo dokumentov. Ugotovil je vire, iz katerih je nastal Mojzesov PentatevTi in jih časovno vključil v tok izraelske zgodovine. Poleg tega je razlago tekstov in dejstev oprl na podrobnosti iz arabskega poganstva pred Mohamedom. Ker pa je bilo poznavanje Starega vzhoda takrat še pomanjkljivo, je lahko izoblikoval zgodovino izraelske vere in virov svetopisemskih knjig, ki je bila preprosta, enotna in prepričljiva. Njegov sistem je zato imel velik odmev. PREBLISK Kadar znanost zaspi -se tema prebudi. ruski pregovor 24 Ponedeljek, 16. maja 1994 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / V SREDOZEMLJU SONČNO ALPE JADRAN / VEČINOMA SONČNO 1020 1030 \_J 1030 1020 a q : ‘ ' .fe S*,, 5- O \ j "'^1020 OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG H DANES mm na dan ™ , . ' A O ■: Q ......... 4 * pod 10% pod 5 44 S 10-30% 5-10 m *■**■ 30-50% 10-30 444***** 30-60 O SALZBURG 50-80% o 444 *** 444 *** 1010 nad 80% nad 60 VETER | NEVIHTE Vremenska slika: ------- ----- Nad Biskajskim zalivom je območje nizkega zračnega pritiska, nad Alpami in Jadranom pa šibko območje topla ^hladna akiuzija visokega zračnega pritiska. V višinah priteka k nam toplejši in razmeroma suh zrak. središče središče ciklona anticiklone 5-10 m/s nad 10 m/s DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 04.29 in zašlo ob 19.29. Dan bo dolg 15 ur in 00 minut. Luna bo vzšla ob 09.18 in zašla ob 23.52. SETVENI KOLEDAR Dan je primeren za drugo setev korenčka, rdeče pese in zelenjave s podzemnimi plodovi. TEMPERATURE REK Mura (G. Radgona) Sava (Radovljica) Sava (Šentjakob) Sava (RadeCe) Savinja (Laško) Ljubljanica (Moste) Bistrica (Sodražica) Sora (Suha) Iška 16,5°C 11,8°C 15,7°C 18,8°C 15°C 17,6°C 14,5°C, NP°C 11,9°C PLIMOVANJE Danes: ob 7.31 najnižje -41 cm, ob 14.55 najvisje 23 cm, ob 20.26 najnižje 1 cm. Tutri: ob 1.10 najvisje 15 cm, ob 8.30 najnižje 34 cm, ob 16.15 najvisje 26 cm, ob 22.50 najnižje -2 cm. RAZMERE NA CESTAH Ceste po vsej državi so veCi-noma suhe in normalno prevozne, promet je tako v notranjosti kot na mejnih prehodih redek in poteka brez zastojev, razen na mejnem prehodu Dolga vas kjer tovorna vozila čakajo pri prestopu meje do štiri ure. LE /-■ L' ; i * ' \Z - - m M i rS ^ 4 :1 f “RDEČI ČEVLJI” so postali v Italiji mit, ker so sinonim ZlTlag6. Danes so še lepši, inovativni po materialih in izdelavi, še bolj polni energije: naj postanejo tUdia VAŠ simbol športnega USPEHA. 41 m i ^rr- I U r 'mmm VVtjL.VČ«;- =- ----1 URADNI POKROVITELJ PRVOLIGAŠA 0LIMPIA BASKET MILANO ThTspIitTfTp^Tt. 5% O CELOVEC O graz or GORNJI SENIK O BEDAK O TRBIŽ O KRANJSKA GORA x TRBIŽ (J q KRANJSKA C & O MARIBOR 1 RS KAS d/ o MURSKA SOBOTA ČEDAD VIDEM O O ) PORDENONE S-ž -\N. GORIČA O KRANJ O UUBUANA O POSTOJNA -o 'X vC4 O CEDE g O NOVO MESTO VARAŽDIN O O ZAGREB D, O UMAG O KARLOVAC O REKA Slovenija: Danes bo prevla- Sosednje pokrajine: dovalo sončno vreme. Ne- V sosednjih pokrajinah bo kaj veC oblačnosti bo popol- sončno in toplo, le v Alpah dne v hribovitem svetu. Pi- se bo popoldne razvila ko- hal bo jugozahodni veter. pasta oblačnost. TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 8. in ob 14. uri 16/20 13/23 13/22 16/24 ■ 17/21 14/24 16/20 16/25 15/21 13/19 14/-15/22 14/24 12/23 -/- UUBUANA.... TRST....... CELOVEC.... BRNIK...... MARIBOR.... CEUE....... NOVO MESTO. NOVA GORICA MUR. SOBOTA.. PORTOROŽ... POSTOJNA... ILIRSKA BISTRICA KOČEVJE... CRNOMEU.. SLOV. GRADEC BOVEC..... V torek bo zelo toplo in spr- V sredo bo spremenljivo do va še sonCno, popoldne pa pretežno oblačno s kraje-bodo že posamezne nevihte, vnimi padavinami. Pihal bo jugozahodnik. VOGEL - 7' KREDARICA 3/4 VIDEM 15/22 GRADEC 13/24 MONOŠTER 15/22 ZAGREB..., REKA l8/20j TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI 6/13 STOCKHOLM 7/18 MOSKVA -3/6 BERLIN 15/24 VARŠAVA 11/23 LONDON 10/20 AMSTERDAM 13/24 BRUSELJ 12/19 PARIZ 9/18 DUNAJ 13/24 ZuRICH 10/22 ŽENEVA 9/21 RIM 16/22 MILAN 15/21 BEOGRAD ; 15/25 BARCELONA 12/21 ISTAMBUL 13/21 MADRID 9/23 LIZBONA 13/18 ATENE 16/22 BUCAREST 9/26 MALTA 17/24 PRAGA 11/22 — — SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI Skrb za delfina siroto Čuvaja teksaškega delfinarija hranita malega delfina, ki so ga rešili, potem ko je nasedel na plaži. Upajo, da bo sesalec preživel in da ga bodo lahko spustili v morje . VIOA spomenik z pištol • INDIANAPOLIS - Ameriški predsednik Bill Clinton se je vCeraj udeležil postavitve temeljnega kamna za pomnik v spomin Martina Lutherja Kinga in Roberta Kennedyja. Spomenik bo v celoti izdelan iz zlitine pištol, ki so jih državljani predah oblastem. Kot znano, je akcijo za »razorožitev« Američanov sprožil sam predsednik v prizadevanju, da bi omejili orožje, ki kroži med civilnim prebivalstvom. Polemika o Bogovem spolu WASHINGTON '- Upodobitev Boga v obliki ženske in vrsta blago rečeno pro-tikonformisticnib zadržanj skupine protestantskih feministk povzroča zmešnjavo v vrstah najveejih ameriških veroizpovedi. Vse se je začelo pred šestimi meseci s konferenco »Pre-zami- slimo si Boga«, na kateri so protestantke nazdravile ženskemu Bogu Sofiji (modrosti). Metodistična in presbi-terijanska cerkev sta od tedaj doživeli pravo bombardiranje s protestnimi pismi vernikov, darilni prispevki pa so vrtoglavo upadli. Rekordni alimenti v Kaliforniji LOS ANGELES - Tony Maglica, »kralj žepnih baterij« hrvaškega porekla, bo motal svoji dolgoletni, a neporočeni življenjski družici Claire izplačati 84 milijonov dolarjev odškodnine (okrog 134 milijard lil)-Razsodbo je sprejelo neko kalofomijsko sodisce, na katerega se je 60-letna ženska obrnila po 23 letih skupnega življenja z zahtevo, da ji Maglica odšteje tisto, kar je v vseh teh letih zaslužila kot podpredsedn-ca njegove družbe Mag-Lite.