Štev. 233. POLITIČEN LIST Zfl SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII Urcdniitvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vhod čez d«.rliče nad Mikamo). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10,—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pi.ma sc ne sprejemajo. Uredniškega telefona iter. 74. V Ljubljani, v sredo, 12. oktobra 1904. Izhaja r.ak dan, Izvzemal nedelje ln praznike, ob polu 6. url popoldne. — Velja po pošti prejeman: sa cele leto 1« K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništv« prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. lh pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Jtev. Viprejema naročnino, Inaerate In reklamacija. — I a a e r a t i sc računajo enostopna petltvrsta (dolžina TI Milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakral lih, ia trikrat 9 h, za več kol trikrat 8 b. V reklamnih noticah stane enostapna farmondvrila M b. — Pri večkratnem objavljanja primeren pop.it, Uprarnlikega telefona iter. 188. „0d laži živite!" »Slov. Narod« se je na vso moč potrudil, da bi pred javnostjo naslikal dogodke v deželni zbornici drugačne, nego sa bili v resnici. Njegovo poročilo je popolnoma po kvarjeno. Važne razprav« je kar izpustil, a ve poročati o eelih kopah psovk in žaljenj, ki jib nihče izgovoril ni Dvojno dejstvo, da je bil dr. Susteršič dvakrat napaden b takim žaljenjem, da nanje ni mogel molčati, in sicer enkrat od dr. Tavčarja, drugič od grela Barbota — to dvojno dejstvo je »Narod« popolnoma za kril in Be laže na tak način, da se nam zdi o njem res opravičen dr. SusterSičev izraz, da ti ljudje »od laži žive«. Največja predrznost je pa, da se upa »Narod« trditi, da je njegovo poročilo resnično, naše pa ne. Mi se ne bomo priflkali z ljudmi, ki od laži živo. Da dobi slovenska javnost popolno sliko onega prizora med dr. SusterSičem in dr. Tavčarjem, priobču-jemo tu poročilo iz s t e n o g r a -tičnega zapisnika. Ko je dr. busteršič odgovarjal predgovornikom, je po stenografičnem zapisniku govoril doslovno tako: Pečati se imam predvsem z govori ti stih gospodov, kateri so v zadnji seji na stopili zoper moj predlog. Prvi je bil gosp. posl. dr. Tavčar. Gospoda moja, stvarno polemizirati z gosp. dr. Tavčarjem in sploh nemogoče (Posl. dr. Tavčar: »Z Vam pa, k z »osli« okolu mefete!«), kajti kako naj polemiziram ž njim, ko je svoje glasovanje v zadnji seji utemeljeval nekako tako-le: Priznavam, da ima dr. Saateršič prav, priznavam, da c. kr. korespondenčni urad dela deželi krivico, priznavam vse, — ali glasujem \erdirle zoper nujnost in sicer zaradi tega, ker prikazni dr. Susteršiia, dr Schwei-tzerja in pa Sukljeta (Veselost na levi. Dr. Tavčar: »To je stvarno!«) motijo moje nežno spanje in neugodro vplivajo na moje občutne živce, ki so vajeni le naifinejšega stika z ekscelencami, kakor baron Hein, ba- LISTEK. Melodija narečij. Pa me je zopet zaneslo v poljansko dolino. Zatopljen v misli, sam ne vem, kakšne, sem korakal od Škofje Loke dalje ob Po-ljanSčici navzgor. Tisto popoldne mi poljansko narečje še mari ni bilo. Niti od daleč nisem mislil na govorico Poljancev, ki pojo govoreč in govore pojoi Dospem v vas, ležečo sredi poljanske doline. Stopim v krčmo. Gospodinja je ravno obračunala z nekim gostom. Kaj sta vse govorila, ne vem; razločno aem čul samo, ko je krčmarica vprašala: "j Etr 71 / * „As jč-mu an kroh?"i) Mislite, da sem se zasmejal, ko sem to slišal? Nikakor. Le zamislil sem se v vprašanje o narečjih in njih postanku. Kdor bi se nenavadnim narečjem posmehoval in je zaničeval, bi pokazal, da je velik nevednež. Vsako narečje je spoštova- ») Stavkov naglas je na besedici an. ron a.hvvegel e tutti cjuanti. (živahna veselost na levi tn na aralcti)!. Posl. dr.TŠ-«$ar: »Zalo duh )vito!«) To ja bila nekako duhovita misel Va*ega zadnjega govora in torej ni substrata z» stvarno polemiko. To pa ne izključuje, d« zavračam dejanske neresnice, katerih se je poslužil gosp. dr. Tavčar v obrambo svojega — recimo — čudnega cestopa v tej zadevi v ta namen, da se nekako opraviči pred slovensko javnostjo, osobito pa nasproti svojim lastnim somišljenikom. Naj se me nikari napačno ne razume. Meni je popolnoma vae eno, kako gosp. dr. Tavčar svoje postopanje opraviči napram svojim somišljenikom, — to je njegova stvar in st»ar njegove stranke, katera mene, katera nas tukaj čisto nič ne briga; ali zoper to moram protestirati, d a se rabi orožje debele, premišljene neresnice v ta namen, da bi zagovarjal postopanje, katero obsoja danes cela slovenska javnost. (Poslanca Jaklič in dr. Sohweitzer: „Res je!") Gospoda, že v zadnji seji je g. dr. Tavčar operiral z debelo neresne?, ker je trdil, da je poslanec Pogačnik izrazil se po Ma-litschevi »fari, da je ta afera silno všeč ka-toliško-narodni stranki in da je je vesela, da more to afero izrabiti proti — mislim, da je rekel — proti ekscelenci baronu Hjinu ^Po slanec dr. Tavčar: »Ne, proti nam!*) ali pa proti vam. (Poslanec dr. Tavčar: »To je resnica!«). Prosim, g. dr. Tavčar še danes trdi, da je resnica. Vzamem na znanje, kakor me tudi navdaje to prepričanje, da bo še dolgo trajalo, dokler se bo g. dr. Tavčar navadil govoriti resnico. (Poslanec dr. Tavčar: „Kaj takega me ne tali od takega laž n j i v c n , kakor ste Vi!). Prosim g. deželni glavar, — »lažnjivec" — to je neparlamen-taren izraz! (Velik hrun v celi zbornici. — Deželni glavar zvoni). Ravno s tisto pravico Vam jaz lahko rečem, ds ste lažnjivec. (Poslanec dr. Tavčar: »Ali mislite, da si bom jaz pustil od Vas neresnico očitati?«) To bom jaz dokazal, da se mora reč', če je kdo lažnjivec, ste Vi! (Velikansk hrup v celi zbornici in na galerijah. Klici na galerijah : „2ivio dr. Sisteršifi!«. „Živio dr. Tavčar!« — Klici v središča : „Lažnjivec !" »Hinavec!" »Lažnjivec !") — Poslanec dr. Susteršič : »On bo meni očital, da sem lažnjivec, on, ki od nja vredna narodna last. Zato bi ne bilo napačno, ako bi n. pr. »Slovenska Matica" iz dala knjigo, ki bi obsegala obširen in podroben opis slovenskih narečij. Zlasti naj bi se zategujoča in pojoča narečja označila z notami, tako : poljansko, idrijsko, vipavsko, tolminsko, loško, ribniško narečje itd. Kako zanimive podrobnosti bi prišle na dan! Takšna knjiga bi bila splošno kulturnega pomena. Kajti ako gledamo le na način izgovarjanja, vidimo, da imajo drugi narodi popolnoma ista narečja, kakor mi. Nikar se torej ne čudi tolminskemu pastirju, ako n. pr. pravi, da ima: glfiptll^lflll 9 9 P Ko-Zil tri najst, ov-ca tri-niijst. So kraji na Tirolskem, kjer ljudstvo govori v isti melodiji. In če poslušaš takega Tirolca od daleč, so ti zdi, da čuješ pristnega Tolminca. Prav tako nikakor ni samo kranjska posebnost, da po nekaterih delih našega Po savja zavijajo v samih kvartah in kvintah, katerih vrhnji ton je vedno isti. N. pr.: laži livi!« — Poslanec dr Tavčar: »Vi živite od laži in hinavščine !« — Deželni glavar neprestano zvoni. — Poslanec dr. Susteršič zapusti sedež in hiti pred dr. Tavčarja, tolče ob mizo in meče papir proti dr. Tavčarju s klici: »Lažnjivec! Stacn Vas bodi !« Vi ste najnesramnejši lažnik! lo bom dokazal! Sram vas bodi! Tak človek bo meni očital, da od laži živim. — Poslanec dr. Tavčar: „Zverina." — Poslanec Hribar: „Prosim, dajte vendar mir, takega prizora vendar ni mogoče prenašati!" Deželni glavar: Prekinem sejo! (Zapusti sedež ter se poda med poslance mirit.) Deželni glavar: (Po daljšem prestanku, med katerim se je hrup nadaljeval): tMttSftl Po takem prizoru . . . Prosim ! Prosim za mir! Ja, prosim za miri (Zvoni.) Ja, prosim, mir! (Poslanec dr. Tavčar: »Pojmo ven!« Poslanec dr. Susteršii: „Ven pojte, ja, ven pojte! Izdajice!" Klici na levi: „Ven, izda-jice!" Klici na galerijah: „Zi»io dr. bUBter-šič!* »Zivio dr. Tavčar!.) Deželni glavar: Ker pri takem postopanju ni mogoče nadalje zborovati, sklepam sejo. # # s Tako stenogralični zapisnik, gotovo naj bolj nepristranska priča. K temu bi opomnili le, da so bili klici „Živio dr. Tavčar", ki jih zapisnik omenja, jako klaverni v primeri z gromovitim odobravanjem dr. Šasteršiču. Bistveno smo mi poročali popolnoma isto. Seveda so padali medklici na galerijah, hi jih v stenograf. zapisniku ne more biti. A govor poslancev je ta dosloven. Iz te objave je pa tudi jasno, da je »Narodovo« poročilo popolnoma zlagano. Naj le »Narodovi« bralci primerjajo steeografični zapisnik s poročilom svojega lista, pa bodo morali ogorčeni vzklikniti: Da, so res ljudje med nami, ki od laži živel Kodrov Ja-nez je biv boven včerej. Nikar ne misli, da samo Posavci tako govoie Pojdi na Moravsko ter poslušaj, kako govori ljudstvo, ki biva po krasni Moravi, tem slovanskem vrtu. V marsikaki ljubki, s sadnim drevjem zastrti vasici boš ondi čul govoriti čeičino z istim „napevom", kakor se govori slovenščina na gorenjskem Po-savju. Pa kaj govorim o Moravi I Celo v daljnem Tunisu čuješ mnogokaterega divjega Arabca govoriti kabilščino (t. j. algerijsko arabščino) v tonih, v kojih govori naš Po savec!! Tout comme chei nous. Vzemimo poljansko narečje. Kako enako mu je glede na izgovor narečje nekdanjega kraljestva obeh bicilij! Ko sem nekoč šel iz Neapolja proti Posilippu, me je privedla pot v gost, hladen gaj, ležeč ob bregu temno-modrega nemirnega morja. Nad menoj čisto, temnomodro južno nebo, krog mene najlepše cvetje v sočnatom, temnem zelenju, čegar barva ima znatno modro primes, da tem lepše soglaša ■ nebom in morjem; na- Rusko-japonska vojska. Rusko prodiranje. Berolin, 11. okt. »Bari. Tageblatt« poroča iz Peterburga: Ruii bo pričeli prodirati v široki fronti. Pred glavnimi Četami gredo kozaške divizije Samsonove, Rennenkampfove in M i š č e n -k o v e. Japonci se povsod umikajo ter se nekoliko upirajo le na nekaterih mestih. Kakor se govori, je začel general Kuropatkin prodirati na izrecno povelje carjevo. Vojni minister Saharov, Aleksejev in načelnik generalnega štaba Z i 1 i n s k i so bili b carjevim sklepe m zadovoljni. Aleksejev in Žili n s k i sta odšla k fronti. Berolin, 11. oktobra. »B^rliner Tage-blatt« poroča iz Peterburga: Rusi so zavzeli Banjapuco, ki je močno utrjena, dne 9. t. m. po hudem topničarskem ognju, po kratkem boju. Posameznosti še niso znane. Na levem krilu je potisnil peneral Miščenko Japonce do Jantaja nazaj. Železniška proga je do postaje Sahe popravljeua. Mukden, 11. oktobra. Saverna ja-pcnika fronta se razteza zahodno od Ben-sikva do jantajszih rovov ter tvori lok, ki se v severni smtri vleče proti Hualinu. Kolin, 11. oktobra. »Kolnische Ztg.« priobčuje sledečo brzojavko iz Peterburga: Iz Musdena se poroča: Dne 3, oktobra je prešla mandžurijska armada v ofenzivo. Pri službi božji je sklenil najvišji vojaški duhovnik svoj govor na Kuropatkin® z besedami: «S ščitom ali na ščitu! Jaz ti pa pra-»im : S križem in z imenom Kristovim!« Catam so prebrali nato Kuropatkinovo vojno povelje. — Dne 6. oktobra je došel v Mukden namestnik Aleksejev, da spremlja Ku-ropatkina, ki je še isti dan odšel k četam. Vreme je jasno in mrzlo; vleče močan veter. Berolin, 11. oktobra. »Tageblatt« poroča iz Peterburga: RuBi so danes pričeli prodirati na črti Sinmintin Mukden Fuzan-Vupon v široki fronti. Sesti sibirski voj so pritegnili k fronti. Prvih spopadov je pričakovati jutri. ravnost pred menoj, onstran puzzuolskega zaliva, Vezuv in sosedne gore, vse zavite v mrč — kaj čada, da me je nenavadni prizor očaral! Obsedel sem na klopici v gaju med zelenjem in pisanim cvetjem ter opazoval okolico, boj valov ob obali ter ljudstvo, ki je veselo šetalo v hladni Benci pi-nij, sipres in pomarančnega drevja. Imel sem tu lepo priliko, poslušati nea-politanski jezik. Naj podam o njega izreki dva kratka zgleda, ki sem ja čul iz ust 8ta-rišev, zabavajočih se z otroki: Va - ne ka ! 2) Ko je otrok hotel raztrgati ovratnico svojega očeta, mu je ta dejal: mmm^mmm Mi co - sta cin-que lir. Zopet skoraj isti intervali, kot v naši poljanščini 1 Nekaj razlike pa je. Dozdeva se mi, da bi se glavni razloček med neapoli-tanskim in poljanskim izgovarjanjem najložje 2) Pojdi sem! Tokio, 11 oktobra. Kakor a? govori, ■o Ruai prekoračili Hunho ter srdito napadli japonske pcz oije. Močne japonske čete korakajo proti severu. Pričakovati je splošnega spopada danes ali jntri. Pariz, 11. oktobra Ii Peterburga poročajo: Vest, da bi bili Rusi usedli Jautaj, je neresnična. — O gibanju japonske ar-made s« sodi jako rasliino. Eni upajo, d« je poslal Ojama velik del svojih čet proti jugu na pomoč četam pred Port Arturjem; drugi se pa boje, da bi general Kuroki na vzhodu in general Fuširaa na sahodu obšla rusko armado, jo napadla severno od Muk dena ter jo odresala od njene operacijske baze. Tako se da tolmafiiti mirovanje japon ske armade na jugu. Japonske čete naj se ogibljejo boja in vsled tega so Rusom tudi brez boja prepustile modno utrjeno Banja-puco. Peterburg, 11. oktobra. Japonci so silno utrdili Bmjapnoo. Samo en vrh, s katerega je bilo mogoče obvladati mesto, ni bil zavarovan. Tega so se Ruai polastili in Jsponsi so morali po kratkem boju zapustiti Banjapuoo. Japonoi o ruskem prodiranja. London, 11. oktobra. Odličen japonski uradnik se je izrazil o novem položaju na bojiiču v Mandžuriji, da bi japonska armada roško ofenzivo le pozdravljala. Načrt Japonske je, Ruse pregnati iz Mandžurije. Sedaj je upanje, da se to pri Mukdsnu de-finitivno odloči. Da se zasledovani (!?) Rum obračajo in kažejo zobe, je to Japoncem jako ljubo. Harbin je bil od japonske operacijske baze piedaleč oddaljen ; ako pritta nišče zamrzne, mora Daljni posuti dovozna luka. Oitsm je ozkotirna železnica, torej za Japonoe pripravna. Oskrbovanje pred Muk-denom je lahko, akoravno Rusi prodirajo proti Japoncem ter jih hočejo obkoliti. Port Artur reiiti smatra za nemogoče. Raska mandžurijska armada otstoji iz 10 vojnih korov. Prvi sibirski voj pod poveljstvom generala otackelberga šteje 30.000 mož ; drugi sibirski voj pod poveljstvom generala Sasuliča šteje 34 000 mol; general I /anov poveljuje tretjemu sibirskemu voju ki šteje 28.000 mož ; gen. sarubajev je poveljnik četrtega sibirskega voja, ki ima 38000 mož; peti sibiraki voj p-d vodstvom generala Dembrovskega šteje 38 000 mož$ šesti sibirski voj, ki ga vodi gen. Sobolev, je močan istotako 88.000 mož; prvi evrop ski voj pr.d generalom bar. Megendorlom šteje 40 000 mož; ravnotako štejeta osmi in deseti voj, ki j:ms poveljujeta gen. Mylov in blučevski, po 40.000 mož; sedemnajsti voj pod generalom B.lderlingom iteje pa 42.000 mož. Skupno ima torej Kuropatkin čez 300.000 mož. Sicer pa železnica pripelja vsak teden po 3000 mož na bojišče. Ni torej čudno, da se smatra Kuropatkin dovolj močnega za cfenzivo. Američani o ruskem prodiranja London, 10. oktobra. Ameriška vojaška kritika sodi jako različno o Kuropat-kinovi proklamaciji. Eii pravijo, da je ne mogoče, da bi bil Kuropatkin od ljaojanske bitke dobil toliko pomoči, da bi sedaj imel premoč nad Japonci. Morda je Kuropatki nova proklamacija le pesek v oči. Drugi pa so mnenja, da je Kuropatkin pričel z cfenzivo pod pritiskom carjevega povelja. — V Londonu jih pa ruska ofenziva kaj skrbi. Japonsko poslaništvo v Washingtonu se ne boji za japonsko zmage. V mnogih krogih so mnenja, da se Jiponci umaknejo eelo iz Ljaojana ter potem počakajo Ruse za permanentnimi utrdbami. Strokovnjaška kritika na pa ne pridružuje temu mnenju, ker mo-rajo imeti Japonoi v Ljaojanu velikanske za-loge iivil. Vkljub bojev, ki se ie vrše med predstražami, ni še priiakovati odločilne bitke pred 8 do 14 dnevi. Baltiiko brodovja Baltiško brodovje, obstoječe ii osmih bojnih ladij, 11 velikih in malih križario in velikim številom torpedovk raznih vrst, dalje bolniških ladij, ladij za rekognosoiranje in ladij za dovaianje poročil bo menda res od-plulo na bojišče mimo rti dobre nade. Spremljalo bo brodovje 60 do 80 ladij s premogom, deloma bo brodovje na gotovih točkah čakalo. Do Skagena bo brodovje plulo s premogom, katerega si bo naložilo v domačih lukah, v Siagenu se brodovju pridruži hamburški parnik BRoland", ostali transportni parniki bodo čakali brodovja ob atrikanskem obrežju, ▼ Indijskem oceanu in onstran 8unda ceste. Vožnja bo trajala 80 dni, tako da bo brodovje, ako se voinja srečno izvrši, došlo na bojišče sredi decembra. Vožnja tega brodovja s vsemi pomožnimi ladjami je ena največjih mornariških ekspedisij, katere pozna zgodovina. Brodovje bo odplulo, kakor poročajo današnja poročila, iz Libnne prihodnji petek. R e v a 1, 11. okt. Car in carica sta od potovala nazaj v Peterburg. Pri ogledovanju baltiškega brodovja je car nagovoril moštvo, katero je pozival, naj mašiuje izgubo ruskih ladij in premaga predrznega sovražnika, ki je motil mir Rusije. Obbajkalika železnica Dne 23. sept. so odprli zadnjo črto ob-bajkalske železnice in sioer 85 km. dolgo progo med postajo Bajkal na zahodnem bregu ter Kultukom. To je jako važno, ker ne bo treba rabiti več ledolomcev za prevažanje vlakov čez je zero, kar je bilo jako zamudno. — Sedaj za zimsko vojsko bo železnica delovala hitreje in točneje. Zj leta 1895. so nameravali zvezati vzbodnosibirsko in transbajkalsko železnico. In 1. 1901. je bil potrjen načrt, po katerem Be je izvišlo sedaj to delo. — Največje težave so bile od Bajkala do Kaltuka. Naprej do postaje Missovaja ni bilo posebnih težav. Tu, na postaji Missovaja se konča obbajkal ska železnica, ki je skupno dolga 260 km. — Vseh predorov je 12, ki so skupno dolgi 6 km. Ne j daljši predor je dolg 800 m. Vsi ti tuneli so, razun enega, med postajama Bajkal in Kaltuk. Med Kaltukom in M sso-vajo je le en tunel, dolg 80 m. Stroški za celo železnico bo bili proračun jeni na 120 milijonov kron, ali približno 500.000 K na 1 km. Saveda so ta proračun gotovo prekoračili, ker so zadeli na težave, na katere poprej niso mislili. Boj za Pofrt Artur. London, 11. oktobra. Reuterjev urad poroča iz Čifua : Od ruske strani po ročaje, da cd zadnjega naskoka ni bilo hujših bojev pred Port Arturjem. Japonci se daj vsak dan bombardirajo mesto tri do štiri ure. List »Novi Kraj« zopet uhaja Vedni neuspehi pred Port Arturjem bo grozno učinkovali na japonske vojake, ka terim vedno bolj upada pogum. — Potrjuje se vest, da so postavili Japonci pri Taku šanu s /oje največje topove, ki neso celo i pristanišče ter zadevajo ladje. — „Morning Post" poroča, da je prodrl japonsko blokado in ofensiva. „Matin" podaje izrazil tako le: Kadar pride na vrsto terca, tedaj neapolitanš&ina rabi raji veliko terco, poljanšSina pa male. Neapolitanska izreka bi bila torej podobna duru, in poljanska mollu. A so razen tega še nekatere druge majhne razlike. Kaj pa naše urno, gladko, ljubko idrijsko narečje ? Ali mu je najti para pod soln-cem? — O tudi, tudi. Vendar čujmo prej, kako se glasi melodija, v kateri izražajo Idrijčani drug drugemu svoje misli: Pozorišče kmečka hša v Idriji. Zgodaj ijutraj je, ko odhaja družina delit. Hlapec še spi. Gospodar torej zaukaže sinu: V.— „Le po - ru - kej fa !u 3) Hlapec se zbudi in nevoljen vzklikne terem te je uiila govoriti tvoja mati. 0»m ljena idrijska govorica tudi ni. Način izgo varjanjs, ki se čuje v Idriji, sem slišal iz ust — Beduinov v sinajeki puščavi. Ne da bi se po celem sinajskem poluotoku tako govorilo. A nekaj beduinskih rodov je, ki izrekajo arabščino, kakor izgovarja Idrijčan slovenščino. Utegneš n. pr. slišati, da Baduin v najčistejših malih tercah zakliče tovariša: £ Morda se smeješ tem malim tercam ? Nič ne de. Bodi prepričan, da je idrijsko narečje ravno tako pravilno, kakor tisto, v ka- 3) Grška črka gama (r, -f) naj nam označuje doneči h, to je glas, ki nastane n. pr., kadar se nam glasno zazdeha. „Ja - kub, di - stan - ne švaj !"■*) Torej ista razmerja med glasovi, kakor v naši Idriji. Malo čudno sa ti zdi, ko prvič slišiš kaj takega. ■ . . Poglavje o melodiji človeškega govora je velezanimivo. Ne bilo bi napačno, ako bi se začelo pri nas proučavati. Kar bi s a dognalo, bi se dalo UBpešno porabiti v duše-slovju, v pouku o govorništvu, v glasbi i. t. d. Naj te-le vrstice navdušijo z* proučavanje naših narečij in njih melodij kakega strokovnjaka, ki ima dosti časa in denarja, da bi sa mogel lotiti te naloge. J __O k t a j. «) Jakob, počakaj malo I pirnik s 7000 tonami munioije in živil na krovu Dne 5. t. m. so ponoči napadli Japonoi reduto Fantao; posadka je zbežala v temi. Drugih uapehov pa Japonci niso dosegli in zjutraj so prenehali s Btreljanjem. V notranjosti trdnjave je vse pri starem. Čete so navdušene in polne upanja, prepričane so, da pride Kuropatkin trdnjavi na pomoč. — NihSe ne misli na kapitulacijo ali na mož nost, da bi Japonoi zs vseli mesto z naskokom. Živil je ie dosti, tudi vodnjaki v mestu dajo dosti vode. Zdravstveno stanje je po voljno; bolnišnice so od aadnjega boja sioer polne, vendar na zadoščajo Vsa posadka je navdušena za Stesljs. General S>eselj je naznanil v Peterburg, da bo trdnjavo mogoče držati le še do konoa novembra. Nemiki prino odlikovan Tokio, 11. okt. Japonski cesar je podelil hobenzollernskemu princu K a r o 1 u Antonu red Chijrsanthemum. Car Kuropatkinu. Peterburg, 11. okt Ko je car dobil 2adnje brzojavke Kuropatkinove, je bil silno vesel. Čaje se, da je brzoi&vil Kuropatkinu: »Soglašam popolnoma. B g blagoslovi vaše korake in mojo junaško armado. Nikolaj II.« Ruski listi o ofenzivi Peterburg, 11. okt. Listi entuzia-stično pozdravljajo dnevno povelje Kuropat-tinovo. »Nov. Vremja« ga primerja s solnč nim žarkom, ki je pregnal oblake, vsled česar vse prosteje diha. List pripoznava težave ofenzive pri mrzlem vremenu ter pri neugodnih razmerah v terenu ter pripominja, da je uspeh odvisen bolj od moraličnib ko od materijelnih pogojev. Pogum napadaloa je večji. Rusom, ki so po zimi prekoračili Balkan, se materijelnih teiav ni treba bati. — »Ras« je prepričan, da bodo ruske zmage Btale mnogo krvi, vendar pa v6, da je sedaj na bojiiču nastopil velik prevrat. — »Novosti« z veseljem konstatu jeio, da ne bo več slišati o umikanju. — Birž. Vjed.« slikajo vesali dan, ko bo osvo bojen Port Artur. Ruski vojaiki krogi Pariz, 11. oktobra, sledečo sliko iz Port Arturja: Mad tem, ko časniki proslavljajo Kuropatkinovo prokla macijo na vBe načine ter že govore o porazu Japonske, v vojaških krogih mnogo hladneje sodijo o položaju ter povdarjaje, da je od onega časa, ko se je proiitalo dnevno povelje, ki naznanja cfenzivo, pre teklo že več dni, ne da bi bili slišali o čem drugem, ko o nevažnih bojih prvih straž ter izražajo tudi željo, naj bi bil Kuropatkin rajši počakal, da bi bil že resnično in uspešno začel cfenzivo. V dvom h krogih so mnenja, da Kuropatkin ni pričel tfensive toliko iz strategičnih vzrokov; marveč vsled tega, ker je čutil, da njegovi kunktatorski taktiki nič več toliko ne zaupajo. Druga japonska armada. H a r b i n , 10. oktobra. Tu se širi vest, da nameravajo Jiponci izdati 80 milijoaov jenov ter fjrmirati drugo japonsko armado. VBled pomanjkanja častnikov bodo Japonci naleteli pri izvrševanju tega načrta na veli kanske težave. Vsa japonska armada, ki je sedaj na bojišču, znaša 400 000 mož. Zasedanje deželnih zborov. V včerajšnji seji koroškega deželnega zbora je vložil posl. Krempl samostojni predlog, da naj deželai odbor dovoli katoliški sirotišnici v Feldkirchnu 500 kron podpore ; poslanec G h o n predlaga, naj se ustanovi v Beljaku deška meščanska šola, in posl. G r i o s s e r , naj se pospeši zgradba državne ceste v Leški do lini. Deželni zbor je odklonil predlog poslanca Weissa o zalegi ustanov za posestnike, kateri bi obiskovali živinozdravniške poučne tečaje. Deželni zbor je odobril zakonski načrt o izpremembah cestnega zakona glede vzdržanja in poprav deželnih cest. Poslanec dr. Steinwender utemeljuje svoj predlog: Deželnemu odboru se naroči, da posreduje pri vladi za nekatere zveze pri novi železnici s starimi progami; vlada 8e naprosi, naj pri oddaji zgradb v prvi vrsti jemlje ozir na domače podjetnika, Tudi deželni odbor naj se pri oddaji del pred vsem ozira na domačine. Poslanec Do bernig povdarja, naj bi pred vsem prometno vodstvo državnih železnic v Beljaku pri od dsji zgradb jemalo ozir na koroške podjetnike. Predlog so odstopili gospodarskemu odseku. Poročilo poslanca L e m i s c h a ustanovitvi gospodinjske šole je dež. zbor odobril. Poslanec dr. pl. Metnitz poroča o zakonskem načrtu glede doklade na pivo in žgane opojne pijače v Celovcu. Celovški občinski svet imej vsako leto pravico določiti 1 K 40 v. doklade na hI piva. Če bi določil višjo doklado, mora si preje izposlo-vati dovoljenje deželnega odbora in deželne vlade. Za žgane opojne pijače in sicer za likere sme določiti obč. doklade 10 kron k hI; za ostale opojne pijače pa za vsako stopinjo in bi 10 K Zakonski načrt io odobrili. V včerajšnji seji istrskega deželnega zbora je poslaoeo B e n a 11 i v daljšem govoru utemeljeval predlog, naj de-ielni zbor ugovarja ustanovitvi sačasne pravoslovne laike fikultete v Inomostu. _ Vlada se poživlja, naj laiko pravoslovno fakulteto premesti is Inomosts v T/st, kjer naj sčasoma ustanovi popolno laško vseučilišče Poslanca S p i n č i č in dr. T v i n a j -stič st« izjavila v imenu hrvaške manjšine : Hrvaški poslanci bi radi glasovali zaBenattijev predlog pod pogojem, da biivečina podpirala zahtevo manjšine o ustanovitvi hrvaškega vseučilišča v Trstu in prepotrebnih slovanskih ljudskih in srednjih Solv T r s t u i n I a t r i. Ker je pa manjšini znano, da bi te zahteve ne podpirala večina, bo manjšina glasovala proti predlogu poslanca B e n n a 11 i j a. Večina je nato odobrila Benattijev predlog. V včerajšnji seji niijeavstrij-skega deželnega zbora so poslanci Prochazka in tovariši interpeli-rali namestnika, zakaj se je praiki železnin-ski inlustrijski družbi znižal davek za štiristo tisoč kron, dasi izplačuje družba 30 do 60 % dividende. V včerajšnji seji m o r a v s k e g a deželnega zbora je intarpeliral poslanec Novak namestnika zaradi nssilnega postopanja pobo ja dne 10. t. m. proti na-rodnosooialnim delavcem na shodu v »Besednem domu« v Brnu. — Namestnik grof Z i e r o t i n je odgovoril: Latos se na Mo-ravakem z vso silo agitirs, zlasti med delavstvom, sa splošno volivno pravico. Oblasti proti tej agitaciji niso nastopile, dokler se je vršila agitacija v okviru zakonitih določb. Vlada bi z zadoščenjem pozdravila ukrep, kibiomogo-čil najširšim ljudskim množi-cam p o z a s to pni k i h zagovarjati njihove koristi v detel-nem zboru. Vlada ni prepovedala shodov in tudi ni zaplenila časopisov, ki so za splošno volivno pravico pisali nad vse ostre članke. Tudi demonstrativnih sprevodov ni prepovedovala. A proti pojavom nasilstva je morala nastopiti in za vzdrianje miru pozvati vojaštvo. Predlog poslanca Novaka, naj bi zbornica otvorila o namestnikovem odgovoru raipravo, je zbornica s 37 proti 25 glasovom odklonila. V včerajšnji seji češkega dežel-ega zbora je deželni maršal knez o b k o v i c pred vsem naznanil, Kako so se konstituirale deželne kurije. — Poslanec $ o w a k predlaga, da naj se prešitajo vsi še neodobreni zapisniki. Pri imenskem glasovanju je bil predlog poslanca Nowaka z 122. proti 1. glase odklonjen in je deželni maršaj naznanil, da so b tem odobreni zapisniki. Č ani vsenemske zveze v češkem deželnem zboru so sklenili posebno izjavo, v kateri naznanjajo, da ne izločijo iz obstruk-cije deželnih podpor, ker so te brez povišanja deželnih doklad nemogoče. Včeraj popoldne je bilo napovedano posvetovanje vseh nemških poslancev češkega deželnega zbora. Odobrili so predlog poslanca dr. Eppingerja, da se toliko časa o predlogih sa podpore v češkem deželnem zboru ne bo obravnavalo, dokler o teh ne sklepa državni zbor. Ob 6. zvečer bo imeli načelniki vseh deželnozbor-skih klube v posvetovanje pri višjem deželnem maršalu. Dr. E ppinger je prečital izjavo nemških strank. V imenu čsškib poslancev je povdarjal dr. Pacak, da so čehi v državnem zboru vedno izločili predloge o podporah iz obstrukcije. Na željo Cehov bo v četrtek ob 5. popoldne zopet posvetovanje klu- bovih načelnikov pri deželnem maršalu. _ Klub mladočeških poslarc:v je v svoji seji sklenil odkloniti zshteve Nemcev. Skupno z ostalimi strankami naj se sklene skupen oklic. Po deželnozborski seji so imeli vsi ieški poslanci skupno sejo. Na predlog čeških agrar-cev se je sklenilo, naj Be še izbuša Nemce pregovoriti, da pripuste razpravo o predlogih glede podpor, ter pozvati vlado, da naj skliče k seji državnozborski odsek za podpore. V včerajšnji seji štajerskega d e-želuega zbora je poslanes Z i č k a r utemeljeval predlog o ureditvi obre-ž i j reke Sotle. Predlaga, da naj pospešijo pogajanja s hrvaško vlado otej pereči zadevi. Predlog se odstopi deželnemu kulturnemu odseku. Posl. Z. e d I a c h e r utemeljuje predlog o podpori po toči oškodovanim posestnikom v Pelavu Posl. Roki-t a n s k y utemeljuje predlog o pospeševanju kmetijskih gozdov. Isti poslanec utemeljuje predlog, da naj deželni odbor posreduje pri vladi za nov zakon o kmetijskih iganjarni-cah, ki naj se ločijo od tovarniškega izdelovanja žganja. Deželni zbor odobri predlog poslanca dr. II r a š o v c a , da se dovoli občinam Gradišča v ptujskem sodnem okraju 120%, Grušboje v konjiškem sodnem okraju 270% in G r u š k o -vec v ptujskem sodnem okraju 130% občinska d o k I a d a. Poslanec dr. Jurtela i n t o * a r i i i predlagajo, da naj d&dežela slovenskim dijaškim kuhi-njam v Celju, Ptuju in Mariboru deželno podporo. Poslanec dr. Dečko in tovariši in-terpelirajo zaradi zgradbe kanala med Celjem in Velenjem. Poslanec Rokitanaky sahteva, da naj se v novem brambovskem zakona opusti zadnja orožna vaja in naj se orožne vaje vrše, ko ni žetve. V včerajšnji seji šlezijskega de-ielnega zbora je izjavil deželni pred sednik o slovanskih vzporednicah Bledeče: Ustanovitev čeških, oziroma poljskih vzporednic v Opavi in Tešinu se je razvila, kar obialuje vlada, v politično vprašanje, kar bi se ne bilo smelo v korist strank nikdar zgo diti. Vzrokom, kateri so bili merodajni za vlado, da je ustanovila vzporednice, se ne agovarja, le proti cbliki izvršit »e so pritožbe. Gospodje, zedinite se za kako drugo cbliko in vlada ne bo uzdriavala svoje odredbe. A dokler ne pride do sporazuma med stran kami, toliko časa tudi vlada ne bo izpreme-nila nobeni narodnosti na ljubo sedanjih vzporednic. Bodočnost bo dokazala, da se sicer v novih vzporednicah uči v češkem in poljskem jeziku, a uči s? v onem avstrijskem duhu, kakor se poučuje in zahtevana nemških učiteljiščih. Vlada ne pripusti, da bi iz vzporednic nastala kaka politična iola ali pa sredstvo za agitaoijo. Ker manjka slovanskih učiteljev, prevzame vlada vbo odgovornost za kulturno važno odredb) in zagotav lja, da je izkljuiena vsa zloraba v narod noatne namene. Na predlog poslanca B u -kowskega bo o odgovoru deželnega predsednika razprava v četitkovi seji. Ogrski državni zbor Budimpešta, 11. okt. Položaj na Ogrskem je resen. Grof Tisza in Košut sta se sicer posvetovala, a zgolj o začasni trg. pogodbi z Italijo. Kar se tiče preosnove poslovnika, je izjavil Košutovec P o 1 o n y , da se bodo borili proti preosnovi poslovnika. Vodja ljudske stranke, poslanec Ra-kovszky, je stopil v dotiko s Kršatovci, narodno stranko in z Ugronovci. Baron Banffy se je tudi izjavil proti preosnovi poslovnika. Liberalni stranki je naznanil Tisza, da bo na lastno odgovornost izpeljal trgovinsko pogodbo z Italijo. Nadalje je naznanil, da hoče že jutri predložiti zbornici preosnovo poslovnika. Državni zbor je Bklenil, da se prične razprava o začasni trgov, pogodbi z Italijo v petek. Peticije več občin o ustanovitvi samostojnega ogrskega carinskega ozemlja je odstopila zbornica vladi. Košut je vprašal min. predsednika Tiszo, kdaj se bo prepeljal Rakoczyjev pepel na Ogrsko. Tisza je naznanil, da ima vso stvar v rokah vlada. Ne ie Rakoczyjev pepel, marveč zemeljski ostanki vseh na tujem pokopanih velikih zgodovinskih oseb bodo prepeljali na Oarrsko v Štajerske novice. š Osebne vesti G. Jns Schmoranzer, učitelj na okr. deški šoli v Calju, ima radi bolezni šestmesečni dopust. Niega nadome-stuje absol. učit. kandidat g. Jos. Ž a g e r. Gospodiina Mirka Gregorin — do-sedaj na isti šoli — se je učiteljstvu odpo vedala in na nje mest) prišel je s 1. okt. t. 1. absolviram učiteljski kand.dat g. Davorin S t a n t e, š Spominsko ploščo pesniku Saidlu so odkrui v Celju. š Po vodenj. Včeraj ponoči je Voglajna nenadoma začela izlivati iz svoje struge kalno valovje V Gaberjih je vdrla v neka tere hiše in poplavila pata, ravnotako je pred teharskim mostom udarila črez bregove in alila pod železniški most, da je bilo nemogoče hoditi po cesti. Kmetje so se na vozovih preoeljavali. š Ponarejeni 20kronski bankovci krožijo po C ilju. Poročali smo že da so po-narejalce, družino Curhalek iz Mosteca pri Brežicah prijeli. š V Savinjo je padel pri kapucinskem mostu v Celju 48 let stari zidar A v• gust Logar. Prineslo ga je do takozva nega »kolera š pital", kjer sta ga potegnila iz vode črevljar Wdiss in mestni organist Barvar. Posrečilo se jima je spraviti iz njega vodo in je tako ostal pri življenju. Odpe. ljali so ara v bolnico, š Na koroški železnici je bil predvčerajšnjim nemogoč promet, ker se je vsled deževja semlja udrla na železniški tir. š Voda vdrla je v rudnike viteza pL Mazeka pri Zibukovcib. š Iipodkopan železniški nasip. Voda je med Rasami in Zalo vsled deževja iipodkopala v dolžini 10 metrov železniški nasip. Koroške novice. k Nevarno je obolel predsednik de< želnega sodišča v Celovcu dvorni svetnik g. Rudolf Ullepitsch pl. Krain-f e 1 s. k Milijonsko posojilo. Na predlog obč. svetnika dr. pl. M e 11 n i z a je sklenil celovški občinski svet na račun 10 milijonskega posojila takoj najeti posojilo 1 milijon kron za izvršitev javnih del. Dnevne novice. V L j ubij a ni, 12. oktobra. Is kluba katoliško-narodnih poslancev se nam poroča, da je danes do poldne klub v nenavzočnosti dr. ousteršiča pod predsedstvom dr. Kreka razpravljal na podlagi zapisnikov o častni zadevi dr. aiusteršiča z grofom Barbom. Soglasno je prišel do sklepa, da je dr. Susteršič v tej zadevi popolnoma pravilno ravnal, in da njegovemu postopanja v vseh ozirih pritrjuie. Zadnja nada nemške - liberalne vedlne: Alrovol gredo 1 Pred zasedanjem deželnega zbora je, kakor znano, dr. Tavčar grozil, da bo mobiliziral ulico in galerijo, ki bo katoliško-narodne poslance ometala z gnilimi jajci. A ulica in galerija se nista hoteli udeležiti izdajstva nad ljudstvom, nista hoteli iti v boj proti razširjenju volilne pravice, nieti hoteli braniti privilegijev oholih nemških barončkov. Dr. Tavčar se j s tresel od jeze in njegova temnorjava barva je po stajala kar vijoličasta. Upal je na dijaštvo, a tudi to ni hotelo sodelovati pri lakajskih poslih, ki jih izvršuje sedaj »liberalna« stranka proti vladi in nemškemu velepoie-stvu. Kaj storiti? V celi Ljubljani ni dobiti ljadi, ki bi demonstrirali preti stranki, katera edina se poteguje za pravice ljudstva preti tujstvu in nasilstvu. Liberalno stranko je v dno duše sram. Ii zadrege si hoče po magati s tem, da je iz P o I j a n s k e doline in iz Z< i r o v naročila razsajače za galerijo. V Poljanski dolini je namreč doma dr. Tavčar, kjer na Visokem študira, kako bi se iz navadnega kmečkega »graščaka« povzdignil do barona, kakor je tudi iz Ba-lohovega Joža postal baron Schwegel. Dr. Tavčar hodi tam po gostilnah, in ker si je od slovenske nsrodnosti ohranil še dobršen del mane kmečke baharije, tam svojim prijateljem za pijačo plačuje, da kar od mize teče. Svojo stranko ima tudi v Zireh. Dr. Tavčar je že večkrat dejal, da so Ziri najdražji, ker tudi Zirovec ne drži z dr. Tav čarjem, če mu vedno za pijačo ne daje. V čast tem krajem bodi rečeno, da je tndi v tej dolini velika večina poštenih katoliško narodnih somišljenikov, vrlih pristašev sedanjih bojevnikov za kmečke pravice. A ne kaj liberalcev je pa vendar, ki so za pijače in denar pripravljeni vse storiti. Med temi se zdaj ie več dni agitira, da naj na strO' ške Kosmovega dohtarja pridejo v Ljubljano na galerijo vpit: »Zivio Tavčar, ven b Su-steršičem!«, ker Ljubljančani tega nečejo storiti. — Bojni načrt je zdaj ta le : Liberalci hočejo dr. Susteršiču narediti škandal v zbornici. Zato je grof Barbo pozval dr. Susteršiča na dvoboj. Ker sa ta seveda za tako otročarijo ne zmeni, bodo dr. Susteršiča proglasili v zbornici za nečastnega. A ker vedo liberalc1, da v debatah niso kos katoliško narodnim poslancem, zato rabijo gailerijo, ki bi naredila tak Škandal, da bi moral biti d želni zbor zaključen. Btrabe, ki jih kliie v L ubljano nemško liberalna večina, da demonstrirajo za »ustavoverno plemstvo", bodo #akale znamenja in začele razsajati. Njih naloga je, da začno pretep z onimi, ki bi odobravali dr. Sustaršiča. Piše se nam tudi, da govore o gnilih jajcih — političnem idealu dr. Tavčarjevem —-, katera bodo metali v zbornico na poslance. Naročeno jim je, uaj Se posebej vzemo na piko t ste dijake, ki bo zadnji čas naredili nemško-liberalni stranki toliko preglavice, in jih nsj pretepo. S tem hoče ta plemenita* večina doseči dva uspeha: Prvič škandal dr. Suateršiču, drugič pa z a k 1 j u -čenje deielnega zbora, ker čutijo, da bi bila vsaka nadaljna seja zanje nov poraz. Zdaj bo pa vlada lahko poročala, da |e nevarnost za iivljenje, ako zboruje še dalje deželni zbor. Potem baronu Heinu ne bo treba več slovensko govorit', večini ne bo treba več sedeti v javnih sejah na zatožni klopi, volilna reforma se bo zopet pokopala, in nemški baroni upajo, da pride zanje zopet sedem debelih let na škodo slovenskemu ljudstvu. Ia zato morajo priti Poljanci in Zirovci demonstrirat in Ljub- //ančane pretepavat? Nisko je padla libe ralna stranka v Ljubljani! Bomo videli, koliko barab se bo oglasilo za tako isdajsko delo! Ljubljančani pa Bi naj gredo tiste pijane liberalce na galerijo ogledat, da bodo videli, kakšna je liberalna »inteligenca" na deželi! Dajte volilno reformo ! Včerajšnji .Narod" zopet trdi, da volilci ne marajo več za katoliško narodne poslance. Zakaj pa se petem branite novih volite?? Zakaj pa ne rasširite volilne praviee, da se bo še bolj pokazalo, koga hoče imeti ljudstvo sa svoje zastopnike ? — Jugoslovanska umetniška razstava v Belgradu je podaljšana za deset dni. — Nov zdravnik v Trstu. Dr. Iran S a i z je pripuščen v vršenje zdravniške prakse v občini triaški. — Obrtna razstava v Zagrebu bo od 20. ontobra do 1 decembra. — Nesreče v Boh Bistrici. Včeraj je podeu o Nikolaja Poškota, vsled česar si je »lomil nogo. — Danes ie pa eksplodiral dinamit v b iiini delavca E^ista Pistolazzija in ga po obratu težko poškodoval; eno oko mu je pooolnoma izbilo, a tudi drugo je močno poškodovano. Oba ponesrečenca so prepevali v liubljaneko bolnišnico. — Društvo zdravnikov na Kranjskem. Na rednem mesečnem zborovanju due b. t. m. je dr. A. H o m a n iz Radeč pri Z danem mostu zanimivo predaval o »neurozah želodca in črev ter o euterop tozah«. D:ugi del predavanja, obsegajoč zdravljenje teh bolezni, imel bode proda vatelj v eni prihodnjih sej. Pri tej priliki otvorila se bode tudi razprava o zanimivi bolezni euteroptozi. — Na istam zborovanju sklenilo je društvo, da kakor običajno podari mesto venca na krsto umrlega člana dr. J. Kobiitza 20 K ustanovi za vdove in sirote po društvenih članih. — Na Igu pod Ljubljano je bil včeraj izvoljen v splošno zadovoljnost za župana g. Martin Zdravje. — Petindvajsetletnico svoje slovesne obljube pi a snuje danes č. g. p. K a j e t a n Popotnik, znani in priljublieni prijor usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu. Ii srca čeititamo in ielimo, da bi blagi gospod čvrst in zdrav še dolgo deloval v svoj« m poklicu za blagor bližnjega. Ljubljanske novice Nesreča na cesti. Pred Kirbischem se je dants splašil neki konj in zadel v drug voz. Gospa Aurova in neki gospod, ki sta bila na prvem vozu, sta odletela z voza na hodnik in se teiko poškodovala. Učinkovanje novega vina. Danes ponoči so ponočnjaki vzeli v Selenburgovih ulicah gledališko naznanilno desko izpred Sašar-kove trafike Policija je pri nekem radi pi jauosti aretiranem mežu našla na hrbtu privezan brivski reklamni znak, katerega so ponočnjaki vzeli brivcu v Kopitarjevih ulicah. Ukradena sta bila trafikantu Mrzlikarju v Sodnijskih ulicah dva prstana, vredna 30 kron. Razstava vajenskih del v Ljubljani. Od bor za raeatavo vajonšKiU del v Ljubljani nam pošilja nastopni poziv s prošnjo, da ga objavimo: Meseca decembra se ima po sklepu „Z/eze kranjskih obrtnih zadrug* vršti I. razstav« vajenških del v Ljubljani. Z ozirc m na važnost te razstave za domači obrt in njega naraščaj, d z vl;a s tem podpisani odbor vse tu kajšnje in druge kranjske obrine mojstre in deloda jalce, da dajo svojim vajen-cero iipodbudo in priliko, udeležiti se razstave. Vsa potrebna pojasnila daje drage vol|e »odbor za prireditev I. raz stave vajenških del v Ljubljani«. Načelnik odbora : Ivan S u b i c, c. kr. ravnatelj umetno-obrtae strokovne šole. Repertoar »Slovenskega gledališča«. V četrtek ee uprizori prvič drama „Zena sužnja", ki jo je spisila češka pisateljica Gabrijela Preissova. D farna je zajeta iz narodaega življenja moravskih Slovakov. Preissova je napisala tudi veliko število novel iz življenja slovenskih Korošcev ter je živela več let med Slovenci na gra diču Zal- 8 J« u«ro- ntno mnijl po v na. Oelilji' 9. z\et. /.- 6 8 10 6 V«0»yl. Neb« \lh Ti 1J 7. ijutr. j 738-7 j'., 80, sl. vzjvz. , |2. popol.| 738'9 | 11'9 j sl svzh. 8rednja včerajšnja cenip*ratur» 10-7', norm. 112* dež megla obl. 55 Proda se takoj v nekem mestu blizo Ljubljane zaradi rodbinskih razmer že več let obstoječa trgovina z -§-malo kramo in modnim hl^trnm ze'° Pr'Pravna za UldgUIH, žensko_ ———- 1724 2-1 Natančni naslov pove upravništvo »Slovenca." mm Izjava Obraz sv, Prokopa die originalu Viktora FoerStra, vyjde koncem zaf-f t. r. v knisne barevnč reprodukci, v rozmuru 29'/, X 16 cra i s okrajem 44'/, X 28 cm. Subskripce na obraz te n pro-dlužuje se do konce žari t. r. V subskripci stoji list K 41—, v riimu dubovem, ofechovem, umč-leckv komponovanem a ručnč vyfez;'tvanem pod sklem K 10'—. Žildejte tež vzorky (jež se pujčujf) nastennych nabož. obrazu, jež v ramech dobrč kvality, barokovych, ofechovvch, dubovych, jakož i uroeleckv komponovanvch a ručnč vyfez;Wanyeh do všech stanic Ra-kousko-Uherska franko dodavam. Bedny se neučtujf, takže se nakoupi všechnv možne obrazy bez zvvšeni ceny. Všechny tyto včci doddvd na mirne mesicm splatky v K^ro] Qinioi/ nakladatelstvi _ OIIISCIV relig. obrazku a obrazu v Č. Budejovicich, Rudolf, tr. 42-1. n29 5-4 Velky sklad maljch naboženskych obrazku, jichž vzorky jsou vždy k disposici. I Priporočam slavnemu p. i. občinstvu svojo EGžT" velijo zalogo ? Kdorkoli in komurkoli na moje ime kiij posodi ali upa, jaz nisem plačnik. 1710 3-3 Celovec -Št. Rupert. Ivan N. Sirnik. Suhe gobe v vsaki množini kupujem. Ponudbe z vzorci in ceno na naslov: 1608 Tomaš Chaloupka 3-3 Svetec u Biliny, Čechy. Hišna, vajena na red in snago, dobi takoj Stalno službo V mestnem župnišču na Kranjskem. 1716 5—2 Kje, pove uredništvo „Slovenca". Namizno grozdje, —————————5 kilogramov po K 2.50 Dr. Horvath v Szeutendre, Uhry. Ig52 7—5 Kimitn eno 11 lip 11(1 dobro ohranjeni stiskalnici za seno. 1513 2-2 Anton Verbole, f Pijte Klauerjev i »Triglav"1 najzdravejši vseh likerjev. 544 160-83 j/a//?/;?«?, srebrnine, (v brilja'ntov) diamantov & k j, in drugih v mojo stroko spadajočih stvari po sseseae&eses najnižjih Cenah. QS«E»=JSEQSQS 2a mnogobrojen obisk, so najuljudncje priporoča S spoštovanjem 1643 27—4 Jfarol tfošah 2iatar ^ V Ljubljana, Prešernove ulice štev. 5, J s a loj nik c- kr- avstrijskih državnih uradnikov. ^^ ,,Hotel Balkan" - Trst 1725 lo—l Piazza della Caserina (Narodni Dom) 3 minute od južnega kolodvora in poleg pošte s 60 moderno opremljenimi sobami. Restavracija — Dunajska kuhinja — Kavarna Za goste hotela posebna restavracija v I. nadstropju. Dvigalo. - Električna razsvetljava. Shajališče tujcev. m Kopališča. Žalni klobuki = elegantni in po najnižjih cenah. = Nagrobne vence in trakove za vence v največji izberi priporoča Karol Recknagel, Mestni trg 24. Gospodične, katere se žalijo izobraz ti v bivanju za domačo ptrabo in v lii*ojiiem risanju po naino\ojčem sistemu »prtViema FR*NJ*l JE5IN Ljubnan«, Stari trg št. 12. Istrska vina lastnega pridelka, ■ nova, ■" muškateljee, belo, rdeče m teran. Specijaliteta: belo vino za svete maše. Dobiva se edino-le pri pridelovalcu in lastniku vinogradov Antonu Ferlan di Giorgio, Rovinj Istra. 1583 20-7 p) .2> mMmmmm mm mm. po ugodni ceni -m sukneno blago pri R. Miklauc Ljubljana £ ŠpifaisKe ulice štev. 5. ' ST^ $b5cluiraoi učenci obrtne šole z dobrimi spričevali = se sprejmo takoj. = Spričevala in ponudbe pod naslovom r ,T. Z. Ljubljana, poštno ležeče'. 1688 3—3 D^ril« u na i i 1 sprejema v Flcrijons^il} ulicab št. 15, II. ^mmmmmmmmmmMmm&tmzrrz- ........................................Illllllllllllll......PUII1I.....Illllllllllllllllllll Grenčica |! „Florian" |( in liker | f „ „Florian" |f najboljša kapljica 11 za želodec. 1238 61 || ..........................................................................n.........išiiir __1122 100-30 Zahtevajte brezplačno in franko moj ilustrovani cenik z vefi ko 600 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reči Hanns Konrad ■toiarna ia nre ln Iirozoa trgovina H Most it. 955, Ceiko. Prvi* »m«r. nik romontolr-nr* ■ sidro, , -i ii™ Bo'k°I>f P«to«t t trpežnem fnt»lu (Tin OTft I" J? Jjl«OTe(t« »"»J« ■ eleK. rerilleo lz nik- A SU. U« U prlTeakom, komnd _ mar iuif u pniai« n f»«kovr«tnih drUralh |tpir)(v, Klik, denarjev itd. SsvareVMoJa u igobe pri trtDaaJih, pri irfreb»nju n&jaitnj-iagk dobitka. — Fr«B*M sa mki «r»banj». (iliitK i ■ v r 11 i • t atrftll ■» boril. Menjarična delniška družba EBCU IS" i., iolLilli 10 in 13, Dunaj, I., Strsbilgusi 2. •T PoJasnUa ▼ vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurinih rrednostih Tseh ipeknlaolJskUk vrednostnih papirjev in vestni nasveti ia dosego kolikor j* Mogote Tisočega ebreitovanja pri popolni varnosti naloienlh flavnlo. 134 384 1