Leto IV., štev. 85 V LJufclJam, sreda dne fi. aprila 1923 FoSfrina paTŠaSrana. Posamezna Ste«, stene 10 in W>»l> ob 4 ■tiU'wy, Sum mesečno 12-50 Ois at inozemstvo 25'— m neobvezno Oglasi po tarifa Uredništvo: Miklošičev« cest« št 16,1 Telefon St 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Opravntttvo: Ljubljana, Prešernov* uL št 54. Telet it 3«. Podružnice: Maribor, Barvarska uL 1 TeL št 22. Celi«, Aleksandrova & Račun trn pošte, čskor zavoda štev. 11.842, Ljubljana, 10. aprila. Danes so bili v Beogradu odposlanci Stjepana Radiča. Razgovarjali so se z obema voditeljema radikalske stranke. Pašičem in Ljubo Jovanovičem. V zvezi s tem dogodkom se razširjajo ¿enzacijonalce vesti in neki zagrebški list je že danes zjutraj objavil malo-rîane besedilo pogodbe med Radičem in Pašičem. Mnogo jih je, ki 60 kar verjeli, da je sporazum res že dosežen in so bili pripravljeni zapeti Hosana. To je lep dokaz naivnosti naše široke jamoeti in še lepši dokaz, koliko res-n03ti pripisuje ravno ta javnost, ki je pri zadnjih volitvah po velikem delu sledila geslom naših avtonomistov in federalfetov, načelom gg. Radiča in Korošca, ko verjame v dosego «spora-ruma» na podlagi obnovitve banske "asti in «primerne» razdelitve ministrskih portfeljev . . . Pot Radičevih odposlancev v Beograd je gotovo politično važen dogo-iek. Začetek resnih in stvarnih pogajanj med Radičevo stranko in vlado bi pomenil že začetek likvidacije celokupne dosedanje Radičeve politike, v : a k t i č n e m in programatič-a e m oziru. Osnova, na kateri edino :-e morejo pogajanja vršiti, je seveda brezpogojno priznanje edinstvene države, kakršna je bila ustvarjena z iktom od 1. decembra 1918 in organizirana z vidovdansko ustavo. Gotovo ie v ustavnih vprašanjih mogoč marsi-fcak kompromis. Toda ravno tako go-¡'ovo je izključeno, da bi mogla pri takem kompromisu kakršnokoli vlogo 'irrati dosedaj javno proklamirana ge--la Radičeve čovječanske republike ali pa Koroščeve federacije. Biti za sporazum znači za Radiča in Korošca, da se odkrito odrečeta svojim blaznim iržavnopravnim programom. Ni ga iskrenega Jugoslovana, ki bi ne pozdravil z zadoščenjem takega preobrata.. Vendar moramo reči, da v tak preokret celokupne separatistične politike danes še ne verujemo. Kdor količkaj pozna dosedanje taktične poteze voditelja separatističnega bloka, «e ne more ubraniti vti«u. da imamo opraviti zopet le s široko in na veliko zasnovano intrigo. Id naj politični položaj še bolj zaplete ter še bolj otež-koči rešitev krize. Lani v jeseni sino imeli priliko, da opazujemo, kako sistematično *e je iz Zagreba, pripravljala situacija, ki je državo pripeljala v 16. december. Takrat je Radič govoril rodoljubne besede na adreso demokratov, z donečimi frazami naznanjal sporazum in postavljal gosp. Davidoviča za svojega šefa. Posrečilo se mu je kompromitirati politiko demokratske stranke in izzvati boje, ki ••o končali z razbitjem koalieije. Nastop plemenske samoradikalske vlade je mogočno utrdil njegove pozicije in poostril nasprotstva med Srbi. Hrvati in Slovenci v dosedaj nezaslišani meri VoJitve eo dale separatistom bogato Setev in medsebojni boj demokratov in radikalov je obetal onemogočiti za dolgo dobo vsako uspešno sodelovanje državotvornih elementov. Nadaljevanje samoradikalskega režima bi moralo privesti državo v najresnejšo1 krizo, s tem pa dati najblaznejšim separatističnim programom realno podlago. Položaj po volitvah pa se je vendarle nekoliko drugače zasukal. Vedno jasneje stopa v ospredje nujnost obnovitve državotvorne koalicije. V'e-it| 0 sporazumu med radikali in demokrati se množe. Če pride do obnove radikalsko - demokratske vlade, potem separatistični igra izgubljena. Radičeve informacije o tej opasnosti 5o morale biti vrlo resne. Vse kaže, ia je njegova najnovejša poteza le taktičnega značaja in da obisk njegovih delegatov v Beogradu nima drugega namena, nego da neposredno pred sestankom skupščine, v odločilnem trenutku prepreči obnovitev koalicije ali vsai podaljša iu s tem poostri krizo. Dva karakteristična pojava nas potujeta v tem mnenju. Odpcelanci g. Radiča, ki je lani proglašal demokrate stranko svoiega zaupanja, izjavljajo danes, da bi obnovitev koalicije med radikali in demokrati podrla vse mostove za sporazum s Hrvati, v Zagrebu Pa grozi Radič z revolucijo, ako postane Pribičevič notranji minister . . . Zdi se r,am, da je Stjepan Radič s tem nekoliko preveč odkril svoje karte in da je njegova iirra postala prepo-zorna celo za največje naivneže. Ako primerjamo k temu še ostale izjave njegovih deieeatov po današnjih konferencah v Beosrradu. nam je slika še no polnejša in jasnejša. S stališča razčiščenja je bila morda tudi ta faza potrebna. In morda ni slučaj. ako se baš nocoj množijo vesti o obnovitvi koalicije med radikali in demokrati Radičevi odposlanci pri Pašiču KONFERENCE Z RADIKALSKIMI VODITELJI. ZNAČAJ SESTANKOV. Veličasten pogreb essenskih delavcev — INFORMATIVNI VELIKANSKA MANIFESTACLIA V ESSENU. — POL MILIJONA UL-DI V SPREVODU. — FRANCOZI MANIFESTACIJ NISO OVIRALI. Beograd, 10. aprila, g. Politična situacija stopa v novo faza Radikalci še ved. no pošiljajo svoje posrednike, da sondirajo teren pri demokratih, v svojem polslužbenem glasilu «Tribuni» pa danes oficielno demantirajo vse svoje poizkuse, češ da jim gre pri tem le za proučevanje političnega položaja. Davi sta v Beograd prispela Radičeva delegata podpredsednik HRSS dr. Maček in dr. Krnjevič. 0 njiju prihodu je bila vlada obveščena že včeraj. Na kolodvoru sta bila Radičeva odposlanca sprejeta od tajnika zun. ministrstva Jo-vanoviča, ki ju je v avtomobilu odpeljal v hotel «Petrograd». Davi je imel Ljuba Jovanovič kratko predhodno posvetovanje s Pašičem, nato pa je ob desetih sprejel v svojem kabinetu dr. Mačka in dr. Krnjeviča, s katerima je konferiral skoro celo uro. Nato je dr. Mačka in dr. Krnjeviča sprejel tudi Pašič, s katerim sta omenjena Radičeva delegata konferirala v predsedm-štvn vlade. vah smatramo radikalce za prave zastopnike sthskega naroda, smo došli, da se v Beogradu samem informiramo o pravem stanju stvari Kje naj se vodijo ras-go\ori nam je vseeno». — Glede razgovora e Pašičem je izjavil dr. Maček, da sta oba Radičeva delegata dobila najboljši vtis iz tega svojega razgovora s predsednikom vlade, ker sta jasno videla njegovo pripravljenost da se stvari rešijo povoljno. Dr. Krnjevič je razen tega izjavil še nastopno: «Doslej se je od vseh strani čulo in menilo, da se z nami ni treba resno razgovarjatl, češ da smo nevedna masa, ki se je zbrala okoli demagoga Radiča. Nihče ni hotel priznati da je r>aie stališče izraz mnenja hrvatskega naroda. Ker so nas radikalci sedaj priznali kot prave predstavnike hrvatskega naroda, so s tem nastopili proti vsem ooim, ki so sodili, da mi nismo zastopniki hrvatskega naroda. Ta činjenica nam zadostuje, da se vračamo v Zagreb zadovoljni s svojim posetom v Beogradu. Novinarjem sta Radičeva odposlanca i Jutri bomo poročali našemu klubu o raz-izjavila, da so že davno hodili v Zagreb i govorih v Beogradu, o katerih menimo, odposlanci radikalne stranke In se skuša j da še niso prekinjeni. Razgovori se boli informirati o stališču Radičeve stran- ' do sigurno nadaljevali Pričakujemo, da ke. Ti posredovalci so vedno poudarjali j bosta tudi Pašič in Jovanovič informira-da je Beograd pripravljen sporazumeti' la vlado o naših razgovorih. Sporazum se z Zagrebom, toda medsebojno so bile i pa ie odvisen od nadaljnjega razvoja njihove izjave v takem protislovju, da j stvari Pripominjam, da so bili naši raz-se o njih sploh ni moglo resno razprav- ! govori s Pašičem in Jovanovičem povsem Ijati Prihajali so tudi razni člani radi- | informativnega značaja», kalske stranke, struje Stojana Protiča, j Na vprašanje ali pridejo Radičevd v ki so prinašali Radiču sporočila beograj- ; parlament je dr. Krnjevič odgovoril: cO ske vlade, ki pa so tudi izgledala tako j tem bomo šele sklepali Reševali bomo, neresna, da jih Radič sploh ni vzel v i ali pridemo v Beograd dne 16. aprila aH pretres. Le to se je dalo razvideti, da ie kasneje in koliko nas pride. Mi smo za beograjska vlada pripravljena pogajati se j sporazum s srbskim narodom», z Radičem in njegovo stranko. «-Sedaj Dr. Maček in dr. Krnjevič sta se z no-smo se prepričali», sta izjavila Radičeva cojšnjim brzovlakom vrnila v Zagreb, odposlanca, «da nas radikalci v istini' Zvečer se je sestal ministrski svet na smatrajo za prave zastopnike hrvatske- i katerem je Pašič poročal o današnjih ga naroda, In ker mi po zadnjih volit- ' konferencah. Izjave radiče vskih delegatov RADIČEVCI VZTRAJAJO Essen, 10. aprila, jd Poruhrje ie ni videlo tako velikanske in veličastne manifestacije, kakršna se je vršila danes v Essenu povodom pogreba delavcev- ki so bili pri incidentu Velike sobote ustreljeni v Kruppovlh tvornicah. V soglasju s francoskimi vojaškimi oblastmi, ki tudi sicer niso stavile maniiestaciji nikakih ovir, je počivalo tako v Essenu kakor tudi v sosednih kr3iih Poruhrja vse dela Več sto posebnih vlakov je vozilo v jutranjih urah okoliške prebivalce v Essen, ki je bil ves v črnini. Vsi javni lokali so bili zaprti, delalo se ni nlkjeT. Da prepreči vsak incident ie francoski komandant odredil, da ne sme noben francoski vojak v uniiormi na ulico. Povelje sc ie strogo izvrševalo in tako je potekla žalna maniiestacija brez vsakega motenja in skoro paradoksno je, da je bil splošen vtis, ki ga je napravila, prej nekam spravljiv kakor bojevit. Pogrebne svečanosti so se začele z žalno skupščino, ki se ie vršila v ogromni dvorani Kruppovih tvornic. Poslovilni govor svojim delavcem je imel Krupp sam. Na to se je razvil pogrebni sprevod, ki se ga je udeležilo okrog pol milijona ljudi. Ko so položili krste v skupni grob, je defilirala ob odprtem grobu vsa ta množica. Več ur je trajalo, da so se razvrstile vse te nepregledne množice. Žalne manifestacije v Nemčiji Berlin, 10. aprila, s. Ob isti uri, ko so v Essenu položili trinajst essenskih žrtev v skupni grob, je ime! državni kan- celar Cuno v zborovalni dvorani «Reichi -taga» v navzočnosti vseh poslancev daljši govor, v katerem ie med drugim dejal: Mučeniki iz Essna so žrtve nemške usode. Ti kakor tudi oni, ki sede danes po ječah ali žive v pregnanstvu, niso zagrešili drugega kot da so Nemci. Nobenemu francoskemu vojaku niso skrivili lasu, med tem ko leži 50 nemških defcv-cev v krvi. Krivda ne zadene frarooskih čet. nego francoske mogotce. Vsi vemo. zakaj gre. Vprašujemo narode sveta, kako dolgo bedo še čakali in kdaj namer«-| vajo napraviti konec tej strašni zlorahi>. Berlin je bil v črnih zastavah. Dopoldne so bili vsi lokali zaprti pač pa se ie vršilo več žalnih manifestacijskih. skupščin. Tudi iz ostale Nemčije poročajo o splošnem narodnem žalovanju. Po vseh večjih mestih so se vršile žalne skupščine, povsod vise črne zastave, delo je dopoldne večinoma počivalo, uradi niso uradovall, šole in javni lokali so bili zaprti. Dan ie potekel po celi državi mirno in v polnem redu. Dosedaj ni javljet! t-e od nikoder noben incident. Stinnes aretiran. Dortmund, 10. aprila, s. Hugo Sti;;-nesa s soprogo, ki je včeraj zvečer odpotoval iz Berlina, da poseti ruhrsaj ozemlje, je francoska posadka danes zjutraj na postaji v Scharenhorthu izvid;-la iz potniškega voza in ga odvedla prtljažni voz, kjer je strogo zastražen Sprememba nemške politike NARAŠČAJOČ ODPOR PROTI CUNOVI VLADI. NA Beograd, 10. aprila, r. Današnji listi obširno komentirajo prihod Radičevih delegatov dr. Mačka in dr. Krnjeviča v Beograd. «Novosti» poročajo, da ie dr. Maček na vprašanje, ali se hoče sporazumeti z Davidovičem iti Protičem odgovoril: 'Danes še ne, dragic pa kakor bomo videl).* Dalje je izjavil, da bi koalicija med radikalci in demokrati sivorila nepremostljiv jez. ki bi zrušil možnost sporazuma. «Novi List» prinaša izjavo dr. Krnjeviča, da pridejo kasneje gotovo vsi Radičevi poslanci v Beograd. Tudi Radič da nima razloga, da bi ne prišei ako bi prišli vsi njegovi poslanci. «Preporod» piše, da je bilo na današnji konferenci predloženo v kratkem stališče vlade glede občne politične situacije in se je ugotovila možnost nadalinih razgovorov. KONFEDERACIJI TREH NARODOV. parlament, ki bi se bavil izključuo z zunanjimi zadevami in samo z najpomembnejšimi notranjimi stvarmi. Mi smo republikanci, vendar pa bi mogli sprejeti srbskesa vladarja kot predstavnika za inozemstvo in kot vrhovnega vojskovodjo. Kar se tiče inozemstva bi bili torej zedinjeni Jugoslovani, a na znotraj trije narodi. Razgovarial sem se s Pašičem in mu naznanil vse pogoje. Mislil sem, da dobim popoldne od njega odgovor. Nisem ga dobil. Ker rešpektiramo njegova leta, čakamo. Ako pristane na naš Berlin. 10. aprila. 1. Demokratski in drugi opozicijonalni listi, na čelu jim demokratski «Welt am Montags, javno poživljajo Cunovo vlado, naj odstopi in napravi prostor koalicijski vladi, v kateri bi sodelovali tudi socijalist in ljudska s nauka s Stresemarmom na čelu. Soeijalisti spominjajo vlado na zadnji govor zunanjega ministra Rosenberga. Id je v imenu vlade izjavil pripravljenost Nemčije sprejeti Mon-roev predlog v obliki mednarodne arbitraže za plačilno zmožnost Nemčije. Takojšnja izjava vlade v tem smislu i je edino sredstvo, da se resi sedanui kriza Nemčije. Vse časopisje raznn oficijoznega ju soglaša v naziranju. da je Loucheurjev.i pot v London znamenje, da be je pri bližal odločilni trenutek, ki ga moi.-; Nemčija izrabiti, ako noče. da se reši reparaeijsko vprašanje brez nje. Ak<-zamudi priliko, ko se je v francoski politiki prvič pokazala neka nesigu* -nost in ne stopi iz dosedanje pasivnosti se ji zna zgoditi, da bo čez n<";-postavljena pred enotno franco^kii-angle?ko fronto. Otvoritvene priprave v Lausanni TURŠKA DELEGACIJA BO IMELA DALEKOSEŽNA POOBLASTILA Lausanne, 10. aprila, j. Za pričetek snorazutn, bi mi stopili v vlado, ako ne j druge orientske konference so vse pred-pristane, pridemo morda v narodno skup ščino kot opozicija. Iskali bomo stikov z Ljubo Davidovičem! Radičeva delegata širita vest da sta priprave v polnem teku. Zastopniki po- in Francija složni v temi da je treba končati najprej razprave strokovnjakov, čijih stališče bo veljalo za podlago T)? sameznih vlad so že prispeli semkaj, da ! konferenci sami. pripravijo vse potrebno za svoje delega- ■ Kakor se čuje, se pripravlja tudi J» cije. Računa se, da bo nova konferenca | ponska za sodelovanje na konferenc:. se med radikali pojavili dve struli: Jo-1 trajala tri do štiri tedne. Člani turške : ker je prišla do prepričanja, da so inie- ............• " ~ ■ " *----- vzhoda v veliki mer __________vanovič hoče nadaljevati razgovore z j delegacije, ki so ostali v Lausanni še j resi evropskega Sotrudniku «Pravde» je dr. Maček iz- Radičem, Ninčič in Markovič smatrata, | od zadnje konference, računajo na hiter, tudi interesi daljnjega vzhoda. i a vil: «Prišla sva z dr. Krnievičem v da je to nemogoče ter pritiskata, da se Beograd kot predstavnika hrvatskega čim preje doseže sporazum z demokrati narodnega zastopništva, da se razgovar- i Z Jovanovičem so ministri Vujičič. Tri-java s predstavniki srbijanskega narod- I funovič, Miletič in Vukičevič. Paši S sam nega zastopništva, da najdemo podlago i ¿e neopredeljen. za naš sporazum. Mi nismo en narod, j Popoldne ob 16. uri sta bila Maček iu edinstvo je morda državna potreba, to- i Krnjevič ponovno pri Paš"'ču. Sestanek da ni nacionalna istina, za nas to edinstvo ne obstoja. Jugoslavijo priznavamo kot mednaroden okvir, a mi Srbi, Hrvati in Slovenci smo trije narodi, ki želimo živeti neodvisno eden od dragega. Hočemo ostati v eni državi, toda sedaj forme te države še ne moremo precizirati. Naš sporazum bi se mogel doseči samo na podlagi najširše konfederacije. Vsi trije narodi bi imeli svoje posebne državne uprave s posebnim parlamentom, mogel bi pa obstojati tudi poseben centralni je trajal pol ure. Pašič je izjavil, da bi bil sporazum mogoč, ako se izključi federalistični program. RADIČEVE GROŽNJE. Beograd, 10. aprila, r. Kakor je zvedel Vaš dopisnik, je hrvatski pokrajinski namestnik dr. Cimič brzojavno obvestil vlado, da je doznai iz Radičevih krogov, da je Radičeva stranka pripravila oborožen odpor, ako bi postal Sve-tozar Pribičevič notranji minister. tempo razprav, ker bo njihov vodja Iz- GRŠKI ZUNANJI MINISTER V PARIZV ciet-paša prinesel s seboj dovolj poobla- parjz, io. aprila, j. Grški zunanji nri stil za sklepanje gospodarskih konven- ! n;ster Alezandris je prispel danes sem-cij, vsled katerih se je po službenih tur-' ka: ^ j^^jj zastopnikom listov, da y Sklfc poročilih razbila prejšnja konferen-; govorij v Monte Ca,rin s Venizelosem. ca~ šefom grške delegacije v Laosanni V Čuje se, da si je angorska narodna Pariz je prišel, da pozdravi Poineareia. skupščina pridržala piavico razpravljati \ V informiranih krogih eo mnenja, da jp o vseh vprašanjih gospodarskega znača- minister obiskal znanega grškega, finanč-ja neposredno z interesenti. V krogih nika Charavosa zaradi ureditve nekatf-zaveznikov se naglasa, da bosta Anglija i rib gospodarskih vprašanj. Radikale! In demokrati LISTI OBJAVLJAJO ŽE MINISTRSKE LISTE. Ministrski svet Beograd, 10. aprila, p. Nocoj ee je vršila seja vlade, ki je trajala do žl. ure. Na njej sta poročala predsednik vlade Pašič in minister ver Jovanovič o razgovorih z Radičevima odposlancema dr. Mačkom in dr. Krnjevičem. Ministrski ! Papež pred boljSevi« škim sodiSfem London, 10. aprila, i «Times» pore-; čaio iz Rige: Sovjetski moskovski vrhovni tribuna! bo obenem s Tir.onotn sod te dni tudi generalnega proknratorja ¡r sinoda Gurjeva in škofa Arzena, češ da rvet ni sklenil mg določnega temveč po! Mkriwla üo&B proti revolnciji te predlogu Pasica ukremi da zadevo pred- ' Beograd. 10. aprila, g. V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da je krona izrazila gosp. Pašiču željo, naj se čim preje sestavi koalicijska vlada, ki bi mogla delati s parlamentom. Izgleda, da se bodo pogajanja gosp. Pašfca za sestavo take vlade pospešila. V zvezi s temi vestmi ;o se danes ponovno pojavile govorice, da je spo- daii, da se bo nova vlada etablirala kot definitivni režim s programom za štiri leta. Vse te kombinacije so preuranjene in ni zelo verjetno, da bi prišlo pred pondeljkom do kakršnekoli odločitve. Današnje konfe-ecce Radičevih delegatov se v političnih krogih presojajo kot taktična poteza Stjepana Radi- razum med radikali in demokrati že j ca. ki pa žal nima nobene realne pro- dosežen in nekateri večerni listi že j gramatične baze. objavljajo kombinacija o sestavi no- Danes je minister pavde dr. Laza vega kabineta. Radikalci so baje ponudili demokratom šest portfeljev ter bj naj notranje ministrstvo prevzel dr. Markovič novinarjem izjavil, da so se posamezni ugledni člani radikalne stranke razgovarjali z istotakimi člani Lukinič. Tudi ime drja. Krizmana se I demokratske stranke o političnem po- pojavlia. «Novosti» vedo celo pove-!ložam. Oficiielnih pogajanj še ni. ,....,., ,, , ,. . 1 sta apelirala na canterburškega škofa z* loži radikalskemu klubu, ki 6e sestane - .. . ... "JT , -, ... ¿„o ,„rn, iri„h .i; < zoper tiramio boljševikov. Bol ševiško sodišče bo te dni obsodilo tue dne 14. aprila. Klub naj odloči, ali se bodo razgovori z Radičem nadaljevali. . . . . ___.. . . , . . . _ .., ., J . , — napeza in conturaaciam radi zkrai Jutri bo o danasnuh dogodkih poročal 1 , p , " . D „. novinarjem ministei dr. Markovih | delovanja proti revolucni m Rusiji. ZAROKA DRUGE ITALIJANSKE DELOVNI PROGRAM SVETA ZVEZE NARODOV. London, 10. aprila, j. Svet zveze narodov, ki se sestane koncem prihodnjega tedna, se z ruhrskim vprašanjem ne bo bavii ker so poslevodeči člani zveze mnenja, da bi razgovori v tem trenutku prej škodovali nego koristili. Na programa tega zborovanja so vprašanja saar-skega ozemlja kakor tudi intenzivno pre-študiranje grško-bolgarskega in rumun-sko-bolgarskega manjšinskega •■prsJanla. PRINCEZINJE. Rim, 10. aprila, i Dne 1. maja se vrši tukaj zaroka druge hčere italijanskega kralja, prfccezinje Mafalde z belgijskim prestolonaslednikom. MALA AMNESTIJA V ITALIJI. Rim, 10. aprila i Včeraj ?e kralj pc-vodom poroke svoje hčerke Jolande podpisal amrestijski dekret, ki pomilošč-obsojence na zaporno kazen do ene'-meseca in eloho do 1000 Ur. Poziv rodoilubni javnosti Nala težka diplomatična borba, za pogodbeno zajamčeni nam Baroš in Delto jasno dokazuje, da more na uspeh v mednarodnih pogajanjih računati samo država, ki svoje upravičene »hteve lahko podpre z oboroženo silo. Kakor »m» organizirali vojsko v obrambo naših kopnih meja. tako moramo poskrbeti za čim izdatnejšo varnost naše pomorske obale. Naša obala pa nudi sovražniku odprta vrata za oborožen vpad z morske strani, tako da v resnem slučaju postane naša kopna obramba skoro iluzorična. Naše sto in sto kilometrov dolgo obrežje nam nalaga dve važni nalogi: da se poslužimo morja, tega za narodno gospodarstvo nadvse važnega ob-Sila in da stvorimo trgovsko brodovje, kj bi se i njega pomočjo osvobodila naša prekomorska trgovina tuje eks-ploatacije ter da zavarujemo našo člo-novito obalo z utrdbami ter močnim zračnim in morskim brodovjem. Zgodovina nam pravi, da se je trgovska mornarica mogla razvijati samo pod eaščito jakega vojnega brodovja. Da opozarja narod na pretečo nevarnost, da ga podžiga na čim izdatnejše izkoriščanje naše srečne obmorske lege in da vzbuja med narodom interes za zaščito države s te strani ter pred oči ljudstvu pomen morja za naše gospodarstvo, se je osnoval v Splitu centralni odbor «Jadranske straže». kojega podrnžnica funkcijonira v Ljubljani kot glavni odbor «Jadranske straže» za Slovenijo. Poziva se rodoljubna javnost na pristop k velepotrebnemu in patriotskemu društvu, prosijo se požrtvovalni posamezniki, da osnujejo v vsakem kraju, kjer se priglasi vsaj 20 članov, podružnice, v krajih z manjšim številom članov, pa poverjeništva. Pristopnina k društvu znaša: za dobrotnike 1000 Din enkrat za vselej; za nstanovniko 250 Din enkrat za vselej; «a podpornike 100 Din enkrat za vselej. in za redne člane 1 Din mesečno. Vse potrebne informacije, tiskovine, brošure in reklamni materijal daje glavni odbor «Jadranske straže» za Slovenijo v Ljubljani, kjer se sprejemajo tudi naročila za glasilo «Jadranska Straža». Glasilo .je ena prvovrstnih revij jugoslovanskih z elegantno vnanjo opremo, tiskana na finem sati-niranem papirju in bogato ilustrovana. da služi v okras vsem čakalnicam zavodov in no^lovalnic, gostilnam in kavarnam in naj ne manjka v nobeni narodni rodbini dftrand Vernik; 2. težkoranjenl Vernikov kovač Anton Podplatuik, kateremu 1« v nedeljo žena na licu nesreče očitala, zakaj da je ubogal Vernika in šel v mesto. Prelito kri ima na vesti Ferdinand Vernik, ta Janičar, sin slovenske matere, pravi izvržek našega naroda, človek, kt je pri preobratu 1. 1918 s svojo ženo v svoji gostilni trgal našim fantom, ki so se vračali Iz bojnih poljan v osvobojeno Jugoslavijo, narodne trake raz čepice in ki še sedaj neprestano — Javno ta talno — ščuje proti naši državi in proti vsemu, kar nam Je sveto! In strmite, ta človek je še danes župan Jugoslovanske občine Kovačja vas In se Javno baharl s posebnim prijateljstvom in naklonjenostjo gospoda okrajnega glavarja! To Je nečuven škandal! Poživljamo mero-dajne oblasti, da vsaj seda) posvetijo v to gadje gnezdo naših renegatov hi enkrat za vselej napravijo red! Naše potrpežljivosti je konec! Od tujcev in janl čarjev si na lastnih tleh nesramna izzi vanja ne damo več dopasti! Žalosti pa nas iz vsega srca, da so mogli nemčurji izrabiti naše slovenske sobrate drugega političnega mišljenja v svoje svrhe in da sedaj nastopiio tem samozavesten©, češ, saj delamo pod firmo onih. a. na Informacije tega Usta spadajo, ka-l Bttkmr mrko Rafki otvori SS. t. m. kor znano, med najnezanesliveJSe in' v Zo rinem domu v Karlovcu kolektivno jih je treba sprejeti vselej z veliko re-ra»stavo svojih del, med njimi zlasti de- zervo. Dosedaj je gotovo le toliko, da 1 la na sujete Dantejeve «Božanske kome- Politične beležke K dogodkom v Slovenski Bistrici Iz Slov. Bistrice pišejo: Zadnia sobota je zopet Jasno pokazala zagrizenost in sovraštvo slovenje-bistriških nemčurjev, ki se še do danes niso streznili, ampak so nasprotno po volitvah postali še objestnejši in predrz-nejši. Sobotnega ustanovnega občnega zbora «Orjune» se je udeležilo tudi veliko število zunanjih gostov. Prišlo Je do krvavih spopadov in to izključno vsled izzivanja tukajšnjih nemčurskih renegatov, ki so še nahujskali nekaj drugih nevednih domačih ljudi, da so šli za nje v žerjavico po kostanj. Posledice so žalostne. Vsled eksplozije bombe ki so jo vrgli izzivači sami, je pet njihovih lastnih pristašev več ali mani težko ranjenih. Renegati sedaj predrzno trdijo, da Je bila bomba vržena s ceste v vežo hotela Neuhold, kjer Je bila zbrana izzivajoča druhal pod vodstvom zloglasnih Mattuscha Juliusa, Rasteigerja Mihe, Te-gerja mlajšega I. dr. Vse te trditve pa so ovržene po izpovedbah orožništva, ki le stalo pred zaprtimi vrati hotela Neuhold in ki se ¡e moralo parkrat samo amakniti pred streli, ki so padali iz notranjosti hotela na cesto. Hotelir Neuhold kateremu so postala sedaj tla vroča, skuša na vse pretege dokazovati nasprotno. Potek sodnijske preiskave bo razkril brezvestno Igro, kl jo sedaj poskušajo igrati gotovi elementi. Pri celi žalostni aferi se je tudi v jasni (uči pokazala naravnost bestijalna «sa-maritanska usmilienost» nemškutarskih Junakov, ki so po usodnem dogodku pustile svoje ranlene žrtve kakor živali ležati v kuhinji na tleh, čeravno so bile postelje v hotelu prazne, ne da bi se dalje pobrigali za zapeljane reveže, ki so se dali od njih nahujskati In so to poplačali s svojo lastno krvjo Prava ilustracija onega nemškega izreka o zamorcu, ki Je svojo dolžnost za gospoda opravil... Tu vidite vi zasleplienci, ki še do danes niste odprli svojih oči, kdo je vaš sovražnik! Hujskajo vas, sinove slovenskih mater, da se zanje izpostavljate — njihova lastna kri Jim je predraga — par litrov vina zadostuje, ko se je pa treba za vas zavzeti, vas nočejo več poznati, tako, kakor se Je delalo svoj čas v Avstriji- Šele po prvi zdravniški pomoči so zanesli oba težkoranjena v — hlev, kjer sta ležala do drugega dne do prevoza v bolnico... In ve, slovenske matere in žene, kdo Je tisti naivečji hujskač v našem kraju, ki zapeljuje vaše može In sinove k takim činom? To je Ferdinand Vernik (prei Wernigg), gostilničar in župan v Kovač-)i vasi! Dokaz! so tu: 1.) Izpoved Henrika Justineka, viničarja kmetijske zadruge v Kovačji vasi, ki se je osebno udeleži! dogodka v hotelu Neuhold hi ki Je izJaviL da ga ie k temu naščuval Fer- + Ruski In slovenski komunisti Slovencu» se »di neverjetno, da je mogoče to. kar se poroča o proticerk venih metodah boljševikov. 7 grozoto javlja glarilo SLS, da je sovjetska vlada ustanovila po vseh mestih Rusije «komiteje za likvidacijo cerkva», ki imajo dognati, je li cerkev v dotič-nom kraju sploh potrebna, ali duhovniki in verniki med službo božjo iz-pol nuje jo sovjetske naredbe itd. V Odesi so komunisti izmed 7 zaprtih cerkva izpremenili dve v gledališči, v orlovski guberniji so 67 cerkva spremenili v komunistične klube, čitalnice, muzeje itd. V AIatyru so samostani pretvorjeni v sovjetske urade. — «Slovenec» se kar načuditi ne more, da so ruski komunisti tako divji, ko so vendar slovenski komunisti tako krotki. G. Lemež se na magistratu s klerikalci tako izvrstno razume, da bo v kratkem imenovan v stolnici za cerkvenega ključarja, g. župan PeriČ. ki je le napol komunist je pa že danes goden, da bi nosil pri procesijah ban-dero. Če bo šlo tako naprej, bodo vsi slovenski komunisti stopili v «Škrni-celferajn». + Dežmanove grablje. «Slovenec» objavlja pod naslovom «Doba Dežmano-vih grabelj» med dnevnimi noticami notico, ki je ostuden Izliv anacionalne, od rimskega hlapčevstva prožete duše. So kolstvo in druge, ki slepo ne drve za priviligiranimi izdajalci Jugoslovanstva, imenuje «Slovenec» «prodance» in «narodne odpadnike». Oče slovenskega kle-rikallzma je proglasil načelo, da je narodnost greh, njegovi potomci so v službi Dunaja in Rima dosledno uravnavali politiko po tem principu. Zato so kot narodne izdajice v Avstriji dovedll Slovence na rob nacionalnega propada. Koroško Slovenstvo so klerikalci popolnoma zatrli, na štajerskem in Gorenjskem Je raznarodovalni avstrijsko-nemški od klerikalcev na vso moč podpirani proces zašel že čisto v koroško smer. Nemci so pred svetovno vojno z gotovostjo računali, da nas Slovence v bližnjih de-cenijah docela raznarode. In če bi Av-strlia zmagala, bi že danes hilo s Slovenstvom bog ve kje. V LJubljani in v Mariboru bi sedel kot vrhovni šef kleri-kalizma nemško-nacionalni eksponent, kakor sedi po volji Rima v Trstu Italijanski škof, čegar naloga Je uničevati primorsko Slovenstvo. Pa imajo naši klerikalci Še pogum sklicevati se na nacionalnost ter se delati za zaščitnike Slovencev. Pred par dnevi je še sam voditelj klerikalcev dr. Korošec pisal v «Slovencu» o «bratstvu» s Srbi, včeraj pa Je «Slovenec» odkrito povedal, da postavlja Srbe v isto linijo z Nemci. Ker so bili klerikalci vedno ponižni služabniki Nem-ccv in ker vemo. da vsled izprijenosti sovražijo rodne srbske brate. nI čudno, da so v resnici germanofili in srbofobl. Primer z Dežmanovlmi grabljami pa Je le v toliko na mestu, da se je «Slovencc» — kl je že opetovano, ko je bilo treba migati z repom pred Srbi, naziva! Srbe za brate — samega sebe vdaril po zobeh, ko piše, da je Jugoslovanstvo narodna sramota. Fej, sram Vas bodi, klerikalni efijalti! + Vesti o sporazumu med Radičem In Pašičem. Zagrebški blokaški «Ju-tarnji List» zatrjuje, da se utegne tekoči teden povsem preokfeniti politični položaj. Radidevci. muslimani in klerikalci pojdejo baje v vsakem slučaju v Beograd, da sodelujejo v parlamentu. V soboto imajo Radičevi poslanci plenarni sestanek; v nedeljo pa bodo na veliki javni skupščini objavljeni rezultati pogajanj z radikalci in objasnila se bo nadaljnja taktika. Še v nedeljo zvečer odidejo Radičevi poslanci korj>orativno v Beograd, da se z muslimani in klerikalci udeležijo prvega zasedanja v skupSčini. «Jutarnji List» v6 celo že za poedinosti sporazuma. Našla se je baje platforma z obnovitvijo banske časti; dosedanji pokrajinski namestnik bi fungiral kot banov namestnik. Ako se sporazum perfektuira tekom tega tedna, se blok udejstvi tudi v državni upravi z zagotovitvijo razmernega števila portfeljev. «Jutarnji List» je svoje poročilo priredil v senzacijonalni obliki in razpravlja, o celi stvari telo gostobesed- sta dva Radičeva delegata bila včeraj v Beogradu, da se je vršil s Pašičem razgovor, ki je bil informativnega značaja in da sta se Radičeva delegata sinoči vrnila v Zagreb. -f Naši muslimani In novi kalif. Med vlado in skupino dr. Spaha je prišlo, kakor 6mo svoj čas že kratko poročali, v vprašanju sestave muslimanske delegacije, ki naj bi se šla poklonit novemu kalifu, turikemu sultanu. do ostrega spora. Vlada je prvotno določila za vodjo delegacije vrhovnega beograjskega muftija, kot člana pa prižtinskega muftija kot zar stopnika južne Srbije in sarajevskega muftija kot zastopnika bosanskih muslimanov. S to sestavo pa ni bil zadovoljen dr. Sjiaho, ki ie zahteval, da mora biti vodja delegacije sarajevski rejs-il-ulema čavševič, k«r je najstarejši muslimanski verski poglavar v naši državi. Spaho je tudi pregovoril sarajevskega muftija. da je odklonil vladno ponudbo. Rejs-il-ulema Cavševid je v Beogradu osebno interveniral, da bi vlada izpremenila svoj prvotni sklep, a je naletel na močan odpor. Vlada jo videla namreč v akciji dr. Spahe politične motive, ker je Čavševič znan spabovec in je zato mesto sarajevskega muftija odredila za člana delegacije tuzlanskega muftija Maglajliča, bivšega narodnega poslanca in načelnika muslimanskih desničarjev, ki je sprejel ponudbo. Radi tega spora je odhod delegacije v Carigrad, ki bi se moral izvršiti v nedeljo, odložen, dije» ter morja. nit pejsažev ix našega Pri- Sokoisivo Telovadni nastop naraščaja in de-ce ljubljanskega Sokola se vrši v soboto, dne 14. aprila t L ob 8. url (20.) v telovadnici «Narodnega doma». Natančen spored se pravočasno objavi. Spori Po svetu — Ekshumlranl češkoslovaški le-gljonarji v domovini. Češkoslovaški legijonarJl kl so za svetovne vojne padli v borbi za svobodo svoje domovine na francoskem bojišču, so bili, kakor smo že poročali, ekshumirani in prepeljani v Češkoslovaško. Tam so bili pokopani v rodnih občinah. Njihove kosti so bile v domovini sprejete od rojakov ter osobito od zastopnikov oblasti in le-gijonarskih udruženj z velikimi častmi. Častno stražo mrtvih legijonarjev Je tvoril poseben oddelek vojaštva iz polka prezidenta Masaryka. — Redukcija ministrstev v Avstriji. Z Dunaja poročajo, da so se avstrijske parlamentarne stranke zedlnlle glede izvedbe redukcije ministrstev In sicer na ta način, da se zvezni kanclerski urad spoji z ministrstvom za notranje zadeve, ministrstvo za zunanje zadeve pa z Ju-stičnim ministrstvom. V bodoče bo imela Avstrija samo 7 ministrstev. — Harding o mednarodnem položaju. Predsednik ameriških Zedinjenih držav Harding Je nedavno v nekem svojem govoru Izjavil, da ni povoda, s skrbjo gledati na mednarodni položaj Zedinjenih držav. On lahko slovesno Izjavi, da ta položaj ni nikoli bil boljši nego Je danes; Zedinjene države se trudijo, da bi storile vse, kar pričakujejo njeni prijatelji v Evropi. Čim Evropa uredi svoje razmere, bo morala tudi sama priznati, da Je ljudstvo Zedinjenih držav najpravičnejše ljudstvo na svetu. V londonskih političnih krogih Je ta samo-hvalna izjava Hardlngova vplivala ne-simpatično. — Epidemija kuge v Indiji. V mnogih provincah Indije razsaja nevarna nalezljiva bolezen kuga. V zadnjem tednu meseca marca je umrlo za kugo nad 8 tisoč oseb. Službena objava LNP. Seja poslovnega odbora se vrši danes ob 20. uri. Športna zveza Je stavila LNP. na razpolago 12 kompletnih žog v svrho razdelitve med neimovlte klube in dijaška moštva. Klubi oz. moštva, ki reflek-tlrajo na te žoge, naj se Javijo Ljublj. nogom. podsavezu, Ljubljana, poštni predal 134, najkasneje do 15. t m. Ljubljanski športni klub. Od danes vsak dan ob 2. url pop. trening veslaške sekcije. Obvezno za vse veslače. Seja upravnega odbora LNP. se vi. šl v četrtek 12. t m. ob 20. uri v lokalu Športne zveze. — Tajnik. Smučarje in turiste opozarjamo, da je koča na Veliki Planini še vedno oskrbovana ter nudi vsled lahkega pristopa eno najlepših enodnevnih tur v Kamniške planine. Smuka je še vedno Idealna, a pot sama brez snega do Male Planine, odtam dalje dobro izgažena. Lovski Pregled (Przeglad Mysliw-ski). Pod tem naslovom Je letos začel izhajati poljski športni lovski list, kl prinaša črtice iz lovskega življenja, lovske pesmi, lovsko-zgodovinske črtice in razpravlja o poljskem lovskem zakonu. Od marca počenši izhaja 2krat na teden. Redakcija: Warszawa, Szpitalna al. 12. vaaskl Marfbo» pa« nI mogtf pripustiti In tako je moralo nastati nepotrebno razburjenje in tel« «Jutro» j« prvo j»v. no tolmačilo odločen protest jugosloven-skega Maribora. Se le ko smo o tem drugič pisali — se je tglasila tudi policija ter zadnji dan nastop požarne braabe prepovedala. Večernega plesa v nedeljo pa niti prepovedati ni upala — ampak je samo uradno prigovarjala Nemcem, da k prireditev samo od godi. Tako je torej bilo. Jasno je. da je treba tej policijski upravi ie uprav kri puščati da se zave svojih nacionalnih patriotičnih dolžnosti ter prepreči prelivanje krvi in usodepolno razburjenje. Zato bomo odslej še budnejše motrili njeno poslom nje ▼ narodnih zadevah. Šah Velika simultanska produkcija treh šahovskih mojstrov se Je vršila dne 7. t m. v lokalu šišenskega šahovskega kluba nad vse pričakovanje. Velika udeležba pri tej produkciji priča, da se zanimanje za to kraljevsko igro tudi pri nas razveseljivo širi. Z velikim zadovoljstvom se Je opazilo, da se Je tudi naša mladina z vso vnemo oprijela te idealne umetnosti In spomnili smo se besed našega velikega mojstra g. Ing. prof. dr. Milana Vidmarja da ie šah tudi velikega vzgojevalnega pomena. Preteklo soboto so Igrali naši mojstri gg. Asztalos, Vukovič in Vidmar proti 36 nasprotnikom (več šahovnic ni bilo na razpolago). Vsak izmed teh je pa ime! najmanj pet pomagačev tako da se lahko reče, da so igrali trije mojstri proti 180 Igralcem. Izmad vseh 36 partil so mojstri izgubili samo eno in sicer proti bratu našega mojstra g. Stanetu Vidmarju, dasiravno so imeli več prav resnih nasprotnikov, kakor se Je izrazil sam g. prof. dr. Asztalos. Veliko živahnost Je vzbudilo, ko je g. Vukovič po nekaj potezah dobil partijo, ki Je bila po splošnem mnenju za mojstre že izgubljena. Po 4 ure trajajoči naporni igri so se mojstri ki so bili gostie šišenskega šahovskega kluba, poslovili UREDNIK «BALKANA» ARETIRAN V ZAGREBU. Interesanten tip je Zagrebčan Zvonkn Martinkovič, 1903. leta na Dunaju rojeni In v Zagreb pristojni nepridiprav. Te dni Je prišel v Zagreb in se predstavil kot politični urednik beograjskega «Balkana», z imenom Milutin P. Jovanovič. Dobil le intervju z Radičem in namestnikom Cimičem in potem šel v uredništvo «jutranjega Lista», da bi od tam telefoniral «Balkanu». Eden urednikov «J. Lista» ga ie pa spoznal kot Zvonimira Martinkoviča, kl ga je začetkom leta 1921. Iskala zagrebška policija radi poneverbe večjega zneska pri filatelistih nemu društvu. «Političnl urednik» beograjskega «Balkana» je z vso odločnostjo trdil, da je on Milutin P. Jovanovič, pravoslavni Srb in je — odšel. Urednik «J. Listanje bil prepričan, da odpotuje Martinkovič z večernim vlakom v Beograd, šel je na kolodvor in ga res tam našel ter opozori! nanj policijo, kl Je Martinkoviča prijela. Kako je bil ta užaljen! On kakega Martinkoviča sploh ne pozna, on se piše Milutin P. Jovanovič In je pravoslaven Srb. Tudi se ie pozival na ministra dr. Zupaniča, kl se je nahaja! v restavraciji in ki ga pozna pod imenom Jovanovič. V tem je pa pristopil šef zagrebške policije g. Urbanaz ln ie vzkliknil ves vesel v zagrebškem dialektu: «Pa to si ti, Zvonkec Martinkovič! Poznam te, kad si se Još kak mali dečkec šeta' po Zrinjevcu». Identiteta Je bila takoj dognana ta Mar tinkovič Je bil odpeljan na policijo, kjer so pri njem, pravoslavnem Srbu, našli med drugim tudi katoliški škapulir in še nekaj drugih čisto katoliških znakov. Si-car pa Martinkovič nič več ni tajil. Ko Je bil v Zagrebu, je občeval, kakoT trdi, največ v športnih krogih, kar ga Je baje veljalo ogromne zneske, ki lih je Jemal iz blagajne iilatelističnega društva, kier je bil urednik filateiističnega lista «Balkan», pa še svojega denarja Je porabi5 cel milijon kron, ker je plačeval svojim prijateljem za pijačo. Zbežal Je iz Zagreba z neznatnim zneskom v žepu, medpotoma Je prodal zlato verižico za 40 kron; na Madžarskem so ga zaprli v Zalaegersregu, odkoder Je zbežal in prišel v Beograd, kjer je dobil mesto pr! «Balkanu». V Zagreb ie prišel, da bi videl svojo mater, ki zanj ves čas od nje^ govega odhoda nič ni vedela in Je mislila, da se je zgodil kak zločin. — Vsekakor interesanten tip! Prosveia Ljubljanska drama. Sreda, 11.: «Otok in Struga». C. Četrtek, 12.: «Othello». D. Petek, 13.: «Idijot». A. Sobota, 14.: «Hedda Gabler*. Gostuje Marija Vera. B. Nedelja, 15.: ob 15. «Ugrabljene Sabin-ke» Izv. Ob 20.: «Hedda Gabler». Gostuje Marija Vera. Izv. Pondeljek, 16.: «Hedda Gabler*. Gostuje Marija Vera. C. Liublianska opera Sreda, 11.: «Janko in Metka». B. četrtek, 12.: «Čarostrelec». E. Petek, 13.: «Plesni večer-.. Izv. Sobota. 14.: «Janko in Metka». C. Nedelja, 15.: «Gorenjski slavček*. Izv. Mariborsko gledališče. Sreda, 11.: «Skrjančkov gaj». C in kuponi. Četrtek, 12.: «Velika noč». B. Celjsko mestno gledališke. Sreda, 11.: «Operni večer». Pojejo člani zagrebškega gledališča. Abonma. MARIBORSKA POLICIJA. je posebne vrste oblast, ki se vsikdar na svoj način izkaže v kritičnih trenutkih. Vodstvo tudi tado pošilja v svet razne sorte poskusne balončke posebno — po dogodkih. Včeraj smo n. pr. čitali v nekem mariborskem listu demanti, kako neosnovana je vest «nekega ljubljanskega lista», da je mariborska policija dovolila Gasilnemu društvu nemško poveljevanje na ulicah ob priliki znane nedeljske slavnosti. Ker smo dotiftni «neki list» mi, moramo že malo bliže osvetiti narodno zaslužno delovanje policijskega vodje nadsvetuika dr. Kerševajia v iej zadevi Bo obenem podučno za javnost, ki mora biti vsekakor pravilno in točno informirana in pa tudi za slavno policijsko vodstvo in morda ie za kak drug urad: Predvsem smo mnenja, da so zlasti upiavni uradi, in to posebno obmejni, nosilci nacionalne misli. Tega vidika ne hi smeli nikoli opustiti Vodje takih uradov bi morali kazati v poslovanju — s«veda v mejah zakona — tudi nacionalno iniciativno delavnost, ker bi to bilo obenem patriotično delo. Sicer pa o tem morda t> priliki obširneja Prireditev mar riborskega gasilnega društva je bila že pred mesecem s celim programom jav-ljciia. Vodja mariborske policije bi ie incira! razmere toliko poznati, da bi takoj uvidel iz javljenega programa emi-nentno nemško nacionalno ofenzivo pri-lsditev (četudi pod krinko človekolrubne j naprave) posebno pa še po simptomih Drugo gostovanje gdč. H. Pirkove. j ob in po volitvah, nadalje po neštetih Sinoči je pela «Tosco». Večini publiki ekscesih nemških izzivačev po Mariboru je imponirala s svojim velikim materia- in okolici baš v zadnjih tednih. Pa ni vi- bergerjevc, ki . lom in strastno igro. Kam je bila najbolj del ni«. Ze začetkom tedna so se na hiš- i zbor, tudi sama v lepi narodni nosi, rr všeč v ariji n. dej., ki jo je zapela glo- nih oglih pojavili tudi n-rnški lepaki s | dosegla krasen uspen. ¿eia je obilo pr,-boko čustveno in zares umetniško. Pev- .programom slavnosti, na deželo so roma-I znanja in d<*"2 sop*a *v01'! ka je žela mnogo ploskanja, je bila kli- Hi «zu det. Gesiniiungsgenoesen» vabila tovarišič in od «Splošnega žen. društva-, cana opetovano in vedno znova pred za- I - (dvomimo, da so jih dobili tudi slo- i Kdor ve, koliko truda stane taka stvar stor ter odlikovana s cvetlicami Junak venski požarnlki). M&l mariborsko jugo- ta je znal ceniti njeno delo in je prizna-večera pa ni odseki, med temi personalni o vpra^ šanju plač mestnega uradništva. " Predavanje o tolminskem puntu v Bohinju. Iz Bohinjske Bistrice nam poročajo: Na povabilo tukajšnje podružnice «Soče» je predaval v nedeljo tolminski rojak, ravnatelj pomožnih uradov v Ljubljani, g. Jožko Cvek, o tragičnem tolminskem puntu pred 200 leti. Večina poslušalcev ie šele iz tega predavanja zvedela, koliko gorja in krivic so pretrpeli naši pradedi pod Dekdanjim gro-fov;khn bičem, dokler se niso razjarjeni vrgli na svoje zatiralce. In ko so puntar-ji dr^egli trenuten uspeh, so pozabili, da je bil avstrijski cesar vedno samo zaščitnik «pravic» priviligiranih grofovskih tiranov. ne pa tudi zaničevanih in prezi-ranih kmetov. Bili so zato nemalo presenečeni, ko jih je dal odgnati na goriški grad pod krvnikov meč. Potomci puntarjev, svobodoljubni Tolmincl, so upali, da bodo prišli vsaj po prevratu do zlate svobode. Toda vkovani so sedaj še v tesnejše okove kakor kdaj prej in čakajo odrešenja. Gospod predavaMlj je med govorom citiral več dr. Gradni-kovih v srce segajočih pesmi iz «Tolminskega punta», kar je privabilo mnogim poslušalcem solze v oči. Predavanje je bilo vseskozi prežeto globoke domovinske ljubezni in je napravilo na poslušalce nepozaben vtisk. Po predavanju je bil prijateljski sestanek, pri katerem je prepeval domači kvartet. Da, v nedeljo smo si kljub bohinjskemu mrazu ogrevali srca za sveto stvar naše lepe domovino. Le žal, da je v domovini snežnih velikanov kaj takega relo, zelo redka prikazeD. Zato pa smo tembolj hvaležni g. ravnatelju Cvekn za njegovo požrtvovalnost in temperamentno, poučno predavanje. * Reševalni odsek S. P. D. Iz članov Osrednjega odbora SPD se je sestavil reševalni odsek, ki ima na razpolago vse potrebno orodje za slučaje nesreč in nezgod: nosilnico, vrvi, lekarniški ročni kovček s potrebščinami za prvo pomoč kovni zavod že dne S. aprila. Draginjske doklade so pa ti uslužbenci itak prejeli Stvar je torej že davno v redu, ne glede na to, ua je So od početka le za plačo v ožjem pomenu, ki je danes manjH del eelokupnih prejemkov. * Siovenjebistriškl dogodki so izzvali prav zanimiva poročila v raznih slovenskih listih. «Slovenec» in «Straža» sta seveda proglasila «Jutrovo» poročilo, ki je prvo že v nedeljski številki dogodek obširno popisalo, za. zlagano od začetka do konca. «Slovencu» se ni čuditi. — duševni oče njegovih štajerskih političnih vesti je namreč znani Zebot. Zato beležimo le kot kuriozum. da je šele naš urednik v soboto zvečer okoli 10. pri telefonskem pogovoru opozoril dr. Reis-mana na občni zbor «Orjune» v Slov. Bistrici, ker se je zvedelo, da so se odpeljali tja tudi Ljubljančani. «Slovenec» pa poroča v včerajšnji številki, da je duševni iniciator slovenjebistriških spopadov baš dr. Reisnsan. — Odrezala pa se je tudi sinočnja Marburgerica, katera že trdi, da so Orjnnaši razbili šipe celo pri slovenskem trgovcu Pinterju v Slov. Bistrici, kar jo seveda brez vsake podlage, vsaj po dosedanjih vesteh in preiskavi. Tega niti klerikalci niso trdili. Nam je v zadoščenje, da so za nami tudi vsi drugi slovenski napredni listi dogodek opisali, kakor mi. Mi svoje poročilo tudi sedaj v celem obsegu vzdržujemo ter se krije s podatki uradne preiskavo, ki sama tega ni mogla dognati, kdo je vrgel bombo. Nemškutarji zanikajo svojo krivdo, vsled teme pa ni nobenih prič. * Tudi dokaz klerikalne vzgoje. Iz Kamnika nam poročajo: V nedeljo so gostovali na odru tukajšnjega Kamniškega doma igralci Trnovčani z Gogoljevo komedijo «Revizor». Koncem zadnjega dejanja je igralec-mestni poglavar izustil sledeče besede: «...poteptal bi kot cunjo pod podplatom vse liberalce». Res žalosten nov dokaz klerikalne vzgoje in njih duševne in srčne omike. V zahvalo, da smo tujcem napolnili dvorano in mošnjičke, napada junak igre poset-nike. Priporočamo odboru Kamniškega doma, naj na prihodnja vabila pristavi: Vstop dovoljen samo klerikalcem t uradno potrjenimi legitimacijami Sicer smo pa prepričani, da se bodo Kamničaai prihodnjič dobro premislili, podpirati klerikalne izrivače. * Novi sekvester GBtzove pivovarne v Mariboru. Tudi generalni tajnik mariborskih radikalov in urednik umrle «Naše vasi», g. Alojz Slanovee, bivši komunist in socialist, je že dobil nagrado za svoje slabonosno radikalsko navdušenje ob priliki volitev. Imenovan je sekve-strom Gbtzove pivovarne v Mariboru. Kot «lisimo, pa se začne v javnosti ravno te dni oetro bojkotno gibanje proti Gfitzovemu pivu, ker je začela širiti po Mariboru tudi slovenska delniška družba iz Laškega svoje pivo, ki je celo boljše kot GStzovo. Gospodarstvo NAS DRŽAVNI DOLG. Beograjska «Politika» prinaša pod | gornjim naslovom izpod peresa finančnega ministra dr. Stojadinoviča članek, iz katerega posnemamo nastopno: «Bili so časi, ko naša država rt imela nikakega dolga. Srbija je začela s svojimi prvimi zadolževanji za časa srbsko-turških bojev leta J876 — 1878. Vojne priprave poleg posojil na železnice in za pokritje proračunskih primanjkljajev so stalno povečavale državni dolg izza tega časa. Balkanska vojna nam je prinesla 1. 1913. novo posojilo v znesku 250 milijonov frankov, tako da so na dan 1. januarja leta 1914. naši državni dolgovi dosegli vsoto 903,810.500 frankov. Potem je sledila svetovna vojna. Ti pred vojni dolgovi kraljevine Srbije so znašali dne 1. januarja leta 1923. skupaj 781 milijonov 430.500 frankov, a njihova anuiteta danes predstavlja vsoto 43.967.700 letno. Detajlno je sestavijen predvojni dolg kraljevine Srbije takole: 1.) 2 odst. posojilo iz leta 1881. 18,360.000 ; 2.) tobačne srečke iz leta 1888. 8,770.000 ; 3.) 4 odst. renta iz leta 1895. 328,030.000; 4.) 5 odst posojilo iz leta 1902. 35,726.000; 5.) 4 63,116, r patantno-tehničm strolu okrožnega so- itd V v^h važnejših gorskih krajih se ;k v piTOvarni ,Union> v Ljubljani dišča v Mariboru je imenovan dr. Rudolf! določijo domačim k. bodo vsak čas pn- | . dne £ 8tanovknju Böhm- x ......, ^ . . P.raT,jem Xt 'pr re mh ek?P6dr ' pivovarni «Union» prerezal z britvi o • Tolmač za italijanski In češk, jezik, cijah. - Odbor SPD opozarja javnoat, , ^ p , ga v bolnico. Vzrok Višje deželno sodišče v Ljubljani je ime- da je vsako nesrečo, oziroma .nezgodo kuš M f-000 K raznega moškega in žen-katerim se za mesec april ni mogla pra- : skcpJ blaSa 111 2o-000 K denaria T vočasno izplačati njihova redna meeeč- ^vim. na piača, ker je bil kredit dotične pro- Razne tatv!ne * Ljubljani. \ raske-računske partije že popolnoma izčrpan, mu trgovcu Ivanu Hočevarju je bilo iz- Delecracija je sicer pravočasno že mese- i *°stl1?0 'H J^ 7 "P0'1? ca oktobra sporočila finančnemu mini. i ukradeno 10.000 K vredno kolo strstvu, da v rednem proračunu 1922/23 ! ™amI"9 «Waffenrad., mizarju Ivanu Lot-dovoljeni kredit ne bo zadostoval ter je ri"uJz Ljubljane pa pred trgovino Odo-zaprosila naknadnega kredita. Ministrski !n'" Kitnega oOOO * vredno kolo -nam-svet je s svojim rešenjem z dne 8. fe- ke «Domovina». - Delavki Helem Mrav- : bruarja 1923 tudi dovolil ojačenje kre- ^ v Dravi ah sta odnesli dve cigan k! ki sta beračili od hiše do hise. volneno ' zelo povoljnem položaju. Kako Je to breme za nas neznatno, se vidi še iz tega da smo za osiguranje anuitet zunanjih posojil založili monopolske dohodke iP kosmate dohodke naših železnic. Med tem pa samo monopolski dohodki dajejo letno 1 milijardo in 700 milijonov Dir kosmatega, a preko 1 milijarde čistega Treba pa Je za zunanja posojila — kake rečeno letno le 482 milijonov D»n. TRŽNA POROČILA. Zagrebški ŽItn! trg (9. t m.) Postavno baška, odnosno vojvodinska postaja notirajo: pšenica 450 — 453, tov-ruza začasno suha 265 — 275, rž 400 — 405, ječmen za pivovarne 215 — 220. oves 290 — 295, pšenična moka «0» 675 — 700, «2» 650 — 675. «6» 625 — 650. za krmo 200 — 250, otrobi drobni 160 — 180, debel! 200 — 210. Tendenca mirna = Stanje posevkov v StnnadijL Po vesteh iz Beograda je stanje posevkov v Šumadiji prav dobro. Blaga zim« je po-voljno vplivala tudi na stanje živin«, E se je mogla živina od časa do časa tudi pozimi pasti. V splošnem kaae letina r šumadiji dobre izglede. , . , , — Trgovinski muzej v Soluna. V So- rti pol odst. posojilo iz leta 906. : (unu ^ M nedavn(> otvorjen trgovinski . . c ^ f501 Z i muzej, v katerem morejo na« pridobitna leta 1909. 97,348.300; 7.) 5 odst. posojilo , w b4plažno raMUWljati svoje produk-iz leta 1913. 230,080.000. skupaj 781 mi- ; da £ M ^ ^oj^u tržišču nu- lil/ -»T* r\t T AirI IHO tvrvnbn.r ' . lijonov 430.500 frankov Največji dei svojega inozemskega dolga Je napravila Srbija v Franciji, in tako je sedaj, po vojni, z ozirom na padec franooskega franka proti zlatu, zmanjšan naš dolg na tretjino svoje predvojne vrednosti. Ugodno za nas ie tudi, da je del predvojnega srbskega dolga bil plasiran v Nemčiji in Avstriji. Mirovna pogodba nas je oprostila plačanja tega deia dolga. Tako m! danes n. pr. za 4 odst. rento iz leta 1895. ne plačujemo anuitete 15,808.800 frankov nego za 4,030.200 frankov manj Za 4 in pol odst. posojilo iz leta 1909. plačamo istotako 1,875.000 frankov letno manj nego bi drugače morali plačati. Tako smo radi zmage v svetovni vojni oproščeni okoli ene sedminke našega predvojnega dolga. Na ta način znaša vsota naših anuitet v resnici okoli 38 milijonov francoskih frankov. Istotako je padec dinarja zmanjšal po vrednosti oni del dolga, katerega obveznice se nahajajo v rokah naših državljanov. Ta del dolga je sicer zelo majhen. K dolgovom kraljevine Srbije pridejo po ujedinienju, še dolgovi nove države. Prvo posojilo notranje kratkodobno 6 odstotno iz leta 1919. je znašalo 269 dila prilika za boljše spoznavanje jugoslovanskih izdelkov. Trgovcem in industrijalcem se priporoča, da pošljejo vzorce, ki jih žele razstaviti, na lastne stroške na naslov; Trgovačka i obrtnička komora kraljevine SHS v Solunu, Stoa Hadji Osman br. 5. = V trgovinski register so se vpisale nastopne firme: Konc. kemo-teh. farm. laboratorij «Lavoisier» dipl. inž. kemik Eduard Kandušer v Celju; Hugo Schmiedt, trgovina z manufakturo v Celju; Marr Smolniker, modistinja v Celju; Dušan Zangger, trgovina z lesom v Celju; Paul Košenina, trgovina z mešanim blagom v Gomilskem; Peter Lackner. trgovina z mešanim blagom v Gorenjem Mozlju, Alojz Sotlar, izvoz jajc, perotnine in divjačine v Gornji Radgoni; Drago Holler, trgovina z vsakovrstnim blagom prostega prometa v Mariboru; A. Toroš, carin ski posrednik v Mariboru. = Jugoslavenski vinograd ar 1 vodar št 4 ima nastopno vsebino: Andrej Zmavo: Presoja in ocena vina (v sloveč skem jeziku). — Učo: Poduka o preradi voca. — Vinska raJrija. — Naša šljiva.— Vinarske zadruge. — U vočnjaku. — Situacija na trgu. — Borba protiv alkohola. — školstvo. — Pitanja i odgovori.— milijonov Kj in 12 milijonov Din. Tekom | Razno. — Podlistek: Neke vinogradar zadnjih 4 let je bil ta dolg večinoma od- i ske potrebštine. List izhaja dvakrat na plačan. Danes je teh bonov v cirkulaciji i mesec in stane letno 50 Din. Naroča se še za 8 milijonov Din. Drugo notranje (lahko tudi četrt- ali polletno. Uredništvo posojilo je investicijsko 7 odst. iz leta j in uprava: Zagreb, Petrinjska ulica 28, 1921. v znesku 500 milijonov dinarjev, j L nadstr. Priporočamo. džarsko, Avstrijo, čijo, na kar opozarjamo interesente. • Kolo jugoslovanskih sester je imelo v pondeljek zvečer v ljubljanskem Mestnem domu svoj n. redni občni zbor. Fredsednica gospa dr. Tavčarjeva je otvorila zborovanje, pozdravila mnogoštevilne zbrane kolašice ter med drugim sporočila občnemu zboru, da je poslalo «Kolo» povodom poroke kraljevskega para novoporočencema krasen poročni dar. Občni zbor je obenem sklenil, da odpošlje kraljevski dvojici pozdravno brzojavko. V svojih nadaljnjih izvajanjih je predsednica izrekla iBkreno zahvalo vsem dobrotnikom, ki so človekoljubno delovanje «Kola» na kakršensibodi način podpirali ter končala svoj govor z izjavo: «Jugoslovansko ženstvo ne pozna amputacije. Živela 6rečna nedeljiva Jugoslavija!» Obširno in podrobno je o delovanju «Kola» poročala tajnica sestra Engelmanova. Spominjala se je zaslužnega pokojnika drja. Ivana Tavčarja in članice sestre Dokičevo, ki je zapustila Ljubljano. V počaščenje Tavčarjevega spomina je «Kolo» darovalo 500 Din za Dečji dom. «Kolo» ima sedaj že številne podružnice in sicer v Celju, Kranju, Novem mestu, Ptuju, Radovljici Rogaški Slatini, na Rakeku, v Babnem polju, Cr-ni, Hrastniku, Krškem, Leskovcu, Logatcu. Mežici, Mokronogu, v Mostah. Oplot-^ei, Ponikvah, na Ptujski gori, v Studen in Zireh. Poročili tajnice in blagaj-nioe je vzel občni zbor odobruje na znanje. Z» predsednico je bila vnovič izvoljena gospa dr- Tavčarjeva, v odbor pa s«stre: Baltičeva, Zarjaveva, Engelmanova, Majaronova, Gašperlinova, Mediceva, Tomažinova, Zbašnikova, Lindtnerjeva, Kraigherjeva, Kokalj-Trškanova, Kruhar jeva Mulecova, Pristouva, Rozmanova, j Poikarjova, Meškova, Saplova, Pajničcva Ravniharjeva, Berbučeva, Franketo ?a, Wesnerjeva, Gromova, Santlova, Sičeva, milijonov Din. Kaj je povzročilo eksplozijo, še vedno ni znano. • Napad na vojni avtomobil. Preteklo sredo so razbojniki napadli neki vojni avtomobil, ki je bil z vojnim mtteria^ lom na potu iz Mitrovioe v Peč. Razbojniki so mislili, da se bo avto takoj ustavil, toda posadka je krepko odgovarjala in je avto končno v mraku srečno prispel na svoj cilj, ne da bi bile kake žrtve. * Vlom in tatvina v Rajhenburgu. Do- sedaj še neznani zlikovci so te dni vdrli ponoči v trgovino trgovca Josipa H;a- Njegov letni kupon predstavlja obreme-njenje državnega proračuna za 35 milijonov Din. Tretje notranje posojilo so 4 odst. obveznice za likvidacijo agrarnih odnosov v Bosni in Hercegovini v letu 1922. Ta dolg znaša 130 milijonov Din, a letna anuiteta 6.050.000 Din. Ta dva poslednja dolga predstavljata naš konsolidirani dolg. Toda mnogo več, r.ego potom konso-lidiranih posojil, si je naša država izposojala od Narodne banke Eskontiran! boni pri Narodni banki predstavljajo dne 22. marca 1923. 2 milijardi in 956 milijonov Din. Ako se vzame v poštev, da ima država pri Narodni banki terjatev — po računu razmene — v znesku 297 milijonov v razni tuji vrednosti in v zlatu, in ako vzamemo njeno vrednost povprečno na baz! francoskega franka, dobimo vsoto 1 milijardo in 910 milijonov dinarjev, za katero bi se moral Donavska plovba. Te dni se se stanejo na Dunaju zastopniki podonavskih držav, ki bodo končno določili pravila o ureditvi plovbe po Donavi. = Dolgovi madžarskih lesnih trgovce» Rumuniji. Ker madžarska devizna een trala ne dovoljuje sredstev, ne morejo madžarski lesni uvozniki plačati iz Ru munije uvoženega lesa. To napravlja iz voznikom v Rumuniji, kjer vlada velika pomanjkanje denarja, težke ekrbi. Zveza rumunskih lesnih trgovcev je iklenila pričeti resno akcijo za čimprejšnjo poravnavo madžarskih obveznosti. = Indeks cen v Bolgariji je prošlo le to narasel od 2709 dne 1. januarja 1922 na 8577 dne 1. novembra 1922. Borza dne 10. apr. Zagreb, devize: Dunaj 0.1395 - 0.1410. Berlin 0.4725 — 0.475, Budimpešta 2Jr — 2.30, Bukarešta 47.50, Milan 492 — zmanjšati del; naše države pri Narodni ; 495, London 464.50 — 467, Newyork ček banki, ako bi se takoj pristopilo k likvi- i 98.50 — 99.25, Pariz 665 — 670, Prag? diranju tega dolga. : 297.50 — 299, Švica 1820 — 1835, vala Od zunanjih dclgov, ako izvzamemo te: dolar 98, avstr. krone 0.1370 — 0.14. posojila pri ameriški, irancoski in an-! madžarske 2.30, češke 291 — 293, frar-gleški vladi v letih 1919. — 1920., ki j ki 655 — 650, lire 485 — 488, mark-spadajo v kategorijo vojnih medzavez- 1 0.475 — 0.49, efekti: Ljub. kreditna 240 nlških dolgov, smo tekom 4 let vzeli v | Slavenska 110, Praštediona 1025 -celem eno zunanje posojilo, in sicer od j 1027.50, Trb. premogokopna 750. banke Blcer & Komp. v Newyorku. Od Beograjska borza in novosadsk? tega 8 odst. posojila smo prejeli doslej blagovna borza ste bili včeraj zaprti. 25 milijonov dolarjev. Kupon za to po so- Curih: Berlin 0.0259, Newyork 547, jilo znaša danes letno 1,200.000 doiarjev London 25.47, Pariz 37, Milan 27.20. ali mnon.ooo Din. : Praga 16.325, Budimpešta 0.125, Beograd Celokupno letno obremetiienje od na-! 5.45. Sofija 4.12, Varšava 0.0140, Dunai ših državnih dolgov znaša torej: 1.) za 0.00765, avstr. krone 0.0077. predvojni dolg (48,000.000 frankov) 312 Praga: Dunaj 4.675, Berlin 15.875. milijonov Din, 2.) za povojni inozemski j Rim 169.75, Budimpešta 75.25, Parir dolg 120.000.000 Din, 3.) za notranie ! 230.25, London 179. Newvork 34-20, Cu- Jankovičeva, Skafarjeva, Bartlova. Pogač- ! so ee pa zadržane plače takoj nakazale nikova in Podkrajškova. Občni zhor se je i in so bile dotične nakaznice od računo-0 pieteto SDominial umrlih članic «Kola» ! vodstva delesraeiie odpravljene 1», Se- dita, generalna direkcija državnega ra- . čunovodstva pa je odredila da se v bve- ioI"cn- delavčevi zeni Manj! Poženel pa , me tega kredita' ne sme izvršiti uobeno i« nekd" ,Mlakml "L žePa usn,a,° 1,?tni-izulačilo vse dotlej, dokler kredit ne bo , CV J^60 otvorji.n ic dokler temu ne pritrdi Glavna kontrola. Ker ta formaln-ist v drugi p ilovici marca še ni bila rešena, Je •ielega ?ija Jiifc 21. marca 1923 obrada na finrčro nit ;strstvo da sme črnati r.