Posamezna Številka 10 vinarjev.
Siev.89.	TLiDiiiMviorek,iiLiipniBi9!iL
Lelo XL!V.
Velja po pošti: s	^^^ MM ^^ mm mm MM mm	MjM	^■fcfe	== Inserati:
ilo leto . ,	^^^	^HHHfl	Enostolpna
i meseo „ . . „	■■	J^HHBBS	ta min visoka i
imčijo oeloletno . „	^M ^	^^^^^	prostor)
jubljani na dom«	^^ ■ ■ ■ ■ ■ M H^B	BlB	■
ilo leto . .	^^^^ ^m! -	^^^^^^	pu
■ k ■ ■ H' :	I ^B	H	I	^SnaP,?un°s?;Pf
Sobotna izdaja: S	» M M ■ » ^ 1 1	B J	K A	izhaja
fc	m^ AA mM W ■■ ■ ■	Mte«	(ielje in praznike^ob
italo inozemstvo. „	^VH^^^ ^^^^BI^P M	^VBHBB	^BPr	iotna priloga vos
li.-.- Uredništvo Je v Kopitarjevi nUoi štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma ae ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. s=
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi ulioi št. 6. - Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 20.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 183.
Sonninou souor. - Ultimat Amerike Mili?
Vincencljeva družba.
Ravnokar je družba objavila svoje poročilo za leto 1915. Iz njega posnemamo sledeče:
Vincencijeva družba za Kranjsko praznuje letošnje leto 401etnico svojega karitativnega delovanja. Iz malih začetkov se je družba v štirih desetletjih razvila v največje karitativno društvo na Kranjskem in je v letu 1915. štela 14 konferenc, 1 deško sirotišnico z dijaškim konviktom, 4 dnevna zavetišča za otroke in vso deželo obsegajočo organizacijo v svrho otroškega varstva (Pa-tronat za mladino), ki je doslej že čez 90 otrok oskrbel deloma v vzgojnih zavodih, deloma pa pri posameznih poštenih družinah.
Vse te naprave so zdaj v službi krščanske ljubezni in izkušajo zlasti v sedanjih dneh pomagati mnogoterim socialnim potrebam, ki jih je povzročila sedanja svetovna vojna. Zlasti je Vincencijeva družba mnogo storila za vojaške vdove in sirote, ker se je zavzela zlasti za otroke vpoklicanih in padlih vojakov, jih spravila v svoja zavetišča ali pa jih izročila poštenim krščanskim rodbinam v vzgojo.
Konference so za podporo siromakov potrošile skupno 16.138 K. Pa mnogo višje, kakor to skromno svoto, je treba ceniti moralno podporo, ki jo naklonijo Vincencijevi bratje siromakom in bolnikom s tem, da jih obiskujejo in dele duhovno miloščino tolažbe in pouka. — Dnevna otroška zavetišča zlasti blagodejno delujejo v Ljubljani (Rokodelski tlom, Marijanišče), na Viču in v Tržiču.
Posebno bi bilo želeti, da bi se v sedanjih časih, ko podivjanost mladine vedno bolj narašča, ustanovilo še več takih zavetišč, kjer bi se otroci zbirali, dobivali opoldne gorko hrano, učili in igrali spodobne igre. S tem bi bilo po-magano revnim starišem, pa tudi mladini bi se naklonila velika dobrota.
Naivetla bilka na planinah.
Kakor poroča Luigi Barzini, se je končala največja gorska bitka, ki se je
sploh bojevala kdaj, z zmago Avstrijcev, ki so presenetili Italijane tako, da se jim še sanjalo ni. Opis Barzinijev o tem v »Corriere della Sera« stavi koroškim lovcem trajen častni pomnik:
Temna noč je bila kakor v rogu; navzlic temu divje streljanje iz pušk.
Na planinskih visokih vrhovih, najsi so tudi čeri obdane z neverjetno debelimi snežnimi blazinami, done streli iz puške znamenito globoko in neštevilne stene nosijo njihovo jeko in širijo grmeč odmev, kakor bi vsak strel podrl drevo in je treščil v dolino. Čudovito je, kako daleč se razlega glas v gorah. Od Zellenkofla do Timavskega vrha se je čulo grmenje majhne praske. Straže so javile: Na Malem Palu je boj. To je bilo ob pol ti-eh zjutraj dne 26. marca.
Dogodi se dostikrat, da nenadoma sredi noči otvori sovražnik ogenj, bodisi da domneva premikanje čet, bodisi radi grmenja nizdolu drvečega plazu. Mislili so nekaj časa, da se gre tudi topot za nenevaren dokaz sovražne ču-ječnosti. A ogenj se ni pomiril.
Zdajci je objela veličastno snežno okolico sinja luč avstrijskih žarnih raket. Svečana okolica drznih vrhov, omotičnih kaminov, bajnih dolin, mehkih sneženih hrbtov in strmo se vzpenjajočih črnih skalin je zažarela čisto in jasno pod temnim nebesom v tem bajnem sijaju, ki se je zdel, da prihaja od utrnile se zvezde. Takoj je zatrepetalo vse telefonsko žičevje, skrito v globokem snegu.
Prvo poročilo iz odseka Cantore za postojanko na Malem Palu je slovelo samo: »Na višini 1859 majhen napad, nič resnega.« A takoj potem je zahteval stotnik ondotnega tabora iz kolib ojačenj. Sovražnik je zavzel veliki jarek na vi'huncu.
»Nemudni protinapad!« je ukazal poveljujoči podpolkovnik iz ozadnje postojanke. »Smo že poskusili!« je odvrnil stotnik. »A štirideset ljudi mi je padlo. že. Vzdržal bom, dokler ne pride ojačenje.«
Telefonska zveza je bila pretrgana takoj potem. O izpostavljeni stotniji ni bilo mogoče izvedeti ničesar več. Njena osamelost, bližina sovražnikova, majh-
no upanje na sla s poročilom je bila vsem vedno bolj v bolestno gotovost, da je stotnija ujeta.
Še predno se je zaznal dan, so jeli premikati čete po snega izkidanih potih. Praska se je razvila v bitko, v največjo in najgorostasnejo bitko, ki se je bojevala kdaj po groznih ledenih višinah visokih gora, ob robu strmih prepadov, sredi neizmernega valovja skalnega in ledenega morja.
Tu se ni šlo za jarek. Sovražnik na Malem Palu je pomenil skorajšnjo posest prehoda čez Križni hrib. In v nevarnosti bi bila vsa naša obrambna črta. Ali se spominjate vojnih poročil meseca julija? Vsako noč so se borili tu za Veliki Pal, Mali Pal, za Freikofel na tem ali onem mestu teh čudovitih skalnih stvorov, ki tako strmo padajo na italijanski strani v globino. Vse te vrhove smo zavzeli, izgubili, zavzeli zopet, izgubili zopet, zasedli iznova. Avstrijci ne izpuste tako hitro. Tudi niso izgrešili prehoda čez Križni hrib.
Delovanje nasprotnikovo ni bil splošni napad. Da lože doseže uspehov, čeprav mimogrede, se vrže na nas na onih točkah, ki se mu zde v naši črti najšibkejše. In v prvem času vojne nas je zavedla želja po zmagovitosti, da smo zavzeli postojanke, katerih bi si nikoli ne bili izbrali v obrambo. Saj smo jih smatrali le za prehode, katerim smo morali kasneje dati oddiha (devet mesecev!) in ki so grozno malo prikladni za dobro obrambo. Zaradi tega so si Avstrijci tudi vedno izbirali v sunke točke kot Oslavje, Rombon, Gra-fenberg...
Kjer je Mali Pal najvišji, se razcepi v dva strma vzporedna grebena. Eden je italijanski, eden avstrijski. Niti sto metrov si niso vsaksebi sovražni jarki; a med njimi je globoka skalovita zaseka. Tu so se bojevali.
Padlo je bilo toliko snega, da so bili pravi jarki pokopani pod njem, dočim so vojaki ležali vkopani več metrov nad njimi v novo zgrajenem nadstropju iz snega, ki se je blestel v kristalih, ter za blesteče belimi nasipi. Grozni-čave zaseke in zajede na okrog, v katerih je zgradil vrtinec bajnih oblik, so izgledale čisto nedolžne, bele in glad-
ke, lahne kakor oblaki, na katerih sto-lujejo svetniki. Tudi kritja so pokopana v snegu. Do njih se more le še po globoko pod hermelinsko površino skritih soteskah, po marmorno belih stopnicah, po bajnih galerijah z modrikastimi sencami in skalnimi odsevi.
A sneg je prevarljiv. Premehak je in premočnat, da bi pospeševal delovanje. Celo s snežnimi čevlji in smučmi se udira. Kako naj nas napadejo tu Avstrijci? Da bi nas hoteli napasti, udrli bi se. Ako bi se priplazili polagoma in neslišno v snežnih srajcah do nas, zapazili bi jih vendar, bližajoče se po velikem neomadeževanem mrtva-i škem prtu, ki se blesti celo v najtemnejši noči, kakor bi se bil napil nevidnih mesečnih žarkov. Naše straže so čule in ničesar zapazile. Saj se tudi ni premaknilo prav nič pred njimi. In vendar je sovražnik bil že tu, se je že vrgel nanje...
Iz tal je izrasel...
Dan na dan je delal in kopal, iz^ klesal v led podpovršnili galerij, v ledenikih si je ustvaril hodnikov. Srdito streljanje od 19. do 21. t. m. zvečer, ki je posipalo naše postojanke z dežjem krogel, je imelo torej šc drug namen, kakor samo, da bi nas utrudilo: preglasiti je imelo šum kopanja in klesa-nja pod površjem v ledu in snegu.
Natančno pod ostrešjem nasipov so izhajali avstrijski ledeni hodniki na prosto. Le-tem naši španski jezdeci seveda niso mogli škodovati. Povsem belo oblečeni so prilezli sovražniki izne-nada kakor pričarani iz tal in so pobili naše.
Divja borba se je vnolu, mož proti možu; čuli so se klici groze, posamezni streli, a zvezni jarek je bil v posesti sovražnika. Vedno več Avstrijcev se je razvijalo iz rovov, samih koroških ra-dovoljcev. Stotnija lovcev jc pritisnila za njimi v ojačbo. In takoj se je lotil sovražnik kopanja dohodnih jarkov, zakaj ledene galerije so bile sedaj odveč. Prispel je ogrski bataljon. Sovražnik je zajemal dalje na okrog, se razširjal, ojačeval. Vrh Malega Pala se je izpremenil v grozovito grozečo, naravnost nedostopno sovražno trdnjavo.
LISTEK.
Pri soški armadi.
(Konec.) Miš,
Gospodje na opazovališču so si udomačili miš. Pri zajutreku dobi vedno svoj konček slanine. Le ta visi na niti, ki teče po škripcu. Miš pride bliže, kolikor bliže se potegne slanina, in ko visi slanina v Ziaku, izvaja čedne skoke proti njej.
Nobeden izmed mož bi ne bil vstanu, prizadeti tej miški kaj zlega. Poveljnik tako malo kakor navadni topničar. Čudno se vidi, ko se je ravno sprožil strel ter se tam na oni strani sesede hiša — in časih kak zadetek razkolje hišo kakor poleno — tedaj pa kateri od gospodov nenadoma položi prst na usta in pravi: »Pst, mir, prihaja miška.« Take stvari se odtezajo razumu, ni jih mogoče razumeti. Vse, kar se tukaj godi, je onstran dobrega in zlega, onstran meščanstva. S starimi pojmi tu ne prideš blizu.
»Nič novega.«
Nekaj čudnega za novinca so na taki postaji tudi povelja. »Desno od cerkve —«. Zaman obračam svoj siccr nevarljivi Zeiss. »Pardon«, se glasi potem meni namenjeno ' -snilo, »ccrkvc namreč ni več.« Razvalina na Podgori je tudi priljubljena orien- j taciiska beseda, Tudi te ne morem najti. I
»A tako, razvaline tudi ni več.« Nekega jutra vidim zlovoljne obraze. »Naša rdeča hiša je proč. Kako škoda!«
Noben trenotek ne mine, ne da bi se kaj pripetilo. To označuje poročilo. Nič novega na soški fronti. Danes zopet enkrat strašno treska v mesto. Zjutraj sem morala eno uro čakati, predno sem se odpeljala. Trikrat je v polno priletelo na naš vrt. Tam visečega perila ne bo nihče več oblekel. Kakor toča gosto padajo streli na razklani kolodvor, pred katerega razvalinami še stoji napis: Brzovlak v Italijo. Danes govori »Grobijan«, italijanski možnar. Tako čudno temno se oglaša: »Vu vul« kakor bi hotel velikansk vijak prodreti zrak, saj ga slišimo z navzdolne strani. Nasprotno pa poje naš možnar, ki ga slišimo odle-teti, visok I-i-i. Nenadoma začne kolodvor goreti. Visoko se vzdigajo plameni. Komaj četrt ure nato pridrdra požarna bramba. Sredi granatnega dežja prinašajo ljudje lestve ob hišo, vspenjajo se nanje, drugi polagajo cevi, tretji zlivajo vodo na ogenj — granata za granato vrši krog njih, pa ne gredo z mesta, predno ni ogenj pogašen.
»Kar me vedno zanima,« pravi nenadoma filozofični nadporočnik, »to so lokalna poročila v časnikih. Če si kdo na ledu zvije nogo, če komu izpodrsne, ko skoči z električne železnice, če je komu vzeta iz žepa mala denarnica. In o tem gasilskem moštvu ne izve živa duša niti bese-| de. In vendar zasluži vsak »"T^ njih spo-I menik na Ringu.«
»Inianterija naprej!«
Nekega jutra pa ni ne filozofije ne humorja. Resno zro obrazi. Ustnice so molčeče. »Danes popoldne bo nekaj.«
Za prvo je ukazano učinkovalno streljanje. Poveljnik skupine razdeli vloge. Tako je skoraj kakor pri izkušnji na gledališkem odru. Vsak dobi svoje note, svoje geslo, svoj prizor. Na steni zemeljske luknje visi »partitura«. Sklepni čin se mora naučiti na pamet, ker bi ponoči vsaka prižgana vžigalnica izdala opazovališče. Že popoldne, ko nam stoji solnce ravno nasproti in imajo Italijani boljši vid, mora vsak v luknji skrajno paziti na previdnost. Stekla se morajo odpraviti, da bi se ne svetila v solncu.
Točno ob 4. uri se začne. Poka, piha in žvižga, kakor bi se leteče kače vile po zraku; vedno bolj žare bliski, čimbolj se temni.
Veličastna je sedaj slika pred nami. Temni oblaki so vsi zlato obrobljeni, kakor ogromna svetilka v dvorani visi med raztrganimi oblaki zahajajoče solnce. Črne, visoke in vitke se dvigajo ciprese in kakor laterne razsvetljeni stoje v večernem zraku peteri privezani sovražnikovi baloni. V odmore ognjenega prasketanja sladko doni ptičje petje, splašcnc jate vran nemirno švigajo semintje. Smrtnotiho leži Gori-na v večernem mraku in strel za strelom udarja v mesto, ki se zavija v temo.
Kajti sedaj strelja tudi on . Najprej samo nekoliko pošegače sem čez. Potem
»kuri« vedno strašnejše, vedno divjejše. Nazadnje »nabija« naše postojanke z blazno besnostjo.
Meni je dih težak. Leži mi na prsih in davi me v grlu. Toda nadporočnik ima še košček šaljivosti. »To prihaja odtod, ker še niste slišali Planinske simfonije. Nas od artiljerijc so poslali tjekaj, da smo sc utr« dili. Sedaj nam bobneči ogenj ni nič,«
Brez prestanka traja uvertura do 7. ure. Sedaj bije. Sliši se s cerkvcnega zvonika. In sedaj se začne tragedija. »Ogenj v ozadje, infanterija naprej!«
Infanterija naprej!
Nikdar se ni v nobeni cerkvi tako go« reče molil Očenaš kakor tukaj ta stavek. Iz ust otrdelih mož se glasi kakor koral. Naj bo kdorkoli: češki častniški sluga, slovenski topničar, ogrski telefonist ali dunajski poročnik — naj bo tak ali tak, naj čuti in misli, kakor hoče, kadar izgovarja besede: »Infanterija naprej!« poslane mehak kakor otrok. Kakor mati, ki daje v žrtev svojega sina.
Noč je temna. Le malo zvezd miglja. Semkaj in tjekaj sika šumni hrup, tukaj in tam se bliskajo plameni iz topovskih ccvi in ogenj udarjajočih izstrelkov. Svetlobne rakete, rdeče in bele, se dvigajo počasi v gosti dim. »Ognjeni zid!« zadoni povelje. Hrumeč kakor vihar na odprtem morju rjo-ve ogenj skozi temino. Videti ni druzega nego smrt bruhajoč vrvež ognja in dima. Toda mi vemo: Infanterija gre sredi tu noter, Alice Schalek v »N. Fr, Prcsse«,
NaSe iežke mm m Galipoliiu.
Bilo jc It), decembra 1915. dopoldne, ko se je nad Rudolfovim državnim mostom na Dunaju ustavilo več vlačnih čolnov, ki so pozno popoldne v spremstvu dveh c. in kr. donavskih monitorjev odpluli po reki navzdol. Čez dan so naložili težko liavbično baterijo, ki je bila komaj štirinajst dni prej prišla iz Galicije; v prestolnem mestu ob Donavi so jo nanovo sestavili in sedaj je nastopila pot k našim turškim zaveznikom na Vzhod. Saj je imelo biti ravno sodelovanje avstro-ogrske težke artiljerije odločilno v zadnjih bojih na Galipoliju. Že pred dvema tednoma so šle isto pot težke možnarske baterije. Brzo smo hiteli preko Ogrske, šli skozi železna vrata in se 15. že ustavili in izkrcali na bolgarskih tleh v Lompalanki. Kratek ogled po Nj. Veličanstvu carju vseh Bolgarov in odhiteli smo z železnico po gozdnati dolini Iskre, počez skozi Bolgarijo, Sofijo in Odrin. do Ušun-Koprvja, malega, revnega kraja v Traciji.	Je baterija še enkrat po vojnih podpisih formirala, ogrsko vozno moštvo se je nadomestilo s turškim in namesto konj so tse vpreg!i v deželi obojni bivoli.
18. decembra smo magli končno nastopiti pot preko polotoka. Bilo je naporno in težavno za ljudi in živino. Edina porabna etapna četrta je bila vsled neprestanega Hdnevnega dežja tako razmehčana, da so mogli težki 15 cm topovi, ki jih je mestoma vleklo po 20 bivolov, komaj naprej. Toda Avstrijce in Turke je navdajala le ena želja: priti čimprej do sovražnika. In s tem geslom je tudi šlo polagoma dalje. 20. decembra je bil odmor v Kesanu in 24. dopoldne je že padla prva salva iz avstro-ogrskih topov na angleške vojne ladje v zalivu Suvla; sinovi Albiona so morali biti pač zelo presenečeni, ko so tukaj, tako daleč od evropskega vojnega prizorišča, slišali bučati avstrijske granate. Isti večer so praznovali naši vrli artiljeristi sredi turških tovarišev božični večer, kakor se je ravno dalo. Iz ljube domovine je bilo poslano malo drevesce in avstro-ogrska kolonija je poklonila potrebna darila. Še trije trdi dnevi za naše ljudi in Angleži so že tudi' zapustili Krithio in Suvlanski za-tiv.ffc—
' ^feedem dni kasneje je baterija na najjužnejšem koncu Galipolija znova zavzela postojanko in naslednji dan bonifcardirala angleško-francoske črte prii:rKum-Kaleh in Seddil Bahru. Samo po sfcbi se razume, da so se poslali tudi angleškemu brodovju, ki je bilo vsi-dra'Wo v Dardanelah, pristno avstrijski železni pozdravi. Tako je ostala baterija 2. I?.! v območju Dardanel. Marsikako dehrse je moralo še v tem času zmagati. Naslednji dan so jo naložili na pripravljene transportne pamike turške vlatfe in prepeljali v Carigrad. Tu jo je Čakal slavnosten sprejem. Baterija je ; vozila v pravem zmagoslavju skozi Ga-lato na Sereskierat, kjer si jo .ie ogledal Nj. ekscelenca vojni minister En-ver paša. Ekscelenca Enver se je tako zanimal za novi topniški sestav, da se je pred njim izvršila bojna vežba. Nato so bili gg. častniki z nekaj možmi predstavljeni vojnemu ministru in vsi odlikovani z železnim polmescem. Nato je baterija dobila svoje stanovanje v vojašnici Taxim, ki nam je znana iz julijske revolucije 1908. leta; tu preživljajo sedaj naši topničarji v družbi s turškimi orožnimi brati vesele ure. Prepričani smemo biti, da se bodo vrnili avstro-ogrski vojaki z najboljšimi spomini z daljnega Vzhoda v drago domovino.
Govor iimiionsKeoo zunanjega mlnislre.
Curih, 16. aprila. (K. u.) V današnji
e>*:|i i alijanske zbornice ,je podal zunanji minister Sonnino naslednjo izjavo:
Zbornico prosim, da s hitrim pogleda, rn premotri delovanje vlade v različ-mh mednarodnih vprašanjih zadnjih rne-*';Hev, da si bo mogla ustvariti več jr--.».- j o načinu, kako si jc vlada razlagala namero zbornice pri izpeljavi d-V'-kožnega naloga, katerega ji je, bi-];• (]nla zbornica v decembru, in da bo n - ' . 1 olje soditi o tem, da li vlada še nadalje zasluži njeno zaupanje. Po kr.vfkern pogledu nazaj na prizadevanja vlade z;; obrambo neodvisnosti Srbije ž" prod našo udeležbo v vojni — smo v soji t. decembra parlamentu naznanili svojo namero, da storimo vse mogoče v podporo armade kralja Petra; v sporazumu z zavezniki smo zagotovili njeno preskrbo z živili in municijo in olaisnli njeno koncentracijo pričakujč čr^.-i za reva""o.« Minister je podrob-r ) - vrril o delovanju Italije v tem oziru. vsi poizkusi sovražnika, da bi učin-kovn! s flotiljami in torpednimi rušilci, katere so podpirale oprezovalne kri-
Žarke, so se izjalovili ob neprestani stražni službi naših vojnih ladij, ki so spremljale transportne parnike. Število naših izgub pri tem podjetju je res začudo nizko.
Danes daje prenovljena srbska armada slovesno zagotovilo, da živi Srbija kljub nesreči svojega orožja ne-upognjena dalje, kljub napadom in tla-čenju po sovražnikih. Obisk prestolonaslednika Aleksandra, ki se je želel zahvaliti našemu kralju in naši vladi za njene simpatije, je jasno pričal, kako odkritosrčno se zavzema italijansko ljudstvo za usodo hrabrega srbskega naroda. Ob tej priliki smo mogli pozdraviti častitljivega načelnika srbske vlade, Pašiča, ter smo imeli z njim prisrčen pogovor.
Sovražno vkorakanje v Črnogoro je bila neizogibna posledica umikanja njenega srbskega zaveznika. Trdi se, da bi bila Italija mogla in morala poslati v Črnogoro ekspedicijo. Toda to mnenje ne prenese niti najpreprostejše kritike, če se natančno pozna taktične, in strategične razmere, položaj v deželi in pomorsko vojsko. Kralj Nikolaj si je raje izbral pot v pregnanstvo, nego da bi podpisal poseben mir, ker je imel zaupanje, da bo končna zmaga zaveznikov vrnila njegovi domovini neodvisnost in njeno nedotakljivo ozemlje. Črnogorske čete, ki so sledile svojemu vladarju, so se spravile na Krf, kjer se nanovo organizirajo v pričakovanju trenotka za revanšo. V nameri, da bi zagotovili ohranitev srbske armade, smo poslali oddelke čet v Drač, da bi podpirali delovanje našega brodovja. Zasedenje Drača je imelo tedaj časovno omejeno svrho. Po dosegi le te so se zbrale naše kopne bojne moči v Valoni, kjer je ukrenila vlada vse. mogoče odredbe, da se pride v okom vsakemu presenečenju. Mnenja smo, da so z za-poseden.jem Valone zavarovane italijanske koristi na tem delu onostranske jadranske obale, dokler so dogodki na balkanskem polotoku v teku.
General Essad je zapustil Drač, in Italija je njemu kakor tudi spremljajočim ga albanskim četam ponudila prisrčno gostoljubje. Njihovo vkrcanje je bilo težavno ter je postavilo lastnosti naših kopnih in pomorskih bojnih sil v najsijajnejšo luč. Viharno morje je oviralo vkrcavanje, po številu znatno močnejši sovražnik je bil blizu. Spričo teh okolnosti so naše izgube v dvadnev-nih bojih, ko se je krilo vkrcavanje — 307 mož mrtvih, ranjenih in pogrešanih — lahke, dočim smo prizadeli mi sovražniku veliko težje izgube.«
Minister govori nato o razmerju z Grčijo in Rumunijo, s katerima trajajo dalje dobri odnošaji, naglaša, da je Italija nritrdila pogodbi za upostavo Belgije, pozdravlja vstop Portugalske v vojsko in označuje osvojitev Erzeruma in prodiranje Rusov proti Trapezuntu in Mušu kot težak udarec za Turčijo. Minister se spomni nato obiskov v Rimu i i Parizu, da se pride do uspešne in pc-polne edinosti v postopanju, v katero svrho se je dogovoril sestanek generalnih štabov v Chautilly in politične in vojaške konference zaveznikov v Parizu.
Pariško posvetovanje je rešilo več bistvenih vprašanj, katerih vsebina se je javnosti že naznanila. Ugotovilo se je da so se generalni štabi dogovorili: Za enotnost vojaškega postopanja in eno edino fronto. Ravnotako se je ugotovila enotnost diplomatičnega postopanja, da uresničijo skupnost svojih ciljev in koristi na gospodarskem polju, so poverili zavezniki posebnemu gospodarskemu svetu, ki vsak dan zboruje v Parizu, nalogo, da predloži primerne odredbe v to svrho.
Z Anglijo smo se dogovorili, da je zagotovljeno odslej našim državljanom in državljanom naših kolonij v Egiptu čisto enako postopanje, kakor drugim tujcem. Na to zagotovitev smo se izjavili pripravljene, da odslej naprej načelno priznavamo odpravo operacij v Egiptu, k čemur smo se obvezali že v oktobru 1912 o priliki, ko je Anglija priznala našo vrhovno oblast nad Libijo.«
Razni govorniki so omenjali kruto, trdo postopanje, kateremu so izpostavljeni italijanski državljani v Avstro-Ogrski. Reklo se je, da so njihova imetja in podjetja zaplenjena, da se iim je prepovedalo sprejemati dohodke iz njih in podobno.
Nam niso znane take odredbe, in pričakujemo odgovora na naše korake, ki smo jih storili v tej zadevi po posredovanju Združenih držav.
Če pa bi se titegnile ponavljati in množiti pritožbe o takih mučnih slučajih, bo vlada omogočila z ukrepom, ki je že podpisan, da se proti sovražnim interesom ukrene, kar je potrebno. Odkar smo v vojski, smo se držali pravila, da ne storimo ničesar, kar bi škodovalo sovražnim državljanom, nt? da bi bilo neizogibno potrebno z ozirom na
vojaško obrambo, ter da se oziramo na vsa vojna pravila, ki se naslanjajo na mednarodne dogovore, V povprečnih potezah sem vam razložil, kaj smo ustvarili, odkar sem zadnjič govoril o mednarodnem položaju. Pred vsem smo imeli pred očmi vez edinosti in skupnosti med zavezniki okrepiti trdno, dočim smo se vedno pobliže sporazumevali v diplomatskih, gospodarskih in vojaških nastopih. Naš smoter je preprost: Boriti se hočemo za skupno stvar z vsemi močmi, hkrati zagotoviti najvišje in najnujnejše interese naroda.
Ta vojska nedvomno tvori odstavek v zgodovini izobraženega sveta. Svesti si svoje pravice, zbrani okrog svojega kralja in v popolnem soglasju z vojnimi tovariši se borimo neustrašeni in napenjajoči vse sile za zmago, ki naj ne bo, kakor pri sovražnikih, vek srda in bodočih prevlad, ki naj temveč utemelji pravico in prostost vsem narodom. Nedvomno nas čakajo še hudi napori, a oprti na vzajemno iskreno skupno delo z zavezniki, vočigled junaštvom hrabro naše armade na morju in na suhem, in dočim preveva vse stranke in meščanske sloje krepak duh domoljubja, gledamo zaupno v bodočnost v nadi na sijajno usodo Italije. Vsakdo, najsi bodo njegove življenjske razmere take ali take, se bo štel srečnega, da je pripomogel k činu blagosti, ki so ga započeli naši očetje, dočim jo prispeval k izpolnitvi in pokrepitvi stavbe, ki smo jo slavno zgradili s toli-
kimi domoljubnimi krepostmi in tolikimi žrtvami.
XXX
Curih, 16. aprila. (K. u.) V seji italijanske zbornice je izjavil Sonnino, odgovarjajoč raznim vprašanjem; V kolikor se tiče pravnega položaja v Severnem Epiru v zvezi s poslednjimi dogodki, se zagotavlja, da je grška vlada formelno priznala, zasedenje te okolice ie le začasna odredba v vzdrževanje reda in torej ne pomeni pridobitve. Grška še danes priznava sklepe poslaniške konference o Albaniji. Sonnino se odločno izjavi proti toj odredbi, ki namer-ja omejiti tajnost, diplomatskih pogovorov. Zakaj to bi očividno slabilo italijansko vlado v razgovorih z drugimi narodi (živahno pritrjevanje). Govor Sonninov je pri vseh mestih, ki so so nanašala na moč Italije in zaveznikov, vzbudil navdušene pojave v zbornici.
Poslanec Cappa, ki je govoril za Sonninom, je živahno častital ministru k neoporečnosti značaja in negrajnemu življenju. Ta častitka je vzbudila vihar navdušenja. Ko je dogovoril, je poslanca Cappa ob.jel Salandra in zopet so zaorili pojavi radosti. Naposled je bila sprejeta že omenjena zaupnica.
XXX.
Curih, 16. aprila. (K. u.) Italijanska zbornica je v tajnem glasovanju sprejela budged zunanjega ministrstva s 307 proti 40 glasovom in preložila zasedanje do 6. junija.
morilec orožnika
pamagači na z
Sfil
Zaslišanje Zupeta.
V Ljubljani.
Dvorni svetnik Pajk; Zupet, ali ste krivi, ali ne?
Zupet: Tistega birta že nisem mislil ustreliti!
Predsednik: Za drugo pa. — Kdaj ste se seznanili s Štrukljem?
Zupet: V Gradiški.
Predsednik: Kam ste šli iz Gradiške?
Zupet: V Zagreb, potem sem šel v Ljubljano, kjer sem delal kot »baraba« včasih pri Rojcu, včasih pri »Balkanu«. Spal sem v hlevu in tudi pri Bavarskem dvoru, kjer sem se seznanil pri »Škrbastem Janezu« ž njim. Hodil sem ž njim k Pavlinu. Delal sem en dan, potem pa zopet tri dni nič.
Predsednik: Zakaj ste pričeli krasti?
Zupet: Zaslužil sem malo.
Predsednik: Kdaj je bila potem zopet prva tatvina?
Na potu v Zagreb.
Zupet: Šel sem v Zagreb, pri Sv/ Duhu sem kradel. V Zaprešičah sem se izdal za Edvarda Komar. Tam so me prijeli in vklenili orožniki, ki so me gnali na Kotar-sko oblast, od tam so me peljali v vojašnico. Potem sem povedal, da sem Martin Zupet. Nato so me peljali nazaj v Zapre-šiče in domov, v Brežicah sem pa ušel.
S sekiro odpiral vrata.
Dvorni svetnik Pajk: Kako ste prišli v župnišče v Velikem trgu?
Zupet: S sekiro sem zniiraj odpiral vrata, se tako lahko odpre in moč ima, tako tudi v župnišču v Velikem trgu, kjer sem odnesel uro.
Predsednik: Kam ste djali uro?
Zupet: Prodal sem jo.
Na Golem pri Želimlju .
Predsednik: Kako ste tam odprli.
Zupet; Tudi s sekiro.
Predsednik, koliko ste tam vzeli?
Zupet: »Ne vem to«, a pri-na, da je ukradel 259 kron.
V Besnici.
Predsednik: Kako je bilo v Besnici s Slugovcem?
Zupet: Tista baba je prišla, potem pa nisva mogla vzeti..
Predsednik: Ali je bilo župnišče zaklenjeno?
Zupet: Zaklenjeno.
Predsednik: Kako ste notri prišli?
Zupet: Se zasmeja: S sekiro sem odprl vrata.
Predsednik: Kam ste šli iz Besnice?
Zupet: Proti Jesenicam,
Predsednik: No, Slugovec, kako je bilo?
Slugovec: Res je bilo tako,
Nadsvetnik dr. Kočevar: Ali bi bila tudi v kaso vdrla?
Zupet: Tudi gre, samo kasa se mora položiti na tla.
Predsednik: Kdaj ste dali delat vlo-milno orodje?
Zupet: Spomladi.
Dvorni svetnik Pajk odpre o/o; ?■ vlo-milnim orodjem.
7'net: Dobro bi se rezalo s tem, če bi dobil kako kaso.
V Ajdovcu.
Tudi vlom v Aidovcu prizna, kjer je vzel 7 mm revolver.
Zupet berači.
Nepričakovano nagovori Zupet gosp. dvornega svetnika Pajka: Gospod! Ali bi ne dobili nekaj več menaže. Tako malo jo je. Saj pol hleba kruha bi žiher dal'.
Dvorni svetnik Pajk: To ne spada sem.
V Žusinu na Štajerskem.
Predsednik: Kako ste pa tam kradli.
Zupet: Godcc je bil z menoj.
Predsednik: Ali ste bili, Godcc, tam.
Godec: Da.
Predsednik: Kaj sta tam vzela?
Zupet: Denarja nisva dobila dosti. Klobase sva jedla suhe.
Zupet priznava v smislu obtožnice vlom v Kokri, v Zg. Besnici, v Potoku.
Predsednik: Na Jančem ste prerezali mrežo?
Zupet: Da, z orodjem, ki sem ga kupil v Celju. — Kamor sem prišel, sem pa vzel, tako da že več ne vem kje.
Dvorni svetnik Pajk: Ali smemo izročiti ukradene stvari ljudem nazaj.
Zupet: Lahko, saj jih tako več ne bom dobil.
Pri Fištcrju.
Predsednik: No, tam ste pa dobro opravili,
Zupet: Ona je povedala, da ie mož vola prodal. Štruklju sem dal polovico, ker bi sicer ne bil tiho. Vzel sem, potem sem pa rekel Štruklju, zdaj pa beživa. Dal sem rnu 1500 kron, on je pa dal očetu tisočak.
Predsednik: Štrukelj, komu ste pa vi dali tisočak.
Štrukelj: Zupetovemu stricu sem ga dal, ko sva od Strnisevih ušla.
Predsednik Štruklju mlajšemu: Ali jc res bilo tako?
Štrukelj mlajši: Res je bilo tako, kakor je pripovedoval.
Za pol hlebčka kruha.
Predsednik: Ali je bil Štrukelj pri Majenu?
Zupet: Ne,
Predsednik: Povejte no, če je bil tam.
Zupet: Če boste dali pol hlebčka kruha, bom pa resnico povedal.
Štrukelj odločno kliče, da ni bil pri Majcnu,
Dvorni svetnik Zupetu: V preiskavi ste trdili,da je bil zraven,
Zupet: Preiskovalni sodnik mi je rekel, du me »noter tlač«.
Predsednik: Pa sta bila dva tam. Kdo je bil?
Zupet: Ne vem.
Predsednik: Ali je bil Štrukelj zraven ali ne?
Državni pravdnik: Zakaj ste pa v pre* iskavi to rekli?
Predsednik: Po pravici povejte!
Zupet: Kaj bom pravil.
Nadsvetovalec Vedernjak: Povejte, če je bil zraven pri Majcnu?
Zupet: »Ne vem, no.« Briše si solze, »Seveda je bil.«
Štrukelj: Seveda, čc ga tako ongavite, mora že povedati.
Državni pravdnik: Štrukelj, pripoznaj-
te.
Štrukeli: Nisem nikdar kradel,
Predsednik: Saj je Zupet v preiskavi takoj to izpovedal.
Štrukelj: Zupet pa tako ni pri pravi
PamD1ržavni pravdnik: Zelo me veseli, štrukelj, ker tako drzno nastopite.
Predsednik Zupetu: Ah ste dali Štruklju samokres?
Zupet: Ne.	.	, .
štrukelj: Seveda ga mi je Zupet dal.
Zupet pritrdi, da je imel vedno nabasan samokres pri sebi.
Dvorni svetnik Pajk: Ob 4. uri se razprava nadaljuje.
XXX
POPOLDANSKA RAZPRAVA. Zupeiov stric pravi, da se je zlocmcev bal.
P Zupet prizna, da je res spravi 1240 K, ki sta mu jih dala spraviti Josip štrukelj n Martin Zupet. Denar je sprejel, ker se je
obeh bal.	.
Josipina rister
posestnikova žena, se zapriseže in izpove: Zupet in Štrukelj sta prišla in prosila jesti. Dala jima je kruha in jabolcmka Poveda-la je tudi, da je mož vola prodal. Ko sta odšla ni bilo več denarja v omari. Ukradenih ji je bilo 3000 K. Dvorni svetnik Pajk ji .z troči 1570 K.
V Besnici.
Z ozirom na roparski nastop proti župniku Pokornu v Besnici priznaZupe.da jc bilo res tako, kot je izpovrd.l tpmb Pokora.
Marija Zorman,
zaslišana kot priča, izpove da st-| stanovala Zupet in Godec pri nje, vL-ubljam na Dunajski cesti in da sta ji rekla, da gresta na Štajersko.
Zaslišanje Josipa Štruklja.
Štrukelj Josip starejši zanikava, ua bi bil kradel pri Francetu Lampertin neko kolo. Usnje je kupil od nekega Trzacana, sDravlienega je imel v kovceku, ki ga je nosil seboj. Iz C-radiške je prišel 20. marca 1914; doma ni dobil nikogar, za io je sei v Trst. Pove, zakaj da se je jezil nad orožniki: Zato, ker sem dobil lepo delo v irstu, pa so orožniki pisali v Trst, pa so me nadlegovali. Miru mi niso nikdar dali. Delal je v Trstu pri Dreherju. Lovrencu Strniši je
dal 50 K.	o/
Lorenc Strmsa
izpove, da je prodal Štrukelj očetu usnje Pozna Štruklja iz Trbovelj in iz zapora. Prvi je prišel k Strniševim Štrukelj, cez nekaj dni je pa pripeljal Zupeta, o katerem je rekel, da je bil v C-radiški zapn. _
Štrukelj: Saj smo bili ž njim v eni sobi skupaj.
Zupet tudi pritrdi Štruklju.
Tudi kolo je pripeljal Štrukelj k nam; pravi Lovrenc Strniša.
Pred umorom je bil Štrukelj večkrat pri nas, Zupet pa samo dvakrat.
Gašper Strniša izpove, da jc kupil kolo od Štruklja.	. .
Lorenc Štrukelj se ne ve spominjati, da mu je Zupet ob prvem obisku pravil, da jc nekega župnika na Gorenjskem obkra-del.
Policija v Trstu ni mogla poizvedeti, če je kupil kaj usnja od Scarlottija.
Štrukljeva žena jc tudi izpovedala, da je vlomil Štrukelj v njeno hišo, kar ta odločno zanika, češ, »če bi vlomil v svojo hišo, bi to tudi povedal, saj kaj posebnega bi se mi za to ne bi zgodilo.
Štrukelj prizna, da mu je dal Zupet 1040 kron.
Predsednik: Kako ste živeli?
Štrukelj: Včasih sem živel dobro, včasih slabo. Kradel pa nisem, tudi beračil ne.
Predsednik: Kje ste dobili revolver?
Štrukelj: Zupet mi ga je dal.
Predsednik: Kje sta z Zupetom prišla skupaj?
Štrukelj: Domov je prišel. Rad bi bil ostal pri meni. Šla sva nato k Strniševim.
Predsednik: Kolikokrat ste bili sami pri Strniševih?
Štrukelj: Tri ali štirikrat, z Zupetom pa dvakrat ali trikrat.
Predsednik: Kako vam je dal samokres.
Štrukelj: Zupet mi ga je dal in rekel: Na ga, zdaj so se nas Italijani lotili, dobro je, če ga imaš.
Predsednik: No, Zupet, ali ste mu res tako rekli.
Zupet: »Kaj še,« se smeja glasno, »midva bova šla na Italijane, imeti bi morala kanone.« (Veselost.)
Zaslišanje Lovrenca Strniša.
Dvorni svetnik Pajk: Vi ste obdolženi, da ste Štruklju in Zupetu dajali potuho.
Lovrenc Strniša: Nobene potuhe mu nisem dajal.
Svetovalec Milčinski: Ali sta kdaj prenočevala pri vas?
Strniša: Ene dvakrat.
Predsednik: Pa koštruna je kupil in vina,
Strniša: 100 kron mi je dal za koštru-ne, 20 kron mi je daroval in 20 kron je dal za vino.
Državni pravdnik: Štrukelj, ali ni Zupet pokazal pri Strniševih svojega samokresa?.
Štrukelj: Seveda ga je.
Strnišu se zdi čudno, ker je imel Zupet toliko denarja.
Dr. Ažman: Ali ste povedali svojim ljudem o teh dveh?
Strniša: O Štruklju sem povedal, o Zupetu pa ne.
Gašpar Strniša
izpove, da je bil Štrukelj trikrat, Zupet pa dvakrat pri njih. Vedel ni, da ju iščejo. Trdi, da mu je dal Zupet za nek dežnik štiri krone.
Zupet: Dal sem mu menda 20 kron.
Predsednik: Ali Vam je dal ali ne 20 kron?
Gašpar Strniša: »Se ne vem spominjati.
Predsednik: Obtoženi ste, da ste po krivem pričali pri vojaškem sodišču, da Zupeta prej ni bilo tam.
Strniša: Sram me je bilo,
Frančišek Strniša
prav:, da nvi pred umorom Lorenc o t "li d'-«?h r>; li;č povedal, kaj da st?. Štrukelj je vselej, kadar je prišel, rekel, da pride iz Trbovelj. Proti mraku je pripeljal nekega dne Štrukelj Zupeta in rekel, da je pripeljal »enga fajnga« človeka, ki je prišel iz Amerike. Zupet mu je dal 20 kron, od Štruklja je pa kupil usnje, za katero je dal 40 kron. Prizna, da je po krivem pričal pri preiskovalnem sodniku.
Frančiška Strniša
prej ni poznala Štruklja in Zupeta, Kuhala jima je, ker sta obljubila, da bosta dobro plačala. Dala sta ji 20 kron, ker je kuhala. Bila st? tam dva dni, potem sta pa šla. Prizna, da jc po krivem pričala v preiskavi. Denarja, ki mi ga je dal, teh 20 kron, ne maram. Izroči g. dvornemu svetniku 20 kron. Njen mož vstane, hiti k predsedniku in tudi on izroči g dvornemu svetniku 20 kron.
France Ilaš je patruljiral z Venetom pri Zupetu. Potrkal je; Zupet je odprl in rekel: »Ali sta prilezla: Potem se je udal. Prejšnji dan se še ni hotel udati, da sta zahajala tja.
Predsednik: No, Zupet, zakaj pa niste prej povedali, da sta zahajala k vam.
Zupet: Saj me nihče vprašal ni.
Prečita se na to izpoved Zupetove žene, ki opisuje obtoženca kot zelo surovega in nasilnega človeka.
Razprava se prekine ob pol sedmi uri in se nadaljuje v torek ob 9. uri dopoldne.
XXX
Ljubljana, 18. aprila 1916.
Razprava se nadaljuje.
Zupet streljal na orožnika Gučeka.
Dvorni svetnik:Kako je bilo pri Gra-dacu, kjer ste streljali na orožnika.
Zupet: Šel je hitro za menoj, ali se bom pustil od takega osla aretirati? Sem pa streljal nanj.
Predsednik- Tako ne smete govoriti.
Orožnik Matija Guček kot priča izpove: Na Zupeta me je opozoril čevljar Rak. Zupet je tekel pred menoj proti postaji Gradac. Ko sem sc mu približal na 15 korakov, zakliče: -»Ne hodi za menoj« in ustreli. Iskal sem ga še naprej. Zasledovali smo ga potem orožniki do Črnomlja.
UMOR PRI STRNIŠEVIH.
Štrukelj stare;ši. opisuje dogodke pri Strniševih, kjer je bival tri dni pred umorom, tako, kakor opisuje obtožnica. Pove, da je prišel tudi Zupet; ležat sta šla v kamro, če tudi so jima Strniševi rekli, naj gresta ležat na kozolec. Kar se odpro vrata, prebudim se, Orožniki so odprli vrata in vprašali, kdo da je. Kar zagrabila sta se Zupet in orožnik In-tihar. Orožnik me je sunil v roko, na to nameril v trebuh, nakar sem zagrabil za puško. Medtem je počilo trikrat. Dobil sem jo tudi po glavi, Gašpar Strniša me je udaril enkrat po glavi, enkrat po rami. Počilo je, kar se je drugi orožnik naslonil na vrata in se zgrudi. Štrukelj je nato rekel Zupetu: »Beživa!« Zupet se je pripognil in rekel: »Saj mu ne bom nič storil, samo to le mu bom pobral« in vzel je puško in torbo.
Predsednik: Od kod je streljal Zupet na orožnika?
Štrukelj: Od strani.
Zupet.
Predsednik: Zupet, sedaj pa vi povejte, kako je bilo.
( . Zupet: Saj je Štrukelj povedal, kako je bilo.
Predsednik: Kako je bilo, kolikokrat ste ustrelili na mlinarja? — Zupet odgovori:
Preiskovalni sodnik je rekel, da sedemkrat, jaz pa ne vem natančno. Streljal sem z obema revolverjema na orožnika.
Zupet pravi, da se kesa, ker ni rajši z bajonetom dregnil žandarja, kakor da je streljal. Ubiti ga res nisem mislil, saj bi bil lahko tudi drugega, ker je čepel na tleh in naju še psoval.
Predsednik: Kdo je vzel puško?
Zupet: Jaz sem jo vzel, saj sem vedel, da bo še prav prišla, Če bi jo bil tam še
imel, ko so me prijeli, bi me ne bili aretirali.
Predsednik: Kdaj ste vi vrgli puško proč.
Štrukelj: Še tisti dan.
Predsednik: Patrone ste tudi vzeli?
Zupet: Seveda, kaj mi bo pa puška brez patron.
Državni pravdnik: Ali ste merili na orožnika?
Zupet: Kaj bom meril, ko je bil tako blizu.
Dvorni svetnik Pajk prečita zapisnik o zaslišanju Zupeta pri preiskovalnem sodniku, kjer je izpovedal Zupet, da je dobro meril na orožnika, ker bi sicer lahko bil sam mrtev.
Zupet: Pugeljna, no, če bi ga ne bil, bi bil pa on mene. Padel je.
Na tozadevno vprašanje svetnika Re-gallyja končno Zupet prizna, da je nameril na orožnika,
K*»j pripovedujejo Strniševi.
Strniševi kot priče zaslišani opisujejo žiloigro pri Strniševih tako, kot to izvaja obtožnica. Hčer k orožnikom je poslal Str-nišov oče; ki je tudi ukazal ženi, da je odprl? orožnikoma. Lovrenc Strniša zanikava. da bi bil rekel Štruklju, da bi znal kovač kaj napraviti. Tudi on je rekel sestri, naj ju gre orožnikom naznaniti. Gašpar Strniša tudi zanikava, da bi bil rekel Štruklju, naj se skrije. Zanikava, da bi imel puško in da bi z njo udaril Štruklja po glavi. Gašpar Strniša pove, da jc Štrukelj udaril mrtvega orožnika po glavi.
Predsednik: Ali je Štrukelj tudi nesel puško iz hiše?
Gašpar Strniša : Res in je udaril z njo Puglja pn glavi.
Orožniški s!ražmoister Intihar
izpove glede na krvavi zločin pri Str neševih tako. kakor to opisuje obtožnica. Mislil je, da naleti orožništvo na berača; ko je mislil, da se Zupet in Štrukelj oblačita, je pa začelo pokati. »Šest krogel me je zadelo, e-i; ni prodrla. « V bolnišnici sem bil dva dni manj kot, osem tednov. Ko slroljal Zupet, sem ga držal za roko. Ko sem slabejše postajal, sem pa padel. K sebi sem prišel šele, ko so me pričele močiti ženske.
Franc Mole je bil skupaj z Zupetom in s Štrukljem v Gradiški. Zupet ga je vpraševal v kaznilnici, kje bi se dalo kaj v Moletovih domačih krajih I vlomiti. Zupetu je nato rekel, naj se i
Štrukelj ubil y Ameriki nekega policista s kamnom.
Mole: Bom pa še več povedal.
Predsednik: Kaj pa?
Mole: štrukelj je v Ameriki enega policista s kamnom ubil in zato zbežal iz Amerike. Zažgal je tudi neko hišo.
Štrukelj: Mole si kar kaj izmisli, pa piše.
Mole: Moje otroke je izkušal po-hujšati kot svoje. Jezen je pa name, ker sem ženi pisal, naj se ne pečajo otroci s Štrukljem.
Earol Dornik,
kot priča zaslišan izpove dogodek tako, kot ga opisuje obtožnica. Izpove, da Lorenc in Gašpar Strniša nista nič pomagala orožnikoma. Pove, da je prejšnji dan res videl v stranski sobi Štruklja, ki je prav plašno gledal.
Tori,
Dornikov pomočnik: Stal sem pri oknu, kjer sta ležala Štrukelj in Zupet. Videl je, kako sta v sobi zločinca vstajala; pa je počilo. Nato jc šel sam v sobo; le 8 težavo je odprl. Sem in tja so se ruvali. Enkrat je udaril Štruklja po rami. Šol je nato v Radeče po orožnike. Videl je tudi Lovrenca in Gašperja Strnišo; orožnikom nista nič pomagala.
O Strniševi rodbini
je poročalo orožništvo, da Strniševa rodbina ni na dobrem glasu, ker se je oče, dokler je bil šc mlad, rad pretepal in da tudi radi kradejo po polju.
Kam stn bežala štrukelj in Zupet. — Štrukelj prosi nizko kazni.
Predsednik: Kam sta potem šla? — Štrukelj: V hosto sva zbežala. Prenočila sva na planem. Štrukelj prosi na to za vse, tudi za Strniševe za majhno kazen, ker človek dostikrat kaj stori, potem se pa kesa.
Sodni izvcdenci.
Dr. Homan izjavi, da so povzročile krogle smrtno nevarne rane. i so samo po sebi težke. Zdravstveni svetnik dr. Schuster izjavi, da je en strel izprožil Zupet na orožnika, ko je že ležal na tleh. Sodni izvedenec dr. Homan izpove dalje, da Pugelj ni skoraj nič krvavel. Umrl je rajni Pugelj po otrpnjenju srca. Krogla, ki jc usmrtila Puglja, se ni našla, četudi so jo 1 uro iskali zdravniki.
jSoparski napad na Spreitzerja.
Zupet zanika, da bi bil on tisti, ki
ne peča s Štrukljem, ker pride sicer še i bi bil izvedel roparski napad na mli-
na vislice. Pove, da mu je rekel Štru kelj, če pride ven, bo kar žandarje z gnojnimi vilami prodrl, ker ga zmiraj preganjajo.
Štrukelj: Ni res, laže!
narja Spreitzerja. Mlinar Spreitzer zaslišan kot priča ne pozna Zupeta in Štruklja. Izpove tako, kot opisuje dogodek obtožnica.
Javna razprava se nato zaključi.
Mrli ultimat Nemčiji?
Berlin, 17 februarja. Picuter javlja iz New Yorka: Washingtonski dopisnik »Evening Post« poroča, da bo nova ameriška nota Nemčiji imela značaj ultimata. Kabinet jc že odobril besedilo note. Nota zahteva, da se Nemčija brezpogojno odpove nadaljevanju podmorske vojne, ker državam le škoduje. Vojna podmorskih čolnov naj se za vedno odpravi. Dopisnik »Associated Press« pristavlja k tej vesti, da še ni določen rok, do katerega mora Nemčija odgovoriti na ameriško zahtevo.
(Iz Dunaja poročajo, da vest še ni potrjena. Op. ur.)
rekel, da je z novim vojnim posojilom vojna do jeseni finančno zagotovljena. Govoreč o gospodarskem razvoju Ogrske je na poročevalčevo opombo, da Ogri po vojski pričakujejo nemškega kapitala v deželo, je dr. Helffii-ich rekel: »Kapital... po vojski eno, dve leti ne bo mogla nobena dežela imeti preveč kajiitala.«
VojsKa z Italijo.
ar. Mera o dnrskl moči ilvslra-Ogrske.
Berlinski dopisnik »A Vilaga« je imel razgovor z dr. Helfferichom, katerega je vprašal, kako sodi o gospodarski moči avstroogrske monarhije. Nemški zakladnik je rekel:
Monarhija se je med vojno izkazala gospodarsko in finančno bolj močno, kakor so mislili naši sovražniki. V treh vojnih posojilih je zbrala 13 miljard, kar je zelo spoštovanja vredna vsota. Če finančno gospodarski položaj in vo-jevanje monarhije primerjamo z onim pri ententi, tedaj še le vidimo, kako upoštevanja vredno je to vojevanje in pa uspeh vojnih posojil. Poročevalec je menil, da se je monarhija tedaj boljše izkazala, kakor bi bilo soditi po stanju njene valute. Dr. Helfferich je odgovoril, da je avstro-ogrska valuta že nekaj časa stalna in ne kaže gibanja navzdol. Lahko se domneva, da se v monarhiji v doglednem času nimamo bati novega padanja valute. Pa tudi nemška valuta stoji precej nizko. Po mojem mnenju stanje valute ne kaže prave slike gospodarske moči in finančnega položaja Nemčije in Avstrije. Ne vidim resne nevarnosti za nizko stanje valuto in nihče naj pravega položaja ne sodi po stanju valute, kajti edinolo uspeh vojnih posojil pokaže resnično sliko.
O splošnem finančnem položaju jei
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dnnaj, 17. aprila. Uradno se poroča :
Nič važnega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
Dunaj, 16. aprila. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana poročajo po italijanskih uradnih poročilih z dne 14. t. m.:
V	odseku Adamelle so napadli dne 11. t. m. naši drzni oddelki sovražne postojanke navzlic besnemu viharju, in sicer na skalnem grebenu Lopia Alta in Genovskega Dossona, ki se dvigajo na ledenikih 3300 metrov visoko. Dne 12. zvečer so bile vse postojanke zajete popolnoma in naši so jih okrepili. Sovražniku smo vzeli 31 ujetnikov, med njimi 1 častnika, razen tega 1 strojno puško.
V	Trentinu, na Koroškem in v gorenji dolini Fella običajni topniški boji. Vi Bovški kotlini je ponovil sovražnik v noči na 13. t. m. napade na naše postojanke v Ravnem Lazu, a smo ga zopet vrgli nazaj. Na Mrzlem vrhu je trajal sovražni napad, ki ga je pričel včeraj rano, ves dan z različnim uspehom. Naposled so pregnale zvečer naše čete z močnim napadom, ki ga je uspešno podpiralo topništvo, sovražnika za stalno iz prepornih jarkov. Na višinah se-vernozahodno od Gorice in na Kraški planoti je bilo razmeroma mirno.
Italijani priznavajo velike teiave na jugozapadnem bojišču.
»Italia« piše: Avstrijska artiljerija je te dni krepko odgovarjala na naš ogenj. Kjer smo razvijali največjo moč, tjekaj so hitro osredotočile srvoj
ogenj sovražne baterije. Če ognjena
toča, ki jc padala na nasprotne postojanke, ni bila vedno z enako ljutostjo vračana, je to v prvi vrsti zato, ker je sovražno vojno vodstvo ukazalo v prvi vrsti čuječ in trajen odpor bolj pasivne nego aktivne narave, bolj odpor čakanja in brambe, nego iniciativo in napada. Avstrijski 30-5 centimetrovci, o katei\ih se je moglo iz tega ali onega vzroku domnevati, da jih ni na teh nedostopnih pobočjih, so se zopet pojavili na svojem mestu in lahke baterije spremljajo in izpopolnujejo njihovo nalogo. Ako bi se hotele zbrati in podati težave naše vojne, bi zadostovalo malo besed. Pozicijske težave. Mi vemo, da nam stoji nasproti artiljerija, s katero naša lastna tekmuje. Vemo, da nam stoji nasproti armada, ki je nedvomno vzgojena k železni disciplini in v ozračju vojaške zgodovine in vojnih tradicij... pa mi smo močnejši, številnejši in smelejši (!). Toda sovražnik ima prednost v kakovosti tal. Ti ugodni pogoji, ki jih vživa, se potrjujejo ob vsakem večjem ali manjšem dogodku te borbe brez prestanka. Ugodne postojanke dajejo sovražnim oddelkom odporno moč in očividni napadalni duh, in sicer v večji meri, nego se to godi na drugih frontah. Vrednost gotovih postojank sovražno vojno vodstvo popolnoma umeje... V najnovejših infanterijskih akcijah se je znova potrdila vztrajnost sovražnikov v do-prinašanju žrtev, da si ne dado iztrgati niti enega jarka, iz katerega nas morejo stalno nadlegovati, ali da do skrajnosti drže one brambne postojanke, katere je narava v področju avstrijskega bojnega pasu tako bogato opremila. Smerno črto je sovražno poveljstvo z največjo žilavostjo držalo ... Dejansko ve naše vojno vodstvo le predobro, da je nekaj naših postojank ne-vzdržljivih.
Italijanska cenzura poostrena.
Lugano, 17. aprila. Italijanska cenzura se je vnovič poostrila. Milanskih večernih listov ne spušča več v Švico in pregleda celo doslej vsake cenzure prosti uradni list kraljestva.
RumunsKo-nemšKa irgovska pogodbo.
Bukarešt, 17, aorila. (K. u.] »Vittori-uh< prinaša besedilo nemškorumunskega dogovora o izmenjavi blaga. V mejah možnosti si bosta obe državi medsebojno dovoljevali izvoz enega blaga, ki ga lahko pogrešata, ravno tako si bosta tudi medsebojno dovolile olajšave glede prevoza. Kompenzacije so odpravljene. V Berlinu in Bukareštu se ustanovita dve pisarni, ki bosta urejali promet. Da se olajša prevoz blaga, se 1. maja v sporazumu z ogrsko in avstrijsko železniško upravo upelje posebna železniška služba med Nemčijo in Rumunijo. Vojni material ni trgovsko blago v smislu tega dogovora. Vsak dan pride v Rumunijo 35 do 40 vagonov z nemškim blagom, ki bodo vozili nazaj rumunsko blago, pa ne pšenico.
Pariško časopisje o rumunskonemškem dogovoru.
Bern, 17. aprila. (K. u.) »Temps« prinaša izjavo visoke rumunske osebnosti, da ima pogodba samo značaj nekega gospodarskega modus vivendi in ne izpre-meni prav nič na političnem naziranju rumunske vlade. »Petit Parisien« objavlja to izjavo, pa pravi, da je pogodba vendarle značilna.
Ententa bo vprašala v Bukareštu.
Ženeva- 17. aprila. »Journal des De-bats« poroča, da bodo ententine vlade v Bukareštu vprašale po pričakovanih učinkih rumunskonemškega dogovora, da se zavezniki lahko pouče o temeljih interesne vzajemnosti med Nemčijo in Rumunijo,
Rszdor v Fiiipescujevi stranki.
Budimpešta, 15. aprila. Bukareški »Steagul« javlja: 23 poslancev Filipe-scujeve stranke je podalo Marghiloma-novi stranki izjavo, da izstopijo iz Fili-pescujeve stranke in pristopijo k Mar-ghilomanu.
Rusija ni zaprla meje proti Rumuniji.
Petrograd, 14. aprila. (K. u.) Petro-grajska brzojavna agentura razglaša: Nemško časopisje je prineslo vest, da je Rusija preklicala vsa izvozna dovoljenja za Rumunijo. Pooblaščeni smo prav odločno zavrniti te napačne vesti, ki hočejo slepiti javno mnenje v Rumuniji.
TorCijo v vojski.
Turško uradno poročiio. Carigrad, 17. aprila. »Agence tel. Milli«: Iz glavnega stana se poroča:
Iraška bojna črta. Nobene izpremembe.
Kavkaška bojna črta.
V odseku doline Čoruh na levem krilu krajevni boji. V ostalih odsekih nobene izpremembe.
Dne 14. aprila je preletelo neko sovražno letalo, ki je priletelo iz smeri Enos, nad Odrin in vrglo dve bombi brez vsakega učinka. Nek naš poizvedovalni oddelek jc napadel na obrežju Sueškega prekopa nek sovražni oddelek in ga prisilil, potem ko je izgubil pet mrtvih, da je zbežal.
Angleški letalci nad Carigradom in Odrinom.
London, 16. aprila. (K. u.) Admiralite-ta naznanja: 14. aprila zvečer so poletela tri pomorska letala nad Carigrad, kjer so metala bombe na tovarno za smodnik in na letalsko lopo. Drugo pomorsko letalo je obiskalo Odrin in metalo bombe na železniško postajo. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana. Poletna pot v Carigrad in nazaj jc znašala 300 milj. Vreme je bilo iz-prva lepo, potem sc je pa izprevrglo v veter, dež in nevihto.
Trgovski Hmm med Mmm in M-sirilo.
Bukarešt, 16. aprila. i^K. u.) »Dimi-neata« poroča, da sc v kratkem sklene tudi z Avstrijo podobna pogodba kakor med Nemčijo in Rumunijo. List poudarja, da vlada taji, da bi ta dogovor imel kak političen pomen.
Prilisu eoleoie m Grško.
Enienta bo vztrajala pri svoji zahtevi glede grških železnic.
Frankobrod, 16. aprila. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Aten: »Nea Hel-las« prinaša razgovor z angleškim poslanikom sirom Elliot, ki je izjavil, da bodo zavezniki vztrajali pri svoji zahtevi, da se srbske čete prevažajo po grških železnicah. Drugače žal ni mogoče postopati. Srbske čete bodo na ladjah prepeljali v Patras, odkjer jih z železnico preko Pireja—Larissa spra-vijo v Katerino, kjer jih zopet prepeljejo na polotok Kalcidice. To je sicer mnogim Grkom silno neljubo, pa ne sme se pozabiti: Če bi grška vlada nemške podmorske čolne tako zasledovala, kakor bi jih morala, tedaj bi iz njene strani ne izvirala tista nevarnost, ki sedaj zaveznike nujno sili, da si za srbske čete izberejo pot po suhem. Zavezniki se tudi tekom večmesežnega »bivanja« na grških tleh niso dotaknili grške suverenosti.
Ententa bo s silo zasedla grške železnice.
Lugano, 17. aprila. »Corriere della sera« poroča iz Aten: Računati se mora z možnostjo, da se ententa s silo polasti železniške črta Patras—Atene— Larissa, da obvlada položaj in grško vlado prisili k odstopu.
Ententa izganja grške orožnike.
Kolin, 14. aprila. »Koln. Ztg.«: Solunske vesti pravijo, da ententa s silo izganja vse grške orožnike iz vasi na meji. Pred očmi prebivalstva jim jemljejo orožje in jih pošiljajo z vojaškim spremstvom v notranjost Macedonije. Grška vlada je orožnikom ukazala, naj se z meje vrnejo v Solun.
Grški prestolonaslednik na potovanju.
Curih, 17. aprila. Grški prestolonaslednik je na svojem potovanju v Berlin dospel v Curih.
Ententine čete v Solunu.
Ženeva, 17. aprila. »Temps« javlja iz Aten: Poročevalec »Nea Himeva« je imel razgovor z ministrskim predsednikom Skuludisom, ki je rekel: Ententa je že pred nokaj dnevi začela odpravljati solunske Čete. Pripomniti pa moram. da se gre le za solunsko posadko in nikakor ne za čete, ki stoje v naprej potisnjenih postojankah. Ravno nasprotno je armadno vodstvo entente na raznih oddelkih fronte ukazalo prodirati v zahodni smeri na grško ozemlje. Naše ljudstvo pp često pritožuje, da ententa ne spoštuje določil mednarodnega prava; zato bomo vladam poslali protestno noto.
Nastop proti Venizelistom v Atenah.
Atene, 16. aprila. (K. u.) Reuter: Na drugi politični konferenci Venizelistov, ki se je vršila danes v odprtem gledališču, je prišlo do resnih dogodkov. Ko je predsednik Negro Ponte predstavil govornika So-foulisa, je nekaj ljudi med občinstvom klicalo: »Živio kralji« Sledili so streli v zrak in nastala je panika. Razvil se je pretep, v čemer je nastopila policija. Gledišče je bilo obkoljeno in zaprli so veliko Venizelistov.
i Haročaite ..Slovenca."
Vojska z Rosi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 17. aprila. Uradno se poroča:
Ob gornjem Sere?« so naše poljske stražo odbile ruski simek. Sicer nič
novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml,
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 17. aprila. Veliki glavni stan:
Rusi ka:*ejo ob mostišču pr! Dvinsku živahnejše delovanje.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 14. aprila. Okoli mostišča Uexkull artiljerijski boj.
Zvečer 12. aprila so Nemci skušali napasti med jezeroma Swenten in II-sen, bili so pa odbiti. Po artiljerijski pripravi so Nemci napadli v istem odseku, pa so bili zopet vrženi nazaj in so pustili veliko število mrtvih in ranjenih pred našimi jarki. — Sovražna artiljerija je razvijala živahno delovanje pri jezeru Niačziol in dalje severno, prav tako pri Naroškem jezeru in severno od Smorgona. — Pri kolodvoru Losovika, 35 km vzhodno od Postavov, je naša artiljerija sesirelila sovražno letalo, ki je padlo na tla pri trgu Glu-bokofe, 55 km vzhodno od Postavov.
Galicija. Pri Tribučkovcih (6 km jugovzhodno od Bučača) smo odbili sovražni napad. Pri izlivu Stripe so naše čete zasedle »Grob popov« imenovano višino in jai?ke dalje južno od tam. Dva sovražna protinapada sta bila z velikimi sovražnimi izgubami odbita. Po došlih poročilih smo ugrabili v tem boju več kot sto ujetnikov, med njimi pet častnikov.
Dne 12. aprila so na našem levem krilu pri Chotinu naši letalci prisilili sovražno letalo, ki je priletelo iz smeri od Bojana, da se je moralo vrniti. Istočasno se je drugemu sovražnemu leta"u posrečilo priti clo Z\vonicz ob Dnjestru, nasproti Chotinu, in vreči pet bomb, ki so ranile stražo Anatolija Post\vanes. Ko je car, ki je nadzoroval čete šest vrst severno od Zwanicza, o tem zvedel, je podelil ranjencu Jurjev križ 4. razreda.
DUMA ODGODENA.
Petrograd, 16. aprila. (Kor. ur.) S cesarskim ukazom sta odgodena duma in državni svet do 31. maja.
OSNOVANJE GALIŠKE STAVBNE DRUŽBE.
Iz Krakova se poroča po tamošnjih listih, da se je osnovala po galiških bankah v družbi s Kreditnim zavodom za trgovino in obrt in Anglo banke ga-liška stavbna družba, ki si je zadala nalogo, da zgradi iznova razrušena javna in privatna poslopja. Glavnica iznaša za sedaj 10 milijonov kron. Ustanovni zbor se bo vršil v Krakovu.
VERSKI PREPIRI V RUSIJI.
Iz Krakova se poroča po kijevskem dnevniku, da so izročili poljski člani dume, ki se nahajajo še v Rusiji, ministrskemu predsedniku Sturmerju spomenico glede omejitve božje službe katoliško Cerkve, ki še vedno velja v Rusiji, in glede zapostavljanja katoliča-_ nov. Navzlic ponovnim obljubam, da se" odpravije te omejitve, se do danes ni storilo ničesar. Ministrski predsednik Sturmer je ukazal načelniku bogosluž-nega oddelka Pietkiewiczu, naj mu v treh dneh poroča o pritožbah v spomenici. Kakor izve sedaj peterburški list »Den«, je označilo rusko notranje ministrstvo zahteve poljskih članov dume kot nesprejemljive, ker bi zlasti odstra-njenje »ruske« vere ogroževalo osnovne principe Rusije in izpremenilo ves značaj notranje Rusije, spravilo v nevarnost tudi ruske narodne težnje.
Boji na zinili.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 17. aprila. Veliki glavni stan:
Na fronti nobenih posebno važnih dogodkov. Pri Pervyse (Flandersko) so naši obrambni topovi sestrelili sovražno letalo še za belgijsko črto in je nato z artiljerijskim ognjem razrušili.
Nadporočnik Berthold je severozahodno od Peronne sestrelil svoje peto sovražno letalo, angleški dvokrilnik. Voditelj istega je mrtev, opazovalec težko ranjen.
Vrhovno vojno vodstvo.
Angleško uradno poročilo.
London, 15. aprila. Uradno. Sovražnik jc včeraj večkrat z ročnimi granatami napadel naše vdrtine pri St. Eloi, pa je bil odbit in je danes v soseščini Ouarriesa in nasproti Ilulucha razstrelil pet min. Napiuvliena ikoda
je popolnoma brezpomembna. Pri Ca-baretu Rouge, Mametzu in Forcouriu obojestransko delovanje z minami. Artiljerija je delovala pri Thietival Mou-clii, ob gozdu Souchez, pri Bouvigny, pri Wytschaete in St. Eloi. Uspešno smo obstreljevali Aunay in jarke severovzhodno od reke Douve.
Francozi napovedujejo nove napade pri Verdunu.
Genf, 17. aprila. »Agence Havas« poroča: Danes je tretji razmerno mirni (lan pri Verdunu. Sovražna pehota ostane kakor februarja in marca tudi sedaj nekaj dni v svojih strelskih jarkih, da se pripravi za nov napad. Mccl tem časom pa obstreljuje sovražna artiljerija naše postojanke na obeh straneh Moze.
Razširjena angleška fronta sin Francoskem.
Reuter poroča, da so Angleži zapadnem bojišču zadnji čas prevzeli velik kos fronte, ki so jo doslej držale francoske čete. Na ta način so postale proste znatne francoske moči, ki so jih zelo dobro porabili na drugem mestu fronte. Angleži imajo sedaj zaseden približno četrti del francoske fronte, ki se razteza v nepretrgani črti od Yscio do Somme.
Izza kulis pariške konference.
»Pesti Hirlap« priobčuje baje iz zanesljivega ženevskega vira došlo vest, o predzgodovini in dogodkih na pariški konferenci. Po teh vesteh jo bilo najte-žavneje, pridobiti k udeležbi Rusijo. Na kpnferenci sami je prišlo med As-cfuithom in ruskim delegatom Silin-skim clo mučnih prizorov. Asquith je poudarjal, cla se mora odločiti usoda Evrope v Evropi sami in da morajo zato ruske armade izdatneje nastopati v Evropi. Nato je izjavil Silinski v imenu ruske vlade, Rusija ne more trpeti, da bi se ji določala siraieciifa ob Temzi in na zeleni mizi. Angleška in Francoska bi bili morali spoznati že .davno, da se zmage ne izvojujejo z diplomatič-nimi spisi, temveč s krvjo in železom. Sploh odklanja vsak vojaški nasvet od one strani, ki doslej ni prinesla dokaza, da vojaško nailkriljuje druge. Rusija se ne more bojevati le pred domačimi durmi kakor Angleška. Ona se bori, kjer se ji zdi koristno in kjer more priboriti si kaj.
Astfuith je odvrnil, Angleška je žrtvovala ogromno za Rusijo. Uvedla bo celo splošno vojno dolžnost. A Silinski ga je zavrnil, Angleška se bori za svoie napake, Rnslja za pravice. Angleška bi se bila lahko ognila splošni vojni dolžnosti, ako ne bi bila zasledovala tako nesrečne orijentne politike. Srbski pogin je angleška napaka, ker njena diplomacija ni vedela ovreti pristopa Bolgarske k osrednjim državam. Tudi nesrečna solunska pustolovščina gre Angleški na rovaš. Debata, katere sta se udeležili Srbija in Francoska v prilog Rusiji, Italija in Belgija pa na angleški plati, je bila tako burna, da so jo morali prekiniti.
Da mi prepuščamo »Hirlapu« odgovornost za resničnost teh poročil, pov-darjamo še enkrat.
Anglija ustavlja premog za Angleško.
Kolin, 14. aprila. »Kolnische Ztg.« poroča 13. t. m. iz Aten: Zunanji urad je grškemu poslaniku v Atenah sporočil, da bo Angleška, ker ji ni mogoče ustreči vsem nujnim željam po premogu, dajala prednost tistim ladjam, ki imajo za Angleško in njene zaveznike ugodnejšo vožnjo. Čeprav Angleška želi grški trgovski mornarici dovoliti vse mogoče olajšave, vendar mora z obžalovanjem splošno ustaviti premog onim ladjam, ki se ne zavežejo, da se vrnejo na Grško.
Novačenje na Angleškem.
Otava, 16. aprila. (K. u.) Ministrski predsednik Sir Robert Borden je odgovoril deputaciji iz vseh okrajev v deželi poslanih zastopnikov, ki je zahtevala, naj se uvede kakorkoli že službena doižnost, da je pridobljenih že nad 300.000 mož in se temu pridružuje vsak dan še 1000 novincev. Vlada raz-motriva načrt, kako bi se preprečilo, da bi se industriji ne kratili delavci. Hkrati skrbi, da doseže višek v izdelovanju municije.
Holandska nota proti angleški poštni tatvini.
Haag, 15. aprila. (Kor. ur.) Z ozirom na angleško in francosko vladno spomenico o zaplcnitvi prekomorske pošte je holandska vlada 11. t. m. obema vladama poslala precej enaki noti, v katerih izjavlja, da holandska vlada za ovojno pošto ni nikdar zahtevala predpravlc, ki jih konvencija iz 1. 1907. priznava pismeni pošti. Možnost, da se v vojnih časih konterbandno blago pošilja s pošto, je obstojala že leta 1907. in kliub tt»mu jc mirovna konferenca
priznala njeno nedotakljivost. Nadalje nota protestira proti zaplenitvi priporočenih in vrednostnih pošiljatev, ki so jih holandski lastniki poslali v severno in južno Ameriko, na Špansko, Portugalsko in Japonsko. Holandska vlada pričakuje, da se ji te poštne pošiljatve vrnejo in si pridržuje pravico zahtevati odškodnino za izgubo, ki bi holand-skim lastnikom teh pošiljatev nastala vsled nezakonitih odredb angleških oblasti.
Kardinal Mercier ni še odgovoril.
Bruselj, 17. aprila. (Kor. ur.) Pariški »Journal dcs Debats« objavlja dozdevni odgovor kardinala Merciera na pismo belgijskega generalnega guvernerja z dne 15. marca. Francoski uradni brezžični brzojavi pravijo, da se gre za drugo pismo, ki se je pred dvema tednoma v prepisu na skrivaj širilo v Bruslju. Že takrat smo poročali, da na pristojnih nemških mestih o takem kardinalovem pismu ničesar ne vedo. Na vprašanje izvemo, da do danes še ni dospel odgovor kardinala Merciera.
Berlinski seslanelc.
V Berlinu sc ni govorilo cd odločilnih vprašanjih?
Kolin, IG. aprila. »Kolnische Ztg.« iz Berlina: Obisk barona Buriana je veljal razgovoru o vseh visečih vprašanjih, kakor se to med vojno redno dogaja med vodilnimi državniki zavezniških držav. Na razgovoru, ki se je zelo zadovoljno končal, ni bilo kako odločilno vprašanje prav nič na programu. — Berlinski dopisnik »Frankf. Ztg.« pa
I pravi: Iz Dunaja prihajajoča in v ta-mošnjih poučenih krogih nastala domneva, da je ta obisk v zvezi z zadnjim kanclerjevim govorom, je prav verjetna, kajti kar je kancler namignil o vojnih ciljih na vzhodu, je prav izrecno kazalo na skupnost naših interesov z interesi naše avstro-ogrske zaveznice.
Novo ententino pomorsko »pravo«.
Pariz, 15. aprila. (K. u.) Uradni list prinaša dopolnilne odredbe k ukazu z dne 6. novembra 1914 o uporabi londonske deklaracije. Ukazu je priloženo poročilo, da je ententa z zavezniki »spoznala za potrebno, zaplenjenju podvrženo blago natančnejše ugotoviti samo z dejstvom njihove namembe in dovoliti odvzetje ladij, ki prevažajo v ne-blokirana pristanišča za blokirana pristanišča namenjeno blago.
Resne posledice podmorske vojske.
Lontion, 15. aprila. (K. u.) Mornariški dopisnik »Morningposte« označuje uničenje trgovskih ladij kot najresnej-šo posledico vojne, v koliko zadeva Angleško. Položaj bi se utegnil izresniti, ako bi izgubivali ladje dalje v enaki meri. Neizogibno potrebno je, da se grade nove ladje. Najmanj milijon bru-toton je potrebnih v pokritje izgubljenih ladijskih prostornin.
Potopljene ladje.
London, 17. aprila. (K. u.) Agentura Lloyds poroča: Norveški parnik »Glen-doon« je bil potopljen z ognjem iz topov.
ffeoboroženi britanski parnik »Harrovi-np« je bil potopljen.
Pariz, 17. aprila. (K. u.) »Temps« poroča: Ribiško ladjo št. 24 iz Trouvilla je potopil nemški podmorski čoln s streli iz topov.

prečni donos iz daljše vrste mirnih let, pri posameznih osebah pa se z ozirom na amnestijo za dobo, ki leži pred novelo osebnodohodninskega davka iz 1. 1913, v interesu davčnih zavezancev ni vzelo vpoštev let, ki padejo pod amnestijo, kar se pa lahko zgodi, če davčni zavezanec sam zahteva. Davek je izmerjen po stopnjah. Pri družbah začne z 10%, pri posameznih osebah s 5% in pride pri družbah do 35%, pri posameznih osebah pa do 45%. Efektivna večja obremenitev posamezne osebe znaša n. pr. pri večjem dohodku 10.000 K 5%, pri 50.000 K 13%, pri 100.000 K 19.5%, pri 200.000 K 27.2%, pri 500.000 K 33.9% in raste potem do največ 45%. — Pri družbah je bilo treba upoštevati, da morajo že sedaj plačevati 10% pridobninski davek, ki se z dokladami tako zviša, da so obremenjene z 20 do 30% in pri višjih dokladah še z višjimi odstotki. Zato je bilo to treba upoštevati, ker osebna dohodnina jc prosta doklad. Če se je tedaj rentabiliteta kake družbe zvečala za 5%, tedaj bo plačala 10% od več donosa, pri 10%—12.5% pri 20%—17.5%, pri 100% približno 31%, pri 300% približno 33.75%,
Višji donosi pri družbah so do 10.000 K davka prosti, pri posameznih osebah večji dobički do 300 K. Sicer pa se cesarska naredba na šibkejše ozira s tem, da pri družbah cloumeva, da iz-nnša normalna najnižja rentabiliteta 6%, posamezne osebe pa 10.000 K najmanjšega dohodka in sicer tako, da sc v vsakem slučaju, če povprečna rentabiliteta mirovno dobe ne znaša 6% ali dohodki v tem času ne dosežejo 10.000 kron, davku podvržen le oni več, kar je čez to najnižjo mejo.
Višjih dohodkov zasebnih nastav-Ijencev sc ni moglo popolnoma izpustiti, ker so se ravno pri njih med vojno dohodki tako zvišali, da daleč presegajo vsa pri javnih uradnikih možna povišanja.
Novi davek pa ne obseže dedščin v polni meri ampak obdavči samo pravo zvišanje dohodkov v primeri s dohodki, ki so se v mirnih časih dosegli iz ded-ščine. Davek na vojne dobičke se niti pri odmeri tega davka, niti pri pridob-ninskem, niti pri osebnodohodninskem davku ne sme odpisati.
V četrtem poglavju cesarske naredbe so podane izjeme, ki naj služijo v to, da sc vojne dobičke zagotovi za.to vojno obdavčenje in razun tega imajo tudi namen pospeševati finančno smer družb za čas gospodarskega retablira-nja po vojni.
izda norafiia.
I!
Dunaj, 18. aprila. (Kor. ur.)
Državni zakonik in »Wiener Ztg.« prinašata cesarsko naredbo z dne 16. aprila, ki uvaja izreden davek na višje poslovne dobičke družb in večji dohodek posameznih oseb (davek na vojne dobičke).
Podobno kakor v drugih državah fee izredno obdavči dobiček, ki so ga v {vojnih letih dosegle družbe in posamez-pie osebe preko normalnega dobička. iNovemu davku bodo pri družbah podvrženi višji donosi, pri posameznih osebah pa višja dohodnina, kar se je doseglo med vojno in sicer v primeri z normalnim gospodarstvom pa naj si bo vsled vojne ali iz drugih vzrokov. Med obema skupinama davčnih zavezancev ie razlika v tem, da je pri posameznih osebah za izmero davka merodajna absolutna višina višje dohodnine, dočim je pri družbah z ozirom na važnost, ki jo ima kapital za ustvarjanje donosa, davek zgrajen na načelu rentabilitete, kakor je to izraženo v vladni predlogi iz l. 1911 o izpremembi zakona o osebni dohodnini. Za primerjalno podlago se bo pri družbah sploh jemalo nek pov-
Budimpešta, 17. aprila. Magistrat glavnega mesta je izdal oglas, po katerem se morajo vsi črnovojniški zavezanci letnikov 1866 do 1897 v svrho ponovnega popisa, prebiranja in vpoklicanja tekom 24 ur zglasiti in priti k naborom, ki se bodo vršili od 16. maja do 24. junija. Drugi oglas magistrata poziva vse tiste, ki so bili spoznani kot sposobne za vojaško službo a so bili od aktivnega službovanja oproščeni, da pridejo h kontroliranju k pristojnim okrajnim uradom od 4. do 12. maja,
Dunaj, 17. aprila. (K. u.) Da se že sedaj zagotove perijodična nadomestila za armado na bojišču za poznejše termine, bo izšla prihodnje dni odredba za nova črnovojniška prebiranja rojstnih letnikov 1897 do 1866. K temu prebiranju bodo morali priti vsi črnovojniški zavezanci omenjenih letnikov brez ozira na to, če so bili že prej podvrženi prebiranju ali če so se žc odzvali dolžnosti prebiranja. Prebiranje se bo vršilo od 22. maja do 29. julija 1916. Sposobnim spoznani pa najbrže ne bodo vpoklicani, dokler ne bo žetev v glavnem končana. Drugemu pozivu pripadajoči se bodo tudi sedaj vporabljali v zaledju in etapskem ozemlju.
Srbski prestolonaslednik na poti k svojim četam.
Rim, 17. aprila. (Kor. ur.) Srbskega prestolonaslednika Aleksandra so pri dohodu v Rim sprejeli srbski diploma-tični zastopniki pri Kvirinalu in Vatikanu in zastopniki italijanske vlade. Po deseturnem bivanju je odpotoval preko Brindisi na Krf ali v Solun.
Genadijev izpuščen na svobodo.
Budimpešta, 16. aprila. »Pester LI.« poroča iz BukareSta: Neka sofijska vest poroča, da je bivši minister Genadiev izpuščen na svobodo in ga je nato sprejel ministrski predsednik Radoslavov.
Boji v Mehiki.
San Antonio (Texas), 17. apr. (Kor. ur.) Reuter: Poveljnik 10. konjeniškega polka, ki je, kakor sc sodi, severno od Parrala odrezan, je naprosil glavni stan, naj pošlje takoj letalo, ker mora podati važno poročilo o dogodkih po porazu v Parralu.
Mm se noje soške fronte.
St. Gallen. V noči od 13. na 14. aprila so se uprle italijanske čete na Um-brailn, ker so jih hoteli premestiti na soško fronto. Mnogo italijanskih vojakov je ušlo preko meje v Švico, prej pa so izstrelili ves smodnik.
Velik viHor nn ilirskem.
Budimpešta, 17. aprila. (Ogrski dop. urad,) Orkanu podobni vihar, kateri divja v glavnem mestu in njegovi okolici že od včeraj, je povzročil mnogo škode, izruval drevesa, odnesel strehe s hiš in je posebno sadovnjake in vrtove zelo opustošil. Mnogo oseb je bilo vržnih na tla in so zadobilc poškodbe. Tudi iz pokrajine se poroča o škodi, povzročeni od orkana posebno iz južne Ogrske, kjer je bilo poškodovanih zelo veliko brzojavnih in telefonskih naprav.
nevne novice.
Baron Burian pri cesarju. Dunaj, 18. aprila. (Kor. ur.) »Fremden-blatt« poroča: Cesar je sprejel včeraj zunanjega ministra barona Buriana v poldrugourni avdienci. Burian se je v nedeljo vrnil iz Berlina na Dunaj.
-f Grof Chorinsky sekcij ski načelnik v notranjem ministrstvu. Uradno se poroča: Nj. ces. in kr. Apostolsko Veličanstvo je imenovalo z Najvišjim odlokom z dne 16. aprila t. 1. dvornega svetnika pri deželni vladi v Ljubljani Rudolfa grofa C h o r i n s k e g a za sekcijskega načelnika v notranjem ministrstvu.
-j- Kranjska deželna banka v Ljubljani sprejema priglasitve na četrto vojno posojilo. V svrho podpisovanja vojnega posojila daje tudi hipotekama posojila. Natančnejša pojasnila daje banka strankam brezplačno.
Notranjega ministra princa Hohenlohe je izvolila občina Nerežišče na otoku Braču v Dalmaciji svojim častnim članom.
-j- Bel kruh na Ogrskem. Iz Budimpešte poroča kor. urad, da je mestni magistrat razglasil, da smejo peki od 17. aprila dalje peči bel kruh za splošno porabo in ga proti krušnim kartam prodajati. Peki bodo odslej dobivali eno tretino moke za bel in dve tretini za temnejši kruh. Kilogram belega kruha bo veljal 60 v, temnega 48 v.
—	Policijsko ravnateljstvo za Bosno in Hercegovino se je ustanovilo te dni v Sarajevu. Za ravnatelja je imenovan namestni načelnik ogrske mejne policije Emerih Homer. Podtajnik Tivasiuk obdrži vodstvo kriminalnega urada.
—	Razpuščeno hrvatsko akademsko društvo. Kakor se poroča, je razpustila politična oblast staro hrvatsko akademsko društvo »Velebit« v Ino-mostu.
—	Dunajski krojaški mojstri so
cene za svoje delo zvišali za 50 odstotkov.
Najlepše darilo za god, za Veliko noč, Božič, Novo leto, za rojstni dan itd. so kvarteti narodnih pesmi! Cena 1 K 50 v., v platnu 1 K 80 vin. Dobe se v vseh knjigarnah.
Važna avstrijska iznajdba na polju
letalstva. Dunajčanu dr. Rajmundu Nimfuhr se je posrečilo izumiti letalo, ki je varno pred izvrnitvijo in pred padcem in more plavati v zraku. Sestav se opira na ptičji lčt in letalo je napravljeno na jadra. Dr. Nimfuhr je dobil na merodajnih mestih denarno podporo, da uresniči svoj načrt; sedaj mu je pa ponudila nemška plinska in industrijska družba, da pod njegovim vodstvom na lastne stroške zgradi model novega letala. Dr. Nimfuhr jc ponudbo sprejel.
LfuliilansKe novice.
lj Predavanje za starše. Sinočnje predavanje gosp. dež. šol. nadzornika dr. M. Opeka jc privabilo množico očetov, mater, vzgojevateljic in vzgojeva-tcljev, tako da je bila velika šentjakobska cerkev zopet nabito polna poslušalcev. V poljudnih, pa markantnih besedah je g. govornik priporočal staršem, naj podpirajo šolo tudi s tem, da vzgajajo svoje otroke za delo, ki naj sc pa loči v potrebno, koristno in prijetno. Z obljubo, da namerava predavanja o vzgoji ob pripravnih prilikah še prirejati in s prošnjo, da ostanejo starši istim tudi v prihodnje naklonjeni, je zaključil prva dva roditeljska sestanka. Gotovo se pridružujejo vsi poslušalci oni gospej-materi, ki je po predavanju šla v zakristijo ter so g. govorniku s solznimi očmi zahvalila za
podane misli in nasvete, rekoč: Matere so Vam hvaležne. Gospod dež. šolski nadzornik dr. M. Opeka ima lahko prijetno zavest, da si je izbral pravo pot pot, stika šole s starši — pri delu za versko-nravno vzgojo slovenske mladine. Gotovo bo to rodilo najboljših uspehov, ki mu bodo najlepše plačilo za ves trud. Več o predavanju še izpre-govorimo v sobotni številki.
lj Brušivo »Pripravniški dom« bo imelo svoj občni zbor 30. aprila ob %12. uri v I. nadstropju lvat. Tiskarne. K obilni udeležbi vabi — odbor.
lj Otroškemu zavetišču Deželnega pomožnega društva za bolne na pljučih, ki je bilo dosedaj nastanjeno v Metelkovi ulici št. 5, se jo dne 8. februarja nenadoma odpovedalo stanovanje, ker se rabi v vojaške namene. Društvo je prišlo s tem v največjo zadrego, ker ne more dobiti drugega primernega stanovanja. Za otroško zavetišče, v katerem so nastanjeni le zdravi otroci ogroženih rodbin, rabijo se tri večje sobe s kuhinjo in če le možno vporabo vrta v zdravi legi na periferiji mesta. Društvo bi bilo tudi rado pripravljeno, vzeti v najem majhno hišico z vrtom, ki bi bila pripravna v ta nameri: Vsakdo, ki v6 za kako primerno stanovanje, ki bi bilo že s 1. majem na razpolago ali za pripravno majhno hišico, se prosi, da to obratno sporoči Deželnemu pomožnemu društvu za bolne na pljučih v Ljubljani.
lj Sladkorne prcjemnice za mesec, april se izdajajo trgovcem, obrtnikom in zavodom le še jutri, dne 19. t. m. od 10. do 12. ure dopoldne tam kakor vselej. Prihodnja izdaja bode v sredo, dne 3. t. m. ob isti uri in istotam.
lj Oddaja mlevskih izdelkov iz prosa. V smislu razpisa notranjega ministrstva z dne 3. aprila 1916, št. 15.148, se mlevski izdelki iz prosa lahko prodajajo oziroma kupujejo brez krušnih kart, odnosno krušnih odrezkov.
lj Pozor! Trgovci in obrtniki se opozarjajo, da je danes rok dolžnosti naznanila za usnje, kožo, kožice in stro-jila. Naznanilo je poslati priglasišču za usnje v c. in ki-, vojnem ministrstvu (Ledermeldestelle in k. u. k. Kriegs-ministerium, Wien III, Vordere Zoll-amtsstoasse 3).
lj Iz ruskega ujetništva se vrača v domovino rezervni poročnik domobr. pešpolka št. 27 in profesor na ljubljanski I. državni gimnaziji gospod R u -dolf Grošelj, sin vpok. poštnega nadkontrolorja J. Grošelj v Ljubljani. Poročnik Grošelj je bil 21. avgusta 101 i na severnem bojišču težko ranjen ter ujet. Rusi so ga najprej spravili v neki sanatorij v Lvovu, od tam v Kijev, Moskvo in končno v Samaro, odkoder so ga sedaj kot invalida v zamenjavo poslali preko Švedske v Avstrijo. Profesorju Grošlju so morali na Ruskem odrezati desno roko pri komolcu; z energičnim vežbanjem se je sčasoma tako izuril kot levičar, da opravlja z levico vsa dela kakor z desnico. Poročnik Grošelj jc bil medtem tudi odlikovan za svoje hrabro obnašanje pred sovražnikom.
lj Izgubila se je na potu od trgovine Schneider & Verovšek do glavne pošte srebrna moška verižica z dvema obeskoma (ruska krogla). Pošten najditelj naj jo odda proti odškodnini na državni policiji.
Primorske novice.
Iz Mirna. Dne 4. aprila je bil za nas hud dan. Cela občina je bila hudo obstreljevana, več hiš zadetih v polno. Tudi 4 civilni ljudje so bili ranjeni. —- Posebno naše priznanje zasluži naš pismonoša Bazilij Štanta, ki neumorno in pogumno vrši sedaj svoj težek in nevaren posel. Danes je bilo najhujše gromenje topov in vendar je kukavica pričela sredi topovskega ognja prav nemoteno svojo pesem. Ima tudi korajžo.
Iz Gorice. V ulico Morclli so padle štiri granate naenkrat; dve osebi sta lahko ranjeni. Tudi okrog tovarne za vžigalice jo padlo veliko granat. Krog 11. ure dopoldne je udarila granata na njivo blizu slovenske kmetijske šole, kjer je delala poscstnica Alojzija Pod-beršič s Tržaške ceste in njena 141etna hčerka. Mater je granata na mestu ubila, hčerko pa močno ranila v nogo. Drugi delavci na polju so ostali nepoškodovani. — Na Travniku je udarila granata v trotoar in sc zarila v zemljo, a ni eksplodirala. — 12. aprila. Danes je;bilo precej mirno, le nekaj zrakoplovov je krožilo nad mestom.
Mul izkazi izgon.
Ia seznama izgub št. 405. Stotnik Ef-fenbcrger Henrik, 7. lov. bat., 2. stot., mrtev (25. jan. do 29. febr. 1916); kadet En-
gclsberger Viktor, 47, pp„ Krško, 1891, ranjen in ujet; kadet Šinkovec Ludvik, 47.
pp., 6. stot., Trnovo, ujet; kadet Trušno-vič Rudolf, 47. pp., Zagraj, ujet; nadporočnik Zupančič Franc, 22. pp., 5. stot., Trst, ranjen.
Izgube 7. lovskega bataljona.
Mrtvi: Lovec Gehardter Franc, odd. stroj, pušk (25. do 29. febr. 1916); lovec Guttmann Ivan, odd. stroj, pušk (25. do 29. febr. 1916); lovec Heschl Karel, odd. stroj, pušk (25. do 29. febr. 1916); podlovec Marolt Tomaž, 3. stot. (25. do 29. febr. 1916); lovec Meršol, 2. stot. (25. do 29. feb 1916); lovec Paier Jurij, 2. stot. (25. do 29 febr. 1916); lovec Stoček Miroslav, odd. stroj, pušk (25. do 29. febr. 1916); lovec Subic Jakob, 2. stot. (25. do 29. febr. 1916); patruljni vodja Vovko Ivan, 2. stot. (25. do 29. febr. 1916).
Gospodarstvo.
Strojne zadruge, pozor! Bolj kot doslej bo primanjkovalo našim kmetom pri setvi, košnji, žetvi in osobito še pri mlačvi delavskih moči. Blagor soseskam, ki imajo že v svoji sredi strojne zadruge z vsako-ATstnimi poljedelskimi stroji. Kjer jih še ni, naj si jih čimpreje ustanove in potrebne stroje s skupnimi močmi naroče. Pa tudi posamezniki naj si jih omislijo! »Strojnikov manjka,« tako se slišijo od vseh krajev pritožbe. Da se temu opomore, bo priredila »Gospodarska zveza« letošnje leto meseca majnika od S. do 14. poučni tečaj za strojnike.
Na tečaj se bodo sprejemali fantje, ki so telesno zdravi, dopolnili 16, leto in so dovolj močni voditi delo pri kmetijskih strojih in motorjih. Pouk se bode vršil brezplačno na vrtu Gospodarske zveze, Dunajska cesta. Sleherni udeleženec se bo lahko temeljito seznanil s sestavo vsakovrstnih strojev in še posebno z ben-cin-motorji in mlatilnicami. V kratkem dobi zveza v razprodajo m 1 a t i 1 n i c e najnovejše in najboljše vrste, ki jih bo ob iej priliki še posebno razka-z.ala. Kdor se torej želi usposobiti za strojnika, ne le v svojo lastro, ampak v občno korist našega ljudstva, še osobito naših strojnih zadrug, naj takoj prijavi svojo udeležbo Gospodarski zvezi v Ljubljani.
Hrano in stanovanje za časa tečaja bo zveza preskrbela po najugodnejši ceni. Na-daljna tozadevna obvestila in naročila pa se bodo prijavljencem pismeno poslala.
Zadruge in zasebniki, nikar ne zamudite te ugodne prilike!
Cena mleku na Češkem. «Narodni Li-sty« pišejo: Kakor se nam poroča z me-rodajnega mesta, ne sme mleko v prihodnje nič več poskočiti in nikakor ne sme prekoračiti ceno, ki je bila plačana dne 1. aprila t. 1. za liter mleka na drobni prodaji. Najvišja cena za liter mleka mora v mestih, v katerih je preskočila 44 vinarjev, biti znižana na 44 vinarjev.
Ključavničar p°d|iisiii>e |w- posomo.
se sprejme v Ljubljani. Ponudbe na upravo „SJovenca" pod štev. 941.
KUPUJEM KOSTANJEV
v vagonih oddaja za takoj do avgusta, dolgost 1 — 2 i/j m. Obvezno ponudbe za 100 kg z navedbo postaje doposlati tvrdki: Vinko VabiČ, Žalec, Štajersko.	901
„	P™« dobri plači v dobro hiSo
v Ljubljani prav dobro izurjena samostojna
Dobro renomirano
—,—j— uuuiu »urjena samoaiojtia	_ -----T---------
kuharica trsoufno
• .rent innravi 1T l-i_____ _______.
z večletnimi spričevali, ki si upa kuhinjo samostojno voditi in držati v redu. Ponudbe na upravo .Slovenca" pod »Kuharica 975."
s vsaj 100.000 K letnega prometa, v prijaznem Kraju in sicer na Kranjskem ali Štajerskem
kupim takoj za prevzetje s 1. julijem 1.1.
Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Merkur 970«.
F\. ^ E. S^aberne
r1
Fina za vsa peciva, tudi ne da bi bila kaj mešana s sladkorjem, se še dobi pri meni vedno brez kart. Drugače iste primesi kot „Hasin"! Samo, dokler še kaj zaloge. 1 zavitek stane K 130. Opozarjam, da se bližajo prazniki, torej ne odlašajte z naročili na zadnje dni. Razpošljalnica »Šartljeve moke«
IVAN VREK, Ljubljana, Mestni trg 13.
Učene
iz boljše hiše, s primerno šolsko izobrazbo se takoj sprejme za modno trgovine. Ponudbe na
»Poštni predal 92, Ljubljana.«
862
Mestni trg šU 10
»UR«' i •'! TtffMMMUnaKSTO«
Št. 5888.
Razglas
Kostanje«
orehov
jemv
dne 10 S^lfi1"HLpriffldete kroge na podstavi razpisa c. kr. deželne vlade za Kranjsko z
910 št Gl Irž zak in nnnrtP„°H °T "" dKol?fiIa,^. al. 1, 2, ministrskega razpisa z dne 4.marca in.vJl' i	' m poudarja, da se bode oddaja sladkorja brez sladkornih kart stro.ro ka-
znovala. Kaznovana pa bodeta oba, prodajalec in kupovalec	a11 blr°b0 Kd
se prodaaiansla°ddkoia EEi«1 ^''m™4 v,smislu citiranega razpisa, da je v vsakem lokalu, kjer voljena le protf sladkornim kari m!« ^ ah ^ VaB krajih Ilai'i8: »Prort*a	do"
Tudi oni obrtnik, ki bi ne imel tega napisa, bil bi strogo kaznovan.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 14. aprila 1916.
2332
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože,
tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi
|RIa-Balsam.
% K l aO. 3 lončki K 4-—. 6 lončkovK5-50. Kemenjr, g haschau (Kassa) I., poštni predal 12/549 Ogrsko
Ponudbe z ceno in množino (koliko va gonov) je poslati tvrdki
J. Pogačnik, Ljubljana
Marije Terezije cesta 13 (Kolizej) Na ponudbe brez cene se ne ozira.
Išče se pridna in poštena
rojae želi prevzeti
na dobrem prometnem kraju
krojaško obrt,
ki bi uspevala. - Ponudbe na upravništvo SLOVENCA pod številko 958.
ajalka
vešča slovenskega in nemškega jezika . ■za prodajalno mešanega blaga pri A. Zlbert v Presernovt ul. Vpraša se v prodaj.
Tvornica voščenih sveč na paro v Dalmaciji
(mesto pri morju) išče poštenega sposobnega zanesljivega
6'
Uf/
Rimska cesta 6
priporoča cenjenim damam in gospicam svojo veliko izbero slamnikov, modelov in raznega nakita. Postrežba točna, solidna.
ii
HISISUlSBISSISSm
V
ki bi bil popolno vešč v svoji stroki. Želi se predvsem, da je dobro izurjen v litju vo«ka kakor tudi v ločevanju voska od medu Več pove uprava lista pod št. 976
Zahvalo.
Povodom smrti naše ljnbljene matere, stare matere, ozir. sestre, ^ospe
Morije ftihodolnlk roj. vertič
izrekamo tem potom vsem, ki so nam na katerikoli način lajšali bol, ter drago pokojnico spremili k večnemu počitku našo najprisrčnejšo zahvalo.
Posebno pa si še štejemo v dolžnost zahvaliti se društvu „Bogomila", ki se je udeležilo sprevoda z zastavo; dalje si. gasil, društvu, preč. duhovščini in gg. častnikom, kakor tudi vsem udeležnikom iz Vrhnihe, ki so jo v tako obilnem številu spremili k večnemu počitku. Končno prav iskrena zahvala vsem darovalcem lepih vencev.
Bog naj povrne vsem obilno!
BOROVNICA, dne 18. aprila 1916.
Zalulofl ostali.
'•'.I vut> ', I Vf.» ■ - f . ,■ ■
sprejema priglasitve na
X XXXXXXXXXXX XX X X X X X X X X X X X X
X X X X X X
K ^ X X
a a
X X
I.	Na 40 letno davka prosto 5 7a% amortizacijsko državno posojilo po ceni 92.50 kron za 100 K nom.
II.	Na davka proste 5^% 1. junija 1923 povračljive državno-zakladne liste pa po ceni 95 kron za 100 K nom.
V svrho podpisovanja vojnega posojila daje Kranjska deželna banka tudi hipotekama posojila.
Izdaja konzorcij »Slovenca*..
a,isk: »Katoliške Tiskarne«.
XXXXXXXXXXXXXXE£XXXHXX!*
Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar, državni poslanec.
X
X X X X X X X X X