advertise in
the best slovene newspaper
Conunerical Printing of All Kinds
j[2^XXXlX. __ LETO XXXIX.
Zadnje vesti
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNII^ ZA SLOVENSKE • DELAVCE V AMERIKI
!LAl|ro, ОШО, TUESDAY (TOREK), AUGUST 28, 1956
Čiiatelji v: CHICAGI, NEW YORKU, DETROITU.
sploh po in izven Ambrike
CLEVEI
ska ^ tako pravi cleveland-bo	napoved, ker pa
tpiw» soparno z najvišjo Wni	^^j"'žjo 72 sto-
ki ii	na večer niso iz
nevilite. Wash-ђа	vremenska napoved
jj^^^uje le delno oblačno, pa vsem ameriškem
^^ino Cleveland napove-^ l>odo ocenili znova n;CT	hiš in bo oce-
V- v novo davčno podlago. lasf^M ^ hi prišlo kakih 30,000 gg starih hiš, katerim bi ^Vo ^nitvi v prihodnjem Vft T*" znižal zemljiški da-*«413 do 23 odstotkov.
prekopa je Petlli^'^ Egipta javil odboru Od	hi je bil postavljen
don "Terence 22 držav v Lon-ћјј^' 3® pripravljen imeti ž 'Ugovore. Toda povdaril je ko ^ odklanja v naprej vsa-Hart	mednarodni kontroli
»ueškim prekopom.
državni tajnik John '4?tn **	ima danes v Wash-
tiskovno konferenco, na kit« ^ ^ enako bavil s Sueš-
prekopom.
^^"Mokrata Adlai Stevenson in tovaf	sta danes odpo-
У iz Sante Fe, New Mexico Wash. V Santa Fe so toy ? "^"i zastopniki demokra-jg sedmih držav. Stevenson ђј,^^®'^егепс1 izjavil, da je bil bej. ^®^vsem pričakovanju do-'edl	neuspehe in slabosti
ђдЈ-.^^^е vlade v notranji in zu-Sov ^'itihi je za Adlaija od-
Eisenhower osebno, ^^dsednik Eisenhower je ђ^, ®voj dopust v Pebble ор^Јд' ^if., za en dan. Danes v 1» ^ odpotuje z letalom nazaj ^•^hington.
"»»a^ ®|®^t Park, Pa., kjer sejo izvršilni odbor Geoj	je predsednik
javjj '"^aney dal značilno iz-da ^ ^ je, da je prosperiteta, visoke, to pa ni za-^ ^pnblikanske stranke, "^ega ustroja goepo-^ tte ^ življenja v Ameriki, ki РцМј, ndal, tudi če bi ga re-^ci hoteli porušiti.
imajo v Alabami kra-8e jjjjv^^P^ine, da sklenejo ker ^i^ho leto, kaj s šolami ŽjTjjIj ® ®hupno šolanje belih in io i®eeno. V Alabami hoče-hodo vzdržale lo-јауђђ	ko pa gre za razne
^ in	kot javna kopalii
iajo J^^hno naj se te raje pro-ho ^ bi se dovolilo skup-
V	črncev in belcev.
C^v ^ ^^di Se širi bojkot čm-dai; ^tnih avtobusov, črnci so dobile ljudi privatne avto-' pa je uradna oblast iz-Vojim^^'^^ije devetih črnskih ђ|ђ,Ј^.	da za take vožnje
® obrtnega dovoljenja.
Na	J
lju jft	Ciper v Sredozem-
k, jfj ^^^hlo enajst dni pnemir-^ ponudili domači gr-РЧ g^^^iki. Ker je ostalo vse кђј^ so*^' hilo novih poga-
.^-ngleške oblasti na oto-
Egipt je samo začetek! Vsa Afrika se prebuja
Angleška kolonija Kennya v vzhodni Afriki, bo imela kot prva prihodnjega marca 1957 splošne volitve. Domačini se na te volitve pripravljajo. V Kenny-j i obstoja tudi unijska organizacija domačih delavcev. Delavske unije so poslale v Ameriko posebno delegacijo, ki naj pripravi ameriško javnost na bodoče dogodke v Afriki.
Ti delegatje so začeli po Ame-*
riki s tole propagando: Kakor v VREMENSKE Kenyji, tako gre v 40 drugih NAPOVEDI
kolonijah, provincah ali državah	, '
, jM .	Vremenske postaje oznacuje-
za osvobodilno gibanje.	. . , . v.
®	JO tornado za največjo vremen-
To osvobodilno gibanje gre za parolo: Afriko Afrikancem! Ne gre pa zoper belce kot take. Stalno nastanjeni belci v Afriki so tudi Afrikanci.
Angleži da so začeli s parolo, da se njihova oblast umakne iz Afrike. Afrikanci se sprašujejo, kdaj da se bodo Angleži umaknili.
Afriška osvobodilna gibanja niso revolucionarna. Črnci Afrikanci si zelo želijo politične izobrazbe, hočejo do dobra spoznati upravni stroj, to pa je le mogoče, ako jih Angleži praktično pritegnejo k upravi.
S tem programom bodo domačini Kenye nastopili pri splošnih volitvah meseca marca 1957. *
Nasser se razgovarja
Predsednik egiptske vlade Nasser je uradno obvestil odbor petih, katere je poslala londonska konferenca, da je pripravljen razgovarjati se o sklepih te konference v Londonu, da pa za njega sklepi v Londonu o mednarodnem nadzorstvu nad Sueškim prekopom niso merodajni, niti obvezni.
"Pravda," glasilo ruske komunistične stranke, piše v svojem uvodniku, da se mora vprašanje Sueškega prekopa rešiti mirnim potom. V zvezi s pisanjem "Pravde" se trdi, da je Nasser dobil namig iz Moskve, naj ne odbije odposlancev londonske konference in naj se z njimi porazgovori.
sko nesrečo. Od leta 1954 dalje so začele s poskusi, da prebivalstvo opozorijo, naj bo pripravljeno na tornado. Vremenske postaje so z uspehi zadovoljne. Pravijo, da so s tem ohranile na tisoče in tisoče življenj. Obljubljajo, da bodo svoje vremenske naprave v bodoče še bolj apopol-nile, da pa so jim potrebni prostovoljci in to kar v tisočih, ki naj bi javljali vremenskim postajam vsak izredni vremenski pojav. Vremenskim' postajam gre tudi za to, da izsledijo, kako sploh nastane tornado.
NE IGRAJ SE Z RAKETO!
V bližini portugalske prestoli-ce Lisbone so imeli veliko gasilsko prireditev. Na to prireditev se je pripeljala v odprtem avtobusu gasilska godba, katero so civilisti hoteli sprejeti nadvse svečano, V pozdrav eo zažigali in metali med godbenike rakete, ki pa so žiapalile obleko godcem in je bilo 15 od njih ranjenih, drugi so v gorečih uniformah poskakali z avtobusa. Tudi inštrumenti so bili pri tem poškodovani.
POLITIKA STANE!
Estes Kefauver je predložil glavni blagajni demokratske stranke račun stroškov, ki jih je imel, ko je nastopal pri primarnih volitvah. Ta račun znaša $45,000. Plačala ga bo glavna blagajna, кД nosi tudi stroške propagande za Adlai Stevenso-na.
KAKO JE RASLA DRAGINJA
Od leta 1950 so se cene živilom podražile za 11.3%. Čene oblačilom za 9.2%, najemnine z 22.1%, nove hiše za 15.7%, stroški prevoza za 14.8%. Stroški zdravljenja so poskočili kar za 25.7%!
Pri prevoznih stroških se nam obeta podražitev voznih listkov po železnici.
Vožnja v spalnih vagonih stane iz New Yorka v Chicago, kakor je določena tarifa sedkj, $57.73, podražila pa se bo verjetno na $78.98, ampak če potujemo v prvorazrednem letalu, je cena voznemu listku $49.61.
Vožnja po železnici iz New Yorka v Washingtonu, D. C. stane sedaj $17.55, podražiti se ima na $22.77, vožnja z letalom pa stane $15.84.
Vožnja po železnici iz New Yorka v Detroit stane sedaj $43.20, podražiti ima se na $59.-
® starimi policijsldnu GrSiri donrnčini pa so ® novim} upori.
V	--
^ Haven, Conn., imajo Varuhinjo in privatno strežnico, ki se je po-®vo.je. Gre za 33-letno ^ k v	И .ie priznala,
ovojem poklicu pripo-
mogla, da je tri otroke v njenem varstvu tako pretepla, da so otroci na poškodbah umrli. Izgovarja se, da so ji otroci pa5 šli na živce.
V Sanfordlu, Floridi, je treščil bombnik momarice v dvoje liiš in je bila poleg razdejanja hiš posledica tudi ta, da so bili od posadke bombnika trije piloti mrtvi, v eni od hiš pa neki triletni otrok ubit.
15, če pa potujemo z letalom, nas stane vozni listek $34.21.
Vožnja z vlakom iz Washing-tona, D. C. v St. Louis, Mo., stane sedaj $57.20, zvišati se ima na $78.21, če pa potujemo s prvorazrednim letalom, plačamo $51.04.
Vožnja po železnici iz Phila-delphie v Pittsburg stane sedaj $24.05, v bodoče naj bi plačali $32.20; če pa uporabimo letalo, plačamo $18.43.
Vožnja iz Clevelanda v Washington, D. C., stane po železnici $28.22, podraži se na $38.24, če pa se poslužimo letala, plačamo $22.80.
Zgornja tabela je zanimiva. Predlog ameriških železniških družb, da se podražijo vozni listki za okroglo 45%, kaže na krizo železniških družb. Konkurenca letal pa kaže na to, da je cena potovanja z letali že sedaj nizka, pa kakor se razvija letalstvo, bo še nižja!
POROČENA 71 LET
V Woonsocketu, R. I., sta zakonca Desjardins praznovala 71 letnico poroke. Žena Desjardis je stara 90 let, njenem mož 91 let. V zakonu se jima je rodilo 17 otrok, od teh je ostalo osem živih. Poleg teh osem lastnih otrok sta imela zakonca Desjardins ob 71 letnici poroke okrog sebe 27 vnukov in 23 pravnukov.' na domu
ŠTEVILKA (NUMBER) 165
DA NE BO TREBA ZVONITI PO TOČI!
Ugrabi jen je otrok je postala v Ameriki zločinska razvada. Najnovejši slučaj je otrok družine Weinberger, katerega je ugrabil Angelo LaMarca. S to stvarjo se peča velika porota okraja Nassau v državi New York. Javni tožilec zahteva smrtno kazen. LaMarca je pod obtožbo, da je ugrabil otroka in zakrivil njegovo smrt.
Starši gredo jpo nakupovanju. Kje pustiti otrok, ali doma, ali naj jih vzamejo s seboj? Pa kam naj jih dajo med nakupovanjem?
V Rutherfordu, N. J., je poslovni svet prišel na praktično idejo. Trgovci so postavili posebno lopo, preskrbeli pa tudi za varuhinje otrok staršev, ki so po trgovinah in kupujejo. Vsi so zadovoljni. Starši, ker so brez skrbi radi otrok. Trgovci, ker imajo kupovalce, ki se lahko dalje časa zadržijo po trgovinah, več lahko izberejo, pa tudi kupijo.
Rusi iz Nemčije
Meseca junija je sovjetsko vojaško poveljstvo najavilo, da bo umaknilo iz Vzhodne Nemčije 35,500 ruskih vojakov. Ruski vojaki se postopoma vračajo nazaj v Sovjetsko zvezo. V nemškem mestu Oranienburg je nastanjena ruska letalska posadka. Šteje kakih dva tisoč letalcev. Ti letalci so se vrnili nazaj v Sovjetsko zvezo, za slovo pa so priredili na vzhodnonemškem nebu posebne letalske vaje, katerim je prisostvovalo čez 10,-000 meščanov. Rusi so pri tej priliki pokazali posebna letala lovce, ki so menda vojaška novost.
Svojo vojaško posadko so Rusi umaknili tudi iz znanega mesta Dresden v provinci Saška.
RUSKI BALET V LONDONU
Meseca oktobra bo v Londonu gostoval znani ruski balet gledališče Bolšoj. Nastopila bo prvakinja Galina Ulanova. Zanimanje za gostovanje je v Londonu tako veliko, da se za vstopnice, ki so v piredprodaji, drenjajo že v najbolj zgodnjih jutranjih urah. Vrste, ki čakajo kdaj pride kdo na vrsto, štejejo do 300 ljudi. Vsakemu je dovoljeno^ da kupi največ 12 vstopnic. V Londonu računajo, da bo teh vstopnic že v predprodaji razprodanih toliko, da bo dvorana prepolna.
Na obisku
V Clevelandu se nahajata na obisku pri sorodnikih in prija-i tel jih Mr. in Mrs. John Subic iz Bridgeville, Pa. Včeraj sta si v spremstvu Mrs. Anne Sribar ia E. 71 St. ogledala tudi našo tiskamo. Želimo, da bi se prav do-brq počutila v naši naselbini.
Preselitev
Mr. in Mrs. Anton Satej, ki sta se več let nahajala na farmi v Thompson, Ohio, sta se te dni preselila v svoj nov dom na 822 Johnny Cake Ridge Rd., Painesville, Ohio, kjer ju prijatelji in znanci lahko obiščejo.
Iz bolnišnice
Poznani Mr. Louis Starman se je vrnil iz bolnišnice na svoj dom na 20501 Arbor Ave., kjer se nahaja pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice in darila. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo
RICHARD NIXON SE JE VRNIL V WASHINGTON; EISENHOWER BO POMAGAL POVSOD PO POTREBI
Volilna strategija demokratov: Eisenhower je republikanec!
WASHINGTON, 27. avgusta—Podpredsednik Richard Nixon se je iz Los Angelesa v Californiji vrnil nazaj v Washington. Nixon je napovedal, da bo njegovo glavno delo v tem, da izdela-načrt volilnega boja. Sam bo šel na agitacijo povsod^ kamor ga bodo klicali. O predsedniku Eisenhowerju je dejal, da bo v volilnem boju zelo aktivno sodeloval in bo šel tja, kjer bo republikanski kandidat rabil njegovo pomoč.
Glavna volilna pisarna Adlaia+'----
Stevensona napoveduje, da bo I sena proglasile za svojega pred-predsedniškega kandidata Ei- sedniškega kandidata, senhowerja prikazala kot pre- Politični komentatorji so da-pričanega republikanca, ki je v nes v Washingtonu trdili, da je zvezi z Richardom Nixonom Harry Truman dokončno doigral ujetnik najbolj konservativnega v politiki.
kroga republikanske stranke.
Ko gre za zdravje predsednika Eisenhowerja, bo demokratska stranka ameriške volilce in volil-ke opozorila na to, da smrti predsednikov v Beli hiši v Washingtonu ni bilo tako malo. Od desetih zadnjih predsednikov so nekateri umrli za časa službene dobe — McKinley, Harding in Franklin Roosevelt. Drugi so bili zdravstveno prisiljeni, da so predsedniške posle puščali drugim, da jih ti vršijo. Huda bolezen je napadla Woodrowa Wil-sona in Eisenhowerja.
Na nekatere predsednike je bil izvršen atentat, ali so zarotniki vsaj poskušali z atentatom. Med temi so bili štirje predsedniki—
McKinley, Theodore Roosevelt,
Franklin Roosevelt in H^rry Truman. Življenje predsednika v Beli hiši je torej tako precej razburkano.
*
Stevenson—Harriman
Demokratska stranka države New York bo imela svojo konvencijo dne 10. septembra v mestu Albany, N. Y. Governer Harriman, ki se je na občnem zboru demoltratske stranke v Chi-cagu potegoval za predsedniško nominacijo, pa je propadel, je Adlaia Stevensona povabil na občni zbor demokratske stranke države New York. Adlai Stevenson je odgovoril, da bo na tem
občnem zboru govoril.
*
Kdo bo delavski kandidat
V Forest Parku, Pa., zaseda izvršilni odbor unijske centrale AFli-CIO. Na dnevnenl redu je vprašanje, ali naj delavske unije proglasijo kakega kandidata za svojega in če to storijo, potem katerega, ali pa da zavzamejo nevtralno stališče, oziroma prepustijo vso stvar posameznim unijam v določitev.
Delavske unije imajo zbrane podatke o vsakem političnem kandidatu, ki je bil že nastopal ali v državnih zbornicah ali pa v federalnem kongresu. Ti podatki so zbrani o tem, kako je kandidat glasoval v socialno političnih vprašanjih, ali se je izkazal za prijatelja delavstva, ali za delavskega nsprotnika.
Ko je šlo za oba podpredsedniška kandidata Estesa Kefauver-ja in Richarda Nixona, so delavske unije našle, da ima Estee Kefauver za seboj dobro popisan politični list, Richard Nixon pa slabo. To bi kazalo, da bi se unijska centrala AFL-CIO nagnila na stran kandidatne liste Adlai Stevenson-Estes Kefauver.
Tudi pri volitvah leta 1952 so unijske centrale Adlaia Steven
v REINOLDS SE DELA
Tovarne aluminija družbe Reinolds zopet obratujejo. Delavstvo v teh tovarnah, devet tisoč po številu, je bilo 25 dni na stavki. Stavka je končana. Končala se je s posredovanjem federalnega posredovalca. Prišlo je do nove delovne pogodbe, ki velja za tri leta. Delavstvo na stavki si je izbojevalo precej. Med drugim bo prejelo 45.6 centov več na uro.
V ameriški industriji aluminija je tako mir. Tudi delavstvo v znanem podjetju aluminija Alcoa je bilo na stavki, pa so Se v tej družbi kmalu pogodili.
DELAL JE ZA NAROD . . .
Robert Humphreys iz Ken-tuckya je služil v senatu kot začasni senator. Njegov prednik pravi senator je bil umrl. Ko je bil imenovan na mesto senatorja, je volilcem obljubil, da ne ve, kaj bo delal, da nima posebnih obljub. Volilci Ken-tuckya so mu dali prav in so ga označili za sto odstotno resnicoljubnega človeka. Ni napravil nobene škode, ni pa nikomur koristil.
Zakulisna igra
Harold Stassen, ki je glavni svetovalec predsednika Eisenhowerja v vprašanjih razorožitve, je na konvenciji republikanske stranke in pred konve^ cijo nastopal zoper kandidaturo Richarda Nixona. Njegov pod-predesedniški kandidat je bil Christian Herter, governer države Massachusetts. Na občnem zboru samem je Stassen svoj predlog umaknil. Zakaj je sploh začel z agitacijo zoper Richarda Nixona in za Christiana Herter-ja?
V Washingtonu trdijo, da je bil nastop Harolda Stassena na-ravnoSit naročen. S tem, da je predlagal še drugega podpredsedniškega kandidata, naj bi bil vsaj malo razgibal dolgočasno republikansko zborovanje. Menda bo pa pravo ozadje to, da je Stassen hotel napraviti gover-nerja Herterja važno osebo v ameriški javnosti. Že pred konvencijo se je namigavalo, da se Herter poteguje za kako ameriško poelaniško mesto.
Ameriški poslanik v Londonu je Winthrop Aldrich. Po poklicu je bankir, sicer pa milijonar. Državno tajništvo v Washingtonu pravi o Aldrichu, da je prestar, da nima prave diplomatske šole za seboj, da naj bi bil v Londonu mlad ameriški poslanik. Kdo je boljši kandidat kot — governer Christian Herter?
MARTIN PEŠEC
V Crile veteranski bolnišnici je preminil Martin Pešec, stanujoč na 21030 Miller Ave. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St. Podrobnosti bomo poročali jutri.
*
STANLEY SHAFTS
Včeraj zjutraj je po dolgi bolezni preminil Stanley Shafts, star 46 let, stanujoč na 1423 E. 173 St. Rojen je bil v Berea, Ohio.
Tukaj zapušča soprogo Barbaro, rojena Kroatto, sina Gerald, brata Bernard in Peter v Berea, O., in sestro Mrs. Blanche Dra-ger. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 9.30 uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev sv. Jožefa na E. 146 St. in St. Clair Ave. ob 10. uri.
«
Oče umrl
Mrs. Anna Zaic iz 452 E. 157 St. je prejela iz stare domovine žalostno vest, da ji je 20. avgusta umrl ljubljeni oče Anton Okorn, p. d. Škavljarjev, bivajoč v Spodnji Slivnici pri Gro-suplju. V maju je izpolnil 89. leto starosti. Bolan je bil le tri tedne. Po poklicu je bil čevljar in se je v Ameriki nahajal dvakrat, prvič v Pueblo, Colo., drugič pa v Ely, Minn., odkoder se je za stalno vrnil v rojstno domovino leta 1918. Žena mu je umrla pred petimi leti. Mrs. Zaic je svojega očeta obiskala pred dvemi leti in tedaj je bil še pri dobrem zdravju, pred nedavnim pa iga je obiskal bratranec Jože Okom iz E. fe8 St., ko se je tamkaj nahajal na obisku. Pokojni zapušča v domovini tri hčere, Franco Šeme, Slavko Perme in Rozo, sina Toneta, pri katerem« je živel, in več sorodnikov, tu v Ameriki pa poleg hčere Mrs. Zaic tudi sina Jacka v West Al-lis, Wis. Bodi mu lahka domača zemlja!
Sodnik o kandidatih
Sherman Minton je sodnik federalnega vrhovnega sodišča. Ko se je peljal iz Evrope v New York, so ga v New Yorku obkrožili zastopniki tiska in ga vprašali, kaj misli o obeh predsedniških kandidatih. Minton je odgovoril, da je po njegovem prepričanju tak mož Adlai Stevenson. Ko so ga vprašali o Eisenhowerju, je dal tale značilni odgovor; "Kar strah me je, če pomislim na Eisenhowerjevo zdravstveno stanje."
Zaroka
Zaročila sta .se Miss Faye Urankar, hčerka Mr. in Mrs. John Urankar iz 23351 Ivan Ave., in Fred Martin, sin Mr. in Mrs. Fred Martin iz 21870 Tracy Ave. Poroka se vrši v februarju. Čestitamo!
STRAN 2
enakopravnost
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by The American Jugoslav Prifiting & Publishing Cc. 6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-5311 — HEnderton 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year — (Za eno leto)___________
For Six Months — (Za šest mesecev)'____
For Three Months — (Za tri mesece)_____
.-$10.00 _ 6.00 . 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države).
For One Year — (Za eno leto)_____
For Six Months — (Za šest mesecev)__[
For Three Months — (Za tri mesece)_____
-$12.00
________ 7.00
------- 4.50
Entered as Second Class Matter April 28th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
NEMŠKI KONZULAT V CLEVELANDU
Z mesecem septembrom se otvori v Clevelandu konzulat zapadnonemške republike. Uradne prostore bo imel na 1010 EucHd Building. Nemški konzul v Clevelandu bo Nemka Margarethe dr. Bitter. Bitter je razgledana ženska. Rodila se je v Cairu v Egiptu v nemški družini. Oče je bil poznan znanstvenik na zdravniškem polju. Bitter-jeva je študirala na raznih visokih šolah v Nemčiji, je doma v postavah in je bila v Egiptu celo advokat. Med vojno in po vojni je bila v službah nemškega zunanjega ministrstva. Sedaj prihaja v Cleveland,
Naši prijatelji so nas že svoječasno naprosili, da radi jasnosti pojasnimo razliko med konzulatom in poslaništvom. Obe besedi se večkrat bereta in slišita. Pri tej priliki na to vprašanje kratek odgovor. Vzemimo našo Ameriko. Njena glava je predsednik republike. Amerika ne more živeti sama zase, mora imeti zveze z drugimi državami. Glava države pri nas v Ameriki je prezident, drugod imajo kralja, cesarja ali kakega kneza, v komunističnih državah je glava države predsedstvo." To se pravi, neki odbor, toda tudi v tem odboru je eden glavni.
Ameriški prezident pošlje v državo, s katero hoče biti v zvezi, svojega zastopnika. Seveda istočasno, ko ta zastopnik predstavlja poglavarja svoje države, predstavlja tudi državo samo. Ta zastopnik se imenuje poslanik, ali z drugo besedo ambasador. (Naj se beseda ambasador ne izrablja preveč in naj se rabi samo tam, kamor spada.)
Države imajo še druge zastopnike, med temi so tudi konzuli. Konzul nam je,, znan ze jpo tem, da nam izdaja potne liste, če hočemo potovati v drugo državo. Konzul je tudi trgovski agent. To je pravzaprav njegov glavni posel.	, t t	, j., -
Zapadnonemška republika se je odločila, da ustanovi v Clevelandu Svoj pravi konzulat. Ta konzulat bo imel področje držav Ohio, Kentucky in West Virginia. Zakaj naj bo urad ravno v Clevelandu? Zato, ker je Cleveland veliko industrijsko in trgovsko središče države Ohio, ki se je med 48 ameriškimi državami po industriji postavila že na drugo mesto. Ohio je važna, važen je tudi Cleveland kakor se vidi, tudi za zunanji svet.
Mi smo imeli priliko, da smo sprožili trgovsko misel da so industrijske države med seboj zelo povezane. Industrija pomaga industriji. Velika Britanija je industrijska država, industrijska je tudi naša Amerika. Oglejmo se po ameriških tovarnah, po strojih, poglejmo napise, pa bomc velikokrat naleteli na napis "Made in England." Ko beremo trgovska poročila, zvemo tudi, da silijo angleški produkti v Ameriko in naši ameriški v Anglijo.
Federalna zapadnonemška republika je enako industrijska država. Amerikanci so premagani in bivši okupirani Nemčiji dali, četudi omejeno, politično in gospodarsko svobodo. Zapadna Nemčija, kot industrijska država, hoče iineti trgovske zveze z industrijsko državo Ameriko Nič čudnega, da je med obema republikama moralo priti do splošne trgovinske pogodbe. V resnici je od 14. julija 1956 taka trgovinska pogodba med obema republikama tudi v veljavi.
Zapadna Nemčija je na primer velika odjemalka ame riškega premoga. Samo iz West Virginije se izvaža v za padno Nemčijo tri milijone do štiri milijone ton premoga. V letu 1955 je šlo v Zapadno Nemčijo iz Amerike 27 milijonov ton premoga, v letu 1956 ga bo šlo 42 milijonov ton.
Večkrat smo že povdarili, da sili Zapadna Nemčija na svetovni trg, da se na svetovnem trgu pojavlja blago z znamko "Made in Germany." Če Zapadna Nemčija širi drugod v tujih državah mrežo svojih konzulatov, je to dokaz, da hoče svojo trgovsko mrežo še razširiti. Nemški konzulat v Clevelandu je tudi eden dokaz, da žilavi Nemci hočejo v svet.
Kakršnokoli stališče, mi Slovenci kot privatniki v razgovorih med nami, zavzamemo do ameriško-nemške politike, eno je gotovo, da se z dejstvi moramo sprijazniti, to dejstvo pa je, da z nemško gospodarsko močjo je treba računati in lie pomaga nobeno zabavljanje.
Tiidi Angleži so se sprijaznili z enim dejstvom, čeprav je za njih neprijetno, to je, da jih Nemci gospodarsko Spodrivajo.	L Č
UREDNIKOVA POŠTA
Vabilo na piknik kluba Ljubljana
EUCLID, Ohio—Klub Ljubljana priredi svoj piknik v nedeljo, 2. septembra na Louis Zgoncovih pikniških prostorih v Wickliffe, O. To je naš zadnji piknik v letošnji sezoni. Ako nam bo vreme naklonjeno, se bomo lahko zabavali v senci košatih dreves. Seveda, če pa pridejo vremenske neprilike, bo malo drugače, ampak nič zato, se bomo pa kar spravili v dvorano Slov. društvegega doma na Recher Ave. in se tam zabavali.
Kuharica Francka Gorjanc bo s svojim štabom na mestu. Okusno ■ brezplačno kosilo za člane se bo serviralo med 1. in 3. uro, zato se prosi vse, da bodite točni.
Po kosilu se prične prosta zabava za vse člane in prijatelje. Tudi dobra godba bo na mestu za plesaželjne. Kdor pa rad ba-lina, bo tudi zanj preskrbljeno, uahko se boste kosali kdo bo vrgel kroglo bližje balLnčku. Tudi žejnim ne bo treba biti, za to bo skrbel posebni štab brhkih kelnaric in zavber kel-aarjev.
Še enkrat vabim vse člane in Hanice Iduba Ljubljana kot tuli prijatelje, da se udeležite našega piknika v čim večjem šte-/ilu. Čim več nas bo, bolj bo luštno.
Mary YapeL
ZHhvala ob slovesu
NEW YORK, 23. avgusta 1956—Ko se pb 10 mesecih bi-/anja v, Zdrtiženih državah /tacam Zopet v domovino, mislim na lepe in prijetne čase, ^i sem jih preživela tukaj—in :o vse po zaslugi Mr. in Mrs. /"rank Železnik iz 4002 Jennings Id., Cleveland, kjer ima g. ieleznik svojo restavracijo.
Na tem mestu jima izrekam skrfino in globoko zahvalo za /so prijaznost, naklonjenost in gostoljubnost, ki sta mi jo iz-cazovala v veliki meri ves čas nojega obiska v Ameriki. Prav ako se zahvaljujem vsem nju-lim otrokom z družinami, daje sorodniku Mr. in Mrs. ieorge Nagode, 15816 Corsica Vve., Cleveland, in njunim otrobom ter Mr. in Mrs. .Valentin jebeniic, 1372 E. 53 St. in njih Iružinam.
Seyeda se ob slovesu zahva-jujem tudi vSem ostalim prija-eljem in znancein, ki jih je bilo oliko, da jih ne morem imeno-ла navajati. Vse bom ohranila ' hvaležnem spominu.
Vsem skupaj kličem prisrčen ibogom z željo, da se še vidimo.
Julija Drapal, Rožna dolina c.X., 34 Ljubljana, Jugoslavija.
Pozdravi iz domovine
RATEČE, 8. avgusta—Pod-)isana sem bila že skupaj z več imeriškimi slovenski rojaki pri izseljeniški matić. Vsakemu, ki obišče staro domovino, jpripo-očam, da se tam zglasi, ker so !elo prijazni, poleg tega pa tu-ii, da obiščejo lepo Gorenjsko J Ratečah-Planica, odkoder se podajo k izviru Save (Nadiže). Pri tej priliki vidijo tudi svetovno znane skakalnice, dobi se tam postrežba in prenočišče.
Mr. Kollander mi je zadovoljivo uredil vse potrebne listine in ga tako vsakemu priporočam, kdor potuje ha obisk v staro domovino.
Pozdrave pošiljam vsem naročnikom lista ter vsemu osdb-jii pri Enakopravnosti.
Mrs. fcjeftrude tiškiir, iz Lbraina, Ohio. (Zgornjim pozdravom je Mrs. Piškur priložila tudi sliko ameriških Slovencev kb šo bili zbrani na Kamniški Bistrici za proslavo ameriškega praznika Ne-
AMERIŠKA INDUSTRIJA POSPEŠUJE ZNANSTVENO RAZISKOVANJE
Ameriška industrija je nedavno odprla eno izmed svojih najčudovitejših središč za znanstveno raziskovanje—novo tehnično središče družbe General Motors v bližini Detroita v državi Michigan.
Središče je ravno tako blesteče in pestro, kakor novi avtomobili iz Detroita. Opečne stene 25 poslopij 80 oranme, modre, škrlatne in limonove barve. Moderno arhitekturo središča obeležuje umetno jezero, vodnjaki, aluminijasta kupola ter neomejena uporaba stekla in jekla. V središču bo laboratorij z najmodernejšo opremo, ki bo prijetno in vzpodbudno delovno mesto za približno 4,000 znanstvenikov, inženirjev, risarjev in tehnikov. Predsednik družbe General Motors Harlow Curtice je v resnici lahko ponosno izjavil: "Česa podobnega nimajo nikjer drugje na svetu."
Tehnično središče družbe General Motors je sicer čudovita stvar, vendar pa tudi dokaz poslovne usmerjenosti ameriških družb, ki sp ugotovile, da potrebujejo več znanstvenega raziskovanja. Velike korporacije, kot n. pr. General Motors, Ameriška telefonska in telegrafska druž ba ter družba General Electric so v zadnjih letih najele števi-no raziskovalno osebje. To osebje je na delu v posebnih laboratorijskih središčih in sestavlja, skupine, ki se ukvarjajo z novimi znanstvenimi odkritji ter razvojem novih izdelkov in postopkov. Manjše družbe se zadovoljujejo z raznimi zasebnimi laboratoriji.
Vendar je tudi raziskovanje postalo samostojna industrija. Znanstveniki so pripravljeni, da se prično ukvarjati s poedinimi industrijskimi vprašanji. Cenijo, da potrošijo Združene države letno v celoti okoli 5 milijard dolar-
jev za znanstveno raziskovanje. Za približno tretjino raziskovanj skrbi vlada. Ta raziskovanja opravlja 1,800 univerz v državi. Za ostali dve tretjini prihaja denar iz poslovnih naložb za razvoj človekovega znanja.
Industrija se pri znanstvenem raziskovanju v prvi vrsti zani-na za nove in boljše proizvajalne postopke in za odkritje izboljšanih izdelkov za prodajo. Ena iz,-•ned vodilnih'kemičnih industrij, Union Carbide and Carbon Corporation, ceni, da ji je dolgoročni raziskovalni program omogočil, da je v zadnjih 25 letih spravila na trg po en nov izdelek na mesec.
V laboratorijih številnih iružb pa imajo za važno tudi osnovno raziskovanje, to je stremljenje po čistem znanju ne glede na to, ali je odkritje moči Draktično izkoristiti ali ne. Znanstveniki poudarjajo, da je raziskovanje neznanega vedno nekaj negotovega. Pri tem omenjajo, kako je neka tovarna za gumo iskala novo plastično snov za gramofonske plošče, namesto tega pa odkriga novo, nenavad-10 močno lepilo. Neka druga iružba, ki se je ukvarjala z elektronkami, je slučajno odkrila formulo za spreminjanje žago-vine v užitno in lahko prebavljivo hrano za živino.
Ameriške industrije vedno bolj poudarjajo znanstvenika in raziskovalne, miselne ter ustvarjalne postbpke. Novo tehnično središče družbe General Motors in slična središča drugih industrij niso pomembna samo zaradi obsega in zaradi občudovanja vredne opreme, temveč tudi zaradi ljudi. Danes se ukvarja z industrijskim raziskovanjem okoli en milijon Američanov— znanstvenikov, inženirjev, tehnikov in njihovih pomočnikov.
Common Council.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
TRAUNIK, Mich.—Dne 31. julija je umrl 76 let star Anton Kriaus, član SNPJ. Bolan je bil več let. Doma je bil iz vasi Hrip pri Lošfeem potoki!, odkoder je prišel v Ameriko pred več kot 50 leti. Zapušča ženo, sina, tri hčere in vnuke ter dva brata in sestro v Jugoslaviji.
GOWANDA, N. Y.—V Ran-dolphu, N. Y., je 3. avgusta umrl član SNPJ Matija Hribar. Star je bil 73 let. Doma je bil iž Mirne nd Dolenjskerti. Zapušča žalujočo šoprogo, dva sinova, dve hčferi, tri braCte (v Ofegonii, Akrdfiu in Clevelandu) ter 10 vntkov.
CHICAGO, 111. — Poznana Mary BIzja'k je po večtedenski bolezni đrečiio prestala operacijo v ■ bblhišniči Eye and Ear Hospital. Sedaj se nahaja doma pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje sfe vsfem • Za obiske, darila in karticfe.
JOLIET, 111.—Dne 18. avgusta je umrl 68 let star Joh-n Gerl. Doma je bil iz Studene gore pri Podgradu, Slovensko Primoi je. Bil je član SNPJ. Po poklicu je bil livar. Zapušča soprogo, sina, 5 hčera in sorodnike.
, BELLINGHAM, Wash.—Dne 22. junija je po kratki bolezni umrl v bolnišnici John Gregor, star 72 let. Bil je premogar v pokoju. V Bellinghamu je živel zadnjih 40 let. Bil je bivši predsednik in člari društva 611 SNPJ ter član unije UMW. Zapušča soprogo Frances, sina Ft-arika hčer Mrs. Jo Ann bradner, dva vnuka, brata v Jugoslaviji ter Več sorodnikov.
MILWAUKEE, Wis. — Dne 18. avgusta sta se poročila znana društvenika Ludvig Kosorog in Angelina Poličnik. Svadba je
odvisnosti, 4. julija, in dopisnico s sliko Rateče Planica, kjer se reče v Tamarju, od koder se gre v gore pol ure k izviru Save (Nadiže). Hvala, Mrs. Piškur).
bila ob veliki udeležbi sorodnikov in prijateljev.
CHICAGO, 111.—V soboto 18. avgusta je umrl 45 let star Henry Robaus, rojen v Virdenr, III. Zapušča mater Barbaro Arko,. brata Antona in Stan-leya Robausa ter druge sorodnike. Pok. Robaus je bil član SNPJ.
EVELETH, Minn.-;—Dne 16. julija je po dolgi bolezni umrl Louis Perushek, star 72 let. Bil je član SNPJ. Rojen je bil v Sloveniji, vas Sušje pri Ribnici. Zapušča soprogo, dva sinova, tri hčere, v stari domovini pa eno sestro.
SOUTH BEND, Ind.—V soboto 14. julija je Umrl v bolnici 3t. Joseph Valentin Svrzan. Bolan je bil dva meseca. Rojen je bil v Sloveniji, odkoder je prišel v South Bend pred 40 leti. Bil je vpokojeni mehanik pri South .Bend Tool and Die Co. V okolici Milwaukeeja zapušča hčer in prijatelje. Žena mu je umrla pred štirimi meseci.
KANADA—Z ladjo Queen Elizabeth je bdpotovala v stari kraj Uršula Skubič z South-hamptona, Kanada. Pred odhodom je sporo- ' a pcdravj r: .-stri Anni Travnik ter nečaku Jožetu.
KRASEN USPEH AMERIŠKE SLOVENKE V DOMOVINI NJENIH STARIŠEV
Solisti opere "Cavalleria Rusticana" ko je gostovala v Mariboru - _ Safred, dne 24. junija 1956. Od leve na desno: Alfio. Mama Turidu (J. Plahuta). Anne Safred (z zlatim vencem) in J. Cip®''
direktor opere.
razumeli.
PRI OBIRANJU JE PADEt -S ČEŠNJE
Pretekli teden se je pri obiranju Češenj težko ponesrečil Peter Gubane iz Vodic, zaposlen kot delavec v Opekarni Vodice. Gubane je poVočen in oče treh malih otrok. Kako je omenjeni padel s češnje, ni ugotovljeno, ker ga ni nihče videl, našli so ga nezavestnega pod drevesom. Zdravnik Arko, ki je takoj prišel na kraj nesreče; je zaradi hudega pretresa možgan, zloma ključnice in pranega koša; takoj odredil prevoz v ljubljansko bolnišnico.
Mrs. Anne Safred in njen so-prog Emil sta se podala na oddih v Evropo. Obiskala sta tudi Slovenijo. To je bil njun dru-^i obisk in Anne poznajo kot pevko že od poprej.
Pisma od raznih oseb, ki so prisostvovali letos koncertu v Vevčah pri Ljubljani, 10. junija, kjer je Safredova nastopila 3 najboljšimi pevci Ljubljanske opere, pravijo tole: Safredova ima krasno izvežban glas in izvrstno interpretacijo. Pela je Jve angleški pesmi in slovensko "Srcu." Ona je dobila največ aplavza in publika ji je ^licala: "bravo!"
Drugi zopet pišejo takole: ■'Kakor hitro se je izvedelo, da bo Anne Safred pela vlogo San-tuzze v operi Cavalleriji Rusti-cani" v Mariboru dne 24. junija, je bilo Narodno gledališče v Mariboru takoj razprodano. Vendar so nekateri še upali, da se nekako zrinejo notri in tako je moralo več sto ljudi odditi, ker ni bilo prostora. Safredova kot Santuzza nas je vse iznena-Jila in očarala z njenim petjem in igro. Ljudje se niso mogli načuditi kako v Ameriki rojeno slovensko dekle tako razločno poje v slovenskem ježku. Vsako
Švicarska posojila
italijanskim
podjetjehn
Iz Švice prihaja v Italijo zlasti v povojnem času mnogo ka!-pitala. Ne gre samo za investicije švicarskih kapitalistov v italijanska podjetja, tenrveč tudi za posojila, ki jih dajejo Švicarji italianski industriji oziroma ita-Ijanskim ustanovam.
Evropska premogovna in jeklarska skupnost bo še v tem mesecu plasirala v Švici za 50 milijonov švicarskih frankov svojih obveznic (švicarski fr. velja nekaj nad .146 lir).' Ta vest je zbudila pozornost zlasti v Italiji, ker računajo, da bo italijanska železarska industrija v veliki meri deležna tega posojila. V zadnjih dveh letih prejema italijanska zasebna industrija mnogo kapitala iz Švice. Ze delj časa poizvedujejo italijanske je-klarne, ali bi se dalo v Curjliu najeti posojilo 20 milijonov dolar-iev. Tovarna pisalnih strojev Olivetti in dve drugi večji družbi "'-o no'zvedovali nedavno v Cu" n'l.u ,ali bi se tam dalo najeti dolgoročna posojila proti 4.5% obrestiin. Ta podjetja bi najela posojila v znesku 46 milijonov frankov. To so razmeroma majhna posojila v primerjavi s poso-itali janskadržavate se poleg t
milijonov frankov, ki ga je najelo podjetje Italian Caltex leta 1955 ift prav tako Pirelli za isti znesek. Tudi družba Montecatini je leta 1954 najela posojilo 50 milijonov švicarskih frankov. Uprava švicarskih železnic je dovolila upravi italijanskih žotez-nič posojilo 200 milijonov frankov ža elektrifikacijo; jamstvo za posojilo je morala prevzeti italijanska država ter se poleg te-grf dbvfezati, da bo ugodno rfcšila
besedo smo pianissimi so bili tako kras"''
da je človeka prijelo za Kamor si se ozrlj si videl so
srce-
v očeh. Po predstavi ji je P'
i.
lUbli-* • ЦЗ'
ka priredila pravo ovacijo-fredova je morala озешК^ pred zastor. Dobila je 12 š®? kov in zlat venec od Maribo^ opere. Po predstavi so ji opere priredili častni večer.
"Na radiju v Ljubljani j® fredova pela 2. julija, da jo ^ lahko slišala širša slove publika. Bilo je krasno. Doe julija se je udeležila s svo] soprogom piknika ameris^ Slovencev:—turistov v ■ ški Bistrici in zapela aineris himno.
"ВПа je povabljena, da stopi v Filharmonični dVor ^ v Ljubljani na koncertu H' ® gusta, toda ne vemo če bo nastopila, ker pamik, ki 3° pelje nazaj v Ameriko odp^J
iz Trsta že 12. avgusta.
Veselimo se uspeha amen Slovenke, Anne Safredove, že mnogo let sodeluje pri 9^ji beni Matici v Cleveland^ . iz vsega srca čestitamo na nih uspehih.	jr
'h ki
barskih industrijskih patenti^^^ hiso v Italiji dovolj zaščiteni jih italijanska j)odjetja ščajo, ne da bi Švici plačala-devno odškodnino.
Te obveze glede zaščite
skih patentov Italija doslej -izpolnila, italijanska podjetj^ najemajo vedno posojil v neposredno. Včasih posreduj tudi razne banke in holding kakor n. pr. Istitut° biliare Italiano (IMI), ki J® Lg jelo na švicarskem trgu 50 milijonov frankov pi'i ^ narodni banki za porav»^\ јд Bazlu. IMI je v Curihu (»''P agencijo, ki posreduje med fijanskimi podjetji in mi kapitalisti, ki so pripr^^ ^ posoditi denar.
• "jih
Poleg velikih posojil,^ je podelila za obnovo lije Banka za mednarodno vo, pričakujejo, da bo v kr&t ^ ^ Francija posodila 12 isti namen. Tudi po drugih nalih prihaja denar v jg zlasti iz Švice. Lansko Italija uvozila za nad 54 nov funtov šterlingov tujega pitala (okoli 92 milijard tega 28 milijonov funtov gov (okoli 47 milijard lir) ^ čun posojil. Pričakujejo, najnovejši zakon o tujib šticijah^še pospešil dotok kapitala v Italijo.	j);
..... Azija 29'[~r, America
italijansko-švicarški spor o šti- Evropa nfekaj had
AVSTrAlija ima
PUŠČAV
v pO'
■ Koliko je v na«em časU ^ ^ ščav na zemlji ? če pog^® ^јјц
vseh pet kontinentov ^
(brez severnfega in južnega čajnega ozemlja, ki sta ^ sel jena) dobimo tole
Avstralija ima pUŠcavfe ^ svojega ozerhlja, Afrika j jj-Azila	AvTibr-itra
% PRIBORJENA DRŽAVA
%ov
Odka
nov sjr.	'
oEW« dolgem in krvavem
stetiii	70 po našem
гајед,-	in razrušil Jeru-
Mial J^^^ovsko ljudstvo od-Služnost, Žid je do 14. . ™ niso imeli svoje dr-rža'^o so si priborili iž
žave
'teto žrtvami in krvjo, toda 8ke"->	žrtvah arab-
tudiob
iz-
gUvna Palestine. To je v So 2jj^ področje, na katerem Vo Izr^gj ^^anovili svojo dria-
^amen?f ^ pravzaprav z fourio , izjavo lorda Bal-lo	1917, v kateri je bi-
4e?m	rečeno: "Vlada
Britan-^^ veličanstva (Velike tev n	na vzpostavi-
ligj	židovskih biva-
'®stini	ljudstvo v Pa-
dilj to ^^^^°^Ј^по in se bo tru-pođpij.g^".^®'^® po svojih močeh da Q / / izrecnim pogojem, niti dr' ® tem oškodovane Vice ^^y^js^nske ni verske pra-že	skupnosti, ki
ce jjg \ Palestini, niti pravi-kateri	položaj Židov v
Tak	državi."
še trajala prva sve-la tur^^"^ Palestina je bi-8te jg , pokrajina. Za ciofti-^"giešk ' ^ izjava tedanjega fialfojj zunanjega ministra ker jg tem pomembnejša, gleži	v času, ko so An-
t'o Arak^^° potrebovali podpo-Ч in . ^ v boju proti Tur-gleJiji^^ videz škodila an-je trgk ^"teresom. Toda vedeti '4ava ^ to, da je bila ta ^ obliki pisma da g| baronu Rothschildu in hotela ^.ngleška vlada z njo fiVetov^	sodelovanje
Proti	^i'^ovstva v boju
Pq ^^čiji in Avstroogrski. lika svetovni vojni je Ve-)^t	dobila protekto-
^^fou . P^iestino in ni zavrgla Pfedyg ® izjave. V Palestini, Šlo ^ v Jeruzalemu, je pri-etfaji? ^^°tižidovskih demon-i' ^^its-nska vlada je ta-^al^ ^'^^đarila, da bo dovolje-^^^ijevanje določenemu spteitj . da pa ne misli Pa^iestine v židovsko ^^ko se je kljub zagri-^ајо p odporu Arabcev, ki ^ђо ^^Gstino za svojo domo-dov.	večati število Ži-
^®tih je število prebival-raščalo tako-le:
1922
1932 .......... 83,000
1937 .......... 180,000
1942 -.......... 395,000
1947 .......... 484,000
1953 .......... 650,000
l95g .......... 1,500,000
^ .......... 1,750,000
velikega skoka je ^'^rat, ko je prišel v k	oblast Hitler in se
veliko preganjanje %'h ' ^ vojno in v prvih
Palestina njihova domovina, da jim Židje jemljejo hiše in domačije, da jih terorizirajo in ubijajo m da bo končna posledica všeljevanja židovska država. Pritoževali so se nad britansko nezvestobo, čeprav so se v prvi svetovni vojni bojevali proti Turkom na strani Angležev, toda pomanjkanje zvez v svetu, pomanjkanje lastne diplomacije in enotnosti ter cela vrsta drugih činiteljev—vse to je dajalo prednost enotnim, bojevitim in obupanim Židom, ki so žrvtovali vse, tudi življenje, da bi si ustvarili lastno domovino.
Ko je Generalna skupščina OZN 29. novembra 1947 sprejela sklep o razdelitvi Palestine na dve neodvisni državi, ki naj bi se izvedel do 1. oktobra naslednjega leta, se je začel čas terorja in ubijanja. Zelo dobro organizirane židovske tajne teroristične skupine so začele napadati britansko vojsko in Arabce. Uporabljali so vsa sredstva, da bi iztisnili ene in druge iz Palestine. Že 14. maja 1948 so z vladne palače v Jeruzalemu spustili "Union Jack" ali angleško zastavo in visoki komisar angleške mandatne vlade je med živžganjem kro-jel zapustil z vojsko Palestino. Istega dne so Židje razglasili ustanovitev države Izraela, ki jo je dve uri po razglasitvi de facto priznal tudi Truman. Naslednjega dne zjutraj so jordanske, egiptovske in fraške čete vkorakale v Palestino. Tako se je moral komaj rojeni Izrael že bojevati za svoj obstoj.
V tej kratki vojni, med katero je na posredovanje OZN prišlo nekajkrat do premirja, so enotne in dobro oborožene židovske sile porazile združeno arabsko vojsko, ki pa je bila združena samo na papirju. Med posameznimi arabskimi povelj-
stvi ni bilo povezave. Še več, včasih so drug drugemu iz zavisti celo privoščili poraz. In ko ne bi bilo dobro organizirane arabske legije, bi Arabci danes ne držali v svojih rokah starega dela Jeruzalema in bi bila vsa Judeja najbrž izraelska.
Tako si stojita danes nasproti dve sovražni sili, ki sta si po številu prav tako različni kot po ciljih in tradicijah. Medtem ko je Izraelcev prav toliko kot Slovencev, je vseh Arabcev v državah, ki obdajajo Izrael, skoraj 40 milijonov. Toda kljub tako veliki razliki ni znamenj, ki bi kazala na to, da bo arabski svet v doglednem času mogel preiti v ofenzivo proti Izraelu. Izrael je notranje preveč enoten, preveč bojevit in pripravljen na vse žrtve (za hrbtom ima morje), da bi ga lahko danes še močno neenoten in razrvan arabski svet mogel premagati, da ne omenjamo pomoč, ki jo Izrael prejenia od svetovne židovske skupnosti in od drugod. Ce bi se pa arabski svet združil in oborožil, bi bil položaj bistveno drugačen. In tega se Izrael boji. Svet pa, ki mu je do miru, upa, da bo kljub neizprosnemu sovraštvu, ki vlada med obema taboroma, prišlo do "modusa vivendi" in pozneje morda celo do določenega gospodarskega sodelovanja. Če do tega ne bo prišlo, je prihodnost res teinna.
B. Pahor.
mA^OP^VNOST
ČLOVEŠKI OKOSTNJAKI V NAJSTAREJŠI GROBNICI
OPREMLJENO SOBO
se odda v najem mirnemu moškemu.
Vpraša se na 1153 East 61st Street
Našim odjemalcem sporočamo,
da bo
MANDEL DRUG CO.
15702 WATERLOO RD.
zaprta celi teden od srede, 29. avgusta do četrtka, 6. sept.
(Naše otroke bomo vzeli in šli. da se poučimo o zgodovini Amerike)
Nemški arheologi si z redkimi presledki že Od leta 1929 prizadevajo, da bi pojasnili skrivnost razvalin, pri Warki, kakih 200 km nad ustjem Ev-frata. Šele zdaj se je upravniku nemškega arheološkega inštituta v Bagdadu prof. Lenzenu po 27 letih posrečilo odkritje, o katerem je podrobno obvestil novinarje generalni direktor arheoloških raziskav v Iraku dr. Nadji Asil. Skupaj z nekim arheologom je zadel Lenzen ргђ-cej globoko v zemlji na velikanski kraljevski grob, star po predvidnih cenitvah kakih 6,-000 let.
KERAMIKA IN
Okostnjaki
Vse kaže, da bo ta važna najdba zasenčila slovečo grobnico egiptovskega faraona Tu-tankamona, saj gre za najstarejšo kraljevsko grobnico. Od-kopavanja pa bodo trajala še dve do tri leta. Plasti zemlje in kamenja morajo odstranjevati želo previdno, po centimetrih. Kakor v Troji in v mnogih drugih starih razvalinah stoji tudi tu zid na zidu, kar kaže, da je bil ta kraj, ki se je imenoval v Starih časih Uruk, naseljen trajno. V velikanski odkopani grobnici je našel prof. Lenzen mnogo keramičnih izdelkov in kakih sto človeških okostnjakov. Gre za okostnjake tempeljskih devic, ^ražarjev in služabnikov, ki so morali slediti svojemu umrlemu gospodarju, sumererskemu kralju v grob. Odkopali so tudi mnogo vaz in ostankov zakladnic, v katerih
DELO DOBIJO 2ENSKE
Išče se priletho žensko,
ki bi pomagala z hišnim delom pn majhni slovenski družini v predmestju Clevelanda, in sicer 2a nekaj tednov ali mes&cev. Dobi stanovanje, hrano in dobro plačo po dogovoru. Katero zanima, naj sporoči svoj naslov v uradu tega lista.
Obi
lasty ^ J'ojni so britanska 2if ^^dovsko vseljevanje zavrla, ker je bil Ncgj arabski odpor dobil in nevarne obli-^ cionistično gibanje dr. Chaima v^^en	katerega glavni
y ^ ustanovitev dr-''o boip ^^^^tini, se je zagrize-židpvski pri-*'":ођј^.о^° še vedno prihajali
nezakonito večkrat Д	ladjah, Arab-
^^Vaij ^di desetkrat prepla-

skratka, cilj je židje šo po raz-
hrepeneli po novi 'Medtem pa živeli od -v ifj , ^ podaljšanih vizu-^ 3itn n °^°4enj drugje, dokler

-ЛП1 "^posled tudi njim \ ®""eča in bi prišli v

Svet
ovno javno mne-
1 ° pretežno na njihovi isi. se je ge živo spomi-mučeništva v
4g| "Novega
роад	poudarjali—ка-
^■''јајо se danes—da je




so našli nakita.
mnogo dragocenega
One of the best ways to insure your being safe at home is to invest regularly in U. S. Savings Bonds. Then you'll have the necessary cash for unexpected doctor bills, the new house you need, or for your children's college educations.
The principal you invest in U. S. Series E Savings Bonds is absolutely safe—not subject to market fluctuations. And the returns are sure—and average 3% interest, compounded semiannually when held to maturity (9 years and 8 months). With the automatic extension privilege, they will continue to pay that same high interest for 10 years more. That means $1.80 in re-turn 'for every $1.00 invested.
So, win financial security for yourself and your family by investing in Savings Bonds today—either through the Payroll Savings Plan where you work or by regi>> lar purchases at your bank.
for the big things in your life.
be ready with u.s. savings bonds
m V. s. Government does not pay for this advertising. The Treasury Department thanks. JOT their patriotic donation, the Advertising Council and
ENAKOPRAVNOST
Približno pred 30 leti je naletel angleški arheolog sir Leonard Woolley v razvalinah Ura, sfedanjega Teli el Muquaira na izredno važne ostanke zgodovine starega Orienta. Našel je celo pokopališče kraljevskih in knežjih grobov iz časov prve dinastije Ura, ki je vladala okrog 2700 pred našim štetjem. V podrobnostih se najdbe v Ui-u. in ijiova odkritja v Uraku močno ujemajo. Pomen najdb v Uruku je predvsem v tem, da bodo pomagale arheologom pojasniti tisto obdobje starega Orienta, o katerem ve znanost še zelo malo. Uruk sodi med najstarejša naseljena področja med Evratom in Tigrisom. Od tod so dobili arheologi prastare napise, ki jih prištevajo med najstarejše pisane spomenike. Sestavljeni so še zgolj iz risanih znakov. Iz njih je nastal pozneje po raznih spremembah klinopis, kateremu se moramo zahvahti za naše znanje o življenju Babiloncev in Asircev. Klinopis nam tudi posreduje dragocene podatke o takratnih razmerah v Egiptu in Mali Aziji-
V klinopisu se je ohranil seznani kraljev, v katerem so našteti prvi vladarji Uruka. Dvanajst kraljev prVe dinastije
VAS MUCI REVMATIZEM?
Mi imamo neka] posebnega prolt revmatiimu.
Vprašajte naa.
MANDEL DRUG CO.
Lodl Mandel, Ph. G., i»h. C.
15702 Walerlob Rd__KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
Uruka je vladalo skupaj baje 2300 let. Prvi vladar je označen v seznamu kot sin boga Sonca. Razen njega so našteti bog pastirjev Lugalbanda, bog ribičev Tammuz, ki igra pozneje važno vlogo v češčenju pomladi, in nadčlovek Gilgameš. Le-ta je junak najstarejše znane pesnitve, ki se v mnogih podrobnostih ujema z grško Odisejo in ki je bila nedvomno vzorec. Odprto je še vprašanje, ali gre za kraljevski grob Sumererov, ki so dali Mezopotamiji pisemsko kulturo, ali pa izvira iz starejšega sloja prebivalstva. Morda bodo našli še razne spise, iz katerih bodo povzeli, kateri princ je tu pokopan skupaj s svojim spremstvom.
otrok je utonil
v smetišcni jami
Pretekli teden se je pripetila na Jesenicah nesreča, ki je zahtevala smrt 3-letne deklice. Jana Radič, hčerka v jeseniški Železarni zaposlenega Nika Ra-diča, se je z ostalimi otroki igrala ob nepokriti smetiščni jami hiše številka 19 v ulici Maršala Tita. Padla je v smetiščno jamo, v kateri je bilo za meter visoko umazane vode in raznih odpadkov. Na vpitje otrok so prišli k jami ljudje. Neki Črnogorec, ki je v Železarni na praksi, se je takoj opogumil in skočil v jamo, hoteč rešiti dekletce, a je bilo že prepozno. Nezavestnega otroka so skušali ohraniti pri življenju z umetnim dihanjem, kar pa je bilo brezuspešno.
SLOVENSKI PIONIR
Naročite sedaj. Stane $1.00. Primerno darilp za staro.
domovino. FRANK J. TURK 10401 N. W. 33 Ave. Miami 47, Fla.
Za boljše zdravje poslužite se
SLOVENSKEGA ČAJA
PLANINSKI ČAJ.................$1.00 škatljica
ODVAJALNI ČAJ ................$1.00 škatljica
MINERALNA VODA (Radenska) .........59c liter
se dobi tudi pri MANDEL DRUG — 15702 WATERLOO ROAD TIVOLI IMPORTS — 6407 ST. CLAIR AVENUE
CLEVELAND 3. OHIO	Tel.: HE 1-5296
STRAN 3
MATHEWS CERAMIC STUDIO
29012 EUCLID AVENUE Wickliffe, O. — teU WI 3-3330
Registrirajte se sedaj za dnevne ali večerne tečaje za keramiko, priCenši v septembru.
Prodajamo vse potrebščine v tej stroki.
Predmeti za darila ob vsaki priliki.
HIŠE NAPRODAJ
HIŠA NAPRODAJ
Hiša za eno družino, 8 sob, for-nez na plin, nova garaža. Blizu White Motor tovarne.
Za podrobnosti se obrnite na 902 EAST 75th STREET
Zidana apartment hiša
s 6 stanovanji, blizu Hayden Ave. v East Clevelandu. Dva stanovanja po štiri sobe, štiri stanovanja po tri sobe. Vsako stanovanje ima svoj fornez in garažo. Dobri dohodki. Cena $68,000.
Za podrobnosti se obrnite na
STREKAL REALTY
405 E. 200 St., IV 1-1100 17572 Lake Shore Blvd., IV 1-3862
Hiše naprodaj
21001 Morris Ave.—Lepa bungalow hiša. 3 spalnice, klet, fornez na plin, garaža 14x20. Oglejte si zunaj in če vam ugaja, pokličite, da vam pokažemo znotraj.
Nove zidane hiše od 185 St.— Si lahko izberete lastno barvo za dekoriranje po okusu. Se lahko takoj vselite.
Nove zidane "ranch" hiše na 25065 Highland Rd., eno miljo južno od Euciida. Vsaka hiša ima po 3 spalne sobe. Vdelane peči na plin, Prizida-ne garaže za dva avta. Lota 80x200. Se lahko takoj vselite. ,
Za te in druge dobre nakupe se obrnite na
STREKAL REALTY 405 E. 200 St., IV 1-1100 17572 Lake Shore Blvd., IV 1-3862
AMERICA NEEDS YOU

inthe Ground ObserverCorps^



OMURAY

HERE'S WHY:
The jwtential of modem military offense is such that a surprise raid against this country could cause tremendous casualties.
Our military defense is aware of tliis possibility. Air Force interceptor planes and Army anti-aircraft batteries arc designed to repel such an attack.
But—if that attack ever comes— i warning must come through in time! \ Citizen volunteer plane-spotters—
ground observers-^play a vital role in providing the necessary warning.
Already some 3d0,000 civilian Americans are contributing to the job of guarding our ramparts. I salute these Ground Observers for their patience, their perseverance, their patriotism.
But the job calls for twice their number to man these vital posts. Will you serve your country for two hours a week?
/d
PRIS1DINT or THK UNITED STATU ^
/1<ввр your eye on the feky'ln th^
GROUND OBSERVER OORPS
JpIN TODAY-iWi;il» or phone—Name ond oddretj of Civil Defense Director—Teleplione No.
\
Contributed 01 g public >ervic«S

rWaka Up'
I siarn Up t
Look Ulil
"itii Mil*
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST 11
"Opatov Praporščak"
Spisal FR. REMEC
Nadaljevanje
—Verjemi mi, je rekla opatu —kadar sta bila sama, sta se vedno tikala—Rovan je zaljubljen v Margareto.
—To ni mogoče, je ugovarjal opat. Če bi bil količkaj zaljubljen v Margareto, bi bil že davno pozabil kar sem mu storil in bi ne iskal s tako trdovratnostjo zadoščenja.
—Jaz pa ti pravim, da je Rovan zaljubljen v Margareto, je ponavljala vojvodinja. Ženske to hitreje opazimo, kakor moški. Morda Rovan danes še sam ne ve, da se je zagledal v Margareto in niti ne sluti, kaka čutila se po-) rajajo v njegovem srcu, a vendar ga ima dekle v oblasti. Da, popolnoma ga ima v oblasti. Le do-
CHICAGO. ILL.
FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarbron 2-3179
DOMESTIC HELP
CHILD CARE — General Housework — Good home for reliable person. Own room with bath. References.
Liss — 841 Ainslie uptown 8-9882 UPtown 8-3094
BUSINESS OPPORTUIDTY
GAS STATION and GARAGE, RESTAURANT —
Reasonable. By owner. In northern Wisconsin.
C Anal 6-5983
DRIVE-IN — With Frozen Ice Cream business with limited living quarters on premises.
. Good going business, new building, new equipment. Owner will sell to reliable party on contract basis. — Arch Dewey Real Estate, 104 Downer, Aurora, 111. AUrora 6-1234 - AUrora 6-1145
HELP WANTED MALE
ELECTRIC MOTOR REPAIR
Young Men to learn Motor Repair trade.
Good opportunity for right man.
Many Benefits — "Work Days Good Transportation.
THER ELECTRIC 8 MACHINE WORKS
17 S. JEFFERSON
FEMALE HELP WANTED
Super Mart Checker
Must be experienced Permanent Liberal Vacation to 4 Weeks
Salary begins $64.20 Scheduled increase to $76.70 — Apply —
CO-OP SUPER MART
5535 S. HARPER DOrchester 3-1031
bro besedo naj mu privošči in Rovan. se vda.
—Pa—če je tudi vse res, kar praviš, je menil opat, kaj, ko vem, da Margareta ne stori niti koraka pa če bi jo na kolenih prosil. Tega sicer ne mislim, da bi bila zaverovana v tega Rova-na, ali neko posebno simpatijo ima vendar zanj. Zato pa je najbolje, da jo v miru pustiva.
—Ali—to bi bilo vendar škoda—taka lepa prilika—je ugovarjala vojvodinja.
—Nič se ne boj, se je smehljal opat in položil svojo tolsto pre; latsko. roko vojvodinji okrog pasa, saj se da stvar drugače izkoristiti. Naj gre Rovan v Rein. Kapitelj je sklican na dan 13. julija. Tisti dan mora priti v Rein poseben sel in prinesti Rovanu pismo, v katerem ga prosi Margareta, naj se odpove pričanju.
—Mar misliš, da bo hotela Margareta tako pismo pisati, se je čudila vojvodinja.
—Saj vendar ni treba, da bi ravno Margareta sama pisala to pismo, dovolj je, če je njeno ime podpisano. V takem pismu se da veliko več povedati, nego bi Margareta v najboljšem slučaju hotela izustiti. Ali me razumeš?
Chicago, m.
REAL ESTATE
FINE BENSONVILLE SECTION —3 bedroom frame ranch. Full basement, Youngstown kitchen. A wonderful place to live. Only $2,800 down.
GLadstone 5-5330
BRICK 2 BEDROOM RANCH — Gas forced air heat, 2 car garage, side drive, wide lot. $2,700 down.
GLadstone 5-5331
WARRENVILLE — 2% acres, pleasant 5 room home, shade and fruit trees, berries and garden. IVi car garage. Owner will sacrifice because leaving city.
WArrenville 3-5341
ELMHURST — Income Property 2 - 5's. $100 a month income. Lot beautifully landscaped. — Near school and transportation. By owner.
TErrace 2-2747
ROSELLE — 2 bedroom frame; expandable attic; gas heat; storms and screens; plastered walls and basement; landscaped lot. 90x165. Near schools, transportation. Immediate possession. By owner. Priced to sell. 313 E. Pine LAwrence 9-6401
SOUTH-WEST SIDE —
Ideal for Pensioneer! 4 room frame iwith "outbuildings." Lot 59x200 feet. Close to 56th and Central.
For details call REliance 5-1858
PARK FOREST — By owner. — 4 bedroom Cape Cod, IVž car garage, large fenced lot, dryer, extras. Next to Forest Preserve. $13,800.
SKyline 5-7641
DEERFIELD — Briarwood Estates By owner — $35,000. Will sell on contract. 4 bedrooms, 1-22x20 ft. May be used as family room or den, 2 baths, separate dining room, large closets, Thermopane windows thruout. Large comer lot. 2 car garage. Near schools, churches, shopping area and transportation. Weekends call Deerfield 1578; weekdays
LOngbeach 1-8410
TYPIST —CLERKS
PERSONNEL DEPARTMENT
Steady and alert girl to learn personnel work; willing to train on dictaphone if not experienced; varied and interesting duties.— Accounts Receivable Department.—Typist and Cash Clerk, willing to train girl with good figure aptitude; diversified work.
Part Time Key Punch Operators—for Night Work—Age and Salary Open.—Cafeteria on premises.—Insurance Benefits. Please Apply in Person—Mrs. Cannon.
BUNTE BROS. CHASE CANDY CO.
3301 W. FRANKLIN BLVD.	KEdxie 3-5200
—Raztimem, razumem, se je smejala vojvodinja in se stisnila k opatu. Lokav si, da ti ni nihče kos. Prepričana sem, da se ti tudi ta načrt posreči.
Zaklenila sta vrata in pozabila, da je opat storil vsakovrstne slovesne obljube.
Nekaj dni pozneje so se izvoljeni zastopniki zatiških menihov odpeljali v Rein, šli so preko Ljubljane, med tem ko se je opat peljal čez Šmartno.
V Zatičini in v okolici so z napetostjo in nestrpnostjo pričakovali, kaj da sklene kapitelj v Reinu in zatiški menihi so tako-rekoč dan in noč bili na straži, kdaj da pride glasnik z dotičnim sporočilom.
Bila je nedelja. Ljudje so ravno odhajali od maše, ko je v divjem diru prijezdil pred samostan Matija Jazbec. Kakor bi trenii, so se ljudje vsuli okrog njega.
—Vivat—vivat! je vpil Matija in veselo sukal svoj zaprašeni klobuk. Vivat! Zmagali smo! Opat je odstavljen!
Ljudi se je polastilo nepopisno veselje. Vriskali so in vpili in šele zdaj se je videlo, kako so sovražili opata. Z vseh strani so drli skupaj in kmalu je bil prostor pred samostanom natlačeno poln. Na Matijo se je vsulo toliko vprašanj, da niti odgovarjati ni mogel. Tudi menihi in hlapci iz samostana so privreli in zahtevali od Matije pojasnila.
Končno so Matijo spravili na samostansko dvorišče, kjer se je najprej okrepčal in potem zbrani množici povedal, jkako se je zgodilo v Reinu.
—Opat Albertus se je sam odpovedal, je pravil Matija. Ko so bili gospodje zbrani in je bil poklican med nje Rovan, da bi pričal, je padel opat Albertus na kolena in prosil odpuščanja, če je kaj krivičnega storil. Rekel je, da neče delati zdražbe med redovniki in dajati pohujšanja, zato da prostovoljno odstopi. Vsled te njegove izjave je potem sploh odpadla obravnava. Pri-
tožba se ni prečitala in tudi Rovan ni bil zaslišan. Opatova odpoved se je sprejela in potem se je vršila volitev novega opata.
—In kdo je bil izvoljen? Kdo je novi opat? Kakšen je novi opat? Taka in podobna vprašanja so letela od vseh st]*ani na Matijo.
—Predno je bila volitev novega opata, je nadaljeval Matija, se je oglasil Hiigon Alba in je priporočal, naj se izvoli mož slo^ venskega rodu, ki zna slovenski jezik. Lepo je popisal, kako krivico so delali nemški opatje slovenskim kmetom in kako trpi vsled tega vera, ker skoro noben menih ni narodnega jezika popolnoma zmožen. Izvoljen je Peter Limbšak, ki je bil doslej višji kletar samostana v Reinu. Kmetski sin je in dober človek, kakor so mi pravili menihi v Reinu. Vsi so rekli, da bo s kmeti lepo in pravično ravnal.
Matijevo sporočilo je še povečalo splošno veselost in ljudje so naznanilo o novem opatu sprejeli z burnimi klici: Vivat novi opat! Vivat opat Peter! se je razlagalo po samostanskem dvorišču in še ko se je bilo ljudstvo davno razšlo, so se čuli taki klici iz raznih hiš in iz krčem. Ljudstvo je povsod praznovalo odstavljenje opata Albertusa.
XXVI.
Zatiški samostan je bil slavnostno okrašen z zelenjem in zastavami. Tudi Zatičina sama je oblekla praznično obleko in od blizu in daleč so vreli ljudje skupaj, da vidijo napovedani slovesni prihod in sprejem novega opata. Vse je bilo zbrano na cesti iz Ljubljane in pi;ed samostanom, a nihče ni slutil, da je bil ponoči po tej cesti pridrdral zaprt voz ki se je ustavil šele pred šent-lamberškim gradom. Odstavljeni opat Albertus pl. Lindek se je povrnil in ee najprej oglasil pri vojvodinji. Že na vsezgodaj je imel dolg razgovor ž njo. Posle-, dica tega je bila, da je vojvodi: nja ukazala vpreči in se je 7
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd,
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slo-' vencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo, priljubljene povesfi
Margareto odpeljala v Zatičino k sprejemu novega opata.
Proti poldnevu so se na ljubljanski cesti začeli prikazovati oblaki prahu, obenem so zazvonili samostanski zvonovi, menihi pa, katerim so se pridružili veli-kaši iz bližnje okolice, so prišli k vratom in se razpostavili v vrste na obeh straneh.
Bliže in bliže so se valili prašni oblaki. Razločevale so se že tudi posamične kočije in jezdeci. Tu in tam se je čul kak klic. In zdaj so ljudje, najprej ženske in potem moški, padali na kolena in zaorili so klici: Vivat novi opat! —vivat opat Peter!
In zdaj je bil sprevod v vasi. Pred sprevodom je jahal Andrej Rovan. V svoji desnici je držal opatov prapor in ponosno se je držal pokonci, kakor zmagovalec po dobljeni bitki. Vse se je ozrlo nanj, posebno ženski pogledi so viseli na njem in pričali, kako je ugajal ženskemu spolu.
Za Rovanom sta se pripeljala novi opat Peter Limbšak in pri-jor Markvard, potem namestnik deželnega glavarja in vicedoma, končno pa ostali menihi, ki so bili šli koi< pooblaščenci na kapitelj v Rein.
Opat Peter—kateremu se je dobrohotnost brala z lica—je bil vidno ginjen, da ga je ljudstvo tako lepo sprejelo, dasi je odstavljeni opat tako grdo ž njimi ravnal, in blagoslavljal je s tresočo roko to ponižno, pred njim v prahu ležeče ljudstvo.
Matija Jazbec je bil edini, ki se ni hotel ponižati in ni hotel poklekniti. Stisnil se je za vrata, pri katerih je stal in se polagoma zadiral na ljudi, ki so bili tik njega.
—Šljeve ste, se je Matija jezil, šljeve, pa ne možje. Danes teden ste še podirali znamenja, ste hoteli razde jati samostan in cerkev in pokončati menihe, danes pa se valjate v prahu pred novim opatom. Ali je to moško? Kaj mislite, da bo novi opat čislal take ljudi in spoštoval njih pravice? Šljeve ste, same šljeve! In prav se vam bo godilo, če bo samostanski bič zopet pel po vašem hrbtu, čisto prav, ker ste; šljeve.
Ljudje pa se niso zmenili za Matijevo jezo, in ko so bili vozovi izginili na samostanskem dvorišču, so se gnetli za vozovi in silili naprej, da bi še enkrat videli novega opata. Matija pa je v svoji jezi pobral kopita in
Uoin the, ■ \
Ground
OBSERVER
coAps
šel iz vasi, ker ni mogel udušiti svoje jeze, da je narod tako nespameten in nemožat.
Prišedši v cerkev je opat šel naravnost h glavnemu altarju in se tam zatopil v tiho molitev. Okrog njega so stali menihi. Tudi Rovan je bil šel do velikega altarja, kjer je na desni strani stal opatov sedež. Tu sem je postavil opatov prapor in se potem obrnil proti drugi strani. Prvi njegov pogled je zadel na nasprotni strani sedečo Margareto. Ta je Rovanu že ves čas, kar je stopil v cerkev, sledila z očmi. Ko se je Rovan obrnil k njej in jo je zadel njegov pogled, je hipno zardela in povesila glavo in se ni ozrla nanj.
Ko je opat opravil svojo molitev, je podelil ljudstvu še enkrat blagoslov, potem se poklonil vojvodinji in pozdravil Margareto. Ta razgovor je bil le kratek. Videlo se je, da novi opat ni vajen občevanja z odličnimi damami. V tem ko je Albertus pl. Lindek v vsaki kretnji kazal najboljše družbe vajenega ple-menitaša, je bil novi opat okoren in plašen, kakor navaden menih, ki ne pride nikdar med boljše ljudi.
Opat je v spremstvu menihov zapustil cerkev in šel v samostan. Zdaj se je tudi razšlo občinstvo na vse strani. Eden zadnjih, ki so zapustili cerkev, je bil Rovan. Dasi je bil kot zopetni praporščak povabljen na obed v samostan, je vendar zajahal svojega konja in odjezdil na' Smreko.
Vojvodinja in Margareta sta se po sprejemu novega opata odpeljali domov. Vojvodinja je bila precej razburjena, in čim je bila z odstavljenim opatom sama, je
dala takoj duška svoji* ® stvom.
—Saj je to čisto kmet, ta novi opat, se je vojvodinja. Obnaša se, j ni bil nikdar med plemeniti®' ljudmi.	,jj
—Duše je pasel in vino ^ se je norčeval Albertus, a takega opata sem si želel in sem tudi tega Petra toplo ročal in tudi sam zanj
—Jaz te ne ume jem, Albert^ je dejala vojvodinja Virid& jasni mi vendar to stvar.
(Dalje prihodnjič)
V blag sponti^
ob 12. obletnici smrti nepozabnega sina in 1"^''
Jack Zagaf
Svoje mile oči je xatisn'' vedno dne 27. avgusta
Minulo je že dvanajs-t odkar si Ti zapustil nas, a v srcih naših je tuga še vedno kakor tisti čas.
Žalujoči star^ brat m s®'
Cleveland, Ohio, dne 28. avgusta 1956.
NAZNANILO IN ZAHVALA
aieljef
S lužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in da je go daljši bolezni preminil nase nadvse dober sopro9' stari oce in brat
FRANK NOVAK
Svoje oči je zatisnil za vedno dne 2. avgusta 1956.	ju
je vršil dne 8. avgusta iz pogrebnega zavoda Frank Zakrai^f sinovi v cerkev sv. Vida in po opravljeni sv. maši zadušnio njegovo truplo položili k večnemu počitku na pokopališču
vary. .....	.. letB
Doma je bil iz Sodražice, odkoder je prišel v Am©''. ицо 1909, in je bil veteran prve svetovne vojne. Ob »mrti mu J® 63 let.	g
Tem potom^si štejemo v dolžnost, da se iskreno	'js*
vsem, ki so položili krasne vence k njegovi krsti: vsem, ki rovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove _ vsem, ki м ga prišli kropit ko je ležal na mrtvaškemu grebcem, članom društev, ki so nosili krsto: vsem, ki so dali ® јЦ avtomobile na razpolago pri pogrebu, in vsem, ki so ga sP' ^er-na njegovi zadnji poti na pokopališče. Hvala duhovščini P'-' piU kvi sv. Vida ,za cerkvene obrede in Zakrajškovemu pogreb"® zavodu za lepo urejen pogreb in vsestransko pomoč.	^ј,ј.
Našo iskreno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so pokojnik? skovali v njegovi bolezni, in nam stali ob strani v pomoč V ^ »"irti. ...	. jegs
. Ljyb^eni soprog, oče, stari oče in brati Prestal si »giJi' življenja in sedaj počiva Tvoje truplo v svobodni ameriški Iji. Žalostna so nasa srca, vsaj smo Te vsi ljubili, a tolaz:*° da se enkrat zopet snidemo nad zvezdami!

žalujoči:
JENNIE, soproga; FRANK in GEORGE, sinova! ANTON, bral: MRS. JENNIE MODIC. sestra v Mp*" ler štiri sestre v stari domovini
Cleveland, Ohio, dne 28. avgusta 1956.
1890 - 1954
V BLAG SPOMIN
druge obletnice nenadne smrti naše nadvse ljubljene in nikda' pozabljene mame, stare mame ter tašče
HELENE DEBEVEC
rojena MAČEK
ki je odgla v večnost dne 28. avgusta 1954
Prišel je k nam spominski žalni čas,
ko misel na Te spet združuje nas.
Kako nenadno si vzela slovo,
za vedno legla v hladno si zemljo.
Sedaj počivaš v črni žemljici,
želja naša je le ta, da bi se vsi skupaj sešli v prelepi večnosti, tam gori nad zvezdami.
žalujoči ostali:
Na Tvoj grob bomo položili rudečih vrtnic šopek lep, naj dokaz ljubezni naše bO/ da spomin na Te je svet.
Cleveland, Ohio, dne 28. avgusta 1956.
MATTHEW in LADISLAV, sinova OLGA DEBELAK, hči PAULINE in DENISE, »inahi ANTHONY, zet
MATTHEW ml.. PAUL in MICHAEL DEBEVEC' SYLVIE in ALAN DEBEVEC. MARGAB^^ Ш MARION DEBELAK, vnuki	,,
V starem kraju pa: FRANČIŠKA MAČEK. IVAN, ANDREJ, JOŽE in ANTON, brali« AMALIJA BIZJAK, sestra ter več drugih sorodnikov.