236. številka Ljubljana, v ponedeljek 17 oktobra. XX. leto, 1887 v:,nk dan ■TrTirr. i ■ i—t i nedelj* iu. pzaznika,. teo velja p« posti prejeman za a v stri j sko-og erake dežele z* vse leto. 16 gld , za. pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za fsien mesec 1 gld. 40 kr, — Za Ljubljano brez pošiljanjasterski predsednik o treh vprašanjih: o hipotezi nemško francosko vojne, o ravnotežji ob Sredozemskem morji in o bolgarskem vprašanji. O poslednjem vprašanji sta sklenila, da bodo zavezne vlasti morda tudi Anglija, ko bi Rusija hotela ener-gičueje postopati, poslale jej noto, da naj točno pove, kaj hoče, potem bodo potrebno storile, da to vprašanje ne bode vedno nevarnost za mir. Jutri bode francoski vojni minister vojnemu sovetu predložil tri načrte o reorganizaciji vojske. Osnovala se bode posebna pogorska pehota in topništvo, osuovala dva nova topniška polka za službo v Algieru in Tunisu ter nov železniški polk. — Oportuinstični listi Be vesele, da 89 je vojni minister upal tako odločno postaviti se proti Buu-langeru. Pri tej priliki poudarjajo, da Ferron proti Bou angoru ravno tako postopa kakor je poslednji proti generalu Scbmitzu, Boulanger se je tedaj bil v zbornici izjavil, dokler je on minister nema vojska ničesar kritikovati, ampak ubogati. Radikalni listi strašijo vlado, da bodo nastali nemiri, ko bi hotela odstaviti Boulagera, kar bi se tudi morda res zgodilo. Kakor na Angleškem, ravno tako je tudi na Npanjikem več sto tisoč delavcev nrez dela. Nasprotnikom s 'danje vlade baš to ugaja, kajti skušajo delavce podšuntati, da bi se spuutali. V Barceloni so našuntani delavci že hoteli napasti borzo, pa je vojaščina to zabranila. Mej angleškimi delavci vlada velika revščina, ker poinatijkuje dela. V Londonu bile so poslednje dni velike delavske demonstracijo in vlada se boji resnih izgredov Delavci zahtevajo dela in če ga jim ne bodo dali, bodo začeli razgrajati. Dopisi. H Primorja 15. oktobra [Izv. dop.j „Quem dii oderuut, uiugistrutn fecerunt." Za vse stanove pisari se danomice po časopisih, govori se po deželnih in državnih zborih, da se istim gmotno stanje zboljša in s tem napredek pospeši. Ljud uvi-deva da kolikor več koristi ima človek od stvari, toliko bolj veselo isto izdeluje in se tako v svojej stroki dopoluuje. O učiteljstvu pa nikjer nič ne čitamo. Morda veseli se isto najboljših življenja razmer? Ne, žalibože! Učiteljstvo molčeč—iz napačne sramežljivosti ali pa iz strahu pred „venveisi" V — prenaša svoje teško breme ter se nikomur ne pritoži o svojem trudu in o krvavem potu, v kojem si služi svoj vsakdanji kruh, drugi neso pak dolžni za učiteljstvo se briniti in pravo imajo: vsak je sam svoje sreče kovač. Učitelji moramo zahtevati sami svoja prava, pritoževati se za vsako krivico, ko se nam pripeti, ako hočemo doseči ono, kar nam ide po božjih in svetovnih zakonih. Veliko hoče imeti človečanstvo od učitelja, vzlasti po vaseh, kjer je večkrat najučenejša glava. Kot učitelj mora biti učitelj in vzgojevatelj, mora biti religijozen in moralen, in sploh pravi uzor člo- uradovalo slovenski, tem težje bodo nemški uradniki, kateri se nečejo privaditi slovenskega jezika, dobivali službe, kar bode pravnej varnosti velike važnosti. Tu interpelacija nema nobene podloge, pač pa je izrodek znane nam nemške nestrpnosti in nemške oholosti, za to jo bode pa gotovo dostojno zavrnil vodja justičnega ministerstva. —k. Nemški dokazi za pravo osnovo — v Avstriji. i. Narečja in pismeni jeziki. (Dalje.) Zakon razvitja nemških narpčij in nemškega literaturnega jezika ni svojstven samo Nemcem, ampak vsem narodom. Razloček je jedino ta, da se utegnejo narečja kakega naroda manj razločevati mej seboj, nego pri drugih narodih. To pa ima zopet svoje uzroke v zgodovini narodov in sosebno tudi v geografskem razširjanji teh narodov. Vsled tega je tudi razloček v razmerah narečij in pismenih jezikov pri raznih narodih. Mi torej Nemcem ne očitamo ničesar zaradi nepriličnosti, ki nastajajo po razlikah njih narečij iu skupnega pismenega jezika. S tem dokazom zavračamo jedino neosnovane iz strankarskih namer izvirajoče trditve, kakor da bi bili Nemci 8 svojim jezikom na boljšem, nego Slovenci ali kateri si bodi slovanski narod. Ni nam mari dokazavati, kar bi lehko storili, da mej slovanskimi narečji je manj odločilnih razlik, nego mej nemškimi, in da so raz like na pr. v slovenskih narečjih iu razmera teh razlik proti pisani slovenščini prava igraća v primeri z dotičnimi razločki v nemških narečjih in nemškem književnem jeziku. Ker pa nam yi do tega, da slovanski zastopniki na svojem zavrnejo strankarske podle, trditve narodnih in političnih nasprotnikov z nemškimi dokazi, jim navedemo v teh člankih primerna mesta iz sestavka, ki ga je priobčil odkritosrčen, znanstveni Nemec „Miinchenev Allg. Ztg." od 1. junija 1887 je objavila razgovor pod naslovom: „Eine p lat t deutsche Bibeliibersetzung.* Ta sestavek govori o izšli knjigi Nove zaveze: „Dat Nie Testament . . . (von dr. Joh. Bugenhagen. Kropp, Ver-lag vun de Bockbandlung Eben-Ezer 1885.) Pisatelj omenja, da je bil sam Luther zauka-zal napraviti prevod svetega pisma tudi v nižuo-nemškem (plattdeutsch) jeziku. Ali čez 300 let je bila potreba za nov prevod v istem narečji. To potrebo pa utemeljuje s tem, da kaže na velike razlike mej nižnonemškim narečjem iu zdaj razvitim visokonemškim jezikom. Poslednji da je konečno učeni jezik, kljubu temu, da se je porodil in razvil iz narodnega narečja, namreč t urinsko- rnesinškega. Visoko-nemščiue ne u mej o dandanes za vsakdanje potrebe celo oni Nižnouemci ne, ki drugače radi govore visokonemščino, potem ko si so jo prisvojili z velikim naporom po šolah. Slovanskim voditeljem in poslancem moramo za lastno porabo navesti mesta, kakor se glase do* slovno v izvirniku. Za ta prvi članek se glase; „Die hochdeutscbe Sprache verdankt bekanntlich der Lu- Andrej baron Čehovin, GlaT^nl ya.ri.eils: slOTren-Slci. Spisal Janko Le ban. IV. Čehovin kot človek, kristijan, narodnjak in vojak. (Dalje.) V narodnem oziru je b i 1 Č e h o v i n vrl sin slovenskega svojega naroda, da-si ga nekateri učeni životopisci prištevajo — Italijanom! Poslednje je silno smešno! „V vsej Ipavski dolini" piše g. Mihaeljev, ni niti najmanjše vasice z laškimi prebivalci, niti jedne laške družine naseljene ob vsem kratkem teku Vipave, v katero se izliva rečica Braniča pod Rifenberkom. Njegovih starišev, kakor priprostih kmetovalcev, ni nihče znal ne oče ne mati, govoriti dvuzega jezika razen slovenskega. Vsa starodavna spoštovana družina „Rokceva" je starodavne slovenske korenike in tudi ime „Čehovin" je čisto slovensko. Tudi je pisal slavni junak svojim stališem domov vselej slovenski, z bohoričico kakor v tedanji dobi." Od kod torej prihaja, da nekaterniki prištevajo slavnega barona Gehovina Italijanom V Prav iz priprostoga uzroka, kakor hočem v sledečih vrsticah pojasniti. Gosp. kanonik Abram mi piše : »Dokler je v šolo hodil (namreč Čehovin), pisal se je (po tedanji navadi v bohoričici) „Zhehovin", potem v vojaškem stanu „Zhehovini". Neki jezikoslovec piše v 12. listu „Ljubljanskega Zvona" 1. 1885, da so Notranjci izrekali: „Čehovin — Oehdvina, in, da tak je domačega tega priimka resnični in zatorej pravi priglas." „Ljubljanski Zvon" ima popolnem pravi" Jaz sam sem na svoja ušesa slišal v Branici brata pokojnega junaka, g. Florijana Čehovina, izrekajočega „Čehovin", a tako, da je tisti „i" bil podoben zamolklemu „e". Tako pa se to ime nič prav lepo ne glasi. Zatorej mu je slavni junak zaradi lepoglasja na konci dodal „i". Ime „Čehovini" je res blago-glasneje in bolj po gosposko zavito. In, ker se laška imena navadno končujejo na „i" (n. pr. Farini, Lucardi, Morelli) mislili so nekateri nevedueži, da je „Čehovini" — Lah! Od tod, da se je naš juraik pisal v vojaškem stanu le „Zhehovini", prihaja, da se njego ime po vseh uradnih in drugih spisih kakor tudi v di- plomah tako piše. Iz imena „Zhehovin" nastalo je torej po samovlastnej volji junakovi „Zhehovini". Odkritosrčno moram reči, da je to delo našega junaka, dasi je namreč podaljšal ime, bilo nesrečno; kajti uverjen sem, da ni tega storil, ne bi si ga prisvajali Lahi, ki se pa s tem le smešijo. Naš junak je govoril tudi nemški in laški; a čutil se je zmerom Slovenca, unetega sina svojega naroda. Ko je še bil nadtopovnik, jezil se je nekdaj neki častnik nad Cehovi novimi tovariši kričeč: „Ti šmentani Kranjci niso za nič!" A tu Čehovin častniku takoj seže v besedo: „Oho, gospod poročnik ; jaz sem tudi Slovenec (Kranjec); in vender sem že dokazal, da sem za kaj 1" A tudi kasneje se Čehovin nikoli ni sramoval slovenskega svojega jezika in naroda! Če je kacega rojaka dobil govoril, je rad ž njim slovenski, tudi v veleomikanih gospodskih društvih, kjer slovenščina ni bila poznana. To je posebno sijajno dokazal nekdaj v neki kavarni v Florenci, kjer je kot nadporočnik vpričo Lahov, Francozov, Angležev govoril na glas slovenski z rojakom Huberjem, ki se mu je bil predstavil slovenski. Povedal sem že, da je domov pisal vselej slovenski. Le škoda, da se mi ni posrečilo, do- veku. Koliko zahteva pa domovina od učitelja? Smelo lahko trdimo, da vsako narodno delo, naj si bode književno ali politično naslanja se na šibka pleča slovenskega učitelja. In kaj je učitelja plača za ves njegov trud in muko? Borih 400, 500, le redko 600 goldinarjev. Res je, da ima učitelj — po svojej smrti — največe plačilo v hvaležnosti naroda, — ali to plačilo je v sedanjih Časih — pre-idealno. Učitelj ostaje zmiraj učiteljem z ono malo pla-čico, avancement je pri njem eksotična rastlina. Nadzorniki, voditelji in učitelji na učiteljiščih in mestnih šolah rekrutujejo se večinoma iz profesorskih krogov, ker vaški učitelji neso v to sposobni! Jedini avancement do sedaj je bil, da so zaslužnejši in sposobnejši učitelji bili imenovani v mesta. To bilo je od velike važnosti za učitelje očete, ker v Trstu, Gorici, Kopru itd. mogla je njih deca poha jevati srednje šole. Ali sedaj plava ta avancement v deveto nemško deželo. Vsa marljivost in požrto-valnost ne pomaga ti pri šolstvo vladajoči trojici v Trptu nič, ako nemaš pri istej uplivnega — strijca. Meseca julija t. I. imenovalo je ministerstvo dva stalna učitelja na nemškej deškej šoli v Trstu, meseca septembra pa po jednega na slovenskih vad-nicah v Gorici in Kopru. Mesta neso bila natečajem odprta, kakor zahteva zakon od 14 maja 1869 št. 62. Čuje se, da bodeta se zopet potajno imenovala dva učitelja na nemškej šoli v Trstu. M^j imenovanimi učitelji je imenovan g. Pich, nadučitelj v Tržići (Monfalcone) in c. kr. kotarski nadzornik za Gradišćansko, „odlikovan z zlatim križem za zasluge1, učiteljem na slovensko vadnico v Koper. Ta zelo odlikovani gospod je Italijan, ki zna malo nemški, slovenski pa — nič. Poučeval bode slovensko deco v svetovnem jeziku — volapiiku, ker druge pomoči ni. Imenoval sem zgoraj nemško šolo v Trstu. Marsikateri bode rekel, kuj to nam Slovencem mari. Ali to ni tako! Učenci iste šole so Italijani in Slo venci, a Nemci bo le sporadni. Učitelj mora torej po vseh pedagogičnih načelih poznati vse tri jezike tudi se italijanščina in slovenščina neobligatno poučuje. Do najnovejših dob bili so iste šole učitelji večinoma Slovenci, ker le mej Slovenci nahajajo se vseh treh jezikov sposobni učitelji. Ker se pa Tržaško vlada boji, da se nemška šola poslovani, pisala je po suplente v nemški Gradec. Zopet sili nam Schleverjev volapiik na misel, ker istega se bodo morali tudi Graški Nemci posluž-vati, da utepo Graški dijalekt italijanski in slovenski deci v glavo. Tako dela se pri nas v šolstvu, od kojega ni odvisna samo narodna, marveč i državna sreča. Učitelji preskrbljujejo se z zakoni, kojih vsak „Verord-nungablatt" je poln, za njih plačico se pa ni kdo ne zmeni, ker to je Ahilejeva peta vsake države, ki napačno pri nižjih štedi, a pri višjih sipa. Slovenski poslanci! vprašajte tam gori v dale-kem Dunaji, kaj da je na onih imenovanjih, vzlasti z imenovanjem gosp. Picha za Koper, spomnite se časih učiteljstva, ki Vam odgaja otroke in ki živi v takih skrbeh za vsakdanji košček kruha. Po delu, plačilo! Primorski učitelj. biti v roke kacega teh njegovih pisem. Čehovin je lehko v lep izgled onim „Slovencem" mej nami, ki tako radi brez sile golčijo — nemški ali laški!. .. Ako premišljujemo o vojaku Čehovinu, mo ramo pač reči, da je bil za ta stan rojen. Že v zgodnji mladosti je kazal veliko veselje do vojaščine, in pozneje je dokazal, da človek lehko veliko doseže v tem, do česar ima resnično veselje in na darjenost. Kako premeten vojak je bil rajni Čehovin, spričuje tudi to, da se je bil pri ogledovanji kraja pred neko bitko (menda pri Montari 1849. 1.) spravil na visoko drevo. Kmalu na to pridejo pod to drevo laški vojskovodje in drugi vojaki, ki so se pogovarjali, kako mislijo Avstrijce napadati. Lahi se začeli pod drevesom celo kuhati, da se je dim dvigal kvišku. Čehovina ni na visokem drevesu nihče opazil; a silno se je bal, da ne bi vsled dima za-kašljal ter se ovadil, kar se pa k sreči ni zgodilo Kakor mi piše g. kanonik Abrara, udeležil se je Čehovin 17 večih in manjših bftek. In vender, dasiravno se je boril kakor lev in se ni bal; dasiravno je časih v ognji bil v veliki nevarnosti in je večkrat vse okolu njega mrtvo ležalo: — vender je ostal zdrav in le pri Moutari (K. 1848.) ga je granatna treska prav neznatno ranila. (Dalje prih.) Domače stvari. — (Drobne vesti.) V Kočevji zapal je preteklo soboto sneg za čevelj na debelo. Ker listje še ni odpalo z drevja, polomila je teža snega mnogo dreves in škoda je znatna. = V Rudniku pod Ljubljano praznovala se bode prihodnji teden stoletnica tamošnje župnije. — (Prvi mestni otročji vrt) s slovenskim poučnim jezikom otvoril se je v 3. dan t. m. na sv. Petra nasipu hiš. štev. 65 (pritlično na levi strani) — (Poročil) se je danes g. Ivan Šubic, učitelj na gimnaziji Ljubljanski in pisatelj slovenski, z gospodičino Hedviko Fabijanovo iz Škofjeloke. — Včeraj poročil se je v Begunjah na Gorenjskem učitelj G. Spetzler z gospodičino Marijo J a-1 e n o v o. — (Nadučitelj u J. Žirovniku v Gorjah) dal je deželni odbor remuneracijo, da pojde ogledat si vrtarsko in šolskih vrtov razstavo v Gradci. -• (Stekel pes) pritepel se je včeraj po-poludne z Viča v mesto, oklal na Tržaški cesti priklenjenega psa, napal nekega moža in razgrizel mu dežnik, s katetim ga je le-ta držal od sebe. V mestu je nekda popal še dve osobi in več psov, naposled so ga pa na Poljanah ubili, mestni stražnik mu je na g. Perdana dvorišči s sablo razklal glavo. Mestni živinozdravnik g. Pavel Skale je danes pri sekciji konstatoval, da je bil pes res stekel. Posestnikom psov priporočamo največo opreznost, naj store, kar splošna varnost zahteva. — („Učiteljski tovariš." Listza šolo in dom) prinaša v svoji 20. številki sledečo vsebino : O potrebi stalne razstave učil za slovenske šole. (Govoril pri letošnjem občnem zboru „Sloven-skega učiteljskega društva v Ljubljani" J. Lapajne.) — Ponavljavni pouk. (Konferenčna razprava pri okrajni učiteljski skupščini v 2 dva avgusta v Logatcu. Poročal J. Pipan, nadučitelj v Črnem Vrhu.) — Knjiga Slovenska v XIX. veku. — Književstvo. — učiteljska zborovanja v Ljubljani. — Dopisi. — (Preizkušnje učiteljske sposobnosti) za splošne ljudske in meščanske šole bodo se pri Ljubljanski izpraševalni komisiji začele v 7. dan novembra t. 1. Zglaša se potom šolskega voditeljstva in okrajnega šolskega soveta pri vodstvu te komisije do 25. dne oktobra t. 1. Kandidatje in kandidatinje, ki so svoje prošnje za dopuščenje k preizkušnji prav uravnane o pravem času uložili, naj pridejo v 7. dan novembra t. 1. dopoludne ob 8 uri k pismeni preizkušnji v c. kr. učiteljišče ter naj ne Čakajo, da bi se še posebno pismeno k preizkušnji klicali. — (Kavarna „Merkur") na glavnem trgu, ki je prenehala pretekli teden, bila je za prvih časov narodnega probujenja kot „Cafe Gnezda" shajališče narodnjakov, tjakaj zahajali so pokojni dr. Bleiweis, dr. Toman, dr. Costa in drugi. Dobro zastopan bil je v njej vedno tudi trgovski stan, ki je mnogo deloval v narodnem zmislu. V tej kavarni se je mnogo osnovalo in storil marsikateri koristen sklep. A tudi neprijeten spomin je v zvezi s to kavarno, namreč dogodba „Sokolska" vsled katere je bil razpuščen „Južni Sokol". Zadnjo soboto zaprli so se za zgodovino slovenskega gibanja znameniti prostori, ker je dosedanji najemnik umrl, njega hči pa opustila kavansko obrt in se vrnila v svojo domovino, v Švico. Kavarnske prostore prevzel je nemški trgovec Haman, ki bode ondu otvoril prodajal-nico, ker Be mu je štacuna v g. Kende hiši odpovedala. Tako je izginil zopet kos nekdanje Ljubljane in marsikdo se bode mimoidoč spominjal nekdanjega življenja v teh prostorih in si mislil: Vso mine! — (Device Marije znamenje) na sv. Jakoba trgu, katero je svoj čas izdelal pokojni kamnosek Ig. Toman, je v zadnji čas zelo propalo. Kamenje je začelo pokati in drobiti se in treba je bilo hitre poprave. Neumorni g. župnik Rozman se tudi tega dela ni plašil ter izročil popravilo g. Feliksu Tomanu, ki bode poškodovano in razpo-kano kamenje nadomestil z novim in trdnim. Delo ima se dovršiti še to jesen, ako bode vreme ugodno. — (Novo delo) na polji domače umetnosti je podoba mlade gospe, katero je slikal znani tukajšnji slikar gosp. Zeplibal in je razstavljena v prodajalni gospoda Kolltnana na Mestnem trgu. Iz te slike mlade, znane nam gospe, katera je izvrstno zadeta, razvidimo, da se je umetnik trudil lepoto s fino karakteristiko spojiti. Izraz ljubkega obraza je zelo živ in prirođen, a tudi vse drugo je pazljivo in pridno zgotovljeno in popolnem pravilno risano. Ker bode slika le malo časa [razstavljena, opozarjamo prijatelje umetnosti, da si jo ogledajo; gospoda Zeplihala pa za slikarska dela najtopleje priporočamo občinstvu. — (Delavsko izobraževalno društvo) priredilo je včeraj zvečer „Vinsko trgatev" združeno s plesnim venčkora, ki je napolnila ves kazin-ski stekleni salon. Veselica bila je dobro prirejena, trgatev živahna, zabava splošna, ples pa je trajal do pozne ure. — (Meinhold,) prejšnji oskrbnik Hmelj-niške graščine in zlogasni dopisun Celjska VVach-tarce, ki je tolikrat Že ogrdil Dolenjsko s svojimi neslanimi dopisi, je odstavljen. Vrhovno oskrbništvo Hmeljniške grajščine je izročeno gospodu Clariciju iz Rudolfovega. Zopet lep dokaz, da so domači ljudje bolj zanesljivi in bolj porabljivi, nego iz Prusije prišli suroveži. *— (Popravek.) Objavili smo dne 14. t. m. da se je v Celovci usmrtil podlovec Fran S t urin iz strahu pred kaznijo. Kakor nam piše njegov sorodnik, ni bil to Fran, ampak Josip Štur m. Nagib samoumoru bila je razžaljena čast in pa sramota, da se je njegova nedolžnost še le Čez tri tedne njegovega zapora dokazala. — (Učiteljsko društvo za sežanski šolski okraj) je dne 13. t. m. zborovalo v Du-tovljah. Udeležilo se je zborovanja 36 učiteljev in učiteljic. Referati so se pohvalno vsprejeli ter ko-nečno se je predlagalo, priporočati gg. Kan teta in Beni ga rja, da se izvolita kot učit. zastopnika v okr. šol. svet sežanski. Sklenilo se je tudi podpirati g. učitelja Janko L e b a n a, če bi — kakor na • merava — izdal svoje „Iskrice", zbirko povestic in pesnic za slovensko mladino. Konečno se je vrli Češki rodoljub J. Lego izvolit častnim udom društvenim, kar smo že javili. — (Vreme.) Včeraj je še ves dan deževalo. Sneg pobelil je planine daleč nizdolu, tudi nižji vrhovi, kakor Krim, Grmada, Utosec in drugi imajo belo odejo. Danes je lepo jesensko vreme. — (Jagod) prinesel je g. uadgeometer Mend-lik z Gorjancev. To je sredi oktobra kaj redkega. — (Sneg na Notranjskem.) Dopis iz Planine nam javlja, da je poslednih 15 dnij neprestano deževalo po vsem Notranjskem. Voda nara-stla je v vseh potokih in rekah neizmerno Cerkniško jezero se je hitro napolnilo. Po vseh dolinah notranjskih vre voda iz podzemeljskih prostorov ra-pidno na dan in če se v poslednjih 24 urah zapali, 18 cm. debeli sneg v kratkem razstaje, pričakovati je povodnji v Planinski dolini in okolu Cerkniškega jezera. — (Razpisano) je mesto pristava pri okr. 8odniji v Trebnjem. Prošnje do 31. t. m. Telegrami „Slovenskomu Narodu'4: Dunaj 17. oktobra. Cesar podelil F. Z. M. Bauer-u povodom petdesetletnice njegovega službovanja veliki križ Leopoldovega reda z vojno dekoracijo viteškega križa. Sofija 17. oktobra. Tukajšnje občinske volitve dovršile so se brez nereda. Večina vladi prijaznih kandidatov velika. Praga 16. oktobra. Ko se je doznal izid volitve v Pfibramu, zbrala se je velika množica pred hišo, v kateri se tiskata „ Politik" in „Hlas Naroda" in klicala je „Pereat Stejskal!" „Pereat staročeški časniški konzorcij!" Nad 20 policajev odrinilo je na lice mesta. Poslopje straži policija. Serajevo 16. oktobra. Okrožni predstojnik v Mostam, Sauenvald, imenovan upravnim ravnateljem bosenske deželne vlade. Vladna svetnika Horovic in Muller dobila komturska križa Fran Josipovega reda. Kodanj 16. oktobra. V poučenih krogih se govori, da ni verjetno, da bi car v 8 ali 14 dneh potoval preko \Varmunde ter pohodil cesarja Viljema. Migljaj uratlnlStvu. V velikem delu sedeče životarenje je največkrat uzrok bolestim v želodci, na jetrih, zlatej žili, zasedeni u krvi itd., katerim boleznim sigurno odpomore Moll-ov „Seidlitz-prašek". Škatljica 1 gld. Vsak dan pa razpošilja proti poštnemu povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Duuaji, Tuehlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj so izrecno Moll-ov preparat z njogovo varstveno znamko iu podpisom. 9 £1?— f JJMJM ! za vse leto gld. 4.60 ; za pol leta l gld. 2.30; za četrt leta gld, 1.15. Tujci 16. oktobra. P i -..iin: Rosenthal iz Curih*. — Wnndsftm Iz VVieebadna. — Vodnićer, Schlesinger z Dunaja. —. M ti 1 le.-iz Zgtrflca. — Nanos iz Gradca. — Radolic U/ Banjaluke. — Golćb It Koprivnice. — Blaiek, FrOhlich iz Treta. — Iktuar iz Pulja Pri Marku, L6wy z Dunaja- — Klein iz Prage. — Baron in baronica Gossich iz Gradca. — Šubic z Gorenjskega — pJ Regnart iz Trsta. Pri )u£ueiu kolodvoru: Hermanu iz Gradca. — Vogrinc b Koroškega. Umrli so f. IJulHJ tu! : 14. oktobra: Ivan Gornp, paznikov sin, 11 menecev, Poljanska cesta it. 40, za osepnicami. It., oktobra t Uri* B&na£, sodarjeva vdova, 68 let, Sv. Patra,cesta »t. 42, za starostjo. — Frau Kropi, zasebnik, 36 let, Fran JoBipova cesta It, 1, za jetiko. — Polona Gradišar, mestna uboga, 81 let, Karlovska ceita št. 7, za Črevesnim katarom. — Katra Hribar, delavka, 54 let, Kurja vaa it. 9, za jetiko. 16. oktobra« Uria Repin, jermenarjeva vdova, 66 lot, Slonove ulice št. 4, za spridenjem jeter, V deielnej bolnici: 14. oktobra: Helena Mekinda, kamoosekova žena, 42 let, za plačnico. Meteorologično poročilo. i Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Mo-Nebo kriv* \ mm. o o 7. zjutraj 2. pop. 9. svečer 724-72 aa. 725'88 a*. 727-70 aro. 4-8" C 5 0" C 3 8? C s!, jz. al. Vik. z. vzh. obl. obl. obl. 21-8 nm. dežja. *š O ■JŠ 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 730 65 um. 783-58 mm. 736 58 h. 2-0° C 4-0" 0 3 0" C si. zah. al. zah. si. zal». dež. dež. obl. 5 0 mm. dežja. Srednja temperatura 4'5° in 30°, za 7*10 in 8-5° pod normalom., dne 17. oktobra t. I. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj gld. 8110 82-45 111-90 8*4-— 282-75 125-40 Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta ...... marčna renta .... Akcije narodne banke . . Kreditne akcijo..... London ........ Srebro........ Napol......... G kr. cekini ...... Nemške marke..... 4% državne srečke iz I. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlatu renta 4%...... Ogerska papirna renta o' n . ... o°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srećke 5°/0 . . 10G gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/1,/a zlati zast. listi . Prior, ohlig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdiuandove Bev. železnice Kreditne srečke.....10O gld. Rudolfov« srečke.....10 Akcije anglo-avBtr. banke . . 120 „ Trainmwuy-društ. vel). 170 gld. a. v. gld 993'/, - „ 5-93 - „ 61-42'/, - „ 950 gld. 1Ž9 gld. danes 81- 20 82- 50 111-80 W*I0 283-50 125 25 9*91 5'93 61-35 Št. 12.309. (769—1) kr 10O * 167 99 86 104 118 125 10O 178 19 110 229 50 30 05 50 50 40 50 75 75 Prodaja se nekaj'prav lepega hrastovega in sme-rekovega lesa zavoljo novega nasada. — Natančneje ustno ali pismeno pri Hot'*eviir-ji v Zgornjem Kritiku. poŠta Cerklje, GorenJMko. (763 1) Mlekarska zadruga v Ljubljani naznanja s tem p. n. slav. občinstvu, da.je pridobila «lve produj u I niči. ia sicer prvo na Kongresnem trgu št. 14, (poleg „ Zvezdo"), drugo (760—2/ na Rimski cesti št. 9, (nekdanja brambovska vojašnica), katere prodajajo mleto, maslo,, smetano ia sir od zadruge, in sicer mleko I. vrste po 8 kr., na pol posneto mleko po 5 kr., najfinejše surovo maslo I gld. 40 kr., izvrstni. Švicarski sir po 8S kr. kilo, Švicarski sir (Groyer) po 72 kr. kilo, namizni sir I. vrste po 80 kr. in II. vrste po 60 kr. Ker je s tem J&JJ, mnogih ustreženo; nadeja 6e odbor zadruge, da bode slav. občinstvo - v obilni meri posluževalo se mleka in mlekarskih proizvodov, kateri so gotovo fini in iz zanesljivih kmetij. Dijaška ustanova. S pričetkom šolskega leta izpraznjeno je pri mestnem magistratu jedno mesto cesar Fran Josi po vi h, po mestni občini Ljubljanski ustanovljenih štipendij po 50 gld. na leto. Pravico do teh štipeudij, katere, podeljuje meatni odbor, Ljubljanski, imajo ubožni, v Ljubljano pristojni, ali, ko bi tacib ne bilo, sploh na Kranj; skem rojeni, tukajšnjo realko obiskujoči dijaki. Prošnje s krstnim in ubožnim listom in s šolskima spričevaloma zadnjih dveh semestrov uložiti je đo.SO* no%enilar»»,leto« potom realkinega ravnateljstva, pri podpisanem magistratu. Mestni; magistrat.Ljubljanski, dne 15. oktobra 1887. Št. 16.750: Ustanove. (762-1) Za 1887. leto ima magistrat Ljubljanski podeliti sledeče ustanove: 1. Jan. Bernardini-jevo v znesku dO gld. 35 kr. 2. Jurij; Thal me i n er - j e v o v znesku 86 gld. 26 kr. S. J o s. Jak. S c h i 11 i n g o v o v znesku 73 gld. 50 kr. 4. Jan. J os t. Weber-jevo v znesku 82 gld. 52 kr« Do teh utanov imajo pravico hčere, Ljubljanskih meščanov, ki so revne, poštenega obnašanja in so se letos omožile. 5. Jan. Nik. Kraškovič-e vo v znesku 75 gld. 60 kr., do katere ima pravico hči ubogega meščana, kmeta, rokodelca, al i delavca Št Peterske fare, ki se je letos omožila. 6. Jak. Ant. Fanco-jevo v znesku 71 gld. 40 kr., do katere ima pravico uboga, poštena ne vesta meščanskega ali nižjega stanu. 7. Jos. Feliks Sin ovo v znesku 48 gld. 30 kr., do katere imata pravico dve najbolj revni deklici iz Ljubljane. 8. II., Ant. Raab-ovo v znesku 200 gld. 4 kr. Do jedne polovice te ustanove ima pravico ubožna in poštena udova Ljubljanskega meščana, do druge polovice pa ima pravico ubožna, dobro odgojena in že zaročena hči Ljubljanskega meščana po poroki. 9. Jan. Krst. Kovač-evo v znesku 151 gld 20 kr., katera se ima razdeliti mej štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali vdove matere, ki imajo po več otrok in uboštva neso sami krivi. 10. Helene Valentini jeve v znesku 84 gld., katero je razdeliti mej otroke v frančiškanski fari v Ljubljani rojene, ki nemaj« starišev in še neso 15 let stari. 11. Ustanovo za posle od neimenovanega dobrotnika v znesku ,50 gld. 40 kr., katero je razdeliti mej štiri uboge posle, ki več delati ne morejo in so na dobrem glasu. Prošnje za te ustanove ulože* naj se s potrebnimi prilogami vred dstropji ali v pritličji, kje v sredi mesta.' — Kaj vec^pove upravniltvo »Slovenskega Narodaf. gt. 12.531 (768—1) Dijaške ustanove. S pričetkom tekočega šolskega leta izpraznjeni j sta pri mestnem magistratu 4. in 8. mesto Jernej i S a 11 o c h e r - j ev i h ustanov po 50 gki. na leto. Pravico do teh ustanov, katere podeljuje župan Ljubljanski, imajo dijaki Ljubljanskega gimnazija, ki so na Kranjskem rojeni, ubožni, lepega zadržanja in pa pridni. Prošnje, katerim je priložiti krstni in ubožni' list, potem spričevali zadnjih dveh semestrov, ulože" naj;se «lo 20. novembru, leto«, potom gimnazijskega ravnateljstva pri, podpisanem magistratu. Mestni, magistrat, Lj ubij anski, v, 15. dan oktobra. 1887. Otvoreniji kavarne. Podpisani uljudno naznanja slav. občinstvu, da je z dnem 15. oktobra t. 1. otvoril novo na Dunajski cesti Friilictova kila, (poprej reHtavraclJu t£. ^unke), ter si bode vsestransko prizadeval po svoji moči ustrezati p. n, gostom z dobro pijačo in postrežbo, z mnogobrojnim! slovenskimi in nemškimi časopisi. -<> Crna kava po lO kr. •->>- Častitemu občinstvu se uajtop'oje priporoča za mnogobrojni obisk z velepoštovanjem Jože Kramar, hnnv. , 9 • • •> -4 v ■> W v • V ~. ^ ~ + ^ ^ j, — - ^ -- Važno za trpeče na prsih in plneih. Neogibno potrebno zoper kaislj, hrlpavost, zaallzenje, katar in oslovski kašelj, sta take, ki želč dobiti čist in krepak glas, za ikrofeljnaste, krvlčne, slabotno, blsdišao in krvlrevne je sok kranjskih planinskih zelišč, 50tT s poilfonloru« kislim apnom in železom poineian. "W Lastni izdelek. — Cena 56 kr. Dobiva pe v ((>15—7) LEKARNITRNKOCZY zraven rotovža v LJubljani. ■i Razpošilja se vsak dan po pošti. WkW Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno uplivajoče pri vseh boleznih želodoa. Noprekoaljive pri'pomanjkanji ala«tt do jedij, slabem želodci, smrdeči sapi, napenjanji, kislem podiranji, koliki, želodčevem kataru, zgagi, Ako so naroja pesek in pieno ter se nabira preveč ■leza, pri zlatenici, gnjuBU in bljuvanji, glavobolji (če izvira bolečina iz želodca), krči v želodci, zapiranji aU zaba>anji> preobložonji želodoa z Jedjo ali pijačo, glistah, boleznih na vranici, na jetrih aU zlatej žili. — Cena stoklenici z navodilom, kako so rabi, 3S Kr., vel. steklenici »O Ur. Glavno zalogo ima lokar KAltOI. JtltAOV v 14rom«rliI (Moravsko). Marijin-uljski' kapljice ueio nikako tajno sredstvo. Njih sestavine navedene so na navodu, kako Hchutzraarke. rabiti,, ki pe. pridano vsakej stoklonicl. m Pristne v skoro vseh lekarnah. wm NVAHU'O ! Pristno Marijiicoljska kajiljlco so mnogokrat ponarejajo iu posnojnajo. — l»n «» pristne, mora v»ak»j steklenica imeti rudeč zavitek z |r«>reii)o »iirsl i eno znamko in z ■itivodom, kako rultitl. ki su pridene vsakej steklenici, opomniti je, da mora biti navod tiskan v tiskarni II. ClllM«k>a V lir«. m«rlšl. . , Tristne imajo: V l.|nl>l|ikiii: lekar Oabr. Tiocoli, lekar Jos. Swohoda. — V l>ON«o.|inl: lekar Fr. llaconroich. — V Skolji I.oki: lokar Kurol Fabianl. — V KndovlJIvi : lekar AlckBander Itoblek. — V Kii«ln|t'ov"in: lekar Dominik Ko/.oli, lekar Betgi mann. — V A'Hnilllkn : lokar J. Močnik. — \ Črnoillljl: lokar J»n. Blažok. (73W—2) 1 S a S' o Cu cS O r-H o 0. '«-. =- EH 3 CS3 o r-H '3? > o "S se ho JO Da se zagotovi« prizidanje k poslopju, v katerem se delajo smodke v c. kr. tabačni glavni tovarni v Ljubljani, je konkurenčna obravnava (natečaj) v uradnem listu razpisana v 15. dan novembra 1887 dopoludne ob II. uri. Za to zgradbo znaša odobrena vsota 42.904 gld. 51 kr. (Dve in štiri deset tisoč devet sto in štiri goldinarje 51 kr.) in se zamorejo načrti, premeri in proračuni, kakor tudi pogoji pri c. kr. glavni tabačni tovarni dobiti na pregled. (764) Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne TiBkaine' BI4 85