oglašajte v najboljšem slovenskem
časopisu v ohiju ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds '
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
cleveland, ohio, wednesday (sreda), FEBRUARY 22,1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 37
NOV GROB
BENEDIKT MAKTICK
Včeraj popoldne "ob 2:20 uri
^ mestni bolnišnici Be-
^^ikt Martick, star 70 let, sam-
g^^-^tanoval je na 440 E. 143
g '	je bil iz sela Cerovi-
^ na Hrvatskem, odkoder je
prišel v Ameriko leta 1899. Bil
L društva sv. Nikola št. « HBZ.
p Tukaj zapušča brata Philipa.
^	August F.
4?o	pogrebnega zavoda,
E..152 8t.
hotele »rabiti duhovnika
^LOGNA, 19. feb, —Itali-hotpi ^ ^°"^uoistkinje so danes nekega duhovni-tg', ® Prižnice obsojal kme-Posein-i P^^^ščajo zemljo vele-
^istin	50 komu-
dnli ^ vdrlo v cerkev, ko je
pre^2 Toda policija je Špst . ^ namene in aretirala Italijank.
VOLILNA KAMPANJA V ANGLIJI JE (EZDALJE BOLJ VIHARNA
Bevin nasprotuje pogajanjim z Rusijo, medtem ko Churchill obtožuje vlado, da je pptrošila $5,600,000,000 za obrambo ne da bi izdelala A-bombe
LONDON, 21. feb—Angleški zunanji minister Ernest Bevin je danes zavrgel predlog konservativnega voditelja Winstona Churchilla za novo konferenco zapadnih sil s Sovjetsko zvezo. Izjavil je, da bi takšna konferenca lahko pripravila pot za novo Monakovo.
V zaključnih dnevih volilne kampanje pa je z druge strani Churchill obtožil vlado, da je za obrambo potratila $5,600,000,-000, ne da bi bila v stanju izdelati atomsko bombo, predno so jo izdelali Rusi.
Bevin je govoril na shodu v Eltham Baths. Med ostalim je viharno zagovarjal angleško-ameriško politiko. Rekel je:
"Pravim, da je metoda, ki smo ji sledili v tesnem posvetovanju z našimi ameriškimi prijatelji,
pravilna politika in obžalujem,
če bi se zgodilo nekaj, kar bi na njo vrglo dvom."
Kar se tiče Churchillovega predloga za novo konferenco s
kampanja rdečega križa
t ' f




sovjetskimi voditelji, je Bevin dejal:
"Nisem navdušen za to posamezno stvar. Končno je to bilo preizkušeno med Mr. Nevillom Chamberlainom in Hitlerjem in ni bilo preveč dobro. Siguren se*m, da ni pametno, če bi zapustili sedanjo pot. Vsak korak, ki smo ga storili, je bil v skladu z Zedinjenimi državami, ki imajo bombo."
Churchill pa je govoril v Manchester ju, kjer je obtožil labo-ritske miiTistre, da se obnašajo kot "komunistični komisarji" pri poskusih, da bi angleškim volilcem onemogočili diskusije o življenjskem vprašanju atomskih in hidrogenskih bomb.
Konservativni voditelj je tudi odgovoril laboritskem kandidatom, ki omalovažujejo njegove predloge za Ij^onferenpo s sovjetskimi voditelji. Rekel je, da ne vidi razloga, zakaj angleški vo-lilci ne bi razmotrivali o važnih vprašanjih v času, ko nimajo samo prilike, da govorijo, ampak tudi da volijo.
"Končno so ljudske množice, ki največ trpijo v vojni. Niso socialistični voditelji, ki prelivajo svojo kri," je izjavil Churchill.
Volilna kampanja se bo nadaljevala še zadnjih 48 ur. Poju-trišnjim pa bodo angleški volilci šli v volilne koče in si izvolili nov parlament.
P^®teklega leta je 9,532. obisjj J ^^^^'"^nov iz Clevelanda So	križ, od katerega
'^vali razno pomoč in Sai	križ jim je poma-
vprašanja, /^^teranom je eden nove kampanje G. (1q 2q	ki bo sprožena od
■ ^arca na področju šir-2^^1anda. Rdeči križ si je kvoto v znesku $953,200. Cez 20
1 odstotkov omenjene
uporabljeno za usluge j® • prvič, da se ve-nasvet v njihovih ^1'Ugig družinskih problemih, ^ nudi usluge po-^^teranskim admi-uradom pri vlaga-2a razne podpore in tretjič, da se poma-bolnišnicam pri dobrodelnem in Cle ' P^^Srami.
Karpinski kaj pomeni, če ima ^Ža T> ° %o usluge Rdečeea il
k
vr^=.' Ko
usluge Rdečega j2 j® pred štirimi leti Armade, to ni bil vesel
povratek. Odškodnina za 100-odstotno pohabljenost, ki jo je prejel od vlade, ker mu je ena stran telesa bila paralizirana, je komaj zadostovala njegovi materi in očetu za njegove najnujnejše potrebe. Toda Rdeči križ jt posredoval in mu zagotovil nekatere stvari, ki jih je toliko potreboval — nekaj vsled življenjskih ciljev, nekatere »vsled zabave. '
Rdeči križ je najprvo pomagal Billu, da je dobil vse odškodnine in po(ipore, na katere je upravičen. Med ostalim mu je preskrbel avto, da bi ga čimbolj osamosvojil. Ker je težko pohabljen, so njegov oče in njegovi bratranci pomagali Billu, da je premagal mnoge trpke dneve, toda za Billa je bilo le nekaj načinov, da si je lahko pridobil prijatelje svoje starosti. Bil je s pomočjo nekega uradnika Rdečega križa naučil samostojno voziti avto in z dvema prijateljema začel igrati na kegljiščih. Bili sicer ne bo nikakršen prvak kegljačev, am pak dobil pa si je prijatelje, ki jih je tako potreboval in želel.
RUSIJA NE ŽELI VOJNE, PRAVI GEN. WEDEMEYER
LOS ANGELES, 21. feb.— Leut. gen. Albert C. Wedemeyer je danes izjavil, da Rusija ne bo začela vojne, ker da komunisti že itak žanjejo dovolj uspehov. General, ki poveljuje šesti armadi, je pristavil, da zelo dvomi, da bi Rusija rabila oboroženo silo proti Ameriki in da ne verujejo, da sovjetski znanstveniki delajo na hidrogenski bombi.
Darila za birmance
Botrom in botricam sporoča zlatarna Frank Cerneta na 6412 St. Clair Ave., da si tu lahko nabavijo krasna, trajna darila za birmance. Zaloga je obširna, cene pa zelo zmerne. Na željo si lahko izberete zlatnino za odplačevanje na lahke mesečne obroke.
IZJAVA
Neki tajni agent FBI, Matt Cvetic, je včeraj pričal pred kongresnim odborom o aktivnosti komunistov v Pittsburghu, Chica-gu in Clevelandu.
Na osnovi enih poročil v zvezi s tem pričanjem sem jaz omenjen za "voditelja podtalnega komunističnega gibanja v Clevelandu." Po drugih poročilih, pa sem baje pomagal organizirati na "tajnih sestankih" nekakšno "narodnostno komisijo."
Celotnega in dobesednega poročila o pričanju tega FBI agenta nis^ še prejel. Za enkrat pa ^hko izja-n'im, da so poropila, glasom katerih sem jaz "voditelj komunističnega i. gibanja v Clevelandu" ali pa da sem prisostvoval "tajnim sejam", na katerih se je ustanavljalo nekakšno "narodnostno komisijo," netočna.
Omenjenega FBI agenta, seveda, osebno poznam, ker je bil podtaknjen SANSu kot član izvršnega odbora in sem ga srečal na skoro vseh sejah izvršnega odbora v Chicagu in seveda tudi ob nekaterih prilikah, ko se je po svojem opravku nahajal v Clevelandu.
Toliko za enkrat. Ko pa prejmem avtentično poročilo o tej. zadevi, bora podal drugo izjavo.
I Bostjancich
Vlada Zedinjenib držav prekinila
Za dr. Sandersa ne bodo zahtevali smrtno kazen
MANCHESTER, N. H., 21. feb.—Okrožni pravdni zastopnik Hillsbora William H. Craig je daiies izjavil, da se za dr. Her-manna N. Sandersa, ki se zagovarja proti obtožbam o "umoru iz usmiljenja," ne bo zahteval smrtno kazen.
. Po zakonih New Hampshirea porota ne more priporočiti smrtno kazen za umore, če jo tožilec ne zahteva.
Dr. Sanders je obtožen, ker je preteklega decembra dal injekcije zraka neki neozdravljivi bolnici, da bi jo rešil strašnih muk. Bolnica je vsled teh injekcij umrla.
Včeraj je bila delno sestavljena porota. Od 10 članov porote jih je sedem katoličanov, eden episkopalec, eden metodist in eden musliman.
Verska prepričanja porotnikov bodo igrala važno vlogo, ker se na primer rimsko-katoliška cerkev viharno zoperstavlja vsakim oblikam umora iz usmiljenja.
Odhod v Calif orni j o
Poznana Mrs. Pauline Prudich iz Willoughby, Ohio, se je po,-dala na obisk k svoji hčerki v Arcadia, Cal. Srečna pot in mnogo razvedrila!
diplomatične odnošaje z Bolgarijo
Rojstni dan George Washingtona
Danes praznujemo rojstni dan prvega predsednika Zedinjenih držav George Washingtona. Rojen je bil leta 1732. Boril se je za osvoboditev Amerikanov izpod kolonij alnega suženjstva angleške imperije in ga upravičeno imenujejo očeta Zedinjenih držav. Spomin na tega velikega predsednika bo ohranjen v srcih in mislih Američanov, dokler bodo obstojale Zedinjene države.
Vogeler obsojen na 15 let ječe
VOGELER OBsojen .... oudec
BUDIMPEŠTA, 21. feb.— Ameriški businessman Robert A. Vogeler je danes bil obsojen na 15 let zapora, ker da. se je na Madžarskem ukvarjal z vohunstvom in sabotažo.
Madžarska sodnija je istočasno obsodila na smrt dya madžar-i. ska državljana, ki sta bila Voge-lerjeva soobtoženca. Na smrt obsojena sta: bivši ravnatelj ameriške družbe International Telephone and Telegraph Co. Imre Geiger in bivši šef oddelka madžarskega zunanjega ministrstva Zoltan Rado.
Angleški pomočnik Vogelerja Edgar, Sanders je bil obsojen na IŽ let ječe. Dalje so bili obsojeni limsko-katoliški duhovnik Rev. Istvan Justh in knjigovodja Standard Co. Kelemen Domokos na 10 let ječe. Bivša grofinja Edina Doery pa je dobila pet let zapora.
Predsednik sodnije je obenem ukazal zaplembo vsega premoženja Vogelerja in. Sandersa na Madžarskem. Oba bosta izgnana iz Madžarske, ko bosta odslužila kazen.
Vogeler in ostali obtoženci so* priznali, da so po navodilih ameriške obveščevalne službe zbirali podatke o ekonomskih in industrijskih tajnah Madžarske, da so sabotirali produkcijsko zmogljivost Standard Oil Co. in ovirali pošiljke iz Madžarske v Sovjetsko zvezo in ostale dežele vzhodne Evrope.
Zedinjene države obsojajo obravnavo
WASHINGTON, 21. feb.—Državni oddelek je danes napadel obravnavo in obsodbo ameriške-« ga businessmana Vogelerja.
V izjavi je med ostalim rečeno, da je ta obravnava krivična, da niso bili predloženi zadostni dokazi in da je bila polna po-tvorbe. Državni oddelek je obljubil, da bodo vse laži in potvorbe izpostavljene.
Vogeler bo vložil priziv proti obsodbi
BUDIMPEŠTA, 22. feb.—Obsojeni ameriški businessman Vogeler bo vložil priziv proti obsodbi na 15 let ječe.
WASHINGTON, 21. feb.—Zedinjene države so danes prekinile diplomatične odnošaje z Bolgarijo in odpoklicale iz Sofije ameriškega ministra Donalda R. Heatha ter ostale diplomatične predstavnike.
Sklep ameriške vlade je sledil, i	' '
ker bolgarska vlada ni umaknila j časopisih pod naslovom: "Lega-svoje zahteve, da se odpokliče j cija Zedinjenih držav v Sofiji-
Heatha, ki je bil večkrat omenjen v bolgarskem tisku, češ da se ukvarja z vohunstvom.
Bolgarski vladi je bila obenem poslana zahteva, da umakne iz Washingtona svojo diplomatič-Hp misijo, katero vodi vršilec poslov dr. Peter Voutov.
To je prvič po vojni, da je ameriška vlada prekinila diplomatične zveze z eno tujo državo. Ameriški sklep je bil poslan v Sofijo že včeraj, medtem ko je bil Voutov danes povabljen v Državni oddelek, kjer so ga obvestili o sklepu ameriške vlade.
V noti Državnega oddelka je rečeno, da so Zedinjene države prišle do spoznanja, da je nemogoče vsled sedanjega stališča bolgarske vlade, da bi ameriški minister in njegov štab ostali v Bolgariji.
"Prijaznost se je težko moglo pričakovati, ko so bolgarski uradniki in kontrolirani tisk stalno obsojali in žalili Zedinjene države in ko je bolgarska vlada kršila svoje obveze v mirovni Ijogodbi, prezirala resolucije Združenih narodov in podpirala oborožene akcije v Grčiji," je med ostalim rečeno v noti Državnega oddelka.
*
Pet Bolgarov aretiranih zaradi vohunstva za ZD
SOFIA, 21. feb. — Bolgarske oblasti so danes aretirale pet bolgarskih državljanov, ki da so ae ukvarjali z vohunstvom v prid Zedinjenih držav. Aretirani Bolgari, od katerih sta dva bivša uposlenca ameriške legacije, so obtoženi, da so ameriški obveščevalni službi izročali tajne politične, ekonomske in vojaške podatke.	. . "
Obtožbe proti skupini Bolgarov so bile objavljene v sofijskih
Center zarot in vohunstva proti ljudski republiki Bolgariji."
DomaČe vesti
Sestanek odbora
Nocoj ob 7:30 uri se vrši va žen sestanek odbora krožka št. 1 Prog. Slovenk v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Odbornice se prosi, da se udeleže v polnem številu.
Na operaciji
Mrs. Frances Maček iz Char-don, Ohio, se nahaja v Five Points kliniki na E. 152 St., kjer se je morala podvreči operaciji. Obiski niso dovoljeni za par dni. Želimo ji skorajšnjega okrevanja !
25-letnica poroke
Včeraj sta obhajala obče poznana Mr. in Mrs. Louis Oswald iz 17205 Grovewood Ave. 25-letnico njiju srečnega zakonskega življenja. Ob tej priliki se je vršila jnajhna zakuska za domače in ožje prijatelje na domu slavljencev. Mr. in Mrs. Oswald vodita že dolgo vrsto let uspešno grocerijsko trgovino in mesnico na omenjenem naslovu. Slavljencema čestitamo in jima želimo še na mnoga leta zdravja in sreče!
Zaroka
Zaročila sta se Mary Ann Žele, hčerka poznane Mrs. Anna Zele iz 21086 Arbor Ave., Euclid, O., in Mr. Allen Bassett ml., sin Mr. in Mrs. A. H. Bassett St. iz 1507 Clubside Dr., Lyndhurst, O. Oba zaročenca sta graduirala iz Euclid Central High šole, in zaročenec sedaj pohaja univerzo v Cincinnati, kjer študira inženirstvo. Bilo srečno!
ŠPANSKI ČASTNIKI V ZAPADNI NEMČIJI
MADRID, 19. feb. — Skupina visokih španskih častnikov je danes odpotovala v ameriško okupacijsko zono Nemčije. Španski častniki bodo pregledali vojaške instalacije v zapadni Nemčiji.
Poškodovan od avta
Mr. Frank Mervar iz 893 E. 144 St. se nahaja v Collinwood Clinic bolnišnici na E. 152 St., kamor je bil odpeljan pred nekaj dnevi potem, ko je bil povožen od avta na E. 140 St. Ob času nesreče se je nahajal na potu na delo. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo, da bi čim preje okreval!
Naročajte, širite in čitajte ' Enakopravnost!"
Evropa bo tudi po letu 1952 potrebovala ameriško pomoč, meni državni tajnik Acheson
WASHINGTON, 21. feb.—Državni tajnik Dean Acheson je danes opozoril kongres, da bodo zapadno-evropske države potrebovale ameriško pomoč tudi po letu 1952, ko se bo končal štiri-letni Marshallov načrt.
O pomoči, ki jo bodo zapadno-
evropske države potrebovale po letu 1952, se je dosti govorilo v preteklosti, toda to je prvič, da je neki član vlade to uradno priznal.
Državni tajnik je tudi opozoril, da Rusija kaže "naraščajoči pogum" pri svojih "načrtih za svetovno dominacijo."
Acheson ni omenil, koliko pomoči bodo evropske države potrebovale po letu 1952, pač pa je le opozoril, da bodo Zedinjene države morale še vnaprej pomagati zunanjim državam.
Doslej so v okviru Marshallo-vega načrta v teku treh let Zedinjene države potrošile blizu $12,000,000,000. Sedaj pa v kongresu razmotrivajo o zakonski
predlogi za nadaljnih $3,100,-000,000, da bi se krilo stroške četrtega leta Marshallovega plana. Mnogi senatorji in člani poslanske zbornice predlagajo, da se gornjo vsoto, ki jo priporoča vlada, zniža za $1,500,000,-000, ker čutijo, da se vlada pogreza v prevelik deficit.
Acheson je nastopil kot pričg^ pred skupnim odborom senata in poslanske zbornice za zunanje odnošaje, kjer so mu zastavili številna vprašanja. Na vprašanje, če bo kdaj konec ameriški pomoči zunanjim državam, je odgovoril:
"Ne, ne verujem, da bo vsa ameriška pomoč končala za svet in sigurno za nekatere dele Evrope po letu 1952.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
_Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
^ Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) ^ ...	_
For Six Months—(Za šest mesecev) „ ZZ ......"Z
For Three Months—(Za tri mesece) _____
________$8.50
__________ 5.00
________ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto) ________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)___________
For Three Months—(Za tri mesece) ____________"____
- $10.00 6.00 __ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
KRAMLJANJA V PRESTOLNICI
(Pise: John A. Blatnik, član kongresa)
Krompirjeva politika; Dne 30. januarja je tajnik poljedelskega oddelka Brannan povedal v senatnem pododboru za poljedelstvo, da bomo morali zavreči ali pa pustiti, da segnije 50 milijonov mernikov krompirja,' če kongres ne bo našel druge rešitve. Količina 50 milijonov mernikov pomeni eno tretjino mernika za vsakega moža, ženo in otroka v Zedinjenih državah. Ta surplusni krompir je kupila vlada po ceni $70,000,000 in ga shranila v začasnih skladiščih v okviru programa za podpiranje cen, ki je bil odobren v 81. kongresu.
To je pošastna stvar, če že ne odprto zločinstvo, uničevati živež v času, ko so mnogi Američani slabo hranjeni in ko milijoni Evropejcev in Azijcev stradajo. Kakšno je pojasnilo za to pošastnost?. Kdo je kriv?
Poljedelskega tajnika Brannana se sigurno ne more dolžiti tega obžalovanja vrednega položaja. Spominjate se, da je Brannan lani zahteval od kongresa, naj sprejme zakone, ki bi skrbeli za poljedelske surpluse. Takrat je predlagal Brannanov farmski načrt, po katerem bi vlada prenehala kupovati in shranjevati pridelke, ki se kvarijo—krom-pii*! j^jca, meso, maslo, sadje ,in zelenjavo. Namesto tega bi se takšne pridelke prodalo na odprtih trgih in če bi cena, ki jo farmer j i prejemajo, bila pod produkcijskimi stroški, bi vlada plačala razliko med stroški produkcije in tržno ceno.
Po Brannanovem načrtu bi živež, ki se kvari, bil prodan in uporabljen, ker bi se odjemalci koristili s padajočimi cenami, ki jih povzrbča višek pridelkov, medtem ko bi se istočasno farmer jem zagotovilo ceno produkcije.
Obstojajo dokazi, da je republikanska južnokratska koalicija, ki je porazila Brannanov poljedelski načrt, odgovorna za uničevanje živeža, v času, ko ljudstvo strada. Poglejmo na dejstva in naj dejstva govorijo.
Lani je kongresni odbor za poljedelstvo podal ugodno poročilo o Pace-Brannanovi zakonski predlogi, H. R. 5345, ki je modernizirala program za podpiranje cen in zagovarjala poskusno plačanje produkcijskih stroškov za tri vrste živeža, ki se kvari. Takrat je stopila v akcijo republikan-sko-južnokratska skupina. Pred samimi debatami so republikanski voditelji začeli deliti okrožnice vsem republikanskim kongresnikom, v katerih je rečeno:
Na vsakega republikanskega senatorja, ki stoji na'lastnih nogah in kaže znake življenja ter ni pod ukazom zdravnikov, se računa ... da bo pripravljen glasovati o tej važni in dalekosežni predlogi. MI MORAMO PORAZITI BRANNANOVO ZAKONSKO PREDLOGO. TO LAHKO STORIMO, CE SE BODO VSI REPUBLIKANCI OPRIJELI DELA."
V teku kongresnih debat so republikanci in nijhovi južnokratski bratje prav gotovo "bili na delu." Solidarno so se združili, da bi z glasovanjem porazili Pace-Branna-novo predlogo in jo zamenjali z Gore amendmentom, ki je zamenjal Brannanovo predlogo za živež, ki se kvari. To je bilo posamezno glasovanje in zapisniki pričajo, da je celotna republikanska delegacija iz Minnesote glasovala proti Pace-Brannanovi predlogi in za Gore amendment. V nas-protstvu pa je celotna DFL delegacija iz Minnesote (kon-gresniki Marshall, Wier, McCarty in jaz) glasovala za Pace-Brannanovo predlogo in proti Gore amendmentu. Zato pravim, naj govorijo zapiski.
Ce bi se sprejelo Pace-Brannanovo predlogo, bi sedanji višek krompirja jedli ameriški odjemalci po zelo nizkih cenah, farmer j i pa bi prejeli prav toliko denarja. Ker pa je po želji republikancev, davkoplačevalci plačujejo za vladni nakup surplusnega krompirja samo zato, da bi videli kako se ga uničuje.
Na žalost, podoben položaj se razvija z ozirom na ostali živež, ki se kvari. Vlada je kupila 100 milijonov funtov surplusnega masla in ga še vedno kupuje—toda nobenih sredstev ni, da bi se to maslo izročil^ ljudem, ki bi ga lahko rabili. To volja tudi za jajca, katerih ima vlada tudi v ogromnih količinah, kakor za ostale pridelke.
Vse to kaže na potrebo, da se takoj sprejme Brannanovo predlogo za poljedelstvo in potom njenih formul za
UREDNIKOVA POSTA SREBRO IZ GLINE
luje za porast članstva v SNPJ. j Zato apelira na vse članstvo in | druge rojake, da se te veselice' udeleže v polnem številu, da nam z vašo navzočnostjo pripomorete | delovati še za v bodoče. Na svi-j denje v soboto zvečer!	;
Odbor.
Poročilo Progresivnih Slovenk
že več mesecev se vežbajo igralci, kateri nastopijo prihodnjo nedeljo v igri "Vida Granto-va." Igra bo prvič podana na naših odrih. Florence Jeraj-Sla-by je rekla, da še ni igrala v tako lepi in ganljivi igri. Vsi igralci so naši najboljši talenti. Zatorej ni nobenega dvoma, da ne bo avditorij Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. v nedeljo 26. februarja napolnjen do zadnjega kotička. Požurite se, da si nabavite vstopnice pravočasno. Vsem, kateri se boste udeležili krasne igre "Vida Gran-tova," katero vprizori glavni od- ^ bor Progresivnih Slovenk, vam j bo ostal ta dan v spominu mnogo i časa.
Knjižna kampanja jako lepo napreduje. Kljub temu, da so naša dekleta sedaj zelo zaposlena s prireditvijo, pa jih vseeno knjižna kampanja ne ovira. Minili petek je bil sklican sestanek
šesti izkaz knjižne kampanje Progresivnih Slovenk
Po $50 so prispevali; Cleve-landska Federacija SNPJ in krožek št. 8 Progresivnih Slovenk,
West Allis, Wis.
Po $25 so prispevali: Podružnica št. 56 SANSa, West Allis,
Wis., krožek št. 16 Progresivnih '
Slovenk, Strabane, Pa., Federacija SNPJ za zapadno Pennsyl-vaniji, Circle št. 9 Progresivnih Slovenk, Chicago, 111.
Po $20: Federacija društev SNPJ, MiWaukee, Wis.
Slovenski socialistični klub,
št. 49, $15, Cleveland, Ohio.
* Po $10 so prispevali: Dom za-padnih Slovencev, Cleveland, O.,
Klub št. 18 JSZ, Neimenovan,
Cleveland, O., krožek št. 10 Progresivnih Slovenk, Tire Hill, Pa.
Po $5 prispevali iz Cleve-landa: Leo in Viki Poljšak v spomin pokojnega Andy Bogataja,
Mladinski pevski zbor SDD, Col-linwood, Mr. in Mrs. Luka Slej-ko; podružnica št. 54 SANSa,
South Chicago, 111., Josephine Odar, Canton, O., John in Tončka Simčič, Miami, Fla., v spomin pokojnega Jožeta Terbiža-na in Mary Slejko; Vence Pal-cich, Greensburg, Pa.
Po $2 iz Clevelanda: John Rome, John Zupan, Frances Lah.
Uršula Zattic, Springfield, 111.,
$1-	-	glede pakiranja knjig. Moralo se
Nabiralna listina Alice Mirtich je zgodaj prekiniti z delom, ker iz West Parka, O.: Društvo De-1 go mestne luči ugasnile. Se bo lavec, št. 257 SNPJ $10; Mr. in i zopet nadaljevalo s pakiranjem I Mrs. Andrew Mirtich in Rose j prihodnji teden. Kupilo se je i Mlakar, po $5; Steve Brodnik,'
$3; Josie Gabriel, $2. Po $1:
Rose Kovach, Anne Kosak, Celia Kathrein, Theresa Tagliaferro,
Stanley Gabriel, Elizabeth Gabriel, Joe Cukayne, Joe Blatnik,
Jakob Vidmar, Lois Šinkovec,
Joseph Sankar, Max Oblak,
George Santa, John Šinkovec,
Steve Brodnik Jr., Josephine Bizjak, Anne Klun, Pauline Gor-sek, Anna Maletic, Antonia Ko-vStrevec. Skupaj $45.
Nabiralna listina Jennie Da-garin, Cleveland, O.: Louis Dular $1.50. Po $1: Rose Jurman,
Vincent Jurman, Helen Mikuš,
Valentin Kovačič, Andy Ruzic,
John Mikuš, Jennie Dagarin. Po $50 centov: John Taučar, Anton Podobnik, Anton Zalaznik, John Pogorevc, Mary Novak, Mike Panič, John Trinko, Victor Pla-cevich; Louis Kocjan 10 centov.
Skupaj $12.60 .
Skupaj v tem izkazu $374.60.
Prejšnji izkazi $1,7775.25. Skupno z današnjim izkazom $2,149.-85.
V imenu Progresivnih Slovenk iskrena hvala vsem prispevate-Ijem. Za prosvetni odbor:
Vida Shiffrer, predsednica;
Josephine Petric, tajnica;
Victoria Poljšak, blagajničarka,
1114 E. 169 St., Cleveland 10, O.
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi §21/2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št.
6, 37 št. 5, 36 št. 4.
*
Ženske obleke: št. 40 j^ ame-i riško 32; 42 je 34; 44 je 36:46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
* ;
različne valčke, ki bodo dostop- j Enako je pri deklicah dru-ni za stare in mlade. V prizidku { S&čna evropska mera. Št. 38 je l-a boste postreženi z dobrota-1 ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; mi, ki vam jih bodo pripravile j J® ^6 je 20.
kuharice in točaji vam bodo po-1 „ • v, > 1 , ,
,.v .. v r, v ,.! Pri moških oblekah pa se za-Ktnsh zrazhcnopijaco. SreoU,, genjavEXropiz SL kar je af tmsktud, 8	# je 34; 46 ^
Iji m znanci m se z njimi skupno I gg. 45 38; 50 je 39; 52 je 41; zabavali ter uživali nekaj ur ve- l 54 jg	gg
celega časa.	i	n točk razlike.)
Clevelandska federacija ni sa-	*
mo po imenu, ampak tudi po de-, Moške srajce: št. 35 je ame-, , ,	, , .. ... ^	. . , .	. , janjih napredna. Finančno po-'riško 13 in ])čl; 36 je 14: 37 ie^
doplacitev produkcijskih stroskov zagotovi istočasno visoke;^,naprednim strujam: 14 in pol; 38 je 15;'39 je 15 in:
dohodke larmerjem, odjemalcem pa dobrote nizjih cen mjin «krbi tudi za mladinske krož- pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je' priliko, da se porabi vse, kar pridelujemo.	I ke, da se razvijejo in aktivno de-' 16 in pol in 43 je 17.	'
Plesna veselica Clevelandske federacije SNPJ
V soboto 25. februarja ob 8. uri zvečer se vrši plesna veselica clevelandske federacije SNPJ v' avditoriju Slovensksga narodnega doma na St. Clair Ave. Federacija je centrala vseh društev SNPJ v Clevelandu in zato, je tudi dolžnost vsega članstva, da se te veselice udeleži. Igrala bo izvrstna Vadnalova orkestra
precejšnje število novih knjig. Prejeli smo od zadnje pošilja-tve veliko rabljenih knjig. Blagajničarka Viki Poljšak z velikim veseljem nazjianuje vedno naraščajočo vsoto za knjižno kampanjo. Če želite kaj prispevati za književni sklad, pošljite iia Victoria Poljšak, 1114 E. 169 St., Cleveland 10, Ohio.
Tudi pri našem krožku št. 1 je še vedno kampanja za nabavo orglic za slepo mladino v Ljubljani. Orglice bodo yeč stale kot se je prvotno domnevalo. Ako kdo želi darovati za sklad za nabavo orglic, naj pošlje vse prispevke na našo tajnico Mary Vidrich, 15718 Grovewood Ave., Cleveland 10, Ohio.
Theresa Gorjanc.
v "Enakopravnosti" dobite 'edno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
Jugoslavijo so še nedavno imenovali kmetijsko deželo. Nekateri so tudi govorili o nji kot o deželi gozdov. Dandanes pa bi bili že y zadregi, kako bi jo naj označili zaradi njenih velikih zakladov, kakršnih nimajo mnoge neprimerno večje dežele.
Sodijo, da ima največ boksita Francija, saj se boksit celo imenuje po francoskem kraju Les Baux v južni Franciji. Vendar ga ima še več Guayama. Kljub temu bi smeli Jugoslavijo imenovati deželi boksita.
Največ aluminija proizvajajo Združene države Amerike. Njihova ležišča boksita pa so tako majhna, da bi jih izrabili že v dveh letih spričo velike proizvodnje aluminija. Na drugem mestu na svetu po proizvodnji aluminija je Kanada. Uvažati pa mora vso aluminijevo rudo. Norveška, Švica, Anglija in še nekatere dežele, ki imajo največ električne energije, kar pomeni, da bi mogle najlaže pridobivati aluminij, nimajo boksita. Večina dežel na svetu je brez aluminijeve rude.
Aluminij ima velikansko večino
Mnoge dežele so brez alujjii-nija, čeprav je aluminij tisto glavno gradivo, iz katerega je zgrajen svet. Svet sestavljajo prvine, ki jih je 92. Med njimi je na Zemlji največ kisika, skoraj polovico (49,58<}f). Na drugem mestu je silicij, ki je nad četrtino (26,39'"r). ^ed kovinami pa je na prvem mestu aluminij (Al), saj ga je 7,85'"( zemeljskih sestavin. Na drugem mestu med kovinami je železo. Aluminij in železo imata torej velikansko večino med kovinami.
Še v začetku prejšnjega stoletja niso niti kemiki vedeli, kakšen' je prav za prav aluminij. Zaman so si prizadevali, da bi pridobili kemično čisti aluminij. Vedeli so samo, da je na Zemlji ogromno aluminija, ki ga pa čistega niso še videh.
Leta 1808 sta se kemika Anglež Davy in Šved Berzelius zaman trudila, da bi iz zemlje izločila čisti aluminij. Šele leta 1825 je danski kemik in fizik H. Ch. Oerstedt pridobil trohico aluminija, ki pa še ni bil popolnoma čist. Sloviti nemški kemik A. Wohler je leta 1827 prvi pridobil večje količine čistega aluminija. Tako so končno ugotovili, da je ta kovina sivkasto-srebrna.
V blatu in dragem kamenju
Aluminij se druži z blatom, rjavo glino, rdečo ilovico, vsebujeta ga rdeči in beli boksit, razen tega pa je vsebina skoraj vseh vrst draguljev. Aluminij je najbližji sorodnik rubinov in sa-firjev. Korund je aluminijeva rudnina. Kemično čisti korund je spojina aluminijev trioksid (A12 03). Orientalski smarag-
di, topaz, safir in rubin — to je korund v. raznih oblikah. Ti dragulji so zelo trdi, le malo mehkejši od demantov, medtem ko je znano, da je aluminij precej mehka kovina. Navadne vrste korunda uporabljajo kot smirek za čiščenje in glajenje kovin in lesa.
Kaj pa je boksit?
Aluminija seveda Ae pridobivamo iz draguljev, iz mineralov, kakršen je korund. Aluminijeva surovina je boksit. To je tista ■ rdečkasta zemlja, ki pokrival prostrane površine v Istri, Dal-| maciji, Liki in Hercegovini. Precej boksita pa je tudi v Črni gori. Tam je razen rdečega boksita tudi mnogo belega, ki pa prejšnje čase niso znali ceniti, dandanes pa iz njega prav tako uspešno pridobivamo aluminij.
Glavna sestavina boksita sta aluminijev oksid in voda. To se pravi, da je boksit mešanica aluminija, kisika in vode. V njem je seveda še več vrst drugih sestavin, toda majhen odstotek. Tako je n. pr. v boksitu tudi železo, ki je pri pridobivanju aluminija kot sestavina rdečega blata postranski izdelek. Toda železo je treba izločiti iz blata. Razen tega boksit vsebuje zelo redko in dandanes v jeklarstvu gkoraj nepogrešljivo kovino vanadij. Pri nas so odkrili postopek za pridobivanje dragocenega vanadija i z boksita.
"Zatlnji čudež tehnike"
Še "pred sto leti je bil aluminij v svetu tehnike le senzacija — redka, z' največjimi težavami pridobljena kovina. Leta 1854 je francoski kemik St. Claire Deville odkril industrijsko pridobivanje aluminija. Aluminij se je pocenil na desetino prvotne cene. Na svetovni razstavi v Parizu 1855 je vzbujal največjo pozornost kot "zadnji čudež tehnike". Imenovali so ga' "srebro- iz gline". Vendar aluminij tedaj še ni imel večjega pomena v tehniki in industriji. Nekateri strokovnjaki so mu napovedovali veliko prihodnost, pravilno pa ga ni mogel še nihče oceniti. Treba je bilo še najti način, da bi ga pridobivali čim ceneje.
Elektrika je odprla aluminiju zinasovito pot
Aluminij je nastopil svojo zmagovito pot šele tedaj, ko mu jo je odprla elektrika. Elektrotehnika je bila v prejšnjem stoletju še na začetku svojega razvoja. Eden največjih fizikov, ki je odkrival zakone elektrike, Mihael Faraday, je živel od leta 1791 do 1867. Faraday je imenoval vddne raztopine kislin, baz in soli kot prevodnike električnega toka — elektrohte. Kemični proces, razkroj snovi v elektrolitični raztopini se zato imenuje elektroliza. Brez elektrolize bi aluminij ne zmagal v
tehniki se ne uvrstil med najpomembnejše kovine. Leta 1854 je nemški kemik E. W. Bunsen odkril, da je aluminij mogoč« pridobivati z elektrolizo iz raztopljene surovine. To pomeni' aluminijevo surovino, boksit, f treba raztopiti, potem pa iz "J® z elektrolizo izločiti alumin']' Da pa to ni tako preprosto, kakor je mogoče povedati, sprevi-dimo iz tega: industrijsko pr|' dobivanje aluminija z elektrolizo sta v industrijskem, večje® obsegu šele leta 1886 uvedla Američan Ch. M. Hali in Francoz P. Herault, ki sta naredila primerno industrijsko električno peč za elektrolizo.
Lužni kamen, kriolit, premog; koks in elektrika ... ..
Samo električna peč bi mnogo premalo za proizvoW aluminija. ^ Industrija alun>' nija se je mogla razviti šele novejši dobi, ko je zelo razv tudi proizvodnja električne ener gije. V deželah, kjer imajo m®" go cenene električne energij®' to se pravi, kjer imajo na PJ®" tek vodnih sil, ki jih izkorišča jo močne hidrocentrale, se B^or^ razviti močna industrija alu®' nija. Zakaj za tono alumin'J® potrebujemo okrog 22,000 k " vatnih ur električne energ']^
Industrija aluminija P ^ more razviti v deželi, ki ima r®
zen obilja električne em tudi bogata premogovna šča. Dvakrat več premoga kor boksita potrebujemo za
ergif
leži-
ka-to-
i okrog
no aluminija, to se pravi osem ton; za tono aluminij^ trebujemo štiri tone boksita-boksita pridobimo dve toni 8^^ nice. Nadalje potrebujemo ^ 80 kg kriolita, ki je tudi nijev mineral. V zvezi s treba še 600 kg elektrodni koksa. Pomembna pomožna rovina pa je še lužni kame" kavstična soda. Vse to potre
je tovarna aluminija za
zapl^
ten kemični proces — spr® ajanja boksita v glinico „ ločanje aluminija iz glinice-
inij^'
kc iboi
Tudi brez plinarne ni aluminija
Kaj je tovarna alum' Neke vrste kombinat, vec mičnih tovarn, ki so med povezane in se izpopolnj^ Za tovarno aluminija sebej kemična tovarna, ki ' luje kavstično sodo (luzni men) kot pomožno suro Druga kemična tovarna j® narna. Navadno je oddelek varne aluminija. V tovarm ^ trebujejo zelo mnogo ^ topljen je rude. Plinarna veda porabi mnogo Ker je tovarna aluminija velik potrošnik električne gije in plina (premoga). J'' že zgraditi čim bliže virom ® gije — blizu hidrocentral ^ y mogovnikov. Zato pa bo drugi petletki zgradili aluminija v okolici ker je tam blizu Jablanica. gradijo mogočno hidrocen ^ Blizu so tudi bogata (Dalje na 5. strani)
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC. predsednik
22. februarja 1950
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
SREBRO IZ GUNE
(Nadaljevanje z 2. strani)
Sovna ležišča. Prav tako velike-pomena je, da je Mostar v središču bogatih ležišč izvrstne-boksita. Ugodni pogoji za razvoj industrije aluminija so iidi v črni gori, kjer se razprostirajo samo plasti belega oksita na površini 70 kv. km. "^tjina svetovne proizvodnje "oksita — v Jugoslaviji
Se leta 1900, torej pred pič-'tti polstoletjem, je znašala sve-proizvodnja aluminija ko-8000 ton. Aluminij je torej ovina sedanjosti, zakaj indukcijska proizvodnja se je bolj v zadnjih desetlet-Vod ^	svetovna proiz-
44 ^'^"^riija znašala komaj ' O ton. Pred prvo svetovno ^^Jio se še ni razvilo letalstvo, azvoj proizvodnje aluminija
ka f	ne le od napred-
emije in elektrotehnike v raz^^^'^ letih, temveč tudi od ^^^^•Istva, avtomobilske jip	l&djedelništva, stroj-
itd. Leta 1927 je nI,2^ ^ svetovna proizvodnja 2WU)00ton. CM dl W	Jugoslaviji — v
obrlJ^^ Šibeniku — začela tovarna alu-lali	vsem svetu izde-
tie'1 ^ ton "srebra iz gli-habn	80 v Jugoslaviji
km bobsHa, 351,000 ton. Na vsem
^vodn^P	države je pro
^%,000 a
k
izvodni«	države je pro-
756,000 to	torej znašala
produkcije.
ton ali tretjino svetov-boijgit	— Veliko večino
Do^^	Prodajali ao
je ]j)jj	tono, medtem ko
trgu n	na svetovnem
do 20 Li® 20 din kg (16.000 tona). abraJu-
torej prejela le 3 <_ /o vrednnst; ____a. •_
j«	jo
Oiinij^ Pi^idobljenega alu-
^(iŠc ig », ,
y	iM aluminija
Vel v	dobi je človek ži-
Pozog.f^^^^^iGljskih jamah; v člove4 dobah je poznal bolj bi gi . ^ ^^vetišča. V železni do-Pfed n ^°^t?.vljal hiše iz blata. Pa ip Vstopom dobe aluminija %o ^P°fabljal železo kot gra-Hebg^. iffelov stolp, ameriški cije i strešne konstruk-raj ^^^strijskih poslopij sko-stovi itd^^^ svetu, železni mo-gradiiuo ^ aluminija pa Med (J ' aluminijaste hiše.
^^^tovno vojno je Že 2 ^iuminija narasla SaiftQ 'nilijona ton na leto.
^eriki je znašala pri-'*'^Soče " ton. Zato je bilo %Q8%g »fl ^^^®ti izdelovati pre-'iiinii^g-(montažne) alu-^ogog ^ Takšno hišo je ^ te% ^^Gtaviti v nekaj urah. '^ični	velikanski teh-
"»astih človeštva — od gli-'*>itiija i proizvodnje alu-^^^line in do aluminija-
stih hiš. V aluminijastih hišah | je lahko tudi pohištvo aluminijasto. Iz aluminija pa dandanes izdelujejo tudi okna in vrata (podboje), ostrešja itd. za "navadna", nekovinska poslopja. Tanki listi aluminija so izvrstno izolacijsko sredstvo za oblogo zidov. Aluminijaste cevi pa uporabljajo tudi v gradbeni stroki kot nosilne stebre stavbnih odrov. Aluminij je torej prodrl tudi v gradbeno stroko, ne le v strojno tehniko, letalsko industrijo, elektrotehniko, industrijo vagonov in lokomotiv itd.
Od boksita do duralumina
To je dolga pot. Najprej je treba boksit nakopati. Iz skladišča roma v sušilnico. V Str-nišču bo sušilnica 30 m nad zemljo, torej v višini devetega ali desetega nadstropja. Rudo bodo prenašale dvigalne naprave — transporterji. Iz sušilnice bo ruda spet napravila pot navzdol, v mlin. Tja bo prispela že žgana. V mlinu je bodo zmleli v drobno moko. Moka pride v velike kotle, ki se imenujejo av-toklavi. — V kotlih rudo razkrojijo s sodo, (lužni kamen). Razkrojena snov, rdeče blato ali natrijev aluminat, gre skozi filter. Potem še z mešanjem in hlajenjem izločijo glinico. Glini-ca ima enako kemično sestavo kakor korund — dragulji — aluminijev oksid: (A12 03). Da dobijo iz nje aluminij, morajo še izločiti kisik. To dosežejo z elektrolizo. Glinica je bel prah, podoben mavcu. V pečeh za elektrolizo, (ki bodo v Strnišču okrog lOOm dolge) bo elektrika s pomočjo koksovih elektrod in kriolita opravila svoje delo — ločila bo kisik od aluminija. Aluminij se je visoko povzpel
Kakor so bila prejšnje stoletje neznana Igtala, tako tudi tedaj ni mogel nihče vedeti, da se bo aluminij že v nekaj desetjih povzpel nad številne kovine. Povzpel se je visoko v dvojnem pomenu besede, saj je prav za prav leteča, kovina, ki visoko leta. Zaradi svoje lahkote se je hitro uveljavil v letalstvu. Toda sam je premehek. Drugim kovinam prispeva svojo lahkoto, trše in težje kovine ga po-žlahtnjujejo.
Polopnoma čistega aluminija v tehniki mnogo neuporabljajo. Ko ga spojijo z bakrom, mag-nezijeni, ki je lažji kakor alu-
DBBBI
SECURITY
minij) in cinkom, nastane duralumin, izvrstna zlitina za motorje in stroje, zlasti v letalstvu. Zelo ga uporabljajo v ladjedelništvu, v tovarnah lokomotiv in vagonov, v elektrotehnični in kemični industriji. Aluminij tehta le tretjino specifične teže železa, magnezij pa komaj 22^.. Zato je mogoče zlitine, ki so za polovico lažje od železa, z velikim pridom uporabiti v prometu. Tako je n. pr. mogoče vlak ob enako močni lokomotivi podaljšati za dvakratno dolžino, če uporabljamo za vagone namesto železa aluminijeve zlitine. Nove zlitine, ki jih je omogočil aluminij, bi smeli imenovati — prometne, ker imajo za promet največji pomen. Cela vrsta jih je še razen duralumina in nestrokovnjaki jih pogosto ne poznajo niti po
imenu: bondur, aldur, aldrej, hidronalij, mangal, hedal, alu-mag in peralumin. Niso le trdnejše in trše od aluminija, temveč tudi odporne proti kemičnim vplivom. Slovijo še aluminijeve legure za litje, n. pr. si-lumin, zmes aluminija, mangana in silicija, (ki ni kovina). Silumin je mogoče tudi kaliti. Podobna sta alpaks in birmasil. Uporabljajo jih za motorje in v ladjedelništvu. Izvrstna zlitina je tudi antikorodal, zmes aluminija, magnezija, silicija in mangana.
Brez elektrike ni aluminija, brez aluminija ni elektrike
Aluminij je dobil pomen v industriji, ko je bila omogočena predelava glinice v električnih pečeh. Tedaj se je tako pocenil, da je mogel začeti tekmovati z drugimi kovinami. Najprej se
je morala razviti elektrotehnika, da se razvila tudi industrija aluminija. Potemtakem je elektrika rodila aluminij za industrijske namene.
Dandanes pa se je elektrifikacija že tako razvila, da bi marsikje ne bilo elektrike, če bi ne bilo — aluminijastih vodov in če bi sploh aluminij ne nadomestoval bakra v elektrotehniki. Baker je mnogo redkejši od aluminija. Aluminij se uvršče razen bakra in srebra med najboljše prevodnike elektrike. Ležišča bakra bodo prej ali slej izčrpana. Baker ne more sam prevzemati nalog v elektrotehniki Ob pravem času mu je priskočil na pomoč* aluminij. Čeprav mora biti aluminijasta žica za daljnovode debelejša kakor bakrena, vendar tehta polovico manj. Zato niso potrebni
A,' '''''


Nič
skrbi
radi
fisFi)
vremena

dan
5^. ' J,
. #; 1
ms WA-i ? 1
pranja

. . . ce imate
AVTOMATIČNI
PLINSKI
SUŠILEC PERILA!
Dež ali soince—vsak dan je perfekten za sušenje perila če imate avtomatični plinski sušilec. Vam ni treba menjati vaših načrtov na pralni dan radi vremena.
Dež ali soince—vaše perilo se hitro posuši. Vi lahko operete ni zlikate v enem dnevu, če tako želite. Vaš dragoceni čas se prihrani za druge stvari. Vaše perilo je blesčeče-čisto, brez vsakršnega sledu prahu aH druge po zraku prinešene nesnage. Perilo je sanitizirano—potom 190" vročine ... na enak način kot napravijo bolnišnice svojo posteljnino sanitarno.
Le pomislite koliko časa si lahko prihranite—in denarja tudi, ker stane samo pol centa za vsak kup perila, ki se ga posuši s plinom!
^EAST,OHIO GAS
TELEVISION! Watch Louise Winslow "Through the Kitchen Window'.! —Mon., Tues., Wed., Thwr. at 2 p. m., WNBK, Channel 4
tako močni daljnovodni stebri. Uporaba aluminija za daljnovode se naglo širi. V Združenih državah Amerike je že 40% aluminijastih vodov. V Italiji, kjer zelo primanjkuje bakra, pa je že večina daljnovodov aluminijastih. čeprav ima naša država precej bakra, vendar je tudi pri nas aluminij silno pomemben v elektrotehniki in elektrifikaciji.
Sedemkrat več kakor pred vojno
Potrošnja aluminija se bo pri nas zelo povečala, saj se naglo razvijajo vse industrijske stroke, ki uporabljajo aluminij ali njegove zlitine.
Leta 1951 to n^s proizvodnja glinice že sedemkrat večja kakor pred vojno — 56,000 ton. Aluminija bomo pridobili 13,-000 ton (iz 26,000 ton glinice). Zato bomo mogli izvoziti 30,000 ton glinice.
Proizvodnja bo stalno naraščala in med drugo petletko bo naša industrija aluminija med najmočnejšimi v Evropi. Aluminij in atomska energija
V resnici je aluminij kovina
sedanjosti. Prav zaradi tega bo dobil še mnogo večji pomen v prihodnosti. — Morda ga bodo tudi pridobivali še na cenejši način kakor dandanes — s pomočjo atomske energije ali vsaj z elektriko, ki jo bodo dajale elektrarne, kjer bodo uporabljali za pogon atomsko energijo.
Aluminij je že prešel v zgodovino atomske energije. Zet slavne M. Curie, ki je odkrila radij, Frederik Jolliot, je s svojo ženo Ireno in našim rojakom prof, P. Savičem raziskoval razbijanje atomov. Pri poskusih so bombardirali aluminij z alfa žarki, ki so jedro plina helija; nabiti so s pozitivno elektriko. Pri tem bombardiranju je aluminij razpadel tako, da so dobili dve drugi prvini fosfor in silicij, kemično povsem različni od aluminija. To odkritje bo morda mnogo večjega pomena v prihodnosti, ko utegne tudi razbijanje atomov postati "navadna" industrijska stroka, ne le v neposredni zvezi z uranom.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.
HE 2730
■^TON INGOLIČ:
Mlada leta
POVEST
• • ^ 'U Šk u
I bilg odila pol ure, ko so %ai tako težke, da se je Ig ? Pi^ernikala in bi naj-_ a kar sredi ceste in za-
(Nadaljevanje)
'^jala a
Pa bi
oieui ceste in za-I'^^^j&la L	omama jo je
•i'^Vaia T'	da bi jo obko-
^ _• '^®tova pisma. Za nji-
Se ip ^ skrival on sam. Mar-^ PisjU ';^"^ila, da bi odstrani-n' Ga videla, toda ni
t	obcestni kamen.
Voz	zdramilo ropo-
^ Planila je pokonci, je n^g^^^tala kočija in iz nje
snil nekdo;
"Kam greste?"
Marta je pokazala proti mestu.
Tedaj so jo dvignili v kočijo.
Marti se je zdelo, kakor bi v sanjah stopila z gospodom in gospo v brzovlak, izstopila na Potočju in med travniki šla proti vasi, šla nekaj korakov mimo doma in gledala v temna okna Tinetove sobe, se vrnila, trkala na domača vrata, legla in zaspala med Tinetovimi pismi.
ČETRTI DEL Ko se je Tine drugo jutro prebudil, ga je obšlo toplo in lepo. Da, doma je, v svoji sobi!
Prav taka "je bila kakor pred letom. Nizka, obokana, z zeleno kmetiško pečjo v kotu in z oknom na dvorišče. Vse kakor nekdaj, iste slikarije, ista okrogla ura nad vrati, ki vodijo v sosednjo pomočniško sobo, in ista očetova slika pred skobeljnikom nad nasprotnimi vrati. In tam v kotu visoka ozka omara, ki si jo je pred petimi ali šestimi leti sam napravil. Tam so njegove knjige.
Vstal je, si oblekel hlače in segel za omaro, kamor je preteklo jesen skril ključ.
Odklenil je omaro in šel z rokami preko knjig: Cankarjevi "Zbrani spisi," Jurčič, Tavčar, Zločin in kazen. Idiot, Vojna in mir, Vstajenje, Romeo in Julija, Don Quinchote in še in še. Vsa njegova študentovska leta so ga pozdravila. Saj si je ves ta čas redno vsak mesec kupal vsaj eno knjigo, pa naj je bila še tako drobna in naj je bil potem tudi ves mesec brez denarja.
Stopil je h kovčegu in ga odprl.
Spet knjige.
Same francoske. Moliere poleg Maeterlincka, Boileau poleg Verlaina in Voltaire ob R. Ro-iandu. Same broširane in slabo tiskane knjige, drugih si pač ni mogel kupiti. Vrh njih pa Prešeren, Cankarjeve "Podo1?e iz sanj," ki jih je bil tudi vzel s seboj, mu je nekdo ukradel. Če je bil Slovenec, blagoslovljen!
Zložil jih je v omaro.
Med [jerilom je našel še eno, v usnje vezano.
Bile so Baudelearjeve "Cvetke zla," pred mesecem mu jih je podarila Dora.
Tine je naglo segel po nji in jo odprl.
"Dora svojemu Tinetu!"
Naslonil se je na vrata.
Tedaj je vstopila Jerica in mu prinesla kave.
"Si že vstal?"
"Saj je že čas."
"Za nas že, ki imamo delo tudi ob nedeljah.—Toliko knjig si prinesel iz Pariza?"
Tinetu je bilo hudo. Nekaj
malega bi ji bil vendar moral I^rinesti.
Okrenil se je k omari, da bi ne videla njegove rdečice.
Da, nikomur ni ijič prinesel, niti materi!
Jerica se je nasmejala čez čas:
"Ti je bilo kaj dolgčas po Marti?"
Tine je buVjil v knjige.
"Včasih."
"Kaj, samo včasih? Marti pa vedno!"
Jerica je sedla, in začela pripovedovati, kako sta z Marto ob nedeljah, ko je včasih prišla domov, posebno pa o božiču in veliki noči, govorili samo o njem; kako ji je vedno iznova morala pripovedovati vse, kar je vedela o Tinetu in ji pokazati slike, kjer je bil tudi on naslikan. Marti je bilo vedno dolgčas in tolikokrat je jokala, ker ga ni bilo! O, ona ga ima zelo, zelo rada!
Tine je pil kavo in poslušal
Da, tu je čisto drugače! Nič fantastičnosti in ekstremov! Vse tako preprosto in iskreno. Kakor bi peli domači travniki in
njive, kakor bi prisluškoval pesmi obličev in žag. Že se je tajalo nekaj v njem in pesem mu je postajala bližja, privlačnejša in lepša.
Ko se je oblekel in umil, ga je mati povabila:
"Pridi in poglej, kakšna je letošnja prireja!"
Šla sta V svinjak. Mati mu je pokazala debelo svinjo in dva prasca.
"Lepa sta," ju je Tine pohvalil in gladil po hrbtu, ko sta se povzpela proti materi.
Mati je zaprla svinjak in hotela nekaj vprašati Tine je slutil kaj, zato je naglo krenil v kravji hlev.
Črnke ni bilo doma, že zgodaj jo je kravar odgnal na pašo. Lepa siva telička z belim čelom je ležala v kotu.
"Jo bomo obdržali, črnko pa bomo prodali, saj že komaj hodi in nima nič več zob. Oče je hotel, da bi jo bili že pomladi. Komaj sem ga pregovorila. Sedaj pa jo res moramo. Škoda je zanjo. Ta-
ko dolgo je bila pri hiši ko ti. In kako pridna je bila!"
Mati je segla po predpasnik.
Tine se je živo spomnil, kako je gonil črnko na gmajno past. Ves dan se je sama pasla, on pa je lahko sedel kje ob potoku, si delal piščalke ali rezljal vse mogoče reči, pozneje pa čital knjige.
In sedaj jo bodo prodali!
Potem sta šla'na vrt.
Tedaj je mati pokazala na Lu-žarjevo hišo in izpregovorila:
"Tine, pameten bodi! Mlad si še, prezgodaj je zate. Tudi Marta je še mlada. Rajši se uči. Ko boš končal šole in dobil službo, pa boš lahko mislil tudi na to!"
Tine je molčal in gledal v dolgo vrsto belih in rdečih nageljnov.
Na pragu prve delavnice ga je čakal oče.
"Poglej, kaj delamo!"
Krenila sta v delavnico.
(Dalje prihodnjič).
J| FERDO GODINA:
fig
M #
% A
BELE TULPIKE
ROMAN (Roman je bil spisan leta 1941)
(Nadaljevanje)
Plebanuša iz Suhih gora sem videl pred seboj. Po licu mu tečejo solze. Gleda me, kot bi mi hotel reči: "Ne, niste storili prav, gospod kaplan, d» ste se prosili vstran. Duhovnik mora služiti samo Bogu, v mestu tega ne bo."
Tako sta potekla dva dneva. Tretjega dne nisem vzdržal več. Komaj se je storila noč, sem šel h Krampaču.
Ves večer sem bil nemiren. Čutil sem ob sebi dekana. Njegovi sivi lasje so me pekli kot žerjavica. Dekan me je držal v kleščah.
Vso noč sem imel nemirne sanje. Ko sem se zbudil, sem bil poten. Vse po sobi je bilo razmetano, nobena stvar ni bila na svojem mestu. Zunaj je deževalo. Dolgi curki so se vlekli po šipah.
V prsih me je dušilo. Šel sem maševat. Bal sem se, da bi srečal dekana.
Pri zajtrku smo molče sedeli. Kot po navadi, je bil. dekan hladen. Pričakoval sem vsak trenutek, da bo spet dvignil glavo in omenil moj snočnji obisk. Pa ni. Niti besede ni črhnil o tem.
"Kje imate danes pouk, gospod kaplan?" me je vprašal. Drobil si je kruh v kavo in ni dvignil oči.
"V Petiševcih," sem odgovoril mirno, kolikor sem mogel.
"Pojdete itak z motorjem? Daleč imamo vasi," je menil mirno. Mnogo ljubše bi mi bilo.
- Mirni slovenski družini
se odda v najem stanovanje s 4 sobami, zgoraj.
Vpraša se na 14712 Wesfropp Ave. PO 3512
\. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparaloT
Tubes, Radios, Rec. Players
Vse delo Jamčeno
če bi vzrojil, če bi govoril o tem, kar je mislil.
Nad nami je ležala mora. Brez okusa je bila kava. Dekanov mir me je moril in komaj sem čakal, da pridem v svojo sobo, da bom sam.
Dnevi so tekli navidez mirno, jaz pa sem se odtujeval dekanu.
Zahajal sem zopet h Kram-pačevim, kjer je zadnje čase postajal redni gost žid Brunner s svojo gospo in hčerko Rahe-lo. Že dolgo so Brunnerjevi zahajali h Krampaču, toda zelo redko. Zadnje čase so ti obiski postajali bolj pogosti. Postajali smo prijatelji. Brunnerjevi so bili židje. Zame vsekakor novost. Bil sem prepričan, da jim ni do drugega, kakor da človeka opeharijo. Pa Brunnerjevi so bili drugačni. Če bi bili krščeni, bi jih lahko prišteval med Vzgledne krščanske družine.
Krampačevi ženi je bilo ime Berta. Nekaj tednov pred njenim godom sem bil povabljen na večerjo. Povabljeni so bili tudi Brunnerjevi. Veselil sem se tega večera.
Delal nisem več zato, da bi zadostil svojemu notranjemu miru. Bil sem potrpežljiv in de-
IŠČE SE SOBO
Dekle išče opremljeno sobo pri mirni slovenski družini. Vpošteva se v bližini cestne železnice ali busa.
Pokličite po 6". uri zvečer KE 8785.
ŽELIMO DOBITI
HIŠO ZA 1 ALI 2 DRUŽINI. ČE IMATE NAPRODAJ, DokliCite
IV* 7646
REALTOR
laven samo zato, da sera z mirno vestjo lahko šel in da sem v svojem prostem času bil res neodvisen od dekana.
šole je bilo konec. Težak križ mi je padel z ramen. Tudi praznikov je bilo v potednem času mnogo manj.
Vročega popoldne, prav ko sem legel, je nekdo hrupno odprl vežna vrata. Stopil je do mojih vrat in potrkal.
"Da!"
Vrata so se odprla. Plebauš Kandič iz hrvaškega Primorja je vstopil ves nasmejan, svetel in ogorel od sonca. Kazal je velike, močne zobe in črni šop las mu je silil na čelo. Skočil sem z divana. Stisnila sva si roke.
Že nekaj let se nisma videla. Bila sva istih let. Srečala sva se prvič v Zagrebu v bogoslovju. Postala sva prijatelja. Jaz sem odšel iz Zagreba v Maribor, ker sem nameraval službovati v lavantinski škofiji, kjer je bila moja mati. On je ostal v Zagrebu. Po novi maši je ta-i koj dobil župnijo nekje na Kra-i su. Pozneje sva se malokdaj! srečala.
Popoldne sva se s Kandičem šla kopat. Daleč ob potoku Črncu sva šla, kjer je bila voda čista in dovolj globoka. Bil sem prej vedno bolehen, v teh časih pa, odkar sem bil v Lendavi, sem se popravil. Nekaj barve sem dobil v lica in tudi močnejši sem postal.
"Zdrav postajaš. V dobri fa-' ri si." Stopil je dol k potoku, i
Pobral je ploščat kamen in pomeril tik nad vodo. Kamen je odskakoval od vode. Plebanuš Kandič se je vzravrial in zapi-čil oči v mene. Jaz sem sedel na bregu na travi.
"Pa drugače?"
"Kako, drugače?" sem ga vprašal.
Slutil sem, kaj misli. Delal sem se hladnega in nisem pokazal, da me je s tem spravil v .zadrego.
Postal sem "radoveden".
"Ne razumem te," sem dejal.
"No, če si se že kje usedel."
Preprosto je to povedal in se zopet sklonil na prod, da bi poiskal ploščat kamen.
Slutil sem, da bo to rekel. Kaj me je takrat prijelo! Neznansko sem postal radoveden, kako živi on.
Mladi Kandič mogoče tega ni vzel tako hudo.
"Nimam ničesar."
"Ničesar! čudni ste Slovenci."
Veter je vlekel od šume preko vročega polja. Sonce je pripekalo in toliko rož je raslo po travnikih. Ob hribu se je kopala v soncu Lendava.
Nad rdečimi in črnimi strehami je trepetal zrak. Gori v hribu je rasla vinska trta. Mnogo malih, belih koč je kukalo sem od goric v ravnino, kjer se v tej vročini ni premaknila živa duša.
Ne, zdaj se ne bi mogel ločiti od tega mesta, da mi ne bi kr-
vavelo srce. Ne stran! Bog mi pomagaj.
Zrl sem v hrib. Nekdo je škro])il gorice z modro galico. Lepo se je razločila poškropljena trta od nepoškropljene.
Ne vem, kaj je bilo Kandiču, da se je zresnil. Naredila se mu je globoko guba na čelu. Popravil si je lase nazaj in gledal v vodo, nato je prišel k meni na breg.
Legel je v visoko travo. Tudi jaz sem legel. Duh tolikih rož naju je opajal. Okrog po cvetovih "SO brnele čebele, murni so peli, mesto je bilo daleč, za njim hrib, na nebu pa je samevalo sonce.
"Leto dni sem bil sam na Krasu," je začel pripovedovati. "Sameval sem med kamenjem in če ne bi prinesel s seboj vero v Boga, ne vem, kaj bi se zgodilo z mano. Sam, sam! Vse dneve, vse noči. Nedelja je bila dan, ko sem videl nekaj več ljudi. Pri nekih večernicah sem jo videl prvič. Srečala sva se z očmi. Od takrat nisem bil več miren. Grizel sem si za stenami ustnice, trepetal sem, boril sem se s seboj in vedno iskal med gručami njo, samo njo. Ko sem šel« iz cerkve v farovž ali iz fa-rovža v cerkev, je bilo samo eno v meni: Kje je ona?"
Pridrževal sem sapo. To je bil zame udarec. Kakor da mi je kdo razbil posodo, ki sem jo čuval vse življenje, da se je ne bi kdo dotaknil z umazano roko. Kandič — ta ubogi moj
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
SEDAJ V TEKU Zadnji dan 26. feb.
cm
TUB LIC HAIL
UNUS
NA
MOŽ, KI STOJI KAZALCU JOE WALCH-eva NAJVEČJA PREDSTAVA S DIVJIMI ŽIVALMI WALLENDAS predstava na vitoki žici IN MNOGO DRUGIH
CENE—Dnevno pop. (Razen 13., 14., 20. in 21. feb.), $1.50 in $2.00 davek vklj. ZVEČER (Razen ob nedeljah, 19. In 26. feb.), $1.50—$2.00—$2.40 in $3.00. Vstopnina ob sobotah popoldne in na Wash-ingtonov rojstni dan iste ko^ ob večerih.
NAPRAVITE REZERVACIJE ZA IZBRANE SEDEŽE TAKOJ
Vstopnice s splošno vstopnino v vseh lekarnah Marshall Drug
PUBllC MAI
PUBllC HAll
TitCHMAr/'S <5- BURRO\JS
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 0583
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 3118
Za ločno in zanesljivo postrežbo pri izpolnjevanju vaših listin
za DOHODNINSKI DAVEK
se obrnite na
JOHN ROŽANCE
15604 WATERLOO RD.. KE 6681
V uradu Lakeland Realty Co.

&
Confirmation

ON FAMOUS

BROOKS WATCHES
JEWELED RHINESTONES
EXPANSION BANDS!
IZ' fw
scticr/on,
plui 10% Fed. tax
PAY ONLY noo
WEEK
Menl Women! Don't miss this golden opportunity for sov« ings on truly magnificent watches I The choice is wide, the values unbeotoble. So hurry downl
BUY NOW m GIFTGlVmi
Frank Cerne Jewelry Co.
6412 ST. CLAIR AVE. - Phone: HE 0465
Kandič — pa jo je razbil v tre-1 nutku, da še sam ni vedel.
Drugega dne je Kandič odšel na Hrvaško. Jaz pa sem ostal razdvojen v tem malem mestu, ki me je zgrabilo s kleščami.
Čez nekaj dni bo Bertin god. Mnogo mislim na to. Kupil sem Berti vazo iz surovega srebra.
že nekajkrat sem sedel pri Krampačevih poleg mlade Židinje. Krampač in Brunnerjeva govorijo vedno o kupčijah. Berta ima opravka z vsem mogočim. Rahela pa me sprašuje o mojem delu. Ozke, dolge obrvi
dvigne, če ji povem kaj nenavadnega, ustnice stisne in nepremično gleda.
Jaz bi ji pripovedoval prestanka. Ne čutim nobenega napora, nobene utrujenosti. hela me zre nepremično, sa® pa ne vem, kaj se godi oko mene.
Zdrznem se, nato zopet pw povedujem. Zrem ji v velike o" in ji pripovedujem.
Ne vem, kako je prišlo " tega, da se veselim snidenja ^ njo.
(Dalje prihodnjič) ^
DELNIČARSKA SEJA Ameriško Jugoslovan, tiskovne družb«
, se vrši
V TOREK, 28. FEBRUARJA 1950 v družbinih prostorih, 6233 St. Clair Ave. ob 8. uri zvečer
Vabi se vse delničarje na udeležbo.
Dostava vase
NOVE MODRE TELEFONSKE KNJIGE
IN RUMENIH
STRANI
se prične ti teden








Dva nova telefonska imenika, vsebujoča nove vrste številke za večino telefonov v Greater Clevelandu, bosta dostavljena tekom prihodnjih dveh tednov. Številke, nahajajoče se v teh novih imenikih, NI za rabiti pred polnočjo na 4. marca. Vidne MODRE platnice imenika ^ abecednem redu in RDEČI TRAKOVI na obeh odlikujejo te nove knjigq. Denite jih na stran in rabite vaše sedanje telefonske knjige do polnoči, 4. marca, ko vstopijo nove vrste telefonske številke v veljavo. Prav sigurno napišite vašo policijsko in ognjegasno številko na prvi strani modre knjige.
PO POLNOČI, 4. MARCA
DADITC novo MODRO knjigo v linDl i [ abecednem redu
m rumene strani knjige z RDEČIMI TRAKOVI.

ZAVRZITE
vaše sedanje telefonske imenike, da preprečite napake, ker bo večina številk, ki so v njih označene, postala nerabna na 5. marca.
Oseben telefonski imenik
za označbo večkrat rabljenih telefonskih številk je vam na razpolag? na zahtevo. Rabite ga v nadomestilo stare liste osebnih telefonski" številk. Vprašajte zanj v našem^ glavnemu uradu, 750 Huron Road-ali pa v naši telefonski pisarni na 20 f2 East Ninth Street.
THE OHIO BELL TELEPHOHE COMPANY