glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva okraja novo mesto LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 20 din - LETNA NAROČNINA 900 din, polletna 450 din, četrtletna 225 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1800 din oziroma štiri ameriške dolarje — TEKOČI RAČUN pri Narodni banki, podružnici v Novem mestu, številka 606-11/3-24 Štev. 29 (591) Leto XII NOVO MESTO, 20. JULIJA 1961 UREJUJE uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik -NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg štev. 3 (vhod iz Dilančeve ulice) - Poštni predal Novo mesto 33 - TELEFON uredništva in uprave štev. 127 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Časopisno podjetje -Delo- v Li ubijani Smrt fašizmu -svobodo narodu! Vse pozdrave tebi, Ljubljana! Za 22. julij, dan vstaje, za tvoj in naš veliki praznik! Vse pozdrave tebi, Ljubljana! Srcu naše domovine. Srcu, ki utripi je na .stiku gorenjskih in dolenjskih in štajerskih in notranjskih tal. Vse pozdrave našemu mestu, naši beli Ljubljani! Kako jo pozdravlja Cankarjev Kurent? Utrujen, izmučen od nadlog življenja in dolgih poti se vrača domov, pogled mu objame svoje drago mesto pa vzklikne v zanosu: »Vse blagoslove tebi, Ljubljana!... Ti ljubica nebes in sreče ... « Vse pozdrave tebi, Ljubljana — Ljubljena! Utrujen, izmučen od štiriletne krvave borbe za svobodo, toda zmagovit- in nepremagljiv se vrača vanjo partizan. In kakor Cankarjevemu Kurentu: » ... oči se mu zasvetijo, utrujenost mine, bridkost je za gorami, korak je lahak in poskočen« Vse pozdrave tebi, naša bela, naša partizanska, naša herojska Ljubljana! Predsednik prve slovenske vlade jo 10. maja 1945 pozdravi z navdušenjem in priznanjem: ... »Ljubljani gre hvala za nastanek in razvoj partizanstva na slovenskih tleh ... Vse žrtve slovenskega naroda ne bi rodile takih sadov, če bi zastave osvobodilne borbe tako ponosno ne nosila tudi v času najhujšega terorja naša bela Ljubljana!« Še so bili po ulicah sledovi krvi, v krvi sta žarela Urh in Gramozna jama. To je bila kri ljubljanskih borcev, aktivistov, talcev. Še so se črnele sence izdaj, ova-duštva, zabarikadiranih ulic, žičnih ograj. Toda v tistem sončnem majskem dnevu se je čez Ljubljano prelila partizanska pesem, pesem zmage delovnega ljudstva, pesem svobode. V tej pesmi je kot najžlahtnejši rubin zasijala prelita kri, v tej pesmi so za zmeraj zginile vse črne sence. In partizanske zastave, zastave nove domovine in nove Jugoslavije so pele v vetru: »Vse poz-drave tebi, Ljubljana! Vse pozdrave in priznanje in čast tebi, srce slovenskega upora, tebi, ki si skozi ves teror in ves vihar od prvega do zadnjega dn^ tako visoko in pogumno no sila prapor naše revolucije!' Gospodarili so ti Italijan ski in nemški in domači fašisti, te sramotili, teptali in pozabljali, da si navzlic vsemu, vsej svoji ilegali, vendar pravi gospodar ti, tvoj' prebivalci in ves slovensk: narod, strjen okrog svojeg? glavnega mesta, okrog svoi: Ljubljane, ki je niso mogle osamiti nobene žične ovir' ne bunkerji ne topovi z grn du ne zapori in mučilnic »Smrt fašizmu, svobod narodu«, »Živela OF« — of prvega dne okupacije d' zadnjega sta se vsako no' pa tudi o belem dnevu, zmc raj znova in zmeraj več po- navljali po zidovih in pločnikih ta dva gesla naše vstaje, ki sta vsebovala ves program, vso vsebino ljudske revolucije. Tudi takrat, ko so bile črke le nerodno narisane z ogljem, so zažarele kot škrlat, vzpodbujale, netile upanje, izražale ljudsko pest in ljudsko srce, zvenele v utripu okupirane, toda ne zavojevane, ne podjarmljene Ljubljane. Odpirali so ji žile, ji rezali srce — potekla je kri dekleta pred »Satur-nusom«, mladega kurirja -aktivista Pod gradom, • delavca na ulici, intelektualca v Gramozni jami, starega partijskega organizatorja pri Urhu. Na sto in sto ... Toda partizanska Ljubljana je živela dalje, živela čedalje bolj, vedoč, da ne sme omagati, da tudi noče omagati, kajti oči slovenskega ljudstva so z zaupanjem zrle va- njo. Na stotine rok — otroških, dekliških, fantovskih, starčevskih, je pisalo dan za dnem po vseh zidovih, je po vseh ljubljanskih ulicah in hišah nepretrgoma izražalo misel in zavest svojega srca in svoje duše, geslo revolucije in boja: »Smrt fašizmu, svobodo narodu«, »Živela Osvobodilna fronta«. Vse pozdrave tebi, Ljubljana! Naša nova, prelepa Ljubljana, srce naše socialistične domovine! Vse pozdrave za tvoj in naš, za skupni veliki praznik, dan vstaje! Bila si okrvavljena, zasramovana nevesta, toda ostala si neoskrunjena izvo-ljenka svojega krvavega ženina — slovenskega naroda, ki je mislil nate, sanjal in koprnel po tebi od Brd do Kolpe, od Slovenskih goric do našega morja, koprnel kot en sam, skupni ženin — Iz Ljubljane: v Žužemberk! Te dni teko tudi zadnje priprave za partizansko srečanje in odkritje spomenika 1200 padlim borcem v Suhi krajini, ki bo v soboto dopoldne v Žužemberku. Poseben pripravljalni odbor je imel zadnje tedne ogromno dela, da se bo več deset tisoč ljudi v soboto zjutraj prijetno počutilo v starodavnem Žužemberku, ki bo letos slavil svoj občinski praznik — 13. julij — sicer teden dni kasneje, pa zato tolikanj bolj slovesno. Mogočno se dviga na Cviblju 16 metrov visok aluminijast obelisk na betonskem podstavku, obloženem z mamornatimi ploščami — večen pomnik bojev za svobodo slovenskega naroda v tem delu ožje domovine. Daleč naokrog se vidi in ko se bodo v soboto zjutraj strnile semkaj kolone vozil iz Ljubljane, bodo med njimi tisoči svojcev padlih borcev, ki so v borbah okoli Žužemberka žrtvovali za svobodo svoja življenja. Med njimi bodo številne družine s Koprskega in od 20. — 30. julija 19G1 Prevladovalo bo nestalno vreme s pogostimi padavinami. 1'eriodc lepega vremena nc bodo trajale \več kot 2 ali 3 dni. iz goriškega okraja, pa matere in žene iz štajerskih krajev. Tod okoli so divjali hudi bo}i z Italijani, Nemci in domačimi izdajalci in mnogo slovenskih brigad z borci iz vseh naših pokrajin je prelivalo kri prav v žužemberški okolici. Imena, vklesana v spomenik na Cviblju nad Žužemberkom, bomo v soboto zjutraj obdali z venci in šopki poletnih rož. Poklonili se bomo spominu dragih tovarišev in tovarišic, katerih posmrtne ostanke je Zveza borcev prenesla v skupno grobnico na Cviblju. Skoraj vsi udeleženci osrednje proslave v Ljubljani iz našega okraja, ki potujejo v slovensko prestolnico s kamioni, z avtobusi in osebnimi avtomobili, se bodo v soboto zgodaj zjutraj vračali preko Ivančne gorice oz. Biča (Rado-hove vasi) v Žužemberk. Tu bomo postali in se ob 9. lir) udeležili velikega slavja ob odkritju novega spomenika. Napovedan je obisk več tisoč gostov iz drugih okrajev, pričakujemo pa tudi veliko ljudi iz Ljubljane. V Žužemberk bodo prišli tudi tisoči domačinov, ki ne bodo mogli v petek v Ljubljano, prijavili pa so se za partizansko srečanje v Žužemberku. Več o programu v Žužemberku preberite na 7. strani današnje številke. borec, aktivist, pripadnik osvobodilnega gibanja. Zaupal je vate, in ni bil prevaran! Vse pozdrave tebi, Ljubljana! In na tem mestu še posebej pozdrave tvojih Dolenjcev in Belokranjcev in prebivalcev Spodnjega Po-savja. Saj si bila ves čas borbe tako tesno povezana z njimi in oni s teboj! In prisrčne pozdrave tvojih sestrskih mest: Metlike, Črnomlja, Brežic, Vidma-Kr-škega, Sevnice, Kostanjevice, Novega mesta! Za tvoj in naš veliki dan te bomo obiskali, ti prinesli srčne pozdrave vseh prebivalcev. V tebi in s teboj bomo proslavili 20-letni jubilej. Proslavili borbo in zmago in svobodno življenje svobodnih ljudi. Ne samo iz besed, tudi iz src bo glasno zazve-nelo in zapelo na skupni proslavi v partizanski in herojski "Ljubljani, v tem našem mestu: Vse pozdrave,4ebi, Ljubljana! In to bo hkrati veličasten pozdrav, veličasten slavo-spev vsej naši borbi, zmagi, našemu svobodnemu življenju, vsej naši svobodni domovini in njenim ljudem! -in Bogdan Bore i č : VINJETA Bogat in zanimiv spored prireditev V Ljubljani, kjer se bo jutri zvečer začela glavna proslava velikega partizanskega srečanja ob 20. obletnici začetka naše revolucije, je že vse pripravljeno, da bo praznik potekal kar najslovesneje. Mesto je te dni spremenilo svojo podobo; slavnostno vzdušje prevladuje povsod. Najbolj živahno je še vedno v Tivoliju, kjer so pripravili prostor za zborovanje, katerega se bo udeležilo četrt milijona ljudi iz vseh krajev naše republike. Z 68 metrov visoksga stolpa bo 136 reflektorjev razsvetljevalo vso okolico, razen tega pa bo venec 200 reflektorjev še posebej osvetljeval glavni prireditveni prostor. Ze jutri dopoldne bo ob 10. uri sprejem mladinskih partizanskih brigad na Urhu. Ob 11. uri bo koncert v preddverju Križank, ob 12. uri bodo odprli preurejene prostore Muzeja revolucije (prej muzej NOB), popoldne ob 17. uri pa bodo v Klubu poslancev podelili Kajuhove nagrade za najboljši partizanski tekst. V Jakopičevem paviljonu bodo ob 18. uri odprli razstavo risb 65 živečih slovenskih likovnih umetnikov za dobo 1941—1961. — Javni koncerti godb bodo na raznih krajih mesta v dopoldanskem času, pa tudi med 17. in 19. uro. Vsi muzeji in razstave v mestu bodo odprti ves dan in do 24. ure, razen v času množičnega zborovanja. Od 19. do 20. ure bo zbiranje množic na slavnostnem prostoru v Tivoliju, kamor bodo ob 20. uri prikorakale mladinske delovne brigade. Sledil bo polurni koncert borbene partizanske pesmi, nakar bo 16 fanfaristov začelo ljudski zbor. Po pozdravu gostov bo 2.000 pevcev ob spremljavi združenih godb zapelo Intemaciona-lo. Zbranim udeležencem pro- slave bo spregovoril tovariš Franc Leskošek-Luka, podpredsednik Zvezne ljudske skupščine in prvi komandant slovenskih partizanov. Združeni pevski zbori bodo nato spet zapeli šest pesmi, nakar se bo začel ognjemet k ljubljanskega gradu, nebotičnika, iz Tivolija in iz helikopterja. Opera SNG bo igrala Smetanovo »Prodano nevesto* ob 22 uri v preddverju Križank, Drama pa v Dramskem gledališču prav tako ob 22. uri Borove »Zvezde so večne-. Kino podjetja bodo predvajala filme neprekinjeno do dveh in celo do šestih zjutraj, razen v času množičnega zborovanja v Tivoliju. Za obisk tako velike množice gostov iz vseh slovenskih pokrajin so organizatorji vsestransko poskrbeli. Urejenih je dovolj prodajnih stojnic na centralnem proslavnem prostoru v Tivoliju, kot tudi na Ajdovščini, Cankarjevi cesti, trgu pred Samopostrežbo, na Trgu revolucije in v preddverju Križank. Vsa okrepčila in pijače bodo prodajali po dnevnih cenah. Dobro so zagotovili tudi varno zdravstveno in higiensko zaščito, službo za zveze in informacije ter vse ostalo, kar je potrebno za tako veliko srečanje. Izredna vlaka za Ljubljano Jutri popoldne bosta odpeljala udeležence iz našega okraja v Ljubljano dva izredna vlaka: ob 16.00 uri bo odpeljal posebni vlak iz Dobove; na vseh postajah do Zidanega mostu bo jemal prijavljence iz vseh kra-iev Spod. Posavja; ob 17.30 uri bo odpeljal posebni vlak iz Novega mesta; namenjen je vsem prijavljencem iz Novega mesta in najbližje okolice. Posebni vlak v Dobovo se bo .'racal Iz Ljubljane v soboto jutraj ob 2.00, posebni vlak v \Tovo mesto pa ob 4.08. Udeleženci iz Bele krajine Rosalnice, Metlika, Črnomelj td.) bodo lahko potovali v Ljubljano z rednimi vlaki, ki ->odo. pojačani, zlasti popoldan-kl vlak (bivši motorni). Tudi ideleženci iz drugih krajev ■zdolž železniških prog naj po-ujejo v Ljubljano z vlaki, ki -i jim najbolj ugodni. Na vseh vlakih je za prevoz obren 50 odst. popust. Vozov- LJUBLJANA - prepolno mesto ljudske republike Slovenije niče so povratne in so na drugi strani oštevilčene s številko posebnega vlaka za prihod in odhod. — Če bi kdo zamudil svoj posebni vlak, se lahko vrne s katerimkoli drugim vlakom, ki ima postanek na njegovi izstopni postaji. Na vlakih bo poskrbljeno za brezalkoholne pijače. Odhod avtobusov in kamionov Veliko ljudi bo jutri popoldne odpotovalo v Ljubljano z motornimi vozili. Kolone avtobusov in kamionov morajo biti pravočasno pripravljene, posebno še, ker moramo biti v Škofljici pred vozili, ki gredo v Ljubljano iz Kočevja. AVTOBUSI bodo odpeljali Iz občinskih središč takole: Trebnje: ob 16.30, Novo mesto 16.10. Metlika (preko N. mesta) ob 15.25, Črnomelj (preko N. mesta) ob 14.45, Videm-Krško (po avtocesti) ob 16.00, Brežice (po avtocesti) ob 16.00, Sevnica (preko Trebnjega) ob 15.30. KAMIONI: Trebnje — odhod ob 16.50, No-vo mesto 16.20, Metlika 15 10. Črnomelj 14.30, Videm-Krško 16.0C, Brežlo« 16.00, Sevnica 15.30. Tako so v Spodnjem Posavju pripravljali vstajo Dvajset let, polnih najrazličnejših doživetij in napornega ustvarjalnega dela, je dokaj dolga doba. Le redkokdaj danes najdemo čas, da se o tistih usodnih dogodkih, ki so zajeli Posavje leta 1941, pogovarjamo v krogu družine, v družbi znancev in prijateljev. Nemalokrat pa ob takšnih prilikah opazimo, da so naši spomini v teh dvajsetih letih že precej obledeli in kar nekam nejevoljni postanemo, ko hočemo ta ali oni dogodek opisati tistim, ki so se takrat ali še pozneje rodili, pa nam obujanje spominov nič več prav ne uspe. Naj zato letošnje' jubilejno leto, ko mineva dvajset let od onih usodnih, in vsebinsko toliko bogatih in daljnosežnih dogodkov, pomaga med drugim osvežiti tudi spomine na leto 1941 in jih čimveč ohraniti naši mladini, našim zanamcem. Aprila 1941 so nad Posavjem brnela sovražnikova letala, po cestah so se valile kot neskončna reka njegove motorizirane enote, brezizrazno in topo so iz kamionov zrli na naše mirno prebivalstvo vojaki »novega reda«. Toda niso prišli k nam nepričakovano. Mnogi so bili v Posavju, ki so jih pričakovali ln napovedovali njihov prihod. Toda niso jih pričakali s cvetjem, slavoloki in pozdravnimi govori, temveč trdno odločeni, da se bodo brutalni sili združenega fašizma uprli, če bo treba, tudi za ceno lastnega življenja. Kajti krivicam in nasilju so znali kljubovati, tega je mnoge naučilo vse njihovo dotedanje življenje. To so bili glasniki vstaje v Posavju. Kdo od sodobnikov se ga danes v Krškem še spominja? — Skromen in z bogatimi življenjskimi izkušnjami, z neomajno vero v bodočnost delavskega razreda je prišel kot absolvent medicine leta 1939 na prakso v bolnišnico v Krškem. Toda takrat je MAKS STERMECKI, ki se je bil ravno vrnil iz zapora v Sremski Mitrovicl, imel za sabo tudi že temeljito šolo marksizma, ki si jo je pridobil v sedmih letih prestane robije. Posavje se je s prihodom Stermeckega prebudilo. Našel je pot v Stari grad k Jožetu Godlerju, podpisniku manifesta Ljudske fronte »Kaj hočemo«; v nekem vinogradu blizu Kozjega je leta 1940 sprejel v Partijo Jožeta Borštnarja, v Brežicah je spoznal Stanka Holvja, Zimo Vrščajevo itd. V Krškem, Brežicah, Brestanici in Sevnici so druga za drugo nastajale trojke, celice, organizacije. Leta 1940 je bil ustanovljen Okrožni komite KPS za Posavje. Njegovi člani so bili Maks Stermecki, Jože Borštnar, Stanko Holy, Franci Preskar in Franc Kolman. Okrožni tehnik je bil J02E BORŠTNAR, ■ ki se je kot železniški uslužbenec vztrajno vozil po ilegalno literaturo v Ljubljano na razne javke in na stanovanje Luke Leskoška. Odvrgel jo je ob čuvajnici pred Brestanico, kjer jo je pobral in shranil železniški čuvaj Kornher iz Rožnega pri Blanci, najožji Borštnarjev sodelavec. V Posavju so začeli brati proglase o nevarnosti fašističnega napada, seznanili so se s pozivom Partije na pripravljenost za obrambo domovine ter pozneje s pozivom na oboroženo vstajo. V Krškem je prišlo do izgredov zaradi nenehno in naglo naraščajoča draginje. — Zdenko Kaplan je s tovariši v Krškem širil po razglasnih de- v Starem gradu, kjer je že pred njim iskal zavetja Ivan Kreft. V Posavskem okrožju KPS so v mesecih pred aprilsko vojno imeli pri svojem delu vedno več uspeha. Okrožni komite se je redno sestajal v različnih krajih Posavja. Največkrat so se sestali kar na prostem v Penku. to je na gosto zaraščenem desnem savskem bregu med Brestanico in Rožnim. Delo Posavskega okrožja so s svojo prisotnostjo na vseh pomembnejših sestankih spremljali Luka Le- JOŽE BORSTNAR je v Brestanici in na Senovem med mladino širil napredne ideje in pripravljal vstajo skošek, Viktor Stopar, Lado Kozak. Ob navzočnosti Vide Tomšičeve je bil enkrat sestanek Okrožnega komiteja celo v hotelu »Triglav« v Sevnici. Med mladinci ln med železniškimi- uslužbenci je bilo vedno več članov Društva prijateljev Sovjetske zveze, večali so se denarni prispevki za Rdečo pomoč itd. Okrepilo se je propagandno in organizacijsko delo med senovškimi rudarji, posebno po prihodu Karla Šterbana in Jožeta Jeriča in Hrastnika v Senovo. V odločilnih dneh so bili najnaprednejši mladinci Posavja pripravljeni. Ob razpadu bivše Jugoslavije je dal železniški uslužbenec Jože Borštnar v Brestanici zapeljati vlak s hra-. no in municijo na slepi tir rudnika Senovo in o tem obvestil skojevsko organizacijo v Krškem. Franci Preskar, Zdenko Kaplan in Jože Graber so ponoči odprli vagone in s čolnom prepeljali nekaj municije in hrane iz Brestanice v skrivališče v Krško. Ze prve dni po zasedbi je sovražnik pokazal barvo. Najprej je udaril po naprednih in na-rodnozavednih silah. Maks Stermecki je še kratek čas po zasedbi ilegalno živel v Krškem, toda kmalu se je moral posloviti od svojih tamkajšnjih tovarišev, gestapo mu je že sledil. V noči med 22. in 23. julijem je iz Brestanice moral pobegniti preko Save Jože Borštnar, ki je odtlej nadaljeval delo v Beli krajini. Še pred njegovim odhodom je bila konec maja v največji tajnosti konferenca komunistov Posavskega okrožja v Penku pri Brestanici. Konferenco je pripravil Karel Šterban, vodil pa jo je član in delegat CK KPS Slavko Šlander. Na njej je bilo sprejetih več pomembnih sklepov; zbiranje orožja in ostalega vojaškega materiala ter priprave za vstajo so bile glavne naloge, ki jih je nakazala konferenca. Mladinci v Posavju so vestno izpolnjeval! naročila konference. Marsikateri vojak jugoslovanske vojske je po razsulu prinesel domov puško, municijo, bombo ali revolver in tega orožja ljudje potem niso hoteli izročiti okupatorjevim oblastem. Od ljudi so mladinci znali pridobiti orožje bodisi tako, da so jim ga le-ti podarili ali pa so ga od njih tudi odkupili. Tako sta v ranem poletju 1941 mladinca Milan Kovačič in Emanu-el Kolar iz Krške vasi prinesla od nekega kmeta z Malega Cir-nika v Gorjancih nekaj pušk in zaboj municije. Drugi zopet so našli več pušk in tudi nekaj streliva v Krki pri Krški vasi, kamor so ga ob razpadu odvrgli vojaki nekega umikajočega se jugoslovanskega polka. Pri kopanju v Krki so brežiški sko-jevci s potapljanjem dvignili iz vode zaboje s tistim razstrelivom, s katerim je nameravala umikajoča se jugoslovanska vojska 'razstreliti brežiški most čez Savo in Krko, ker pa tega niso utegnili, je prodirajoči sovražnik odstranil zaboje v vodo. Vse to s toliko tveganostjo zbrano orožje in strelivo so shranili najprej v Kovačičevem mlinu v Krški vasi. Ker pa je bilo to zelo nevarno, so v breg Krke blizu Kovačiča izkopali bunker in vanj skrili zbrano orožje. Ker je bilo v bunker mogoče priti samo s čolnom po Krki, je bilo to skrivališče izredno varno. Z enako vnemo so zbirali orožje mladinci na Senovem in v Krškem. Na Senovem sta rudarja Franc magala španskim borcem, ki so bežali iz nemških koncentracijskih taborišč, pri prehodu preko nemško-hrvaške meje na So-tli. Še danes Dušan Kveder-To-maž, ki je tu šel čez Sotlo v Zagreb, rad obišče Kovačičeve v Dobovi, kjer je takrat prenočeval in se skrival. Samo v eni noči so trije Milavčevi fantje, ki so pozneje vsi padli kot borci Brežiške čete, pomagali sedemnajstim beguncem čez mejo na Hrvaško. Redno so se mladinci iz Posavja sestajali pri železničarju Francu Milavcu na njegovem stanovanju v železniški čuvajnici v Brezini. Orožje pa so se učili uporabljati v neki gozdni globeli v Gorjancih. Niti sovražnik niti naši ljudje takrat niso vedeli, kdo blati in uničuje nemške napise, kdo trosi in razširja ilegalno literaturo in letake; niso vedeli, da so mladinci tvegali življenja, ko so jo nabavljali in prenašali v Posavje. Nikakor ni mogoče našteti vseh priprav za vstajo v Posavju in omeniti vseh tistih, ki so spomladi in v ranem poletju 1941 pri tem sodelovali. Dejstvo da je nekaj dni potem, ko se je v Sloveniji začela vstaja, ravno v Posavju padlo prvih deset žrtev nacizma, dokazuje, da je Posavje bilo na vstajo dobro pripravljeno. S. ŠKALER Spomenik v Rorah nad Krškim — na tem mestu so se utaborili prvi krški partizani, ki jih je okupator 29. julija 1941 zaradi izdajstva ujel (Foto: Albina Roš) edno nove prijave za Ljub Zanimanje za partizansko srečanje v Ljubljani raste, iz dneva v dan. Zgodilo se je, kot je okrajni pripravljalni odbor za počastitev 20-letnice začetka revolucije predvidel: šele zadnje dni so se prijavili mr.ogi, ki so prej sicer sklenili, da gredo v Ljubljano, pa tega niso povedali organizatorjem. V Novem mestu je pred dnevi zmanjkalo značk, s katerimi bodo motorna vozila lahko parkirala v Ljubljani; seveda so jih hitro spet naročili. Gasilci v okraju bodo omogočili obisk Ljubljane približno 300 svojim članom, nekdanjim partizanom. Prebivalci Spod. Posavja bodo uporabili odlične zveze z vlaki; izredni vlak, ki bo odpeljal v petek popoldne iz Dobove ob 16. uri, bo pripeljal v Ljubljano približno 1200 ljudi. Posamezne kmetijske zadruge so se te dni odločile, da bodo z lastnimi prevoznimi sredstvi omogočile bivšim borcem za družnikom obisk osrednje republiške proslave. Iz Črnomlja poročajo, da Be bo 80 članov sindikalne podružnice pri ObLO odpeljalo v Ljubljano z vlakom, od tam pa se bodo v soboto zjutraj odpeljali z avtobusom na proslavo v Žužemberk. Posebna komisija rešuje vprašanje prevoza udeležencev iz oddaljenejših obkolpskih predelov do železniške postaje v Črnomlju in nato nazaj UDELEŽENCI PROSLAVE V LJUBLJANI! \foziilki motornih voz!!! Največ je žrtvoval v pripravah za vstajo v Brežicah in okolici železničar FRANC MILAVEC. Že leta 1941 so njegovi trije sinovi padli kot borci Brežiške čete Omerzu — pozneje borca Brežiške čete — v rudniškem skladišču poskrbela za razstrelivo. — Enako je v Krškem delal v kamnolomu zaposleni Tonči Preskar. Sin krškega trgovca Počivalška je izročil Marijanu Ernstu večjo količino revolver-sklh nabojev za krško borbeno skupino. V Dobrovi so imeli mladinci skrito orožje pod gospodarskim poslopjem pri Jožetu Šavniču poznejšem borcu Brežiške čete. Dobovska organizacija mladincev je izredno spretno po- 21. julija bo na vseh cestah proti Ljubljani zelo . močan promet motornih vozil. Da bi potekal promet nemoteno in brez zastojev, naj vsi, Iti bodo 21. julija potovali na proslavo 30-lctnicc revolucije v Ljubljani in 22. julija na proslavo v. Žužemberku, vestno upoštevajo vsa navodila in cestno prometne predpise. Potniki naj nc dopustijo, da bi jih vozili vinjeni vozniki. Vsako vozilo, ki vozi skupino ljudi, mora imeti spremljevalca, ki je odgovoren za red in disciplino potnikov med vožnjo. Vozila ne smejo med vožnjo nikjer ustavljati. Postanek v Novem mestu je dovoljen le vozilom, ki bodo potovala iz Bele' krajine. Potniki smejo vstopati in izstopati iz vozil saino na parkirnih prostorih. Vsi vozniki tovornih vozil naj vzamejo na pot vlečne vrvi. Vozila, ki bodo 21. julija potovala na proslavo v Ljublja- no, morajo najpozneje ob 18. uri skozi Škofljico. Kamioni in avtobusi morajo biti tega dne najpozneje ob 17,30, esebni avtomobili pa ob 18. uri na parkirnih prostorih v Ljubljani. Vozila, ki bodo 22. julija potovala na proslavo v Žužemberku, morajo biti najpozneje ob S. uri na parkirnih prostorih v Žužemberku. domov. Podjetja bodo pomagala prVtem s svojimi kamioni. Občinski sindikalni svet v Črnomlju je posredoval pri vseh delavskih svetih, da bodo omogočili članom svojih kolektivov brezplačen prevoz v LJubljano in nazaj. Tam, kjer obratujejo v 2 ali 3 izmenah, bodo s primerno organizacijo dela omogočili vsem zainteresiranim delavcem udeležbo na proslavi. Udeleženci velikega partizanskega srečanja v LJubljani pričakujejo v slovenski prestolnici izredno, če že ne kar enkratno doživetje. O tem se te dni pogovarjajo povsod, saj so ljudje iz dnevnega tiska in radijskih poročil zvedeli o Ljubljani in njenih pripravah za jutrišnje srečanje, toliko novega, da je radovedno pričakovanje zares upravičeno. Presežena zmogljivost prevoznih sredstev V torek zjutraj so so zbrali na Okrajnem odboru SZDL predstavniki občinskih političnih vodstev. Pregledali so zadnje priprave za jutrišnji obisk Ljubljane. Med drugim so ugotovili, da zanimanje zn udeležbo na slavju v republiški prestolnici presega zmogljivost prevoznih sredstev, ki jih imamo na razpolago v okraju. Tako na primer v občini Brežice ne bodo mogli prepeljati k vlakom 210 ljudi, ki bi radi šli na slavje v Ljubljano, ker bodo hkrati potrebovali kamione in avtobuse za prevoz ljudi, ki bodo potovali na proslavo z Mmđu »VINKA PADERŠIČA« je odšlo danes na pohod proti Ljubljani 50 mladincev in mladink iz vseh občin našega okraja bo na svojstven način proslavilo 20-letnico revolucije. Danes se bodo zbrali v Novem mestu in odšli kot brigada Vinka Pader-šiča v spremstvu petih borcev NOB na pohod k Urhu. Komandant brigade je tovariš Tone Staniša, znani prvoborec iz Dol. Toplic. Miting na Bazi 20 V soboto, 22. julija popoldne, bo na Bazi 20 srečanje številnih tovarišev in tovari-šic, ki so med vojno delali na Partizanskem Rogu v različnih organih našega vrhovnsga političnega in vojaškega vodstva. Zbrali se bodo politični in kulturni javni delavci, borci zaščitne čete in aktivisti iz Topliške doline, prebivalci Zametki upora v Sevnici MAKS STERMECKI, organizator naprednega gibanja v KrSkem in okolici skah lepake proti špekulaciji in korupciji takratne oblasti; v Brežicah so to delali Stanko Holy, Lojze 2okalj, Poljanško-va fanta in drugi. Oblast ln takratne orožniške postaje v Posavju so dobro vedele, da vodi vse te akcije dobra in trdna organizacija. Stermeckega so zato odpustili iz bolnišnice v Krškem, češ da je sumljiv komunizma in da je bil zaradi tega že sedem let na robiji. Pri železničarju FRANCU MILAVCU v Brežicah so uprizarjali orožniki nenehne hišne preiskave, sledili so Borštnarju, preiskovali go na stanovanju Srečka Cerjaka itd. Toda vsi so vztrajali in nadaljevali z ilegalnim delom. Stermecki je kljub odpovedi ostal še naprej v Krškem pri lorodnikih, kadar pa je bil v neposredni nevarnosti pred aretacijo, je našel skrivališče v Ikodstrešni sobici pri Godlerju Osnova revolucionarnega dogajanja v letu 1941 in delno že prej je bila v sevniškem bazenu brez dvoma skupina komunistov, ki so se zbirali pod vodstvom Pepija Pungerčiča. Večina jih je bila navezana na Jugotanin, kjer je bil tudi center. Tako so komunisti iz tega okolja že v letu 1941 zbrali ogromno podpisnikov za Društvo prijateljev Sovjetske zveze —večina narodno zavednih Sevničanov in Bo-štanjčanov je pristopilo. Ob kapitulaciji stare Jugoslavije je bilo še nekaj časa mirno, čeprav so komunisti zbirali orožje in ga skrivali. To delo je organizirala celica KP. Naslednje akcije so bile že drznej-še. Cez mejo, ki je potekala po Savi, so začeli tihotapiti neznane ljudi, ki so po zvezah prišli do posameznikov. Tovariš Rudi Požun pravi, da so pri njem tudi spali, pa ni nikdar zvedel, kdo. »Dobil si le namig, da pripravi večerjo in posteljo, neznanec je prišel, jedel, spal in odšel,« — pravi tov. Rudi« Tudi pri Jeraju so spali. Ko smo jih nato po zvezah spravili v gozd za Mirno, srno vedeli, da smo pomagali enemu borcu več.« Posebno usodna je bila za te kraje selitev ljudi. Kakor hitro so prodrle čez Savo prve vesti o izseljevanju domačinov iz Dolenjske, so se tudi ti kraji vznemirili. Nemci so kaj hitro zasumili (delno pa so jim pri tem pomagali petokolonaši), kdo bi jim znai postati nevaren kot narodnjak. Najprej so izselili nekaj družin čez Savo na Dolenjsko, pozneje pa so jih pričeli zbirati tudi v Rajhenburgu (v gradu) in jih pošiljati daleč na Hrvaško in v Srbijo. Tiste, kj so jih najprej preselili na bližnje področje Dolenjske (Mirna. Mokronog in podobno), so ponoči zbudili, jim dovolili vzeti nekaj osebne prtljage in jih s kamioni odpeljali čez takratno mejo. Eno skupino so zložili v bližini samostana v Pleterjih na sredi cesje s pojasnilom, da smejo hoditi samo v smer, v katero so jih peljali in nikakor ne nazaj. Med prvimi so nastopili oboroženi prvoborci: narodni heroj Karel Kolman-Marok, kmet iz Zabukovja, sodar Ivan Juhant iz Ju-gotanina in drugi. Borci Kozjanskega odreda niso bili nikoli v skrbeh za čevlje, obleko in hrano. Ljudje iz Sevnice in okolice so bili zelo naklonjeni borcem. Skoraj ni bilo hiše, da ni kaj prispevala. Seveda so bile med njimi tudi žalostne izjeme, izdajalci in okupatorjevi pomočniki. Se veliko bolj pa se je vstaja razplamtela po hribovitih zaselkih v okolici — v Zabukov-ju, na Mrzli planini in Planini pri Sevnici. Tam so bile vse hiše partizanske in tudi najrevnejša hiša je nudila gostoljubnost borcu; ranjencu ali aktivistu. Precej pa sta na vzdušje in pripravljenost ljudi za pomoč NOB vplivala dva dogodka: napad na Bučko 1. novembra 1941 in osvoboditev talcev 12. novembra 1941. To in pa bližina Bohorja. ki nj nikdar klonil in je vedno skril borce v neprodimo gostoto svojih bukev in smrek,* sta sevniški okolici dajala videz resnično nevarnega področja za nepoklicane goste in tlačitelje naših narodov. Nedaleč od Sevnice so Nemci kmalu postavili tablo z mrtvaško glavo in opozorilom — »Banden-gebiet« (področje »banditovi. podroških vasi ter drugi, ki so med vojno najtesneje sodelovali z vodstvom naše revolucije. Za to priložnost bodo osvetlili partizansko naselje na Baz; 20 in postregli dragim gostom, izmed katerih bodo mnogi po krajšem ali daljšem času spet v skupni družbi na Rogu. V soboto in nedeljo pričakujejo v partizanskih bolnišnicah na Rogu in na Bazi 20 tudi mnogo drugih gostov, saj so se številni kolektivi, zadružniki, skupine gasilcev, lovcev, mladine in člani sindikalnih podružnic že zdaj odločili, da bodo po glavni proslavi v Ljubljani in po slavju v Žužemberku obiskali še partizansko trdnjavo, naš dra. gi Rog. Iz Novega mesta do Trebnjega so se zjutraj odpeljali z vlakom, od Trebnjega do Temenice pa s kamioni. Brigada bo nadaljevala pot peš po sledeh slovenskih partizanskih brigad in prvi dan poti šla preko Metnjaja in Police do Lipoglava. V Lipoglavu bo zvečer partizanski miting. 21. julija zjutraj bodo mladinci odšli na pot k Urhu, kamor prispejo ob 8.30. Mladinci se bodo nato udeležili žalne svečanosti pri Urhu. 2e pred prihodom na cilj bo brigada v radijski zvezi z Urhom. Mladinci in mladinke bodo prešli približno 30 km poti peš. Borci NOB, ki jih bodo vodili, jim bodo vso pot pripovedovali doživljaje jz partizanskih bojev. Ob vsej poti pripravlja mladina svoji brigadi v vseh naseljih prisrčne sprejeme. motornimi vozili. Po zadnjih podatkih se Je večina skupin članov ZB odločila, da obišče po ljubljanskem programu še Žužemberk. Številni mladinski aktivi so pravtako sklenili, da bodo obiskali obe proslavi. — Karte za vlak so te dni že v prodaji. Krajevne organizacijo SZDL jih dostavljajo prijavljencem; ki so se odločili za potovanje z vlakom. Kje bomo v Ljubljani parkirali Za zunanja motorna vozila so ob vseh glavnih dohodih v Ljubljano določeni parkirni prostori, ločeno za posamezne vrste motornih vozil. Za vaa vozila z dolenjske smeri: osebni avtomobili na Prulari. in po potrebi tudi v Trnovem; motorna kolesa In mopedi v Roški ulici na Poljanah; tovorni avtomobili in avtobusi v ulici na Poljanah. Osebni avtomobili iz novomeškega okraja naj gredo po možnosti v Ljubljano v zgodnjih popoldanskih urah, da ne bodo ovirali prometa kamionov in avtobusov. Zbor XVI. novomeške srednješolske brigade »Mnrtna Kotarja« Okrajni komite LMS Novo mesto obvešča vse srednješolce, ki so se prijavili v XVI. novomeško »Martina Kotarja«, da je zbor brigade v torek, 25. julija, ob 17. uri pred Okrajnim komitejem LMS Novo mesto na Glavnem trgu. ■Odhod brigade je 26. julija ob 6.54 v naselje »Ramiz Sadik«, Kumanovo, Makedonija. Štab MDB pri OK LMS Vse prireditve bodo brezplačne Obiskovalce republiške proslave v Ljubljani obveščamo, da bodo vse kulturne, športne in druge prireditve 21 julija zvečer v sklopu osrednje prireditve brezplačne. Zanje ne bo treba nobenih vstopnic. Gostišča, hoteli in turistične postojanke v okraju so pnpravijene Sobota in nedelja bosta ta teden zelo živahni. Reke ljudi, kj se bodo v petek popoldan in zvečer zlile v belo Ljubljano, se bodo po končanem osrednjem slavju v soboto zjutraj začele spet odtekati po Sloveniji. Razen obiska v Žužemberku in' na Rogu so se Posebno obvestilo Državni sekretariat za notranje zadeve LRS je izdal odločbo o prepovedi prometa s vprežnimi vozili, traktorji in vsemi počasnimi vozili, ki bi ovirala močan promet na cestah v dneh proslave 20-letnice vstaje v Ljubljani in na svečanosti v Žužemberku. Udeleženci teh proslav bodo na povratku obiskali razne zgodovinske kraje iz NOB in prizorišča borb, močan promet motornih vozil pa bi počasna vprežna vozila in traktorji ovirali. PROMET S VPREŽNIMI VOZOVI, TRAKTORJI IN 1 DRUGIMI POČASNIMI VOZILI JE PREPOVEDAN: ves čas od 21. julija 1961 od 12. ure do 23. julija 198'. ob 24. uri na cesti II. reda št. 327: Grosuplje—Krka—Žužemberk—Straža 22. julija 1961 pa ves dan na: a) cestah II. reda: št. 332 Občine—Dobrnič—Žužemberk št. 333 Vavta vas—Nov« mesto b) cestah III. reda: št. 1504 Vavta vas—Dolenjske Toplice—Podturen St. 1528 Bič—Žužemberk. številni kolektivi, člani KZ in raznih društev ter organizacij že zdaj odločili, da prebijejo soboto in nedeljo v naših lepih krajih. Planinske postojanke na Mirni gori, Gorjancih, na Polomu, Debencu in na Frati pričakujejo velik obisk gostov iz najrazličnejših slovenskih industrijskih mest in drugih krajev. Na velik obisk se pripravlja hotel Grad OTOCEC, v kopališčih in leto-vališčih, naših treh Toplic — Dolenjskih, Šmarjeških in Ča-teških — pa so pravtako pripravili dovolj okrepčil in poživil za utrujene popotnike. Seveda računajo z velikim obiskom tudi vsa druga gostišča v večjih in manjših krajih, vsi pa pričakujemo, da bo nam in dragim gostom te dni naklonjeno tudi vreme. Pozdrav iz Kruševca Za praznik, 22. julij, pozdravljajo vse borce NOV, bralce Dolenjskega lista, starše, brate, sestre ter fante in dekleta — fantje, ki služijo vojaški rok v Kruševcu (Srbija): Prane Koseo iz Stare Bučke, Štefan CoIarlS Iz Šentjerneja, Ivan Molek tz Metlike in Lovro Kems Iz Črnomlja. Upor se je začel V noči od 12: na 13. april so Črnomelj zasedli Nemci. Prvi razglas, k; so ga izdali, obeta smrtno kazen za vsakogar, ki bi se upiral nemški vojski. Nemce so pozdravile v Črnomlju le tri družine, ki so obesile skozi okna nekake zastave. Nemci so ostali v Bel,; krajini 14 dni. Med tem časom so vrhovi nemških in italijanskih oblasti zbarahtali za mejo med Nemčijo in Italijo v teh okupacijskih krajih. Zanimivo je, da so mejo potegnili tako. kakor je že v stari Jugoslaviji predvidela Komunistična partija, ki je izdala plakat, na katerem je bilo narisano slovensko ozemlje in čezenj napis »Nemci in Italijani stegujejo roke po naši zemlji«. Po sporazumu med Hitlerjem in Mussolinijem je Bela krajina pripadala takozvani »Ljubljanski pokrajini« in v celoti Italiji. 6.000 okupatorjev v Beli krajini Z razmejitvijo slovenskega ozemlja med okupatorji nastajajo ponovno vojaški premiki in v Belo krajino je priropo-tala italijanska vojska z deli divizije »Isonzo«. V Črnomlju se je nastanil štab 23. p. p. s . III. bataljonom in drugimi prf-tiklinami, ki so štele skupno 1926 mož. To število se je ujemalo s takratnim številom črnomaljskega prebivalstva. Semič je zasedel II. bataljon 3. p. p. z 840 možmi, Metliko L bataljon s 720 možmi, Vinico mitraljeski bataljon s 572 možmi in Stari trg mitraljeski bataljon s 170 možmi. To je skupno 2234 mož. Poleg teh so se še na več krajih, zlasti po sedežih občin, vgnezdili fašist; in karabinjerji, tako da je skupno število okupatorskih vojakov bilo nad 6.000, preden je počil prvi uporni strel. Politično oblast na okrajnem glavarstvu je prevzel fašist ing. Emilio Cassanego, policijsko upravo pa dr. Bataglio s svojimi agenti. Karabinjerjem je poveljeval tenente Augusto Fabri. Razen teh so se vselili na vseh večjih središčih predstavniki fašistične stranke in odprli svoje urade PNF. V Črnomlju je ta urad vodil fašist Oscar, Čecchi, v Metliki Na-tale. Crucil, v Starem trgu Ri-ccardo, Comignaro, na Vinici pa Ermanno Callegaris. Po zasedbi vseh važnejših predelov so očitno mislili, da se je vojna končala. Ze 14. maja so izdali prebivalstvu naredbo, naj se v petih mesecih nauče govoriti italijanski. Po zidovih so risali svoje bojne in fašistične parole kakor »Vin-ceremo« in »Roma - doma«. Ljudje so to hudomušno pretvarjali in čitali »Videt čemo« ln »Roma je doma«. Zamenjali so tudi denar, in sicer so dali za 1000 din 300 lir. Milostno so .delili makarone in moko, kar so naplenili po jugoslovanskih skladiščih. K uporu Medtem ko ie okupator urejeval svoje življenje v skladu z imperialističnimi in kolonialnimi načeli, je ljudstvo mislilo drugače. Na okupatorja je gledalo z ironijo in prezirom. Udinjal se mu je.le večji del duhovščine in redki izrodki med domačim prebivalstvom, ki so že prej zapisali svojo dušo tujcu. Poleg teh so okupacijo z veseljem pričakovali Kočevarji. To je bila nemška Večji del komunistov, zlasti mlajših, je predvideval oborožen spopad s tujci in sovražniki ljudstva. V ta namen so prinašali orožje iz razpadajoče jugoslovanske vojske. Črnomaljski komunisti so ga nekaj dobili pri razsulu večjega vojaškega transporta Dravske Janez Vitkovič narodna manjšina, kj se je v te kraje naselila 1330. leta. Takrat je cesar Karel IV. poslal iz Bavarske 300 upornih družin na Kočevsko, da bi tukaj čistili gozdove in si sami ustvarili rodovitna tla. Ob prihodu so si postavil; lesene koče, zato so jih ljudje nazvali »Ko-čevarje«. V teku stoletij se je njihova govorica tako izrodila, da je niti pravi Nemci niso razumeli. Do začetka druge svetovne vojne jih je bilo okrog 15.000. Razen na Kočevskem so bili močno naseljeni na področju Bele krajine, imeli so nekaj svojih strnjenih vasi in mnogo vinogradov, gozdov in pašnikov. To je bila najmočnejša Hitlerjeva peta kolona, ki je delovala za priključitev Slovenije k Nemčiji. Hitler jim je obljubil povratek v domovino. Nenehno so demonstrirali po Črnomlju in drugih krajih, hodili v črnih oblekah in grozili domačemu prebivalstvu. V svojo obljubljeno deželo so se pričeli izseljevati proti koncu 1941. leta. Po okupaciji so se vse bivše stranke razsule ali pa so stopile v odkrito službo okupatorja. Zvesta ljudstvu je ostala le Komunistična partija, k; se je zavedala, da se narod lahko osvobodi le z neizprosno borbo proti tujcu in domači izdajalski petokolonaškj reakciji. Moralno >čista KP je lahko dvignila zastavo borbe 1941. leta. Pod njo so šli milijoni ljudi, zavedajoč se žrtev in naporov v vsem nadaljnjem poteku NOV in ljudske revolucije. Ta usodni čas je pričakala Komunistična partija organizacijsko čvrsta in ideološko enotna pod čvrstim vodstvom Josipa Broza-Tita. V akcijo je stopila že 10. aprila 1941, ko je bil pri CK KPJ ustanovljen vojnj komite z nalogo aktivnega sodelovanja pri obrambi domovine. Politična enotnost Komunistične partije in članov CK se vidno odraža v enotnem stališču, k; so ga zavzeli do okupatorja, dasiravno so bili člani deloma razbiti v raznih pokrajinah. Zavzeli so enotno politično stališče in organizirali osvobodilno gibanje po posameznih republikah, prilagojeno narodnostnim razmeram. V Sloveniji je bila 27. aprila 1941 ustanovljena OF, v katero so vstopale vse progresivne in patriotične stranke. Okvirni program je Osvobodilna fronta manifestirala v svojem programu, zajetem v znamenitih 9 točkah. Ta program je ljudstvo okupirane Slovenije sprejelo kot svoj bojni program in se pričelo združevati v OF... Ze prejšnji teden smo poročali, kako slovesno smo letos v okraju počastili DAN BORCA, 4. julij. Tudi številne krajevne organizacije Zveze borcev in Socialistične zveze so priredile vrsto uspelih, akademij, prireditev in počastitev padlih tovarišev. Tudi prebivalci okoliša Uršnih sel so se zbrali že 2. julija pri spomeniku padlih. Z govorom in recitacijami so počastili 20. obletnico začetka naše ljudske revolucije. Letos so člani ZR v Uršnih selili ž« večkrat obiskali ljudi, s katerimi so prebili težka leta borb; skupno so obudili spomin na vojno in obdarili stare aktiviste s skromnimi darili. — Tako kot v Uršnih selili, kjer so obnovili tudi spomenik svojim žrtvam, padlim za svobodo (na sliki) pa smo proslavljali DAN BORCA letos povsod po okraju. Nič mani slovesno se te dni ne spominjamo tudi 22. julija — DNEVA VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA, ki ga bomo počastili z množičnim obiskom Ljubljane in Žužemberka divizije, ki je obtičala v Črnomlju. Medtem ko je večina prebivalstva lovila živila in drug material, so komunisti zbirali orožje in ga skrivali po okoliških krajih. Matija Bahor in Tone šušteršič organizirata odbore 0F Razbito organizacijo je pričel ponovno povezovati Matija Bahor. ki se je po naročilu CK KPS zaposlil v ru.dniku Kani-žarica. V začetku maja je bil s stran; CK poslan na politično delo v Belo krajino Anton Šušteršič. k; je bil že prej znan domačim komunistom. Tako sta skupno z Bahorjem ponovno povezala komuniste v partijske celice jn pričela ustanavljati odbore Osvobodilne fronte. Za področje Bele krajine je bil formiran Okrožni odbor OF 27. maja 1941. V ta odbor so bili vključeni: Anton Šušteršič, ki je bil predsednik, člani pa Milan Vrtačnik. Karel Šterbenk, Jože Kos, Branko Pantič, Rela Turnšek. Razen tega odbora so bile ustanovljene krajevne organizacije že v prvi polovici leta 1941, in sicer v Metliki, Semiču, Vinici, Gradcu, Črešnjevcu, Podzemlju, Cerkvišču. Gribljah, Dra- mačim prebivalstvom. Upor se je začel širiti. Nekateri udeleženci akcije so isto noč odšli v partizane. S tem je nastala prva partizanska skupina. V nje so bili: Janko Stariha, Štefan Dvojmoč, Anton Jelene, Mirko Martinšek. Janez Koče-var, Leopold Jerman. Vinko Švajger, Jože Vrščaj in Franc Korelc. Utaborili so se v Mi-klarjih pri studencu z imenom Kozlova vo.da. Akcija pri Vra-novičih je povzročila Italijanom veliko strahu. Dobili so bojne čelade in premikati so se smeli samo v večjih skupinah. Sef policije Bataglio je bil' s svojimi agenti in psi prvič zaposlen, odkril n; ničesar, dasiravno je zaprl nekaj nedolžnih ljudi. Udeležence akcije so vzeli v svoje okrilje noč in gozdovi. Z nastankom partizanske skupine se znatno razmahne dejavnost Osvobodilne fronte, kj dobi poleg propagande konkretno vsebino .dela, to je. nabiranje orožja, opreme, hrane itd. Ob tej dejavnosti so se sami izločali razni frazerji in strahopetci, ki so se vključili v OF le iz spekulativnih namenov, v resnic; pa so čakali navodila Londona in ubežne vlade in drugih političnih brodo-lomcev. Za osvobodilno gibanje je med belokranjskim ljudstvom neumorno deloval Anton Šušteršič, ki je vodil sestanke tudi v okupatorskih postojankah, dajal navodila in organiziral nove skupine za odhod v partizane. V Vinici sta Janez Vitkovič in Jože Moravec 15. avgusta 1941 ustanovila OF. Sklicala sta zavedne lju.di kar v gostilno pri Benetiču, razložila program OF in pozvala ljudi k sodelovanju. Tu je bil priso- (Odlomek iz rokopisa za knjigo »BELA KRAJINA - skozi viharje k svobodi« avtor Janez Vitkovič, nosilec Spomenice 1941 iz Črnomlja, jo bo izdal pri založbi BOREC v Ljubljani) gatušu,. to je v vseh krajih, kjer je pričela ponovno aktivno delovati partijska organizacija. V teh organizacijah so se združevali vsi ljudje, ki so bil; prežeti s patriotizmom in mržnjo do okupatorja, dasiravno so mnogi imeli svoje politične nazore, ki niso bili v skladu z okvirnim programom OF. Prvi sklepi: takoj začeti s sabotažami V nedeljo, dne 22. junija 1941, napade nenadoma Nemčija brez vojne napovedi Sovjetsko zvezo. S tem objame svetovni požar Evropo in nastopi poslednji čas, da se ves progresivni svet upre fašistični sili, ki s svojo oboroženo silo in politično ideologijo uničuje miroljubni svet. V Črnomlju so bili takoj sklicani partijski sestanki, na katerih je bilo sklenjeno, da je treba pričeti takoj s sabo-tažnimi akcijami. Pričakovali so. da bodo Italijani začeli z aretacijami komunistov, zato so vidnejši člani: Milan Si-mec. Jože Mihelčič, Lojze Mi-lielčič in še nekateri drugi odšli v ilegalo. 4. julija sklene CK KPJ izdati svoj znameniti proglas o oborožen; vstaji. S tem prižge plamenico osvobodilnega boja, ki zajame vse narode Jugoslavije. V Sloveniji skliče CK KPS širšo konferenco v Trnovem pri Ljubljani ■ kot pripravo za oboroženo vstajo. Na tej konferenci so sklenili formirati partizanske enote, ki naj stopijo takoj v oborožen spopad z okupatorjem. Te konference se je udeležil iz Bele krajine Matija Bahor. Ko se je vrnil v Črnomelj, je sklical nekaj komunistov kar na mostu in jim sporočil sklepe s konference. Sklenil: so ustanoviti skupino, ki bi takoj odšla v partizane. Prvi se je prostovoljno javil Jože Vrščaj. Za vojnega referenta so postavili Antona Maleriča. Nekaj dni zatem sta Belo krajino obi- ' skala Miha Marinko in Vera Slander. Sklicala sta sestanek v hiši brivca Slavka Satoška v Loki in Marinko je dajal navodila za formiranje partizanske skupine, medtem koje Vera Slander zbrala 12 tova-rišic iz raznih krajev Bele krajine, zlasti iz okolice Črnomlja; in ustanovila organva-, cijo protifašistične ženske zveze. Kap t! d pri Vranovičih Začetek vstaje oroti okups-torju v Beli krajini pomeni napad črnomaljske skup:ne na oddelek italijanskih vojakov na železniški progi med Črnomljem in Vranoviči v noči 11. avgusta 1941. leta. Ta akcija spada v okvir prvih borb oroti okupatorju. V tej akciji je bil ubit en italijanski vojak, nekaj pa je bilo ranjenih. Pomen akcije je bil demonstrativnega značaja. Ti prvi streli so široko odjeknili med do- ten Ivan Benc, eden izmed vidnih voditeljev upora na Vinici 1919. leta. S tem sestankom so komunist; tudi na Vinici prevzel; politično pobudo in špekulanti so ostali praznih rok, kajti pošteni ljudje so se vključili v OF. To prisego so ponavljali skojevci stoje in držali pesti v pozdrav. Živahno delo v Metliki Dejavnost partije v letu 1941 dob; viden odraz tudi v Metliki, Semiču. Gradcu in sploh v Beli krajini s formiranjem partizanskih skupin, ki nastanejo razen črnomaljske še- v Semiču in Metliki. V Metliki so akcijo za prve partizane začeli Ivan Črnič, Jože Slane, Lojze Mihelčič, Jože Borštnar in Martin Žugelj. V ilegalo je odšla prva skupina pod vodstvom Ivana Črniča, k; so se mu pridružili Anton Prus, Franc Matjašič. Ivan Kopinič in Jože Slobodnik. V ilegalo so odšli v soboto, 7. septembra 1941. Ta skupina se je zadrževala le nekaj časa v okolici Drašič. nakar se je pridružila črnomaljski skupini v Miklar-iih. Z nastankom partizanskih enot je znatno narastlo politično razpoloženje med ljudmi. Poleg tega so prihajale ugo.dne vesti o oboroženem uporu po vsej Jugoslaviji, zlasti v Srbiji, kjer so bili s prvimi napadi partizanov osvobojeni mnogi večji kraji. Tako se je na sicer temnem nebu pričel kazati svetel- žarek, ki je dajal ljudem upanje na boljšo bodočnost. V Beli krajini so nastajale možnosti za akcije proti okupatorju v večjem obsegu. Upor v širšem pomenu je vodstvo osvobodilnega gibanja namenilo pričeti z rušenjem železniškega mostu pri Otovcu. V ta namen je terenska organizacija OF v Črnomlju v noči 26. avgusta 1941 odnesla iz kani-žarskega rudnika 260 kg dinamita. Zaradi' pomanjkanja streliva je rudnik prenehal obratovati za tri dni. Italijani so zaprli 12 rudarjev, med njimi tudi Matijo Bahorja, ki je organiziral zaplembo. Zaprtim rudarjem so grozili s smrtjo, če ne povedo, kdo je odnesel dinamit. Postavljali so jih pred zid, da jih bodo streljali in pripeljali duhovnika. Izdal ni nobeden in čez nekaj dni so jih zaradi pomanjkanja dokazov izpustili. Prisega črnomaljskih skojevcev Posebno aktivna je bila mladina, k; se je pričela združevati v organizaciji SKOJ. Z Beg iz črnomaljskih zaporov 20. avgusta je črnomaljska organizacija OF organizirala pobeg urarja Alojza Fabjana in Antona Brula iz črnomaljskih zaporov. Zaprta sta bila, ker sta bila osumljena, da sta uplenila lovsko orožje, shranjeno na občini. Istega dne bi morali Italijani oba osumljena transportirati na sodišče v Trst, medtem pa je s pomočjo jet-niškega paznika Martina Ko- Spominsko obeležje ob cesti Črnomelj—Griblje, kjer je 6. i septembra 1941 zaseda prvih belokranjskih partizanov napadla italijansko fašistično patrolo Fori, dva pa sta bila laže ranjena. Konj z vozom in mrtvim fašistom je zdirjal naprej, v tem trenutku pa je prišel italijanski sanitetni avtomobil. Partizani so napadli tudi fašiste v avtomobilu, ki so se po nekaj strelih razbežali. Nepričakovani prihod avtomobila je partizanom preprečil zaplembo orožja in drugega materiala. Italijanski viri pravijo, da sta bila ob tem napadu ubita dva, ranjen; pa trije fašisti. Pri partizanih ni bilo izgub niti ranjenih. Ta akcija je med Italijani in domačo reakcijo, ki je ravno pripravljala slavnostni sprejem visokemu komisarju Ljubljanske pokrajine Grazioliju, izzvala velik preplah. Namesto cvetja in vdanostnih poklonov so Graziolijev obisk v Črnomlju 8. septembra 1941 »proslavili« s pogrebom njegovih zvestih črnosrajčnikov. V svojem besu so Italijani zaprli nad 250 ljudi, zlasti iz Črnomlja in okolice. V Adlešičih so kar po cestah pobirali ljudi, s katerimi so napolnili vse črnomaljske in novomeške zapore. Naraščajočega upora prebivalstva se je ustrašil tudi bivši ban Natlačen. Ta je prav zaradi enakih pojavov tudi v drugih krajih Slovenije ponujal ostavko na svoj položaj, toda odstopil ni. Služil je okupatorju vse dotlej, dokler ga ni odstranila roka slovenskega naroda. Ker niso Italijani mogli nič zvedeti od prebivalstva, kj je bilo množično zatirano, so se naslonili na moralno propadle elemente, ki so bili voljni za prgišče riža in judeževe denarje sodelovati z okupatorjem. To so bili plačani vohuni, ki so izdajali organizacijo OF in o vsem obveščali Italijane. Zaradi izdajalskega početja je uporna pest in roka pravice dosegla že v letu 1941 kultur-bundovca Suteja iz Brezovice, izdajalca Miheliča iz Starega trga in Tomca 6 Tanče gore. Tesno sodelovanje z Novim mestom Glavna propaganda osvobodilnega gibanja za Dolenjsko ie prihajala iz Novega mesta, ki je imelo organizirano tehniko. Od tu je prinašal literaturo zlasti Janko Stariha, ki je bil dijak novomeške ^ gimnazije in se je vozil v šolo iz Črnomlja v Novo mesto. Po ustanovitvi partizanske skupine v Miklarjih je črnomaljska organizacija OF nabavila šapirograf za lastne potrebe. Dobili so ga preko simpatizer-jev OF Danila Berdona in Katice Malerič iz pisarne trgovca Petra Korena. Tiskarno so uredili v neki zidanici nad Tančo goro. Od tedaj je Janko Stariha prinašal iz Novega mesta le napisane matrice, razmnoževali pa so jih sami. Glavno skladišče in razpeče-valna baza literature je bila v Črnomlju pri brivcu Slavku Satošku, ki je opravljal kol-portersko službo. Tako je poznal že vse napredne ljudi in jim obenem, ko so se prihajali brit, vedno vtakni] y žep zavitek z literaturo, ki je romala no vsei Beli krajini. Tiskarna s Tanče gore je bila pozneje prenesena k Zanu Springerju v Črešnjevec, od tam pa na Vinomer in k Ivčevim v Metliko. V pričetku oktobra je bil poklican v Novo mesto Matija Bahor. Novomeška organizacija mu je ob tej priliki izročila mitraljez »zbrojevko«. Ta mitraljez so Novomcščani na nekem kamionu poslali na vrh Gorjancev, tu so ga sprejeli partizani iz Miklarjev. Črnomaljskim partizanom se ie prve dni oktobra pridružil v Miklarjih še Ivan Črnič z ostalimi tovariši iz Metlike. Tako je bila četica že številna in močno oborožena ter pripravljena za večji spopad z okupatorjem. Pripravljali so akcijo na otovški most, ki naj bi sprožila vstajo v širšem obsegu. Do takrat so partizani opravljali sabotažne akcije in širili propagando. Odstranjevali so znake na križiščih ob cestah, rušili telefonske in brzojavne zveze itd. V vasi Klošter sta pripadnika OF Jože Koplan in Slavko Cerjanc ob prenosu orožja srečala italijanskega vojaka. Id ju je ustavil. Ilegalca sta bila urnejša in sta Italijana ubila. Takrat so dobili še eno puško več... Priprave za napad na Bučko ... Medtem ko so Nemci pričeli izseljevati Slovence v okolici Brežic ter naseljevati v te kraje svoje nemške družine, zlasti Kočevarje, je vodstvo osvobodilnega pokreta začelo z akcijo, da bi preprečilo namene okupatorja. V ta namen se prično koncentrirati slovenske partizanske enote, da bi preprečile izseljevanje. V sklop teh enot, ki bi se naj zbrale v začetku novembra pri Bučki na Dolenjskem, je bila namenjena tudi Belokranjska četa. Pismeno navodilo o tem je prinesel posebni kurir iz Novega mesta okrožnemu sekretarju Matiji Bahorju. Ta je takoj obvestil o tem Antona Sušter-šiča. Sklicala sta nekaj članov Okrožnega komiteja na sestanek, ki je bil v hiši brivca Slavka Satoška v Loki pri Črnomlju. Na sestanku so bili razen Sušteršiča in Bahorja še Jože Mihelčič iz Semiča, Jože Slane iz Metlike, Milan Kova-čič iz Gradca, ter Slavko Sa-tošek. Po navodilih Vrhovnega poveljstva- partizanskih čet Slovenije so združili belokranjske partizane v eno četo, kj 6e naj bi pridružila ostalim partizanom. Da bi povečali število partizanov, so, sklenili poklicati še nekai tovarišev, ki naj bi 6e pridružili Belokranjski četi. Drugi sestanek z istim namenom je bil v nedeljo, 27. oktobra, v gozdu pri Gfabrov-cu. .Na sestanku so bilj Jože Borštnar iz Metlike, Anton Šušteršič. Matija Bahor, Niko Zunič, mlinar iz Krupe, Anica Ivec, šivilja iz Metlike, Milan Kovačič iz Gradca. Takrat sta imela Šušteršič in Borštnar še posebna navodila za vključitev Belokranjske čete v akcijo pri Bučki. Na sestanku so se domenili, da se vsi belokranjski partizani zberejo 30. oktobra 1941 pri cerkvi na Smuku pri Semiču. Črnomaljska skupina je na to pot odšla demonstrativno skozi vasi z razvito zastavo, ki jim jo je oskrbela OF v Črnomlju. Na Smuku so našli Jožeta Mihelčiča in Fran-, ca Koširja. Ker so pričakoval: še prihod drugih skupin, so prenočili v cerkvici. Naslednji dan sta prišli še skupini iz Metlike in Gradca. V gradaški skupini so bili: Slavko Cer-ianc. Anton Kovačič. Anton Muc. Alojz Jakljič. Po prihodu vseh skupin je tovariš Šušteršič sporazumno s ostalimi določil vodstvo čete. Za komandanta je bil postaYljen Alojz Fabjan. za komisarja pa Jože Mihelčič. Poleg teh so bili v ožjem posvetovalnem štabu še: Milan Simec. Alojz Gajzer, Jože Vrščaj in Ivan Črnič. Četa je bila oborožena z mitraljezom, puškami in bombami/ Nekateri so imeli tudi nože. Vsak pa je ime] po 200 nabo-iev municije. Oblečeni so bili različno, večina v obleko bivšo iueoslovanske voiske. Prva belokranjska četa je šteJa 30 borcev in kurir, ki je prišel iz Novega mesta jo .j* odpeljal v določeno smer. Poročali smo že, kako vneto so se lotili člani Zveze borcev in drugi domačini urejanja skupnega grobišča in spominskega kamna 71 borcem NOB kot drugim žrtvam fašističnega nasilja na pokopališču pri Duhu, v Selih pri Semiču. Samo do 15. julija so člani ZB in drugi opravili nad 1500 prostovoljnih delovnih ur. Tu bo v nedeljo, 30. julija, žalna komemoracija, na katero vabi Krajevni odbor ZB v Semiču nekdanje borce in svojce padlih junakov vstopom v aktivno dejavnost so zlasti mlajši prisegali. Anton Šušteršič je zaprisegel nekaj starejših komunistov, ti pa so zaprisegali mladince. V Črnomlju sta Anton Malerič in Lado Mišica konec julija 1941 zaprisegla v Fabjanovem skednju skupino devetih skojevcev. Mišica je držal svečo, medtem ko je Malerič bral prisego, ki se je glasila: »Jaz, partizan osvobodilne ljudske armade slovenskega naroda, ki se ob boku slavne delavske, kmečke Rdeče armade Sovjetske zveze ter vseh ostalih za svobodo Se borečih narodov borimo za osvoboditev in združitev slovenskega naroda, za bratstvo ln mir med narodi, za srečnejšo bodočnost slovenskega naroda, prisegam pred svojim narodom in svojimi bojevniki, da bom dal vse svoje sile in vse svoje sposobnosti osvobodilni stvari slovenskega naroda, delovnega ljudstva ter vsega naprednega svobodoljubnega človeštva v sveti vojni proti fašističnim tlači-teljem In barbarom, da ne bom zapustil partizanskih vrst, v katere sem prostovoljno in zavestno vstopil. In ne odložil orožja do popolne zmage nad rasističnimi okupatorji, do popolnega uresničenja velikega cilja slovenskega naroda. Prisegam, da bom v boju za te velike osvobodilne cilje s svojo krvjo branil čast in nedotakljivost naše partizanske zastave ln da bom. če bo potrebno, žrtvoval tudi svoje življenje. Za svobodo v boj!« tarja. ki je bil simpatizer OF, uspelo omenjenima pobegniti. Pri begu sta preplezala 6 m visok zid ter dvakrat prebredla Lahinjo. Brula ni znal plavati in ga je Fabjan nesel na hrbtu preko vode. Po uspešnem begu sta se oba pridružila partizanom v Miklarjih. Prihod Fabjana v partizane je bil za to malo četico velikega pomena. Fabjan je kot bivši lovec dobro poznal gozdove, bil je tudi hraber, zato so ga postavili za komandanta skupine. Takoj ob prihodu v partizane je zasnoval načrt za akcijo proti okupatorjem. Napadel je patruljo italijanske legije črnih srajc »Monte Nevesso« med Črnomljem in Gribljami. 6. septembra 1941 skupno s tovariši Janezom Kočevarjem, Leopoldom Jermanom in nekim Srbom, ki je pobegnil iz transporta in se priključil tej četici. Zasedo so postavili 5 km od Črnomlja v smeri proti Gribljam. Po tej cesti so še stalno gibale manjše italijanske preskrbovalne enote. Tudi tega dne 60 je iz Črnomlja vračala proti Gribljam skupina petih fašistov, ki so z vozom peljali strelivo in živež. Nenadoma so odjeknili uporni streli. Zadet sredi čela se je zgrudil fašist Cari, za njim je bil smrtno zadet fašist Partizanske bojne enote na Rogu vojske, je bilo od takrat sem skritega precej orožja, ki je sedaj prihajalo na dan v takem številu, da so bile v partizane odhajajoče skupine in posamezniki dobro oboroženi »■Takšno je bilo razpoloženje konec leta 1941,« nadaljuje tov. Viktor Avbelj, »-za izvajanje dosledne politike vojaškega upora in omasovljenja Osvobodilne fronte ter utrjevanja Partije in SKOJ in za uspešno izvrševanje naj- Božidar Jakac: PARTIZANSKA BOLNIŠNICA »LESENI KAMEN« NA ROGU (pastel — 1944) Prvi partizani, ki si na območju Roga oziroma njegovega podaljška v Poljanski gori postavijo svoje taborišče, so borci kasnejše Prve belokranjske čete. Ti so se 12. avgusta 1941 utaborili najprej na Miklarjih, kasneje pa se premaknili h Kozlovemu zdencu pod Debelim vrhom. Od tod so 6. septembra 1941 izvršili pri Gribljah prvi uspešni napad na italijansko kolono. Prvi partizanski streli so odmevali ob vzhodnem pobočju Roga v noči med 12. in 13. oktobrom 1941, ko so borci semiške partizanske skup1-ne napadli sedež Kočevarske kulturbundovske vojaške formacije, imenovane »šturm« v vasi Blatnik, kjer se je zaradi bližnje selitve Kočevarjev prav takrat mudila cenilna komisija »Nemške preselitve-ne družbe«. Zažgana so b;la štiri gospodarska poslopja, uslužbenec družbe pa je bil ranjen. Ti streli so odmevali tudi v Berlinu in Rimu, kjer je nemško veleposlaništvo v zadevi interveniralo pri italijanskem ministrstvu za zunanje zadeve, nakar je bila na Kočevsko poslana močna vojaška okrepitev, da zagotovi miren potek kočevarske preselitve. 28. oktobra 1941 je osvobodilni pokret v Beli krajin' zadel prvi težak udarec z umorom splošno znanega in vplivnega političnega delavca in organizatorja OF Franca Špe-harja iz Gorice pri Sinjem vrhu. Tega je po aretacij: skupaj z aktivistom Mukav-cem zahrbtno ustrelila italijanska patrulja na zahodnem robu Poljanske gore nad Damljem ob Kolpi. Dan za tem so belokranjski partizani odšli na pohod proti Bučki na Dolenjskem, da skupno z ostalimi dolenjskimi partizani napadejo nemško postojanko. Pot jih je vodila po južnem robu Roga preko Mavr lena, Stražnjega vrha in Rodin na Smuk nad Semičem, od tam pa v globokem snegu proti Krki. Zaradi nemožno-sti prehoda preko nje so se vrnili in bili na Gorenjih La-zah za ceno 500 lir po uslužbencu žage na Radohi izdani. Zdaj so ponovno odmevali streli v sosednjem Rogu, to pot v trdi borbi partizanov z veliko premočjo italijanske vojske. V neenakem boju je padlo 19 borcev. Ko je zimsko jutro 3. novembra obsvetilo pozorišče krvave tragedije, so poleg številnih vojakov italijanskih enot, ki so se od vseh stran' zgrinjali v vas, prišli tudi uniformirani kočevarski kultur-bundovci, člani »šturma« lz Laz in nekaterih sosednjih vasi. Ti so znašali ves svoj bes nad padlimi partizani, jim v otrdele ustnice tlačili tleče cigarete, jim zapenjali verige okoli vratu in jih vlačili po snegu. Nekaj preživelih borcev te čete in dvoje novopriključe-nih partizanov si je v decembru 1941 postavilo novo taborišče v logarski koči na Ga-čah v Rogu. Tu jih je izsledil Auerspergov logar iz Crmoš-njic in 17 decembra pripeljal oddelek karabinjerjev in vojske h koči, borcem pa je uspel preboj in umik brez izgub.. Tj so v februarju 1942 prišli v partizansko taborišče na Gorenji Topli rebri na Rogu. Po nameravani združitvi vseh dolenjskih partizanov, ki naj bi bila izvršena v zvezi z akcijo Glavnega poveljstva proti izseljevanju slovenskega prebivalstva v brežiško-krškem predelu (napad na Bučko v noči na 2. november 1941), ni na osrednjem Dolenjskem in v Beli krajini bilo nobene partizanske enote. Borci Novomeške čete so se v glavnem vključili v Mokro-noško četo, ki je decembra 1941 v taborišču na Molniku prišla v sestav II. štajerskega bataljona, Belokranjska četa pa je bila na Gorenjih Lazah povečini uničena. Okrožni komite KPS organizira nove odhode v partizane Okrožni komite KPS in Okrožni odbor OF v Novem mestu sta ta čas razvijala veliko organizacijsko dejavnost katere sadovi so se pokazali še isto zimo. Ko je v septembru 1941 moral dotedanji sekretar komiteja Dušan Jereb-Stefan v ilegalo, je 2. decembra 1941 prišel kot njegov naslednik Viktor Avbelj-Rudi. Kratek posnetek iz njegovih zapiskov in spominov vam takratno stanje in razpoloženje v novomeškem okraju prikazuje takole: Organizacija Osvobodilne fronte je bila izpeljana povsod, sodelovanje osnovnih skupin trdno, zato je bila tudi povezanost med najširšimi množicami vsestranska in trdna. Rajonski odbori OF v Novem mestu, Dolenjskih Toplicah, Žužemberku, Trebnjem, na Mirni, v Mokronogu in Šentjerneju so postajali žarišča, ko so v pozni jeseni in v prvi zimi 1941 ustvarjala razpoloženje in pripravljenost za sodelovanje z najodločnejšimi organizatorji osvobodilnega boja, s člani, kandidati in simpatizer j i KPS, ki so bili v teh odborih. Z gesli -Vsi v partizane« in »Vse za partizane« je bila označena osnovn™ naloga, ki sta jo postavila Okrožni komite KPS in Okrožni odbor OF, z vso doslednostjo pa jo je izvajal predvsem Okrožni komite preko svojih ljudi in organizac'j Da terenu ter tako uresniče- važnejše naloge, to je mobilizacije ljudi v partizane. Vse to je že v decembru in januarju imelo izreden uspeh. 2e v teku decembra je pravzaprav bila izvršena mobilizacija, ki sta jo vodila partija in Okrožni komite. Tisti, ki so odšli v partizane v začetku januarja 1942, so bili dejansko mobilizirani že sredi decembra 1941 in so že od tedaj akth-no sodelovali kot partizani.« Na Brezovi rebri in Malem vrhu Za zbirališče novih skupin partizanov je bila izbrana Auerspergova gozdarska koča na Frati pri , Brezovi rebri, kjer se je pri logarju J. Zu- • pančiču že od poletja 1941 zadrževal v ilegali Jože Slak-Silvo, po napadu na Bučko pa tudi ranjeni Edi Valant iz Žužemberka ter ilegalec Rudo Zupane iz Dolenjskih Toplic. Prva skupina Novomeščanov je odšla v partizane 5. in 6. januarja. Del teh je 5. januarja zvečer odšel po stranskih poteh za progo v Mirno peč, 6. januar predanil pri Rupeno-vih in zvečer istega dne skupaj s tremi partizani iz Mirne peči oziroma okolice v snežnem metežu odšel na Frato. Tam so se sešli z ostalo trojico Novomeščanov, k; so prišli preko Prečne in Suhorja nad gradom Luknja. V noči na 8. januar se je vsa skupina premaknila v oglarsko bajto na Kulovih selih in se združila s skupino iz Dolnje Straže, Gorenjega polja in Podruma. Nekako sredi januarja so se vsi. šestnajst po številu, premaknili v zaselek Mali vrh nad Globodolom in se tam združili s šentjernejsko skupino, ki je odšla na pot že na Silvestrovo 1941. Na Mali vrh je poleg nekaterih posamezni-ko prišla še skupina iz Jurke vasi. Do 25. januarja je njihovo število naraslo na štirideset partizanov. Šolsko taborišče na Malem vrhu je imelo svoje poveljstvo, ki so ga sestavljali: Dušan Švara - Dule Mornar kot komandir, Drago Florjančič iz Šentpetra (Oto-čec) kot namestnik komandirja in Franc Prhne - Pavel Gorjanc iz Šentjerneja kot politični komisar. 24. januarja je prišel iz Nemške vasi pri Ponikvah v taborišče .Tože Prija. nočnem pohodu premaknilo mimo Podstenic v Gorenjo Toplo reber. Tja je prišla ta čas skupina iz Šentruperta in prinesla drugo zbrojevko. Na Topli rebri je postajalo vedno živahnejše, prihajali so posamezniki in skupine iz Novega mesta, vasi pod Rogom, Dolenjskih Toplic, Vav'e vasi in drugod, med njimi tud; trije borci Prve belokranjske čete. (O oddaji smuči za partizane pripoveduje upravnik Studijske knjižnice Bogo Komelj. ki Je bil pred svojim kontlniranjem spomladi 1942 poverjen za zbiranje opreme za partizane, tako: Ena največjih masovnih akcij v zimi 1941/42 je bila oddaja smuči za partizane. 2an More ml je naročil, naj to oddajo organiziram. Trenutek je bil usoden, ko so Italijani z lepaki napovedali prepoved smu-čsnja. Bilo je to v torek. 10. februarja 1942. 12. februarja pa je prepoved začela veljati. Zadnji, še za smučanje dovoljeni dan, je bila sreda, 11. februarja. Poiskal sem Suhija-Branka-Senka in Dragico Janko Jarc: tel j - Slobodan. Ker se je prav tega dne komisar Prhne po nesreči obstrelil s pištolo in so ga' morali prepeljati v novomeško bolnišnico v oskrbo k dr. Ignaciju Pavlicu, je bil Jože Prijatelj izbran za komisarja. Ves ta čas je bolj ali manj snežilo. Da bi bilo taborišče varnejše, so z Malega vrha odšli v gozd na Kamenskero vrhu nad Velikim Lipovcem in Kulovimi seli ter si izkopali večjo zemljanko. V njej so zaradi mraza mogli prebit; le eno noč, nakar so se zopet vrnili na Mali vrh. Zveza s taboriščem je bila preko Mirne peči, kjer jo je do svojega odhoda v partizane vzdrževal Adi Osterc, s Frato pa tudi preko Suhorja pri Prečni, kjer je oskrbovala zvezo družina Jarc. V nedeljo, 18. januarja, je bil v gostilni pri Kresalu na Rdečem kalu sestanek, katerega se je udeležilo približno 18 aktivistov jz Mirne peči. Trebnjega, Ponikev in Novega mesta, iz partizanskega taborišča pa Jože Slak - Silvo in Ivan Kovačič-Efenka. Koširjevo, da zadevo organiziramo. Jože Prežel] je posredoval pri ing. Krautu,' takratnem lastniku Grabna, da bi lahko začasno smuči shranili v njegovem dvojnem kozolcu. Koširjeva in Suhi pa sta poskrbela za množično smučanje v dolini za Ragovim logom. Bližala se je peta ura popoldne, policijska ura je bila blizu. Med 7. in 16. februarjem 1942 je Visoki komisar določil prepoved izhoda za čas od 17.30 do 6.30 ure zjutraj. Ker je bil med vojno čas uradno pomaknjen za 1 uro naprej, se je policijska ura začela dejansko že ob 16.30 normalnega časa, torej tudi februarja še za belega dne. Čakal sem pri kozolcu skupaj z Ljubom Koširjem. Prva sta privo-zila na smučeh Dragica Košir in Suhi, za njima pa vrsta drugih. Odlagali so smuči, Senk jih je sprejemal na kozolcu, podajal mu jih je Ljubo Košir, jaz pa sem vsak par posebej povezoval. Smučarji so drug za drugim prihajali in oddajali smuči tako, "da jih je bilo ob koncu oddanih več kot sto parov. Vse smuči so prišle v partizanska taborišča.) Po podatkih, ki jih- je leta 1950 zbral Drago Gregorc, upokojeni šolski upravitelj iz Dolenjskih Toplic, in objavil v Dolenjskem listu, je bila na dan Rdeče armade 23. februarja prirejena na Gorenji Topli rebri ptrf.zanska proslavi, ki so se je udeležili tudi nekateri aktivisti iz doline in prinesli partizanom v dar zdaj že tretji mitraljez. (Gregorc piše med drugim: Kako so nanizani pn Sv. Petru dobili prvi mitraljez. Dolenjski list 1950, št. 23, stran 3. Pisec se moti, ko navaja, da je bil to prvi mitraljez, ki so ga dobili partizani na Rogu. Bil le tretji. Gregorc piše med drugim: »Ko so partizani, ki so bili na položaju pri Sv. Petru pri Topli rebri [prav: v taborišču na Gorenji Topli rebri), Draznovali obletnico ustanovitve Rdeče armade, so na proslavo povabili tudi aktiviste iz topliške doline. Povabili so v prvi vrsti Alojzija Bradača iz Podhoste z naročilom, da povabi tudi priznane topliške aktiviste. Bradač je povabil Antona Henigmana, ki je izjavil, da praznih rok ne gredo na proslavo, pač pa da bodo ob tej priliki ponesli partizanom mitraljez. Dogovorila sta se, da bo dan pred odhodom k Sv. Petru vozil Bradač gnoj v gnojnein košu v vinograd v Ljubanc preko Toplic in, ko se bo vračal, bodo v koš položili mitraljez, ga dobro prekrili in ga prepeljali skozi Toplice v Podho-sto. Kakor dogovorjeno, tako storjeno ... v Podhosti so prespali noč in drugi dan zgodaj odšli z mitraljezom proti Sv. Petru, da bi jih ne opazili sovaščani, ki so tedaj še spali. Pod Sv. Petrom vje bila že postrojena četa partizanov, ki je pričakovala goste. Kakšno veselje je nastalo med partizani, ko so zagledali dobro ohranjen mitraljez! S kakšno častjo so ga sprejeli in ga slavnostno odnesli v postojanko. Gostje so bili prisrčno sprejeti, nakar se je začela partizanska proslava obletnice ustanovitve Rdeče Armade.« Ustanovitev Dolenjskega bataljona Taborišče Jelenica na Rogu val direktivo CK KPS, da je treba mobilizacijo za odhod v partizane izvajati takoj, ne oziraje se na zimo in na težave, ki jih ta prinaša s seboj. Pri tem je veliko dela opravila novomeška »Tehnika«, ki je i razmnoževanjem »Slovenskega poročevalca« in ostalega ilegalnega tiska najbolj povezovala ceJotno okrožje in pomagala pri enotnem oblikovanju političnega razpoloženja v pozitivni smeri. Poziv za odhod v partizane in izvrševanje ostalih nalog sta posebno odmevala med mladino ne samo novomeških šol in Novega mesta sploh ter ostalih večjih krajev, temveč tudi v čisto kmečkih predelih, bodisi v vaseh pod Rogom ali v Dobrniški dolini, bodisi v šentjernejskem ali škocjanskem koncu, bodisi v dolini Mirne, na Trebelnern in drugod. Represalije in grožnje, ki so jih Italijani izvajali po napadu na Bučko in po uničenju Belokranjske čete, ter Izključitev nad dve sto dijakov in dijakinj iz novomeške gimnazije zaradi demonstracij na dan 1. decembra, so nerazpo-loženje proti okupatorju še poglobile. V decembru 1941 na Dolenjskem ni bilo domačinov, ki bi sodelovali z Italijani. Na Dolenjskem, zlasti na novomeškem terenu, kjer so v aprilu 1941 razpadle velike enote bjvše jugoslovanske Zaradi naraščajočega števila borcev je na Malem vrhu postajalo vedno bolj tesno, pa tudi razvedelo se je že precej po okoliških vaseh. Glede na vse to in na potrebno konspi-rativnost šolskega taborišča je vodstvo v Novem mestu s'kle-nilo premestiti taborišče na Rog, kjer bi izpraznjene kočevarske vasi lahko nudile, boljše pogoje za prezimovanje in vežbanje. Proti koncu januarja se je pomikala dolga vrsta partizanov Čez Brezovo reber in mimo Frate v dolino in skozi Gorenje in Dolenje Polje ter preko Krke mimo podružne Antonove cerkvice nad Meni-ško vasjo na Podturn in od tod v globoko zasnežene roške gozdove. Za taborišče je bila izbrana logarska koča v 38. gozdnem revirju na Jelenici. Zveza s taboriščem je bila v Podturnu, potrebno slamo so si oskrbeli v opuščeni vasi Ribnik, kurirsko zvezo z Novim mestom pa je vzdrževal dijak Ljubo Košir. Na Frati je ostal Jože Slak-Silvo, da skrb' za odpremljanje novih borcev v .taborišče na Rogu. Kljub visokemu snegu in mrazu je število borcev stalno rastlo. Prišla je nova novomeška skupina, predvsem dijaki, in prinesla S seboj prvo zbrojevko. 3. februarja 1942 so v taborišču formirali dva voda (tako so prvotno nazivali enoto, ki se je kasneje imeno- , vala četa); komandir ene je bil Jože Prijatelj-Slobodan, druge pa Dušan Švara-Dule. 5. februarja je prišel v taborišče Filip Tekavec-Gašper s skupino borcev iz bivše Ribniške čete, ki je postal vojaški instruktor, predtem pa je bil komandir Ribniške čete na Travni gori in nato politdele-gat v 2. vodu III. bataljona »Ljubo Šercer« na Krimu. (Po napadu III. bataljona na postajo Verd pri Borovnici 2. februarja 1942 so enote bataljona doživele težak napad italijanske vojske, ki je v močnih oddelkih vse do 22. februarja vdirala na področje Krima. V teh bojih je 7. februarja pri Hribarjevem padel komandant bataljona Miloš Zidanšek -Zdravko, 12. februarja pa se je bataljon razdelil tako, "da sta 3. in 4. vod odšla na Mokre, 1, in 2. pa v Loško dolino na Notranjsko.) Vedno številnejši skupini dolenjskih partizanov je bilo treba dati višjo vojaško organizacijsko obliko. Ko se je v tej zadevi novomeški okrožni komite obrnil na Glavno po-ve'jstvo slovenskih partizan- skih čet v LJubljani, je to 8. februarja 1942 sklenilo ustano_ viti V. partizanski bataljon, k'-se je potem kratko imenoval »Dolenjski bataljon«. Glavno poveljstvo je poslalo Dušana Pirjevca - Ahaca, dotedanjega političnega komisarja III. bataljona ter mu naročilo, naj formira bataljon in v njem prevzame posle političnega komisarja, Filip Tekavec-Gašper pa mesto namestnika komandanta, medtem ko naj bo komandant izbran v soglasju z Okrožnim komitejem v Novem mestu. Premik na Toplo reber V koči na Jelenici, ki jo je oklepal nekaj metrov visok \sneg, je postajalo vedno tesneje, premike na večjo daljavo je mogla vrš'tj le smučarska desetina, pa tudi strateška lega koče ni bila najboljša. Ker je število borcev tako naraslo, da bi lahko zasedli in zastrhžili že celo naselje, se je taborišče okoli 15. februarja v Število borcev je s prihodi skupin in posameznikov stalno naraščalo. V začetku marca 1942 so obiskali taborišče člana OK tov. Ivan More in Viktor Avbelj-Rudi ter Milan Venišnik in se prepričali o dobri oborožitvi, opremi in pripravljenosti za borbo. Tako je potem 11. marca 1942 bilo izvršeno formiranje V. partizanskega bataljona,, imenovanega »Dolenjski«, in izbrano poveljstvo: komandant Ivan More — Zan Rome, namestnik komandanta Filip Tekavec-Gašper in komisar Dušan Pirje-vec-Ahac. Po formiranju bataljona je Duletova četa odšla z Roga in preko Krke na Frato, od tam pa v neposredno bližino zaselka Ostri vrh. Na Frati se je četi pridružil kot komisar Jože Slak-Silvo, ki je do tedaj prebival tam in mimo drugega organiziral na Frati prvo popravljalnico orožja. 10. marca je odšla na Rog nova skupina s Šentjernejske-ga polja in prišla 13. marca na Toplo reber. Maks Vale pripoveduje o tem: »V začetku marca, 1942 smo prišli sem (na Rog) skupina 23 tovarišev iz šentjernejskega področja. Med nami so bili fantje iz Šentjerneja in okoliških vasi, ki so se že prej zbrali na Gorjancih. Vsi smo bili oboroženi. Na Topli rebri v Rogu smo se sešli s topliško skupino. V njej so bili fantje s področja Dolenjskih Toplic, pa tudi iz Mirne peči in Novega mesta. Na Topli rebri so Imeli neke vrste .rekrutsko taborišče'. Med nami je bilo mnogo mladih fantov, ki še niso služili vojaščine. Zato smo jih morali najprej tega vsaj malo naučiti, da so dobili osnovno znanje.« Ta čas se je v taborišču razvedelo, da je prodrla proti Podstenicam večja italijanska vojaška enota. Odrejen je bil premik taborišča v sosednjo vas Rdeči kamen, okoli pa postavljene zasede. Po pripovedovanju borcev so Italijani prišli do Podstenic, pa se zopet hitro umaknili v dolino, ne da bi prišlo do kakšnih spopadov. Na Rdečem kamnu je bila formirana še 3. četa V. bataljona, ki ji je bil 'komandir Franc Pirkovič-Crt, politični komisar pa Franc Šali, p. d. Hafner, iz Vavte vasi. Že s Tople rebri so odhajale patrulje v dolino, n. pr. dvakrat na Dvor in v Žužemberk, z Rdečega kamna pa so 16. marca odšli v vas Smuko, kjer so bili hlevi »Emone«, in iz njih odpeljali nekaj glav goveje živine, da so si izboljšali prehrano, za katero so sicer skrbele vasi pod Rogom in pa Novo mesto. Naslednjega dne, 17. marca, je patrulja na poti proti Dvoru opazila pr; Smuku vojaški kamion in ga obstreljevala. Še istega dne je enota italijanske posadke iz Kočevja s kamioni prišla do Smuke, globlje v Rog pa ni prodirala. Prvi napad na Žužemberk Medtem je število borcev Dolenjskega bataljona na Rdečem kamnu in na Ostrem vrhu Drekoračilo število 170. V do- lini že nastopajoča pomlad je klicala k dejanjem. Za napad so prihajale v poštev karabi-njerske postaje v Starem logu. Okupator nas je zapisal poginu; hotel nas je streti in zbrisati s površja sveta. Hlapci, psi, ničvredna golazen in sužnji XX. stoletja naj bi postali. Računi nemških »nadljudi«, italijanskih fašističnih krvolokov in domačih opričnikov, ki so za skledo smrdljive okupatorjeve juhe prodali svoj ponos in ime, pa so zvodeneli ob jekleni volji ljudstva, ki je pod zastavo Komunistične partije našlo sebe in svojo pot v svetlo, ponosno bodočnost! Vstali smo, se dvignili na kolena in še višje, se vzpeli pod nebo in povedali vsem in vsakomur: SMRT FAŠIZMU — SVOBODO NARODU! In priborili smo si to zlato, ljubo svobodo in z njo čast, poštenje, neodvisnost, srečo in blagostanje, mir in kruh, varen krov nad glavo in svetlo bodočnost! Vsem borcem partizanom, aktivistom in sodelavcem na frontah in v zaledju, voditeljem ljudske revolucije,'komunistom in skojevcem, vsem zavednim članom OF in Socialistične zveze, mladini in tovarišem v vrstah naše ljudske Armade: borbene pozdrave ob slavni obletnici VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA! na Dvoru al; v Žužemberku. Izbran je bil Žužemberk. Borec Duletove čete Stane Zura-Džu-ro pripoveduje o tem: »Ko smo Drišli na Ostri vrh, je komandir Dule poslal mene kot kurirja nazaj v štab bataljona, ki se je medtem premaknil s Tople rebri na Rdeči kamen, s sporočilom in načrtom za akcijo na karabinjersko postajo v Žužemberku. Nato je bil pripravljen dokončni razpored čet za napad.« Dan pred odhodom v napad, 24. marca 1942. je partizanska patrulja blizu Gor. Tople rebri ujela tri sumljive tujce, ki jih je spremljal SJovehec Ivan Vidmar-Džon, kovač iz Brezovega dola. Vidmar je ostal pri partizanih, trije tujci, od katerih sta bila dva uradnika »Emone«, tretji pa po vsej priliki karabinjer, so - bili zaradi vohunjenja ustreljeni. Branko Vandot, partizan iz prve novomeške skupine, piše o tem v svojih rokopisnih zapisnikih: »Obveščeni smo bili, da bodo prišli za nami ogledovat kot uslužbenec »Emone« v gozdarje preoblečeni Italijani. Res smo kmalu neko jutro na Spodnjj Topli rebri pod vasjo Rdeči kamen zagledali tri Italijane. Dva sta bila fašista* oborožena s pištolami.« Poveljstvo divizije »Isonzo« pa je o tem 19. maja objavilo posebno poročilo, iz katerega povzemamo: »24. marca so odšli uradniki dru-be »Emona- Bez Giovanni (rojen v Longaronu), Dobrila Aldo (rojen v Capodistria), kmetijski strokovnjak, ter Vannini Valter iz Case-ne, tudi kmetijski strokovnjak, okrog 3 ure iz Starega loga proti Topli rebri. V Topli rebri sta ostala Dobrila in Vannini, Bez in en slovenski delavec, ki je pripadal isti družbi, pa sta se usmerila proti Rdečemu kamnu. Cim sta prispela v gozd, sta bila ujeta od neke uporniške patrole. Nekaj ur kasneje so se uporniki prikazali tudi v Topli rebri in prijeli tudi Dobrila in Vanninija. Preiskali so ju in Jima vzeli dokumente, prav ' tako pa so vzeli samokres ln ves denar. Nekaj ur so ostali pri upornikih, ki so jih izpraševali o delovanju družbe Emona. Z Vannini-jem, ki je vseučiliški dijak, so govorili o italijanskih šolah in študijih .. . Smrtna obsodba je bila izrečena le nad tremi Italijani s sledečimi besedami: Bili so Italijani in fašisti. Obsodba jim je bila prebrana ob 17. uri v bližini hiš na Rdečem kamnu ... Trupla so zakopali v sneg ... 18. aprila pa je poseben oddelek odšel na kraj dogodka in pobral trupla . . .« (Slovenec 19. maja 1942, štev. 114, str. 2.). V noči med 25. in 26. marcem so partizaske. enote odhajale z Roga v napad na Žužemberk, pred odhodom pa še shranile nekaj zabojev municije, ker so je imeli dovolj. Pri napadu na Žužemberk so sodelovale vse tri čete Dolenjskega bataljona: Duletova četa na Ostrem vrhu je bila določena za zasedo proti Dobrni-ču in Zagradcu, Črtova za zasedo v smeri proti Novemu mestu, Slobodanova pa za napad sam, ki je bil izvršen 26. marca zjutraj. Glavno poveljstvo je v svojem poročilu, objavljenem v Slovenskem poročevalcu št. 16,z dne 21. aprila 1942, javljalo: 26. III. je četa Dolenjskega odreda (prav: bataljona; odred je bil formiran več kot mesec dni kasneje) napadla Žužemberk dn ga zasedla: po enoinpolurni borbi se je umaknila brez izgub: italijanske žrtve niso znane. Napad na karabinjersko postajo je potekel tako, da so bile ob prvem svitu 26. marca okoli te postavljene zasede, posebna udarna skupina sedmih borcev pa naj bi vdrla v karabinjersko postajo v hiši Venca Košička na trgu. Udarni skupini kljub nad uro trajajoči borbi, med katero sta se ji priključila še dva borca, ni uspelo zavzeti postojanke in je bil dan znak za umik v smeri Ajdovec —Ostri vrh. Spopad na Ostrem vrhu Kmalu po umiku partizanov ■ je napadeni postojanki že prišla na pomoč večja motorizirana kolona italijanske vojske in kmalu pričela z zasledovanjem. Slobodanova četa se je iz Žužemberka umaknila v Stransko vas in od tam čez Cegelnico in Stavčo vas skupno s Črtovo četo prot; Ajdovcu in mimo Frate na Ostri vrh, kamor se je iz zasede Vrnila tudi Duletova četa. Od tu bi se. čete morale raziti na novodo-ločena operativna področja. Zjutraj 27. marca pa je bil bataljon že napaden po močnih italijanskih enotah, ki so obkolile v širokem krogu odsek Ostrega vrha. Samotno Smoličevo domačijo pod Ostrim vrhom, kjer je v bližini bilo taborišče Duletove čete, so požgali in pri tem ubili enega partizana, domačine odpeljali, taborišča pa niso odkrili. Do spopada je prišlo le s Crtovo četo, sicer pa so se Italijan; boju izmikali. Toliko huje so se zato znesli nad petorico partizanov, ki so jih do ofenzive v avgustu 1942. leta zajeli pod Frato, jih mučili in potem postrelili. Drago Suhi piše o tem v svojih spominih: »Okoli Frate se je to jutro odigravala strašna drama. Prejšnjega dne zvečer se je pet partizanov oddvojilo z dovoljenjem četnih starešin od bataljona in se napotilo v smeri Frate z namenom, da bi tam počival; in zdravili močno ožu-ljene noge. Bili so: Gromov Savo in Petričev Maks, dijaka iz Novega mesta, Potočarjev Lojze, pek po poklicu in doma iz Mirne peči. Šprajcarjev Lojze, trgovski pomočnik iz Novega mesta, in še neki partizan, ki se je priključil bataljonu med potjo ob umiku iz Žužemberka. Prišli so v gozdarjevo kočo na Frati. Zu- pančičeva družina je takoj poskrbela za rane na nogah teh borcev. Bilo je še pred šesto uro tega dne, ko so vsi zapuščali gozdarjevo kočo in se napotili Dro ti taborišču pod Ostrim vrhom. Tedaj so jih iznenadili rafali iz mitraljeza. Ko so spoznali nevarnost, so spremenili smer in stekli proti dolini. Od tam še hi bilo slišati Italijanov. Na vso nesrečo so padli že skoraj v dolini v italijansko zasedo. Kot lačne in krvoločne zveri so planili fašist; iz zasede na iznenađene borce, jih podrli na tla. pretepli s puškami in odpeljali prot; Globo-dolu.« (Vihar ob Krki I. rokopis). Razmah enot in njihovega uclejstvo-vanja ob stalni podpori prebivalstva Čeprav napad v Žužemberku ni bil vojaški uspeh, ima v razvoju osvobodilnega boja na Dolenjskem svoje značilno mesto, ki ga Viktor Avbelj-Rudi že v omenjenem Zapisku tako ocenjuje: »Kakšno je bilo razpoloženje v Osvobodi'ni fronti, pa najbolje pokaž- položaj po napadu na Žužemberk, ko se je V. bataljon razdelil na 4 dele: iz treh so nastali samostojni bataljoni, en del pa se je kasneje združil z Martinovo četo. Zužemberški napad je pomenil izredno velik preokret položaja na Dolenjskem ne glede na potek samega napada. Takrat je naša vojska, ki je bila dotlej še nekako zakonspirirana, šla v neposredno dejstvovanje. To je bistvo stvari, saj je to na eni strani pomenilo približevanje borcev neposrednim nalogam na terenu, po drugi strani pa približevanje prebivalstva našim partizanskim enotam. To je posebno važno zaradi tega. ker so bile te enote odslej stalno v stiku s prebivalstvom, in to v. takšnem stiku, ki jim je omogočal stalno pripravljenost za borbo. Izredno važno pa je to, da so te enote pomenile jedro nove vojske, saj so iz teh začetkov potem nastali odredi, brigade itd.« Proti večeru 27. marca so bile vse tri čete Dolenjskega bataljona zbrane v tako zvani »Dobravški gmajni« (Dobrava pri Dobrniču), kjer je bilo vsaki četi določeno novo področje, na katerega se premika in postane tam jedro novih partizanskih enot. Slobodanova četa je odšla proti nemško-ital;-janski' demarkacijski četi na Blatni klanec, Duletova četa na področje Smarjete in Skoc-jana, Črtova pa na Gorjance. Z napadom na karabinjer-sko postajo v Žužemberku, spopadom na Ostrem vrhu in razporeditvijo čet na novih področjih je Dolenjski bataljon končal dobo zbiranja in vojaškega vežbanja. Ob razdelitvi čet je Črtova četa imela dva voda. Vo.dnik prvega je bil Ivan Picelj — Jon, drugega pa Maks Vale. Drugi vod, ki je štel 23 borcev, je s komandirjem odšel na Gorjance, prišel tja 31. marca POPRAVEK V članku »Dolenjci in njihov delež v uporu jugoslovanskih narodov v letu 1941«, objavljenem v našem listu štev. 26—27 z dne 19. junija 1961 je treba popraviti predvsem tri tiskarske napake: na strani 3, prvi stolpec uvoda: izraz, naveden med narekovaji »vaškim gnadam« je treba popraviti v »vašim gnadam«, kot je Janez Trdina za-smehljivo poimenoval dolenjske graščake; na strani 3, drugi stolpec uvoda: napačno je navedeno ime tekstilne tovarne in je treba namesto »Jugoturbina» vstaviti »Jugobrana«? na 5.-strani je treba, v začetku drugega dela odstavka NAPAD NA BUČKO črtati konec prvega stavka, ki se glasi: »kjer je bil ustanovljen sredi decembra 1941 II. štajerski bataljon«. Ta bataljon je bil ustanovljen na Kremenjku, kot je pravilno navedeno na koncu odstavka GROSUPELJSKO PODROČJE v drugem stolpcu iste strani^ II. štajerski bataljon je. prezimoval v taborišču na Pugledu nad Podmolnikom od sredine januarja 1942 dalje. in se utaboril pri koči nekega zagrebškega zdravnika pod Miklavžem. Prihodnje jutro so ga Italijani že napadli, a je napad brez lastnih izgub odbil. Prvi vod je imel kakih 18 borcev in še je vračal nazaj proti Rogu z naročilom, da se čez čas pridruži drugemu vodu na Gorjancih. Do tega pa ni prišlo in so se ti borci kasneje pridružili Martinovi četi na Rogu. Po napadu na karabinjersko postajo v Žužemberku in spopadu na Ostrem vrhu so Italijan; 27. marca izvrševali vrsto zastraševalnih akcij in preiskav, zlasti v Straži, Toplicah in okoliških vaseh, ter zaprli nekaj (sodelovanja z uporniki) osumljenih ljudi. Ko je tako Jonov vod na potj proti Rogu prišel v noči 27-28. marca v bližino Gorenjega Polja, je iz vasi vračajoča se patrulja prinesla govorice, da je Rog poln italijanske vojske, da so Toplice zasedene in da pot preko mostu na Dolenjem Polju ni prosta. Na posvetu so borci sklenili, da se za nekaj časa razidejo po domovih, orožje poskrijejo in se v desetih do štirinajstih dneh zopet zbero na Rogu. Večina je storila tako, le borci s Podturna, katerim se je čez tri dni pridružil tudi vo.dnik Jon, so ostali skupaj, prekoračili most in 6e skrivaj nastanili na Riglju. Od tod so 3. aprila odšli v kraško jamo nad Podturnom. imenovano »skedenj«. Martinova četa na Pogorelcu zgoraj omenjenih naredb je štab III. grupe odredov takoj po sestanku še na Blatnem klancu izdal 9. maja naredbo o formiranju štirih bataljonov odreda in imenovanju bataljonskih štabov. Martinova četa je postala 3. bataljon DO z operativnim področjem na to-pliškem odseku, se pravi na Rogu in njegovem okolju. Stab 3. bataljona so sestavljali: komandant Martin Kos — Martin Smarčan (Martinov) komisar Franc Perovšek — Lado Krčan operativni oficir Boštjan Hostnik Po konferenci na Blatnem klancu se je Martinova četa premaknila s Pogorelca v revir 23 nad Podstenicami. na kraj, ki mu pravijo Anžetov vodnjak, in se preuredila v 3. bataljon DO. ki je imel štiri čete: 1. komandir France Smrke — Jošt, komisar Franc Alič — Ciro 2. komandir Franc Picelj — Frenk, komisar Florjan Pel- ko — Cvetko ^ 3. komandir Albert Jakopič — Kajtimir, komisar Ivan Novina — Tomo 4. komandir Franc Bradač — Boštjan, komisar Džon. nik). Glavno poveljstvo je nato 20. aprila 1942 postavilo tudi štab Dolenjskega odreda, ki so ga sestavljali: komandant dr. Marijan Der-mastia — Urban Velikonja komisar Jože Nose — Tone Špan operativni oficir Franc Bukovec — Andrej Ježovnik. Štab III. grupe odredov je 24. aprila 1942 z naredbo št. 5 zapovedal formiranje Dolenjskega in Notranjskega odreda. Dolenjski odred naj bi imel dva bataljona: 1. bataljon so sestavljale čete bivšega Dolenjskega bataljona, ki so trenutno taborile severno od Krke. 2. bataljon pa čete južno od Krke s priključeno 2. četo bivšega Južnodolenjskega bataljona. Še predno so ta povelja prišla do vseh enot. je bil v začetku maja na Blatnem klancu (Zabukovje pri Mokronogu) sklican sestanek poveljnikov in politkomisarjev dolenjskih partizanskih enot ter zastopnikov terenskih organizacij, na katerem so sklenili, da se spričo velikega priliva novih partizanov in razvijajoče se partizanske ofenzive bataljon razširi v odred. Na podlagi tega sklepa in Tačas je na Rog prišla skupina partizanov iz Ljubljane, ki so jo prav takrat Italijani oklepali z žico in celo vrsto bunkerjev in stražarskih mest ter iz nje že nekaj časa odvažali prve transporte ln-ternirancev. Skupina je štela 43 borcev in jo je vodil borec bivše Rašiške čete Martin Kos - Martin Smarčan. V njej so mimo drugih bili Albert Jakopič-Kajtimir, Franc Perovšek - Lado Krčan. Janez Hlebš-Ciro Zasavec, Vasja Ocvirk-Mitja itd. Nastanila se je na Pogorelcu nad Istoimensko vasjo in imela svojo opazovalnico na vrhu hriba, od koder je bil širok razgled po vsej Topllški in Poljanski dolini. Skupina se je 10. aprila uredila v četo (4. četa D. B.). Komandir Je bil Martin Kos, komisar pa Ciril Keržič - Metod Cestnik. Četa se je imenovala Roška ali tudi Martinova četa. Preko aktivista Lojzeta Bradača iz Podhoste so s to četo dobili zvezo borci Jonovega voda in se ji priključili. Roška četa je rasla od dne do dne, prihajali so vanjo partizani in partizanke iz Dolenjske in drugod, prišli proti koncu aprila tudi trije Belokranjci, a se za 1. maj zopet vračali na domače področje, kjer se je urejevala nova Belokranjska četa. Proti koncu aprila je odšel Ivan PicelJ-Jon z dve- ma tovarišema, da obvesti Crtovo četo na Gorjancih o vključitvi njegovega voda v novonastalo Martinovo četo na Rogu. Nad Stransko vasjo so Izvedeli, da so tovariša, ki jim je bil »poslan naproti, Italijani ujeli. Zato so sami nadaljevali pot v Gorjance, se zglasili pri Vinku Paderšiču, Id jih je vodil v taborišče Crtove čete pod Spilerjevimi špicami. kamor so po novozapadlem snegu prišli 1. maja. Roški partizani so takrat na Gorjance prvi prinesli enotno uvajajoče se partizansko pokrivalo »triglavke«. 3. maja so se zopet vračali na Rog. Ob koncu aprila Je bilo na Pogorelcu še do kolena snega, tabo- Partizanska spomladanska ofenziva in nastajanje osvobojenega ozemlja Od začetka maja je bila spomladanska partizanska ofenziva v polnem zaletu. Nastajalo je veliko osvobojeno ozemlje, zlasti na kočevskonotranj-skem področju. Zato je namestnik komandanta Glavnega poveljstva iz.dal ukaz, da ena četa 3. bataljona DO odide na odsek Smuka—Polom—Stari log. oboroženih partizanov in imela puškomitraljez ter je s posekanim drevjem zatrpala ceste proti Kočevju, 1. četa pa je varovala dohod iz doline Krke, taborila južno od vasi Lašče in imela 40 strelcev. 1 puškomitraljez in 23 neoboro-ženih partizanov. Stalna zaseda čete je bila nad ovinki ce- (Odlomek iz knjige »Partizanski Rog«, ki jo bo ob 20-ietnici vstaje izdala DOLENJSKA ZALOŽBA) riščno življenje pa je potekalo tako, da je bil vsako jutro zbor čete ob dviganju zastave in petju pesmi »Naglo puške smo zgrabili«, nakar so sledile vaje in politične določala naredba o logorovanju ure, patruljiranje itd., kot je to partizanskih čet. Prvomajski miting 1942 Za proslavo 1. maja Je četa priredila na Pogorelcu partizanski miting, katerega so se udeležili tudi aktivisti iz doline ln prinesli borcem priboljške in cigarete. V mraku je četa odšla v dolino in mimo Podturna in Meniške vasi čez Krko pri Dolenjem Polju ter od Gorenjega Polja do klanca Strmola proti Straži požagala brzojavne drogove in večja drevesa ob cesti, na Strmolu pa cesto prekopala. Na povratku so z ostriženi em kaznovali nekaj deklin. Po poročilu štaba DO so borci Roške čete 2. maja 1942 izgnali iz roških gozdov še zadnje delavce, ki so podirali drevje za Italijane, 3. maja so četne patrulje obstreljevale italijanske posadke v Straži. Toplicah ln v Soteski, med 3. in 6. majem pa so izgnali iz Poljan. Občic in Stanh žag nekaj preostalih Kočevarjev, ki so še vedno uganjali petokolonaštvo in izdajali in celo kupovali od -Emone« posestva za izseljene Kočevarje. ki bi se radi vrnili. Maja Je patrulja te čete nad Srednjo vasjo pri Cr-mošnjicah ustavila osebni avto, v katerem se je z nekim spremljevalcem vozil šef -Emone« prol. Nana, Ju razorožila in aretirala, zaplenila važne dokumente ter po zaslišanju ustrelila. Kot povračilni ukrep za ustrelitev prof. Nane so Italijani 11. maja v Ljubljani ustrelili 10 talcev, med njimi prof. Josipa Seska, sekretarja OK KPS Kočevskega okrožja. Oddelki italijanske vojske, ki so zaradi teh akcij Roške čete v dneh 8., 9. in 10. maja poskušali vdreti v vasi pod Rogom in proti Starim žagam, so bili v spopadih pri Podturnu. Poljanah, Podho-sti, Selih in Meniški vasi zavrnjeni. Sredi aprila 1942 Je južni predel Roga proti kočevski strani postal operativno področje čete posebne partizanske enote, ki se je imenovala Tako so okoli 20. maja čete bataljona odšle na svoje odseke: 1. in 3. četa s štabom bataljona v Polom. 2. četa v Radoho na zapadnem obronku Gorjancev, 4. četa pa je ostala na Rogu. V Polomu sta se obe četi ločili: 1. je odšla preko Smuke k vasi Lašče, 3. pa k vasi Mala gora. Štab bataljona je ste Dvor—Lašče, cesta sama pa je bila prekopana in na več mestih zasuta z drevjem. S teh obrobnih roških postojank so enote DO širile svojo ofenzivo v Suho krajino, To-pliško dolino in proti Kočevju. Suho krajino so v maju 1942 osvobodili brez vsakršnih težav. Tam ni bilo stalnih ita- Južnodolenjski bataljon Glavno poveljstvo v Ljubljani je pred formiranjem štabov Grup odredov v aprilu 1942-z odločbo postavilo posebna vodstva za Gorenjsko, Štajersko in za Ljubljansko pokrajino, imenovana pokrajinski štabi. Za področje po Italijanih okupirane Slovenije sta sestavljala štab namestnik komandanta Glavnega poveljstva Aleš Bebler — Primož Tratnik kot komisar in Ivan Jakič — Jerin kot komandant. Nekaj pred 18. marcem 1942 sta odšla iz Ljubljane v taborišče 3. in 4. čete bataljona »Ljubo Šer-cer« na Mokrecu. Prav tiste dni so enote I. grena.dirskega polka iz divizije sardinskih grenadirjev s priključenim IV. bataljonom črnih srajc prodirale po zasneženem Mokrecu in se 18. marca prj lovski koči turjaškega grofa spopadle z borci Šercerjevega bataljona. Partizanske enote so se umaknile obkolitvi preko Kozjih sten in preko Zale v Išk: prišle na Travno goro ter se okoli 20. marca združile z ostalimi enotami Šercerjevega bataljona. Tu je Pokrajinski štab oddvojil iz bataljona skupino 19 borcev in z njimi odšel proti Kočevski, se najprej ustavil v lovski koč! »Na Stoj-ni« (Fridrihštajn) in ostal tam do 10. aprila 1942. Od tod je sistematično organiziral in razvijal partizanske enote na Notranjskem. Kočevskem in Dolenjskem. Po italijanskem napadu 10. aprila 1942 se je skupina s Pokrajinskim štabom premaknila na Prežo, kjer je bil ob stalnem dotoku novih borcev 16. aprila formiran Južnodolenjski bataljon. Prva. tretja in četrta četa tega bataljona so operirale na odseku med Goteniškim Snežnikom in črto Kočevje—Mozelj—Kolpa, druga pa na odseku Kočevskega Roga in so jo zato imenovali -Roška. četa«. Južnodolenjski bataljon je prvi od slovenskih partizanskih enot dobil stik s hrvaškimi partizani in to enotami Primorsko - goranskega odreda, čemur je sledil 19. in 20. aprila sestanek partizanskih starešin v Grbajelu ob Kolpi, na katerem je bil izdelan podroben načrt za, sodelovanje v spomladanski partizanski ofenzivi. »Takole je bilo: 23. julija 1942 so Italijani prodirali proti Rogu. Mi, Tomšičevci, smo se v znanih ovinkih Roške ceste razporedili v kakih 2.000 metrov globoko zasedo, pa Italijanov nismo pričakali, ker so zavili po dolini proti Črmošnjicam ...« Tako je pojasnjeval narodni heroj Stanko Semič-Daki položaje pro-letarske brigade Toneta Tomšiča ob koncu julija 1942 na Rogu, ko je v 'četrtek, 15. junija 1961, pripeljal pionirski »Odred 20-letnice revolucijie« na partizanski Rog. (Na sliki: komandant Daki, inž. Ljudmila Krese-Maruša in prof. Janko Jarc, ravnatelj Dolenjskega muzeja — na Podstenicah) ostal na položaju jugovzhodno od Poloma. Po poročilu nadzornega organa štaba DO Janeza Hlebša — Čira Zasavca z dne 27. maja 1942 je 3. četa štela 50 oboroženih in 20 ne- lijanskih postojank in priključili so jo osvobojenemu ozemlju, kot piše Radko Polič, »tako rekoč z navadnim sprehodom z Roga preko Hinj. Zvirč, Ambrusa do Zagradca«. Osvoboditev Dolenjskih Toplic domovina je ena nam vsem dodeljena in eno Življenje in ena smrt. svobodi predani za borbo smo zbrani in kaj je življenje in kaj je smrt? bodočnost je vera! kdor zanjo umira, se vzdigne v življenje, ko pade v smrt. (Verzi Otona Zupančiča na nagrobniku herojev v Ljubljani) razdele med vaščane še od Italijanov preostalo moko občinske aprovizacije. Sreda. 27. maja 1942: Italijani iz Straže so se prišli v Toplice kopat. Toda zastražili s strojnicami vse dohode v vas. Vsi topllški možje in fantje pobegnili v gozd. Nekaj italijanskih vojakov se smeje razmazani sliki dučeja na Zupan-čevi hiši. Četrtek, 28. maja 1942: Zopet pobegnili vsi iz Toplic, ker so se prišli italijanski vojaki kopat. Karabinj erji pa po posameznih hišah sprašujejo po moških. V Toplicah je organizirana stalna vaška straža na koncu zdraviliškega parka. Straža z gasilsko trobento opozori vaščane, da prihajajo Italijani. Iz Meniške vasi pa se oglasi zvon sv. Antona v znak, da Italijani iz Straže hrume proti Toplicam. Petek, 29. maja 1942: Zopet Italijani v Toplicah. Vsem nam gre že na živce večen italijan- ski prihod ln beg naših mož. Delo na polju kar zastaja in počiva. Četrtek. Telovo, 4. junija 1942: Ob petih zjutraj povorka do zob oboroženih partizanov skozi vas. Na čelu harmonika. Partizanska pesem in slovenska zastava! Te zapiske je treba dopolniti s tem: Ob vdoru v Toplice v noči na 19. maj so partizani odnesli iz gasilskega doma 12 gasilskih suknjičev in 13 pasov, 19. maja napadli italijanski oddelek, ki naj bi cesto Toplice—Podturn očistil ovir, v noči na 20. maj so prerezali telefonsko napeljavo Toplice— Žužemberk in 22. maja ob 3.30 vrgli v zrak leseni most čez potok Radešco pod Meniško vasjo! Napadi proti Kočevju in Novemu mestu Kajtimirova četa je s svojih položajev prj Mali gori hodila v zasede proti Kočevju in zlasti vznemirjala italijanske straže okoli rudnika ter napadala vlake in rušila progo. Oddelek partizanov te čete je 30. maja prišel v Klinjo vas in ukazal rudarjem, naj zapuste delo, v noči na 31. maj so odnesli del tirnic med Staro cerkvijo in Lipovcem, 2. junija popoldne se spopadli pri Stari cerkvi z italijansko patruljo. Četa se je še bolj približala Kočevju in se ustavila nad vasjo Sela (Zeljne). Od tod so se dogovorili z rudarji, ki so v noči na 5. junij v četno taborišče s štirimi pari koj pripeljali na štirih vozeh moko, sladkor in maščobo. Vprega in vozniki so ostali pri partizanih. V noči na 12. junij so obstreljevali posadko v Kočevju in v noči na 15. junij metali ročne bombe na zaporna mesta ko- čevske garnizije. Italijansko oporišče pri rudniku so obstreljevali 19. junija, naslednjega dne pa je prišlo do spopada v Klinjj vasi. Enako udejstvovanje se je razvijalo tudi na ostalih robovih Roga in njegovega podaljška Poljanske gore: 27. maja so pod Brezjem oziroma Blatnikom nad Semičem onesposobili vodovodne naprave, zato, so morali italijanskim posadkam v Semiču in Črnomlju do-važati vodo s cisternami; 30. maja so borci 2. čete 3. bataljona DO prj Birčni vas; obstreljevali cisternski vlak in ga malo kasneje pri Uršnih selih iztirili, se naslednjo noč spopadu z italijanskim oddelkom pri Škrjančah in v jutranjih urah napadli železniško postajo v Kandiji; 1. junija so borci Notranjskega odreda uspešno napadli italijansko posadko v Starem trgu ob Kolpi. Ponovni spopadi pri Toplicah Dolenjski odred Pojasnilo Na vprašanja nekaterih naših bralcev glede odlomka »Novomeška četa« v članku »Dolenjci ln njihov delež v uporu jugoslovanskih narodov v letu 1941« (Dol. list, 29. 6. 1961) pojasnjujemo, da je pri oznaki »partizansko taborišče na Brezovi rebri« mišljeno celotno področje Brezove rebri, torej tudi znana partizanska F r a t a. Tako kot Martinova četa na Rogu so- se krepile tudi ostale čete Dolenjskega bataljona in že preraščale v samostojne ba-tajjone, katerim je bilo treba dati enotno višje poveljstvo. V teku je bila reorganizacija slovenske partizanske vojske, kot sta jo določali Naredbi štev. 1 in 2 Glavnega poveljstva z dne 4. aprja 1942. Z naredbo štev. 1 je bilo na ozemlju tako imenovane Ljubljanske pokrajine zapovedano formiranje Notranjskega in Dolenjskega odreda, ki sta skupaj s Pr> morskim odredom sestavljala III. grupo odredov. Z Naredbo štev. 2, ki je postavljala štabe grup odredov, je bil za komandanta III. grupe postavljen Mirko Bračič-Miran Bradač, njegov namestnik je bil Ivan Jakič — Štefan Koren (Jerin), komisar pa dr. Aleš Bebler — Anton Hartman (Primož Trat- Četa na Podstenicah je imela svoje stalne zasede na Ram-pohi, vdirala pa globoko v dolino in se tam spopadala z italijanskimi oddelki jn končno osvobodila Dolenjske Toplice z -okolico. Topliške majske dogodke je učiteljica Slavka Kersnikova v svojem dnevniku opisala takole: Nedelja, 11. maja 1912: ponoči zadelali partizani z drevesi vse dovozne ceste v Toplice. Vso noč so sekali in podirali drevesa. Govori se. da so partizani poslali topllški italijanski posadki ultimat, da naj Italijani v teku 1 tedna zapuste Toplice. Ponedeljek, 18. maja 1942: Danes ponoči so prvič partizani sredi Toplic streljali. Streli so padali proti Ptaškovi hiši ln župnišču (italijanski postojanki). Bilo.je nekako S-B strelov. Binkoštna nedelja, 24. mala 1942:. Karabinjerjl in cariniki se odpravljajo ln odidejo za stalno iz Toplic. Nekako ob 5. uri popoldne se odpelje zadnji italijanski prtljažni voz. Eno uro pozneje strumno prikoraka oddelek partizanov v Toplice. Vsi oprtani z nahrbtniki, puško preko ramen, okrog pasu niz nabojev, na -triglavki-rdeča zvezda. S pozdravom -»Smrt fašizmu- korakajo mimo naše hiše. Binkoštni ponedeljek, 25. maja 1942: straški italijanski vojaki »artilerija« (H, divizion 6. art. polka v Straži, op. p.) odpeljejo iz Toplic dopoldne vso aprovizaci.io topliške občine. Točno opoldne prikoraka krdelo partizanov. Po hišah brišejo Italijanske napise, parole in slike italijanskih voditeljev ln oblastnežev. Pred gostilno Zupane drži vodja čete nagovor vaščanorn. Torek, 26. maja 1S12: Popoldne prikorakajo partizani ln V četrtek. 18. junija 1942, je v Toplice zopet prišel oddelek italijanske posadbe iz Straže na kopanje. Slavka Kersnikova je o tem zapisala v svojem dnevniku: -Ze zjutraj italijanska vojska iz Straže v Toplicah. Kopljejo se. Med potjo so ujeli na Gradišču Pakarja in 2nidaršičeve-ga fanta, v Toplicah pa čevljarja Bučarja. Vsi so ujeti v vozu RK. Na povratku iz Toplic so Italijani napadeni od partizanov. Splošen beg Italijanov in strašno streljanje. V splošni zmedi uideta Pakar in Bučar. Znidaršiča zvečer Italijani v Straži ustrele. Do Gradišča peljejo s seboj za talca dva najstarejša Topličana: 86-letnega Peršino-Jakopca ln 90-letnega Lavriča. Na Gradišču ju izpuste. Streljanje trpi vse dopoldne .. .- Italijansko vojaško poročilo pa pravi o tem, da so skupino 120 vojakov napadli uporniki 300 m od Toplice in odprli nanje intenziven ogenj iz mitra-ljezov in pušk. Vojaki da so takoj reagirali in čez nekaj ur pognali napadalce v beg(!) Za-nrli da so 4 sumljive osebe in od teh dve ubili, ko sta skušala bežati. Naslednjega dne, v petek, 19. junija, je prišel v Toplice oddelek posadke iz Straže s topovi in od tod obstreljeval okoliške gozdove. V ponedeljek. 22. junija, popoldne so nartizani napadli oddelek italijanske vojske na klancu v Strmolah. Zvečer istega dne so za obletnico napada na ZSSR na vrhovih Roga in po okoliških hribih zažareli kresovi, italijanska topniška posadka v Straži pa je z obstreljevanjem kresov poskrbela za kanonado, ki partizanom ni prizadejala škode. Taki in podobni napadi so se ponavljali še ves junij in julij. Medtem pa je številčno stanje Dartizanskih enot vedno bolj rastlo. V štab Dolenjskega odreda pri Polomu je n. pr. samo 25. maja prišlo 42 novih borcev iz Vidma-Krke in okolice, ki so se pod vodstvom Zana Horvata na kolesih pripeljali po cestJ in prinesli s seboj 38 pušk. (Nadaljevanje na 6. strani) Strna S dolenjski list Štev. 29 (591) Partizanske bojne enote na Rogu do ofenzive v avgustu 1942. leta V. GRUPA ODREDOV (Nadaljevanje s 5. strani) Zaradi vse večjega razmaha osvobodilnega boja je v drugi polovici junija 1942 prišlo do nove reorganizacije partizanske vojske: III. grupa odredov se je razdelila na III. in V. grupo odredov. Dolenjski odred, pa je bil razformiran. Iz njegovega 1. in 3. bataljona je bil formiran novi Zapadnodolenjski odred (ZDO), njegov 2. in del 4. bataljona pa sta postala jedro novega Krškega odreda. V. grupo odredov so setavljali Zapadnodolenjski, Belokranjski in Krški odred, štab grupe pa: komandant dr. Marijan Der-mastia — Urban Velikonja. namestik komandanta Janez Hlebš — Čiro Zasavec. komisar Jože Nose — Tone Špan, , namestnik komisarja Dušan Bravničar — Veljko Kočevar obveščevalec Anton Pirjevec — Marko Belin, intendantka Mihaela Derma-stia — Mara. Mesec dni kasneje, 26. julija 1942, je bil imenovan nov štab. v katerem je komandanta, ki je postal instruktor Glavnega štaba slovenskih partizanskih čet, zamenjal njegov dotedanji namestnik Ciro. za komisarja pa je bil postavljen Lado Ambrožič — Ambrož Rožanc, za njegovega namestnika pa Jože Nose — Tone Špan. Član štaba je postal tudi zdravnik dr. Pavel Lunaček — Igor. Mesec dni zatem je bila V. grupa odredov zopet razformirana. Oboje operacijskih področij V. in III. grupe je ločila črta od Novih Lazov na Kolpi preko najvišjih vrhov Roga na greben Male gore in preko kočevske proge na Tabor in do Škofljice ter ob progi proti Ljubljani. Vzhodno od črte vse do Save in Sotle ter hrvatske meje je bilo področje V. grupe, zahodno od črte do skrajnih zapadnih slovenskih narodnih meja in Polhograjskih dolomitov pa področje III. grupe odredov. Štab V. grupe se je naselil na Rogu v logarski kočici na Cinku. Zahodnodolenjski odred, ki mu je poveljeval Martin Kos — Martinov in bil do srede julija njegov komisar Niko Šilih — Niko Študent (Boris Nikič). je imel tri bataljone: 1. je poveljeval Tone Zgonc — Vasja Dražan, 2. Viktor Varšek — Vare. 3. pa Albert Jakopič — Kajtimir. Po odhodu Nika Ši-liha v Tomšičevo brigado je bil komisar ZDO Bogomir Peršič — Marko Doline. in v Zagradcu. Kljub temu pa je postajal položaj italijanske posadke v Žužemberku vse težji. Partizanske zasede na desnem bregu Krke nad Stransko vasjo skoraj onemogočile gibanje -italijanskih vojakov v trgu. na levem bregu pa je bila posadka povsem odrezana od sosednjih postojank v Trebnjem in v Straži, tako da so mogli nekaj časa žužemberško posadko oskrbovati le z letali, ki so jih partizanske zasede stalno napadale z avtomatskim orožjem Četrtek, 16. julija 1942: Iz Uršnih sel se približuje italijanska vojska preko Ljubna in Drganjih sel. Po poti požiga, mori. Nad Toplicami ustreljen neki Drganjčan, ker ga je vojska zasačila izven domače vasi. Nihče ne sme zapustiti doma. Vendar beži večina To-pličanov v roške gozdove. Ita- lijani streljajo za njimi, vendar ni nihče zadet. Italijanska vojska plen j in krade po to-pliških hlevih, kleteh in kur-nicah. Vso noč gorijo ognji po dvoriščih, kjer pečejo perutnino, kunce, ovce itd. Petek, 17. julija 1942: Zarana odhod vojske proti Sušicam in Podturnu. Ves dan grmijo topovi v smeri Pogorelca in Podstenic.-" Italijansko vojaško poročilo z ,dne 17. julija 1942 pa pravi o tem: "■Področje divizije Jsonzo': Mobilna skupina je očistila področje Prapreče, Ljuben, Dol. Sušice, Dol. Toplice. Ubili so osebo. ' ki je začela bežati pred našimi četami* Istega dne so se patrulje te skupine spopadle s partizan; pri Poljanah. ter spotoma očistila področje na obeh straneh Predgrađa, kote 742 (Kozice med Predgra-dom in Spodnjim Logom) in kote 617- (Vušec v Poljanski gori med Predgradom in Dra-gatušem)-. 14. avgusta — začetek ofenzive na Rog — je še čistila predel med Knežjo lipo in Nemško Loko in potem zasedla položaje na črti kota 957—Koprivnik —Mačji hrib— Sredgora. Teda dne je Ante Novak, komandant 1. bataljona Kočevskega odreda, ki je bil po odhodu Proletarske brigade Toneta Tomšiča kot zaščitnice Glavnega poveljstva in političnega vodstva razmeščen med Osvoboditev Žužemberka Bitka na Topli rebri ROG POSTAJA SREDIŠČE SLO VEN SKEGA OSVOBODILNEGA BOJA Rog in njegovo široko okolje od Male gore preko Suhe krajine do Krke ter Gorjancev ie bilo operativno področje 3. bataljona ZDO. Ob vse večjem številu partizanskih borcev so rastle vedno bolj tudi potrebe za njihovo preskrbo. Zato so bili nekateri predeli zapuščene kočevske zemlje obdelani s posebnimi delavskimi enotami in v ta namen poklicanimi polje-delc i iz sosednjih slovenskih vasi. Konec junija je bil ustanovljen Delavski bataljon, ki je skrbel za spravljanje sena in sadja ter poljskih pridelkov in bil razmeščen v vaseh Cesta. Stari breg in Pogled. Vanj so bili vključeni tudi tisti 29. junija 1942 na Verdu rešeni interniranci. ki se niso odločili za vstop v bojne enote. Ker so nad osvobojenim ozemljem pogosto preletavali sovražni avioni in obstreljevali vse, kar 60 videl; živega pod seboj, je bil V zvoniku na Starem bregu stražnik, ki je bližanje avio-Dov naznanjal s trobento. Tačas je Rog postajal vedno bolj važno oporišče in sredi-Sče našega osvobodilnega boja. Na zapadnem robu Roga se je 12. junija naselilo vrhovno politično in vojaško vodstvo, v roških gozdovih so nastajale prve bolniške postojanke in partizanske delavnice, na robovih Roga so imeli varno zavetje mnogi odbori terenskih organizacij in organov novo-nastajajoče ljudske oblasti. Priprave na italijansko ofenzivo V prvi polovici julija so šle h kraju tudi italijanske priprave za veliko ofenzivo proti osvobojenemu ozemlju, ki naj bi povsem uničila osvobodilni boj in ljudstvu zlomila uporno hrbtenico. V pokrajino so se zgrinjale nove velike vojaške enote kot diviziji »Al-pinskih lovcev« ter »Macera-ta«. aktivnost italijanskih vojaških posadk pa je postajala vedno večja. Motorizirana enota posadke v Kočevju je 2. julija izpadla na odsek Male gore in se spopadla s čete 3. bataljona ZDO, Efenkova četa istega bataljona pa je bila v začetku julija na položajih ob desnem bregu Krke med Za-gradcem in Žužemberkom, kamor so tiste dni pritiskale enote divizije »Alpinskih lovcev«, ki je imela svoj sedež v Višnji gori. Bila sta to oba njena polka štev. 51 in 51 ter diviziji priključena 105. fašistična legija Crnih srajc. Zato je bil tej Četi poslan v pomoč Proletar-ski bataljon Toneta Tomšiča, ki je bil ustanovljen ob koncu maja 1942 in so ga sestavljali najboljši :n najpegumnejši borci iz enot Dolenjskega in Notranjskega odreda. Ta bataljon je proti koncu junija zamenjal na Štajersko odhajajočo II. grupo odredov in bil takrat ter v začetku julija v stalnih borbah z Italijani najprej na odseku Polževo—Muljava, potem pa na odsekih Videm— Krka in Zagradec ter v Suhi krajini. Taborišče Proletarske-ga bataljona v Ambrusu je t»ilo tačas tudi prehodna po-■teja za nove partizane, kj so prihajali iz Ljubljane preko Lipcglava v Suho krajino. O tem piše Dakj v svojih spominih: »Prihajali so v skupinah oo dvajset do trideset ljudi in več. Iz Ambrusa smo jih odpravljal; najprej po enodnevnem počitku s kamioni proti Glavnemu štabu ali do štaba Zapadnodolenjskega odreda, kjer so se vključili v čete. Tako je prišlo od tega časa v dvajsetih dneh preko Ambrusa 300 do 400 ljudi.« Sovražna enota na tem predelu je bila 105. fašistična legija, ki je 7. julija 1942 vzpostavila svoji postojanki na Krki Žužemberk, ki je po svojem položaju najpomembnejša strateška točka v gornji dolini Krke. bi morale prav sredi julija partizanske enote napasti in za vsako ceno osvojiti. Zadevna povelja je Glavno poveljstvo že izdalo Proletarske-mu partizanskemu udarnemu bataljonu Toneta Tomšiča in štabu Zapadnodolenjskega odreda. Vtem pa so Italijani sam; nenadno Žužemberk izpraznili. Ko so partizanske enote že zavzemale položaje okoli Žužemberka in postavljale zasede ob vseh dohodnih cestah, je ob Krki navzgor prodirala motorizirana italijanska kolona in s tank; prišla v Žužemberk, da zavaruj' evakuacijo tamkajšnje posad ke, ki se je tiho pripravljal' na odhod. Šg v tem; 13. julija je na 11 kamionih in nekaj vozovih v spremstvu treh tanko\ krenila po gorenji pot; skoz" Zafaro in Trebčo ter Sadinjf vas na Dvor, da tako ves premik izvede kar najmanj opazno. Šele ko je vsa kolona od Dvora naprej prodirala po cesti proti Straži, so jo opazile partizanske patrulje, ki so pre-žale onstran Krke. Ko je poveljstvo 1: čete 3. bataljona ZDO zvedelo za ta premik, je vsa četa krenila s položaja pod Laščami in hitela po desnem.bregu proti Soteski ter nasproti zaselka Grmade dohitela sovražno kolono in jo obstreljevala. Žužemberk pa so zasedli hrabri borci Pro-letarskega bataljona in čete ZDO. V Žužemberku je bila postavljena prva komanda mesta v Sloveniji, ki ji je poveljeval Franc Smrke-Jošt. Komandant Glavnega poveljstva Franc Leskošek-Luka je ko-mand: mesta podaril svileno zastavo Mobilna skupina je iz Pod-turna prodirala po Roški cesti proti Podstenicam in Topli rebri in se tam utaborila. Pro-letarski bataljon Toneta Tomšiča pod Dakijevim poveljstvom in 1. četa 3. bataljona ZDO pod poveljstvom Efenke sta preko Lašč in Smuke v noči prodirala proti Topli rebri in v noči 19. julija obkolila Italijane v vasi ter jih napadla. V hudem/nekaj ur trajajočem boju so Italijani prebili obroč in se umaknili v dolino. Partizanske čete so se vrnile na Smuko, kjer se je Proletar-ski bataljon združil z že tam zbranimi ostalimi borci I. slovenske proletarske udarne bri-aa.de Toneta Tomšiča, ki je zdaj štela okoli 300 borcev, razporejenih v dveh bataljonih. Naslednjega dne se je Proletarska brigada premaknila v vas Cesto in okoliška selišča, v bližino Glavnega ooveljstva. Tiste dni je prišlo •udi do spopada z motorizirano talijansko kolono, ki je iz Ko- čevja prodrla do Starega loga in bila tam odbita. Večja enota divizije »Isonzo« je bila 23. julija zopet na pohodu proti Toplicam. Glavno poveljstvo je pričakovalo nov vdor na Rog. Zato je zapovedalo Tomšičevi brigadi, naj zavaruje dostop po Roški cesti. Brigada se je z ostalim; partizanskimi enotami, ki so bile na vzhodnem robu Roga, razporedila v globoko, nad 2 km dolgo zasedo v znanih ovinkih Roške ceste nad Podturnom. V skrbno izbranih in zamaskiranih položajih so čakali na italijansko kolono, ta pa je v Podturnu zavila proti Starim Žagam in Crmošnjicam ter odtod proti Podgradu v Gorjancih. Brigada se je vrnila v vas Cesto, kjer je bila 26. julija zvečer »improvizirana proslava v čast Semiču — Dakiju, enemu najbolj znanih partizanov, čigar junaštvo je prišlo že v pregovor,« kot piše Edvard Kocbek v svoji Tovarišiji. PR5ČENJA SE NAPAD NA Ri ive Subic: KUK1KJ Ofenzivo proti osvobojenemu ozemlju Nekaj dni zatem sta hotela Proletarski bataljon, ki je medtem že postal sestavni del 16. julija 1942 na Cesti pri Starem logu ustanovljene I. slovenske proletarske udarne brigade Toneta Tomšiča, in Efenkova četa napasti in zavzeti grad Sotesko. Med pripravo za napad pa je 17. julija Glavno poveljstvo obe enoti nujno klicalo na položaje na Rog, kamor je vdrla mobilna enota divizije »Isonzo« iz Novega mesta. Ta vdor je bil že sestavni del velike italijanske ofenzive proti osvobojenemu ozemlju in Narodnoosvobodilni vojski Slovenije, ki so jo italijanski letaki in razglasi napovedovali 15. julija in seje 16. julija 1942 začela z napadom na Krim. Slavka Kersnikova je o tem italijanskem . pohodu zapisala v svoj dnevnik: Takoj zatem je Proletarska brigada odhajala na področje Gorjancev, pod katerimi se je vgnezdil belogardistični »štajerski« bataljon. Na svojem pohodu skozi roške gozdove je 29. julija opazila dtalijansko kolono (mobilno skupino divizije »Isonzo«), ki je preko Uršnih sel ln skozi Crmošnjice prodirala po cest; mimo Ko-marne vasj proti Travniku in Ribniku. Ob zori 30. julija je nri Štalah obstreljevala brigada kolono in po krajši borbi nadaljevala pohod proti Gorjancem, sovražna kolona pa proti Beli krajini. Ta sovražna enota je v nadaljevanju svojih operacij v širokem loku »čistila« vse obrobje Roga od Crmošnjice do Koprivnika, da določenega dne na njej odmerjenem odseku zapre obroč okoli Roga. 30. julija je prodirala po odseku Semič-Sela, 1. avgusta na področju Dobliče— Tanča gora—kotlina Dragatuš, se tega dne »spopadla z močnimi uporniškimi skupinami na področju kote 217« (Beli hrib med Kvasico in Butora-jem), 4. avgusta bila na pohodu skozi Hrast na Vinic;' in Sinji vrh, 5. avgusta pa se od tam vračala proti Bojancem in preko kote 223 v gozdu Veliko bukovje v Črnomelj, kamor je prišla 6. avgusta. Naslednje dni je iz Črnomlja prodirala zopet proti Kolpi in 13. avgusta »dosegla področje Kralj: Trnovcem. Mačkovcem in Kočarji, javil, da je opaziti premike močnejših italijanskih oddelkov iz vseh stranj dri da se bodo morale nekatere čete bataljona umakniti v notranjost Roga. udarni vod brigade pa da je prišel v stik s sovražnikom nekje okoli Nemške Loke. Mobilna skupina divizije »Macerata-- iz Kočevja je prav tako prve dni avgusta izpadla proti Rogu in 6. avgusta čistila Malo goro, vdrla proti vasi Kleče, pa se zopet vrnila v Kočevje in cd ondod izpadla proti Mozlju in Rajndolu, da določenega dne udari proti severu ter zasede črto Onek—Mačko-vec—kota 975. kjer dobi stik z mobilno skupino divizije »Ison--zo«. Vse manevriranje velikih sovražnih enot, obeh mobilnih skupin in divizij »Cacciatori« in »Granaiieri«, ki sta prve dni avgusta operirali na kočevsko-notranjskem področju, je imelo namen, po eni strani zavarovati zaledje velikih enot ob napadu na Rog, po drugi strani potisniti čimveč partizanskih enot v roške gozdove, kjer naj bi jih ofenziva, ki jo je Robotti tako skrbno pripravljal, popolnoma uničila, in ne čisto na koncu tudi namen, da s svojimi vdori v obrobne predele Roga in z zo-petnim odmikanjem v druge smeri ustvarijo videz, da prihodnji udarec ni namenjen Rogu, namen, ki ga je Robotti v svojem načrtu ofenzive na Rog prav posebej podčrtal. © Pred dnevi smo obiskali nekaj starih borcev, prvih aktivistov ii ® zatorjev upora v Spodnjem Posavju in pod Gorjanci. Prosili smo jih da © so za bralce našega lista povedali nekaj spominov na tiste težke dni! ko Z le ni™ »soda slovenskega naroda na nitki. Nismo mogli obiskati vseh; 9 ze to, kar pa so nam povedali ti tovariši, prepričljivo govori o globokih 9 svobodoljubnih in naprednih silah, na katere se je naslonila Komu-ii-e stena partija Slovenije, ko je povezala in združila boj slovenskega ' naroda z bojem vseh jugoslovanskih narodov. lojze c0l&bič: • "Prepričan sem bil, da bomo nekega dne očistili domovino tega zlobnega zaroda ...« Naslednji zanimivi dogodek se je pripetil v novembru. V gostilni Jalovec v Šutnj je bilo tega dne polno naših ljudi, članov OF. Za mizami pa so popivali tudi Italijani. Snel sem klobuk in ga položil na- 0 robe na mizo. Člani OF so vedeli, da je to nabiralna akcija za OF in so zato v klobuk metali denar. Ko so to početje videli Italijani, so se jim tudi oni pridružili.- Pohvaliti jih moram, da so bili dokaj radodarni. Seveda niso slutili, komu je namenjen ta denar. Naslednjega dne sem ga odposlal na okrajni odbor OF v Novo mesto. MIRTIN BflJC: ® »Zaupal sem mladini« Stara Jugoslavija je propadla hitro in sramotno. Okupator je prišel v našo deželo kot dih smrti. To smo zlasti občutili tisti, ki smo že prej delovali v naprednih strankah. Novemu gospodarju smo postali sumljivi, ni nam zaupal. Okupator je že maja 1941 izvršil preiskavo na mojem domu. kasneje pa še pri očetu. Molčal sem, stiskal pesti in ob pogledu na to drhal so se mi oči iskrile. Ze takrat sem imel toliko odločnosti in revolucionarnosti, da me je navdajalo prepričanje, da bomo nekega dne očistili domovino tega zlobnega zaroda. In Lojie Colarič iz Vidma-Krškega kmalu je prišel dan. ko smo osvajalcu napovedali boj! V Podbočju smo ustanovili poseben odbor, kj je imel predvsem nalogo, pomagati beguncem. Meseca avgusta 1941 je ta odbor prevzel funkcijo rajonskega odbora OF. Za prvega sekretarja je bil izvoljen France Kerin iz Podbočja. Mene je odbor zadolžil, da organiziram odbore OF po vaseh oziroma da osnujem bojne trojke, ki naj bi zbirale orožje. Po sklepu tega odbora sem ponovno stopil v službo na pošti v Podbočju kot pismonoša. Vsi smo namreč smatrali, da bom z opravljanjem te službe najlaže prikril delo na terenu. V najstrožji tajnosti smo imeli sestanke z zanesljivimi ljudmi. Ti sestanki so bili sprva v šoli v Podbočju, kasneje pri Kerinovih. Sestanku Z raznim; poverjeniki terenskih odborov, in okrožnimi funkcionarji so prisostvovali med drugimi tudi Franc Pir-kovič, Vinko Paderšič in Ven-.-•elj Perko. Pri meni se je večkrat oglasil predvojni komunist Stanko Holy. sedaj v Ljubljani, ki mi je tudi prinesel prve letake OF. Vsi ti -estanki ;n razgovori so rodili bogate sadove. Pripravili so tla za oborožen odpor proti okupatorju. KAREL ŠTERBIM: • »Upor se je v Spodnjem Posavju hitro širil . Peščica orehov me je res Kot pismonoša sem konec oktobra 1941 moral dostaviti neko pošto italijanski postojanki v Podbočju. Mimogrede sem nabral nekaj municije in jo spravil v torbo. Za vsak primer so m; ljudje natrosili vrh municije orehov. Ta obisk v postojanki bi bil zame sko- raj usoden. Neki fašist pristopi k meni, potehta z roko torbo in vpraša, kaj imam v njej. V trenutku sem se znašel. Hitro odprem torbo, pokažem orehe in mu jih podarim eno pest. Očitno zadovoljen, se je glasno zarezal. Peščica orehov mi je rešila življenje. Na Senovem in v Brestanici je hitro vzplamtel val odpora proti okupatorju. Člani Komunistične partije in SKOJ so aprila 1941 dobili nalogo, nć.i zberejo čimveč orožja iz transporta, ki je ostal na železniški postaji v Brestanici po kapitulaciji jugoslovanske vojske V maju je bil v Penku sestanek komunistov in skojev cev, ki ga je vodil Slavko Šlander. Ist; mesec je bil ustanovljen Vojni komite, v katerem so bili: narodn; heroi in sedaj član CK ZK Slovenije Jože Borštnar. Tratar. Jože Jerič. Jože Sinkovič in jaz. Vojni komite je imel predvsem nalogo, organizirati ^bojne trojke. Junija 1941 je bil na Senovem ustanovljen odbor OF. Takrat smo bili že povezani s sosednjimi organizacijami. Kot član Komunistične partije sem sprejel posebno nalogo, da pomagam prvi partizanski skupini, katero so sestavljali mladi skojevci jz Krškega. Zal je bila ta skupina kmalu izdana in zajeta v gozdu v Rorah. Prve partizane skojevce je okupator mučil in jih 28. julija v Dobravi pri Brežicah zverinsko pobil. Toda zaradi tega nismo zašl; s poti. Herojstvo, . ki so ga pokazali ti mladi ljudje, nam je utrlo še jasnejšo pot. Sklenili smo, da jih maščujemo. Življenje za življenje, kri za kri — je bilo naše geslo. Nismo klonili glave". Stisnili smo pesti in jih razširili preko celega Posavja V Brestanici, Sevnici in v Brežicah so ljudje stopali v Karel Šterban s Senovega naše vrste. V jeseni je bila že ustanovljena Brežiška četa. ki sta jo vodila Dušan Kveder in Rudi Janhuba. V to četo so stopili tudj borci s Senovega in iz Brestanice. Zal je že isto leto večina teh padla. Ni pa s tem padla morala prvih borcev, nasprotno, še bolj sveto smo se zavedali svojih nalog in zato smo zmagali. ^Pred vojno sem živel v Kostanjevici. Tu je bilo že leta 1940 osnovano »Društvo prijateljev Sovjetske zveze«, ki je štelo 42 članov, med katerimi sem bil tudi jaz. V stari Jugoslaviji delavski in kmečki razred ni bil zadovoljen. Ljudje so pričakovali spremembe. Kmalu pa so sprevideli, da se je z okupacijo stanje še poslabšalo. Bili so ogorčeni. Iskal; so rešitve. To rešitev so našli v borbi proti okupatorju. Zaupal sem ljudem, zlasti pa mladini. Ta je pričela zbirati orožje, ki ga je takrat še bilo naokoli. Vse zbrano orožje smo skril; v grmovju ob Krki/ Meseca maja sem dobil i2 Ljubljane letake OF, ki so bili razmnoženi na ciklostilu Okrog 15. junija me je obiskal Stanko Holy, sedaj sodnik na Vrhovnem sodišču, ki mj je razložil program OF Nekaj dni kasneje se je pri meni oglasil Lado Kozak iz Ljubljane in me podrobno poučil o organizaciji terenskih odborov OF. 23. junija me je zopet obiskal Stanko Holy. Tega dne smo ustanovili v Kostanjevici terenski odbor OF Poverili so m; vse vojaške zadeve, k meni je prihajala z Okrožnega odbora OF iz Novega mesta vsa literatura in Slovenski poročevalec, bi] pa sem še blagajnik tega odbora. Konec julija so se v Gorjancih pojavili že prv; partizani, katere je naša organizacija z vsem .oskrbovala. To je bila prva resna preizkušnja sposobnost; naše organizacije. Prvo nalogo smo dobro izvedli, enako dobro smo izvrševali vse naloge tudi kasneje. IMartin Bajc-Grega iz Brežic Znašel sem se.., Zasnovali smo načrt za napad na nemško postojanko Sredi novembra sm0 imeli sestanek pri Sinkoviču v Brestanici. Tu smo sklenili, da uničimo nemško postojanko na Senovem, Mene so zadolžili, Od Okrožnega odbora OF iz Novega mesta sem novembra 1941 prejel večjo pošiljko Slovenskega poročevalca. Odločil sem se. da 20 izvodov odnesem našemu zaupniku Francu Cvelbarju s ' Prekope, ki je imel trgovino. Kot Po navadi sem tudi to pot hitro stopil v trgovino in odpel jopič, pod katerim sem imel Poročevalca. Toda nesreča in smola nikoli ne počivata. Poročevalci so se mi vsuli na" tla. Ko sem se ozrl po trgovini, sem opazil Italijane. Kmalu bi se mi stemnilo. S strašansko naglico sem neopazno pobral Poročevalce, jih urno odnesel v kuhinjo, vrgel v peč in se takoj vrnil v trgovino. Da ne bi postalo sumljivo, sem pokazal Cvelbarju katalog z vzorci čevljev, katerega sem ' imel za vsak primer vedno s seboj. Italijani so postali pozorni in Vzplamtel je da ugotovim oborožitev v postojank; in točen čas, kdaj se menja straža. O izvrženi nalogi sem poročal na sestanku, ki je bil 27. novembra v gozdu nad delavsko kolonijo na Se- novem. Vse je bilo pripravljeno, natanko smo izdelali načrt za napad. Do napada pa ni prišlo, ker je bila isti dan uničena Brežiška četa. ki bi morala sodelovati. Udeležencem proslave v Ljubljani Ko pridete v Ljubljano na parkirni prostor, si zapomnite oz. zapišite ulico, kjer bo parkiralo vaše vozilo, da ne bo nepotrebnega iskanja in spraševanja. Pravočasno se domenite za uro odhoda na proslavo v Žužemberk! Upoštevajte vsa navodila vodij kolon 'n vozil, predvsem pa vsa navodila uslužbencev LM. Poskr1-bite pravočasno, da bodo imela vsa vozila dovolj goriva tudi za vrnitev, da ne bomo ovirali dela bencinskih črpalk v Ljubljani. Bodimo vsaj do 20. ure na prostoru v Tivoliju, kjer bo glavna proslava! Glas iz Gevgelije Za dan vstaje slovenskega ljudstva čestitam vsem delovnim ljudem v Sloveniji, posebno pa preživelim borcem. Hkrati pozdravljam znance, prijatelje in sorodnike. — Jože Šterk, vojak iz Gjevgjeiije. čestitka iz Cavtata \ Ob dnevu vstaje slovenskega naroda pozdravljam in želim obilo zdravja dragim do. mačim, očetu, materi, sestram in bratom ter prijateljem. -Jože Božič, vojak iz Cavtata. V Žužemberk nas vabi Žužemberk je pripravljen in čaka na goste. Glavna ulica je asfaltirana, v senci drevja se skrivajo prodajni paviljoni in plesišča, ob vseh poteh plapolajo na drogovih zastave. Smerniki, ki svetujejo, kako boste najlaže našli to, kar bi radi, so postavljeni ob vseh poteh. Za Zužembcreane in prebivalce bližnjih vasi sc bo program pričel že 21. julija zvečer ob 20. uri, ko si bodo na grajskem dvorišču ogledali slovenski film Akcija. 22. julija ob 5. uri zjutraj bo budnica. Prihajati bodo začeli gostje, ki se bodo zbrali do 9. ure dopoldne. Zvočniki botlo od pol šeste ure naprej prenašali partizanske borbene pesmi, narodno glasbo in odlomke iz partizanskih bojev v Suhi krajini. V paviljonih, ki so posejani po vsem vescličnem prostoru, bo na razpolago dovolj okrep-čil in osvežilnih pijač. Ljubitelji športa si bedo lahko ogledali športna srečanja na žu-žemberški Loki. Ob 9. uri bodo začeli ljudje odhajati na Cvibelj k veličastnemu spomeniku 1200 junakom, ki so padli v okolici Žužemberka. Že prej bodo skupine, ki bodo prišle na proslavo, prekrile vznožje spomenika z venci in s cvetjem. Na svečanosti bo v imenu Glavnega odbora Zveze borcev Slovenije govoril tovariš Janko Rudolf in odkril spomenik. Po svečanosti bo spet oživel veselični prostor. Srečali se bodo mnogi stari borci in v prijetnem pomenku oživili spomine na leta revolucije in bojev. Na Cviblju se bodo zbrali borci jurišnih bataljonov XV. in XVIII. divizije. Dc! ljudi bo ostal v Žužemberku na partizanskem srečanju, mnogi pa bodo odšli na številne turistične točke po Dolenjskem in Beli krajini. Pridite, partizansko srečanje ob novem spomeniku v Žužemberku nas vabi! iibvesHn ža parkiranje 1. Potniki z osebnimi avtomobili in motornimi kolesi iz smeri Ljubljane za Žužemberk vozijo po avtomobilski cesti od odcepa v Ivančni gorici, kjer krenejo desno na cesto- 11-327 in vozijo preko Muljave in Zagradca v Žužemberk. Vozila parkirajo na parkirnih prostorih P-l, P-2 in P-3. 2. Vsi tovorni avtomobili in avtobusi iz smeri Ljubljane vozijo po avtomobilski cesti do odcepa pri Biču, kjer krenejo desno na cesto III-1528, ki vodi v Žužemberk. Ta cesta bo 22. julija cd 5. do 12. ure enosmerna! Vozi- Lastniki vprežnih vozil! Preberite POSEBNO OBVESTILO o prepovedi prometa z vprežnimi vozili, traktorji in delovnimi stroji vseh vrst v času od 12. ure 21. julija do 24. ure 23. julija na cestah našega okraja, ki ga objavljamo v današnji številki! la parkirajo na parkirnem prostoru P-5 na Cviblju. 3. Vsa vozila iz Zasavja, Zagorja, Trbovelj, Hrastnika, Zidanega mosta, Radeč in Sevnice vozijo po Mirnski dolini do Trebnjega, od tu pa po cesti 1-1 do Občin in po cesti II - 322 skozi Dobrnič v Žužemberk. Vozila parkirajo na parkirnih prostorih P-6 in P-6 a. Del vozil iz Zasavja in Sevnice lahko vozi tudi na priključek avtoceste pri Dobruški vasi in od tam skozi Novo mesto in Stražo v Žužemberk. 4. Vsa vozila iz Posavja, iz občin Videm-Krško in Brežice vozijo po avtomobilski cesti do odcepa v Mačkovcu. od tam pa skozi Novo mesto in po cesti 11-333 skozi Stražo v Žužemberk. Po isti cesti vozijo vsa vozila iz občin Novo mesto, Metlika in Črnomelj. Vsi motoristi iz teh smeri bodo na Dvoru preusmerjeni na desni breg Kr- DOLENJSKA ZALOŽBA za 20-letnico revolucije Dolenjska založba, ki se že kar krepko uveljavlja na slovenskem knjižnem trgu, je v počastitev 20-lctnice vstaje izbrala delo pisatelja in pesnika Toneta SELIšKARJA in ga izdala pod naslovom: LJUDJE Z RDEČIM CVETOM. Knjiga, v lepi opremi Vlada Lamuta, je izšla tik pred osrednjo proslavo vstaje v Ljubljani. Na knjižnem trgu bo v prodaji prihodnji teden, pač pa jo bodo ljubitelji lepe in žlahtne partizanske proze lahko kupili že v soboto na stojnicah založb v Ljubljani, »Ljudje z rdečim cvetom« — to je Seliškarjcva žetev partizanskih črtic in reportaž, verna in prisrčna podoba partiza-novanja po Dolenjskem, Beli krajini, Gorskem Kotaru, doživetja umetnika-partizana. V teh 21 zgodbah je nekaj pravih biserov Seliškarjcvcga peresa, skozi vso pa veje prisrčna človeška toplina, partizanska vedrost in neposrednost pisateljevega izražanja. To je globoko občutena in jasno naslikana podoba časa in ljudi »z rdečim cvetom«, ki so se z zvestobo, junaštvom in neomajnim optimizmom borili z viharjem in ognjem štirih krvavih let. Broširano, v polplatno in v celo platno vezano knjigo boste dobili v vseh knjigarnah. ke na cesto III-1524 in parkirajo na parkirnem prostoru P-4, vsa ostala vozila pa na parkirnih prostorih P-5 in P-6. 5. Vozila iz Kočevja vozijo po cesti 11-326 skozi Smuko in Dvor na Žužemberk. Motoristi zavijejo na Dvoru levo na cesto III-1524 in po njej na parkirni prostor P-4, ostala vozila pa parkirajo na parkirnih prostorih P-5 in P-6. VSA VOZILA NAJ BODO 22. JULIJA NAJPOZNEJE OB 8. URI V ŽUŽEMBERKU NA PARKIRNIH PROSTORIH! Voznikom, ki t v Žužemberk: Vse voznike iz Posavja, Dolenjske, Bele krajine in Kočevja opozarjamo, da bo cesta H/333 na odseku Dvor—Žužemberk 22. 7. po 8. uri dopoldne zaprta za ves promet! Aktiv ZB v rudniku Senovo Pred nedavnim je bil na Senovem ustanovni sestanek rudniškega aktiva Zveze borcev. V kolektivu je 130 borcev NOB, ki so člani ZB, še vedno pa je nekaj takih, ki še niso člani te organizacije, čeprav imajo vse pogoje. 2e na ustanovnem sestanku so se pogovorili o nalogah, ki jih je kar precej in izvolili 11 članski odbor. Aktiv bo povezoval nekdanje borce v naporih za večjo proizvodnjo in Fantje iz Kiša pišejo Ob dnevu vstaje, 22. julija, čestitamo vsem Dolenjcem, ki so bili v NOB, prijateljem in znancem, domačim in vsem bralcem Dolenjskega lista in jim pošiljamo lepe pozdrave — dolenjski fantje, ki služimo vojaški rok v Nišu: Janez Hočevar, Ivan Granda, Marijan Perpar, Anton Rodič, Anton Miklič in Miro Gačnik. žarek odpora... so si pričeli ogledovati katalog. Še en zanimiv dogodek. Konec leta 1941 sem prevzel od nekega aktivista v hotelu »Metropol-« v Novem mestu nekaj literature, letakov in Slovenskih poročevalcev. Vse to sem spravil v aktovko, se usedel v avtobus, ki je bil namenjen v Kostanjevico, in čakal na odhod. Še poreden je avtobus odpeljal, je vanj stopila italijanska patrulja, ki je med vožnjo pregledovala prtljago potnikov. Takrat sem bil prepričan, da sem izgubljen. Bil sem v pasti. Ugibal sem to in ono, vendar mi ni nič pametnega š'inilo v glavo. Minute, ki so odločale o moji usodi, so hitro potekale. V prvi vrsti pred menoj so že končali s pregledom. Sedaj je bilo treba nekaj ukreniti. Vstal sem, kot da me močno boli noga. Soseda Italijana sem zaprosil, naj mi prime aktovko. Z njim sva se poznala že iz Kostanjevice in mi je to uslugo rade volje naredil. Ko je prišla do mene patrulja, je videla, da sem brez prtljage. Aktovke, ki sem jo bil izročil Italijanu v varstvo, nj nihče pogledal. Sesedel sem^se. Lahko rečem, da od veselja pa tudi od prestanega strahu. Tisti trenutek resnično nisem čutil svojih nog. Ko sem od italijanskega vojaka hotel vzeti aktovko, mj tega ni dovolil. Imel je pač sočutje do bolnih ... Na kolenih jo je imel vse do Kostanjevice in je nanjo skrbno pazil. vimi nalogami. Od takrat me je večkrat obiskal in prinesel literaturo OF, Slovenskega poročevalca in drugo. Z domačimi fanti sem pripravil sestanke, na katerih smo prebirali to literaturo in jo potem razpečavali med zaupnimi ljudmi. V novembru je bil v Kodričevi zidanici v Bočju sestanek aktivistov, ki ga je vodil Vencelj Perko. Temu sestanku smo prisostvovali še Lojze Colarič, 2an Jordan, Franc in Rudi Strojin ter jaz. Na sestanku smo se pogovorili že o oboroženem odporu proti okupatorju, jaz in še nekateri tovariši pa smo bili določeni, da se kasneje vključimo v borbene partizanske enote. Bil sem ranjen in pričelo mi je zmrzovati telo JOŽE Š t s f S nIč: $ »Zasovražil sem takratni režim...« V stari Jugoslaviji sem bil zaposlen v tovarni celuloze n i Vidmu kot skladiščni delavec, Znano pa je, da delavec n: imel pravic in svoboščin, zato sem zasovražil takratni režim in pričel sodelovati v naprednih strankah. Nekaj tednov pred kapitulacijo države sem bil mobiliziran. Okupator je vdrl v našo deželo, mi pa smo se mu morali hitro umikati. O kakšnem odporu ni bilo takrat niti govora. Bili smo sicer oboroženi, toda nihče ni imel municije. Umikali smo se ot' Litije in dospeli v Sevnico. Tu so nas oficirji zapustili. Zvest vodja ja ostal le neki mlad podporočnik. Ta je sklical zborovanje v tamkajšnjem prosvetnem domu in nam zbranim vojakom sporočil popolno kapitulacijo države. Opazil sem, da je težko izgovoril te besede, v očeh pa so se mu v trenutku zasvetile solze^ Ititro se je zbral in premagal. Dejal je. nnj ponesemo orožje domov, ker ga bomo še potrebovali. Nastop tega oficirja in njegove besede fo se mi vtisnile globoko v Ze takrat sem se odločil... Jože Stcfarilč iz Viđina-Krškcst Puško sem prinesel dome / v vas Znanovce pri Pcdbcčju in jo shranil v bratovi zidanici. Od bivših vojakov sem zbral nekaj pištol in jih oddal nekemu aktivistu iz Novih sel na Hrvatskem. Meseca avgusta sem se srečal v Podbočju z aktivistom Lojzetom Colari-čern, ki me je seznanil z no- Znanci so mi povedali, da je ped nekim kozolcem na Drnovem skrit mitraljez. Dogovorili smo se. da bomo šli ' ponj. Na vsak način sem hotel priti do dragocenega zaklada. Tisto jasno decembrsko noč 1941, ko smo so odpravili na pot, ki nas je vodila preko italijanske in nemške okupacijske cone, smo morali biti zelo previdni. Najmanjši spodrsljaj bi lahko pokvaril ves na-"rt. Tiho smo stopali po slabo hojeni stezi skoz$ gozd proti trnovem. Nekaj kilometrov 'red ciljem, kolikor daleč jo egalo oko. se je širila brezmejna belina; prekinjale so t le naše temne postave. Ura zvoniku v neki vasi je pravac odbila polnoč. Končno smo ospeli do mesta, kjer naj bi ti skrit mitraljez. Bili pa no močno razočarani, ko smo gotovih, da ga tam ni več fejevoljni smo sj vračal' roti domu. Že smo se bližali asi Veliko Mraševo, ko na ■ikra t zaslišimo rezek gla' ilalt!« Takoj zatem se je na •as usula toča krogel. Vsi so ?. ra?bežali in ostal sem sam Pognal sem se k nekemu gr mičku, kjer naj bi poiskal varno zavetje. Tedaj pa so izza tega grmovja pošastni nrikaže selena postava, S' krohot no zasmeji in sprož; Začutil sem. da me je v desr negi zapeklo... Tisti treni' tek me je obšel top in more .s'trah. Spoznal sem, da mi gr za življenje. Morda mi je r.ffa' ta misel vlila novih moči Pričel sem teči. Ko sem. tako gazil sneg in se opotekaj po stezi, sem srečno prispel do vasi - Pristava in do zamrzle struge potoka. Vedel sem, da se potok izliva v Krko. Pričel sem. rahlo upati na rešitev. Streli so se vse bolj oddaljevali in se izgubljal; v noč. Pogledal sem na uro. Bilo je dve zjutraj. Čeprav sem čutil bolečine na nogi. sem vztrajno korakal naprej. Druge rešitve ni bilo. Hodil sem dve. tri ure in še 1 več. Pričelo se je daniti. Zdelo se mi je. da prekriva vse Krško polje neviden mrtvaški prt. Napočil je izredno hladen dan. Nedvomno je bilo več kot 20 stopinj pod ničlo. Občutil sem strašanski mraz. Prsti na roki so mi otrpnili, tudi z nogo ni bilo nič bolje, bila je vsa premrla. Misel, da mi zmrzuje telo. me je pretresla in me navdala z nepo-oisno strahotnim občutkom. 5p tem se pravočasno zavedel, da moram ostati miren in močan. Ko sem s težko muko dospel do mostu pri Golobiču, sem nameraval prečkati cesto. ' Zadnji trenutek pa sem opazil nemško patruljo s psom, ki je šla naravnost proti meni. Takrat sem resnično prenehal verjeti v rešitev. Brez prave volje do življenja sem se skril pod most. Prepričan sem bil, da me bo pes izsledil. Še enkrat se mi je pogled ustavil na nabiti pištoli, ki sem jo držal ves čas v premraženi roki. Odločil sem, da bom streljal na vsakogar, ki bi se mi približal. Minute so počasi minevale ... Lajanje psa je postajalo vse glasnejše. Srce mi je pričelo hitreje utripati. Ze sem čutil njihovo bližino ... Tedaj pa me je rešil mraz, ki se je z vzhajajočim zimskim soncem stopnjeval. Preprečil je psu, da me ni mogel več slediti. Patrola je šla preko mosta iroti Kostanjevici. Zaenkrat je nevarnost minila. Toda slabost se me je vse pogosteje lotevala. Imel sem še toliko moči in volje do življenja, da sem nadaljeval pot ob bregu Krke. Pri tem sem razmišljal, kako priti na nasprotno stran. Mislil sem si, da bom moral vodo preplavati. 2e sem slekel suknjič. Ko pa sem občutil trdost obeh nog in okornost rok, sem se na srečo premislil. Blizu vasi Sajnica se mi je nasmehnila sreča. Krka je bila tu po širini zamrznjena. Led je bil sicer tenek, toda brez okleva-naja sem se odločil, da ga prehodim. Pod nogami sem čutil popuščanje in zaslišal pokanje tenke ledene skorje. Vendar sem srečno prispel do obale. Dost-iel sem domov in tudi pozdravil sem se. Nikoli pa ne bom pozabil te tragične in zame skoraj usodne decembrske nočj v letu 1941. skrbel, da se bodo uveljavili kot dobri proizvajalci in aktivni člani vseh družbenih organizacij v kolektivu. Poudarili so, da mora biti borec NOB zgled vsem proizvajalcem. V tesnem sodelovanju z vsemi družbenimi organizacijami in organi delavskega samoupravljanja bo aktiv skrbel za uspešno proizvodnjo ln hkrati reševal razne težave borcev, v kolSkor se bodo pojavljale. Pozdrav iz Strumice Čestitam k prazniku ob dnevu vstaje, 22. julija, in pošiljam tople pozdrave vsem domačim, prijateljem in znancem ter dolenjski mladini. ■ Vam, drago uredništvo, lepa hvala za redno pošiljanje lista, k; mi je dve leti prinašal raznovrstne dolenjske novice. - Tone Zidar, vojak iz Strumice. Brigadirji XV. novomeške MDB! Okrajni komite LMS Novo mesto obvešča vse brigadirje XV. novomeške MDB Štefana Simončiča-Gašperja, da je zbor brigade v petek, 21. julija ob 13. uri pred OK LMS Glavni trg. Hkrati obveščamo brigadirje prešnjih novomeških brigad, ki se želijo udeležiti republiške proslave v Ljubljani, da se lahko priključijo tej omenjeni brigadi, seveda pa morajo biti v brigadirskih oblekah, ker bo brigada sodelovala v paradi. . Okrajni komite LMS" Novo mesto franc dragan: © »Občutek ponižanju je prešel v bolečino ...« Franc Dragan iz Vidma-Krškega Ko sem bil še v domači vasi Mladje pod Gorjanci, sem večkrat razmišljal, kdaj bo prišel čas. ko sj bodo ljudje postavili nov temelj za boljše in pravično življenje. Ta plamen revolucionarne misli se je s prihodom okupatorjev razti'amtel. Ob pogledu na italijanskega osvajalca, ki se je zmagoslavno šopiril po naših krajih, mj je pričela kri hitreje krožiti po žilah. Takrat mi je občutek ponižanje pireše) v bolečino, ki je iila čedalje ostrejša ... Z Lojzetom Colaričem iz Sutne sva bila dobra znanca. Meseca maja mi je povedal o ustanovitvi OF ter razložil njen program. Ta vest me je navdušila in priznam, da mi ie takrat resnično odleglo Pričel sem izvrševati naloge, u sem jih prejemal od Co-'ariča; le so bile v širjenju iterature, Slovenskega poro-evalca, zbiranju orožja ln nunicije, pridobivanju ljudi '.a sodelovanje z organizacijo OF itd. Julija sem se že povezal z organizatorjem upora v Kostanjevici Martinom Baj-cem. Redne sestanke z akti- visti smo imeli pri Alojzu Co-lariču starejšem v Dolu. Jožetu Prešlju v-Grebelcah nad Sutno in Janezu Božiču v Prušnji vasi. Zlasti me je navdušil novembrski sestanek na Bočju v zidanici Jožeta Lajkoviča. Na tem sestanku je govoril starejš' aktivist Vencelj Perko. ki je sedaj v Ljubljani, o podobnem pregledu mednarodne situacije, o razvoju OF, o osvobodilni borbi ter o družbeni, ureditvi po vojni. Ta sestanek je bil za vse nas zelo koristen. Drago Kastclic Dopis z morja Naročnik »Dolenjskega lista« Alojz Peterle, ki je pri vojakih v Šibeniku, čestita za dan borca in dan vstaje slovenskega ljudstva domači mladini staršem, bratom, sestri in sorodnikom ter jih pozdravlja. Posebno pozdravlja prijatelja Draga in mu želi skorajšnje svidenje. Čestitkam se pridružujejo: Milan Ožek, Janez Jenič, Jože Kađenšek, Karlo Varga, Franc Varja, Jože Ivanić in Slobodan Savić. Pesem kmečke mladine iz Bele krajine Kmečki fantje in dekleta naša mlada četa skup se zbirajtno v borbo masirajmo za pravdo in svobodo kmečkega naroda. Kosec koso brusi a žanjica žanje. Zaman kmei pravdo prosi nikoli je ne najde. Zato naprej v borbo za pravdo in svobodo kmečkega naroda. Kmečka mati s težko muka nas je odgojila. na trudnih prsih nas je gd gojila. Zato naprej v borbo za pravdo in svobodo kmečkega naroda. Kmečki fantje in dekleta to naša je prosveta, skup se zbirajmo v borbo masirajmo za pravdo in svobodo kmečkega naroda. Pesem kmečkih fantov in deklet iz Bele krajine, ki so jo leta 1936 razširjali na posebnih malih letakih. Za njeno popularizacijo se je posebno zavzemal Jaka Butala iz Gra-daca, njen avtor pa je po vsej verjetnosti Janez Marentič. V letih osvobodilnega boja 1941— 1945 jc besedilo pesmi doživelo nekaj sprememb, pesem pa je bila ena onih, ki so jo borci in drugi najraje prepevali. Original hrani Dolenjski muzej v Novem mestu. Ne odlašajmo s pravilniki! TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Na osnovi smernic novega gospodarskega razvoja, ki nam ga nakazujejo zakonita določila, zajeta v Zakonu o delovnih razmerjih in Zakonu o sredstvih gospodarskih organizacij, mora sleherna gospodarska organizacija združiti vsa napotila v naslednjih aktih: sestaviti si mora — pravilnik o delitvi čistega dohodka — pravilnik o delitvi osebnih dohodkov — pravila podjetja — pravilnik o delovnih razmerjih — pravilnik o higiensko-tehničnih varnostnih ukrepih pri delu. Z omenjenimi pravnimi akti bo morala gospodarska organizacija točno določiti strukturo podjetja, način delitve čistega dohodka in osebnih dohodkov, število delovnih enot ter njihove pravice in dolžno-Gti, odnos podjetja do komune, pregled in razporeditev delovnih mest, pravice in dolžnosti organov samoupravljanja ln končno pravice ter dolžnosti slehernega člana kolektiva, kakor tudi kolektiva kot celote. Glede izdelave pravilnika o delitvi čistega dohodka in pravilnika o delitvi osebnih dohodkov je bilo izrečenih in napisanih že veliko besed ter kolektivom ne preostaja drugega, kot'da se pogumno in hitro lotijo konkretnega dela. Ta sestavek pa je namenjen v opozorilo pri sestavi ostalih treh pravilnikov. Pri izdelavi pravil podjetja oziroma pravilnika o delovnih razmerjih ter pravilnika o hi-giensko-tehničnih vamoetnih ukre- ZeJo važni dogodki v zadnjem času — Titov govor v Užicu in drugi — so nam onemogočili, da bi v naših notranjepolitičnih pregledih vsaj bežno osvetlili tudi nekatere druge, sicer tudi zelo pomembne dogodke. Naj za uvod naštejemo samo nekatere: priprave za spremembe v socialnem zavarovanju, razprava o predlogu zakona o socialnih zavodih in o osnutku uredbe o prometu z blagom s tujino, važne naloge odvetništva, ugodna ocena nedavnih občinskih konferenc Socialistične zveae itd. Odbori Zvezne ljudske skupščine bodo po zaključku skupščinskih počitnic začeli s predhodno razpravo o načrtih novih predpisov o socialnem zavarovanju, ki bi dala podlago za izdelavo besedila zakonskega načrta. Razprave o spremembah trajajo *e tri leta. Njihov namen je, da uredimo Spremembe v socialnem zavarovanju takšno organizacijo in takšen način poslovanja, ki bi zavarovance in gospodarske organizacije, ustanove ta komune čim neposredneje zainteresiral za racionalno uporabo sredstev socialnega zavarovanja. Predlog zakona o socialnih zavodih, ki ga je nedolgo tega sprejel Izvršni svet LR Slovenije, ureja le del socialnih zavodov, ki doslej še niso poslovali po posebnih predpisih. Naloge zavodov bi bile po predlogu tega zakona določene le na splošno in bi se nanašale na oskrbo, vzgojno-zdravstveno nego oseb, ki so potrebne družbene pomoči oziroma skrbi, s čimer je dana široka možnost za nadaljni razvoj obstoječih kot tudi za ustanovitev novih zavodov. Zavod lahko ustanovi politično-teritorialna enota, stanovanjska skupnost, krajevni odbor in gospodarska ali družbena organizacija. V razpravi je tudi osnutek uredbe o prometu z blagom ln storitvami s tujino. Z uredbo bo urejeno vprašanje, kdo se lahko ukvarja z zunanjetrgovinskim poslovanjem. Gospodarske organizacije, ki se bodo ukvarjale s prometom z blagom in storitvami s tujino, bodo morale imeti v rezervnem skladu najmanj 10 odstotkov povprečno uporabljenih obratnih sredstev v prejšnjem letu in bodo morale biti tehnične opremljene za tako poslovanje. Posebno poglavje uredbe je posvečeno čuvanju ugleda in koristi družbene skupnosti glede zunanjetrgovinskega poslovanja. O osnutku uredbe je nedavno razpravljal upravni odbor Zvezne zunanjetrgovinske zbornice, ki je dal več pripomb na posamezne določbe. Na zadnjem plenumu Zveze odvetniških zbornic v Opatiji so med drugim poudarili, da je treba gospodarskim in družbenim organizacijam ter državljanom dati možnost, da lahko učinkovito zaščitijo svoje zakonite pravice, kadar so le-te ogrožene. To vlogo mora še nadalje opravljati predvsem odvetništvo, ki pa mora biti v izvrševanju te svoje naloge neodvisno. Toda današnji sistem odvetništva, ki še vedno temelji na načinu zasebnega pridobivanja, ni več v skladu s to njegovo javno službo. Zato moramo poiskati take organizacijske oblike odvetništva, ki bodo le-temu zajamčile neodvisnost, hkrati pa omogočile družbeni nadzor nad pravilnim izvrševanjem te javne službe. Na posvetovanju predsednikov okrajnih odborov SZDL v Ljubljani so večino nedavnih občinskih konferenc Socialistične zveze, ki so razpravljale o problematiki svojih komun v novem gospodarskem sistemu, ocenili kot uspešne. Konference so celovito* obravnavale vse najpomembnejše probleme komun, zlasti tudi gospodarstvo, ki' so ga doslej mnoge organizacije Socialistične zveze prepuščale v glavnem sindikatom. Občinske konference so prikazale dokaj nagel razvoj Socialistične zveze. Le-ta vse bolj postaja politična .osnova in sestavni del sistema samoupravljanja v kpmuni, ki se ne omejuje več samo na popularizacijo sklepov ljudskega odbora, marveč vse bolj postaja tribuna, ki oblikuje politiko v komuni. Predsednik Sabora Hrvatske dr. Vladimir Bakarić je na posvetovanju o kmetijstvu v Osijeku kritično govoril o pridelovanju pšenice v zadnjih dveh letih. Zavzel s* je za ustanovitev inštituta za pšenico, ki bi spremljal proces pridelovanja in reprodukcije. Dejal je, da bi se kmetovalci morali potruditi, da bi pridelovali več italijanske pšenice in druge intenzivne poljedelske kulture. V tej zvezi je treba ©meniti še sklep, da bo Zveza kmetijsko-gozdarskih zbornic Jugoslavije izbrala kakih 15 vzornih kmetijskih gospodarstev, na katerih bodo letos jesrrii organizirali celotno modernizirano pridelovanje pšenice, koruze, sladkorne pese in še sekaterih poljedelskih kultur. pih pri delu je potrebno paziti zlasti na naslednja vprašanja: V pravilih podjetja mora biti zajet akt o ustanovitvi ter naslov gospodarske organizacije; sedež gospodarske organizacije in predmet poslovanja; izvori sredstev in skladov; način upravljanja in upravni organi; dolžnosti in pravice organov delavskega samoupravljanja; dolžnosti in pravice direktorja podjetja, kakor, tudi vodilnih uslužbencev v upravi in v delovnih enotah; organizacijska struktura gospodarske organizacije; naloge, dolžnosti in pravice delovnih enot oziroma ekonomskih enot; oblike, preko katerih se uveljavlja volja celotnega kolektiva: zbori proizvajalcev, pismene ankete, referendumi in si. Pravilnik o delovnih razmerjih mora vsebovati določila za sklepanje delovnih razmerij; sprejem in dodelitev delavca na delovno mesto; odmerjeni delovni čas za dan in teden, letni dopust in odsotnost od dela; materialno odgovornost delavca na delovnem mestu; delovno disciplino in disciplinsko odgovornost, disciplinske kazni z disciplinskim postopkom in prekinitev delovnega razmerja; pravico na pritožbe na posamezne naloge in odločbe; pooblastitev odgovornih oseb za sklepanje in prekinjanje delovnega razmerja. Pravilnik o higiensko-tehničnih varnostnih ukrepih pri delu r.aj zajame: splošna določila in ukrepe iz higiensko-tehnične varnosti; vsestransko podrobno opisane delovne pogoje na posameznih delovnih mestih; zagotovitev zaščitnih sredstev za delo, varnostne mere glede požara, električnega toka, eksplozije, plinov, prahu in podobno; obveznosti gospodarske organizaci- je za primerne pogoje za delo ta za varnost na slehernem delovnem mestu; spoznavanje delavcev z delovnimi pogoji ob sprejemu na delo; obveznost zdravniškega pregleda pred nastopom dela in v času trajanja delovnega razmerja; posebno zaščito' zaposlenih nosečih žena, mater z otroki- mladine in invalidov, zasiguranje osebnih zaščitnih sredstev in osebne higiene (garderobe, umivalnice, kopalnice, pitna voda, WC in pod.); službo prve pomoči v podjetju in po potrebi rešilne postaje; obveznosti slehernega delavca glede Izpolnjevanja, predpisanih pogojev na delovnem mestu; obveznosti gospodarske organizacije, da po veljavnih predpisih preskrbi delavcu vsa potrebna zaščitna sredstva. Razumljivo je, da mora sleherna gospodarska organizacija sama razčistiti vsa ta vprašanja. Glede pravil ln pravilnikov pa mora seveda upoštevati predvsem razmere v svojem podjetju. Ponekod nameravajo take pravilnike »prepisati-od drugih, sosednih podjetij. S tem seveda ne bodo kaj prida pomagali lastnim kolektivom. — Večina podjetij se te naloge, ki mora biti zaključena do konca leta, še ni resno lotila. Odlašanje na zadr.je mesece ih tedne bo škodovalo; zaradi tega se je treba lotiti naloge takoj in kar najskrbneje. Poslej konec div iti gradenj Pred dnevi je izšel republiški Zakon o urbanistični inšpekciji, ki bo začel veljati s 1. septembrom. Naloga nove urbanistične inšpekcije je sodelovati pri izdajanju odločb o lokacijah ter pri revizijah investicijskih programov, idei-nih in glavnih projektov. Zakaj novi zakon? Zato, da nas bo discipliniral pri nadaljnjem izvajanju gradbene dejavnosti in smotrnem uporabljanju zemljišč Pozdravi iz Bovca Dolenjski fantje, ki služijo vojaški rok v Bovcu, pozdravljajo vse znance, prijatelje in dekleta ter jim čestitajo ob dnevu vstaje 22. julija. Vojaki: Alojz Podlogar iz Šentjanža, Jakob Podlogar iz Šentjanža, Jože Pire iz Šmihela pri Žužemberku, Anton Pečjak iz Klcčeta pri Žužemberku, Ivan Vidgoj iz Za-griča pri Primskovem in Albin Fakin iz Dola pri Litiji. Pozdravi iz Rajlovca Fantje, ki služijo vojaški rok v Rajlovcu, čestitajo k prazniku 22. juliju in hkrati pozdravljajo domače in prijatelje: Rozman Tratar, Alojz Hrovat in Jože Jerman. Iz Skopja čestitajo Dolenjski fantje, ki služijo vojaški rok v Skopju, čestitajo bralcem Dolenjskega lista, fantom, dekletom, sestram in staršem za dan vstaje slovenskega ljudstva ter jih -'o: Franci Ban, Franc Sušin, Iua'ija Blatnik, Jože Bogovič, Peter Zorko, Jože Kerni in Ludvik Pankovič. Mopedist pod tovornik — in v smrl! 15. julija popoldne je po cesti pri Velikih Dolah vozil tovornjak s prikolico S-8134, last Avtopro-meta iz Postojne. Za njim je pripeljal mopedist Mirko Barle lz Sel-Šumberka, star 30 let, in ga hotel v ostrem, nepreglednem ovinku prehiteti. Cesta je bila posuta z gramozom, zaradi prevelike hitrosti je moped s pod neslo, voznik Barle pa je padel pod kolesa prikolice. Šofer tovornjaka Anton Srebot iz Postojne je vozilo takoj ustavil, nudil ponesrečencu prvo pomoč ter ga hotel čimprej prepeljati v novomeško bolnišnico. Med potjo ga je dohitel rešilec ln prevzel ponesrečenca, ki pa je med prevozom umrl. To je še en opomin neprevidnim motoristom! v gradbene namene. Priznajmo si, da dandanes slabo gospodarimo z razpoložljivimi zemljišči! V veliki stanovanjski stiski si namreč gradimo stanovanjske hišice izven gradbenega okoliša — pač tam, kjer je za nas osebno najugodnejša lokacija. Pri tem morajo gradbene inšpekcije pri izdajanju lokacijskih odločb — na pritisk prosilca ah intervencije njegovega znanca — večkrat zatisniti ne samo eno oko, ampak popolnoma zamižati. S tako imenovanimi divjimi gradnjami smo zaradi zidanja izven gradbenega okoliša po nepotrebnem uničevali zemljišča in kvarili podobo kraja oziroma naselja. Za slabo gospodarjenje z zemljišči ne leži krivda le na nas samih, ampak je vzrok tudi pomanjkanje urbanističnih programov ip ureditvenih projektov. Razen tega državljani največkrat gledamo le sebe ter svoje osebne želje, nočemo pa razumeti potreb skupnosti. Zato je tudi prav, da bo tudi v bodoče urbanistična inšpekcija dajala soglasje na odločbe o lokacijah v gradbenem okolišu, za katerega še ni sprejet ureditveni načrt po Zakonu o urbanističnih projektih. ,-bp. ZA DAN VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA prisrčno čestita vsem delovnim ljudem v domovini KOVSNGTEHNA CELJE Komu koristilo začasne ureditve »METKA« MEHANIČNA TKALNICA CELJE IPAVCEVA 22 Velika izbira modnih po-pelinov za srajce in ženske obleke, vseh vrst da-mastov in inletov, kana-fasov! — KVALITETA! Modni vzorci, ugodne cene! — Zahtevajte pri nakupu tkanine z zaščitnim znakom »METKA«! V Semiču se čuti velika potreba po zobni ambulanti. 4.000 prebivalcev zahaja k zobozdravniku v 12 km oddaljeni Črnomelj. Po dolgotrajnem premlevanju zdravstvenega vprašanja so v Semiču le prišli do zaključka, da bi morali imeti zobno ambulanto doma in so v ta namen že nabavili potrebne instrumente in inventar. Kasneje je prišlo na dan vvrašanje. kje bi naj bila ambulanta. Na razširjenem se-'»inku ZB so tudi o tem Brez šoferskega izpita v smrt 17. Julija ob eni popoldne je v Globokem pri Brežicah obležal v krvi motorist Fratic Rozman, doma z Malega vrha pri Globokem, ki Je z neregistriranim motorjem in brez šoferskega izpita drvel po cesti. Na ovinku zaradi prevelike hitrosti ni obvladal vozila in se ie zaletel v železno ograjo na mostu čez Gabernico. Motorno kolo je obviselo, na ograji, motorist pa ie obležal ob potoku. Rozman Je kasnee podlegel poškodbam. vprašanju na široko razpravljali in predlagali, naj se začasno zobna ambulanta pre. seli v zdravstveni dom, stranka pi, ki stanuje v prostorth, namenjenih zobozdravstveni postaji, naj gre >začasno- v prazno stanovanje prosvetnega doma. Po nekaj mesecih bi zanjo pripravili stanovanje v Vratolomni skok z avtomobilom 17. julija zjutraj je po avtomobilski cesti iz Ljubljane proti Zagrebu drvel Fiat 600 (S-23.235), ki ga je vozil šofer amater Jože Hab-jan. Pred vasjo Jezero za desnim zavojem večjega useka blizu Po-nikev je zavozil s cestišča, podrl obcestni smernik ter peljal še naprej kakih 30 metrov po štiri metre visokem nasipu. Ko je zdrvel še kakih 10 metrov po kolovozni poti, je zadel v skalo ln kup kamenja Zaradi hitrosti je bil sunek tako močan, da je avtomobil vrglo U m do zraku. Med prevračanj srn po zemlji so se odtrgala leva '.Tata. popolnoma pa se je razbil? streha. Voznika so kasneje odpeljali v bolnišnico, na avtomobilu pa je škode za 350 tisoč dinarjev. neki zidanici. Najemnik, ki stanuje- v proztorih zobne ambulante namreč službuje v Črnomlju in ne more drugje dobiti stanovanja. Zato se sprašujemo, koliko časa se bodo stanovanjska vprašanja reševila mimo množičnih organizacij? Komu koristijo »začasne rešitve?>: Dejstvo je, da je bilo v Semiču po osvoboditvi v »začasne rešitve« vloženih čez 20 milijonov dinarjev in je skrajni čas, da se začne smotrneje trošiti proračunska sredstva. Tako bi problem zobne ambulante rešili z ureditvijo stanovanjskega vprašanja, ljudje iz Semiča in okolice pa bi čas, ki ga zapravljajo na poti db črnomeljskega zobozdravnika, nedvomno bolje porabiti. FRANC DERGANC Naši že znani izdelki: O BRZOREZNO ORODJE O PNEVMATSKO ORODJE O KOLESNI STAVKI 0 VZMETI ter pomembna novost: • GRELNA (CEKAS) ŽICA ^cižbeni oklic Kuhat Franc. pos. Certna 14. Pll-•aver Martin pos. Krška vas 84. Ve-lič Franc, pos Iz Izvira »t 1 lr> ostali sodediči Dosestva oo ook KUHAR MARI.II. posestnlcl iz Slo-umskega vrha št. 0, so predlagal', prostovoljno sodno dražbo navedenega posestva pok. ■ Kuhar Marije. Dražba bo a. (devetega) sept. 1961 ob 9. uri na okrajnem sodišču v Brežicah v sobi št. 12. Posestvo, ki je r.a dražbi ln ki ;e irpisaro pod v! št. ?, 379 m 711 k. o. StoiansM vrh ter pod vi. 5t. ISft rt. o Mosteo. le ocenjeno skupno r.o 1.753.097 din: najniži! ponu-d-k p** znaša za celotno posestvo ' I3H.728 din. Po*cstvo se bo razprodalo po rtofljšlh enotah. Vsak kupec mora položit: ob začetku dražbe po eno desetino cenilne vrednosti skupine, katero hoče dražiti Posestvo nima nobenih vknjiže-nlh bremen. Dediči po pok. Kuhar Mariji Lesno konstrukcijsko podjetje » T F P ' ^ « LJUBLJANA, Parmova ulica 53 razpisuje naslednja PROSTA UČNA MESTA: 8 TESARSKIH VAJENCEV 2 MIZARSKIH VAJENCEV Nastop učne dobe predvidoma 1. septembra. Vajencem je zagotovljena brezplačna oskrba in stanovanje. Nagrade po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Interesenti naj dostavijo prošnje z življenjepisom na sekretariat podjetja. Burna, a zelo plodna sefa Zadnja seja ObLO v Novem mestu je ponoven dokaz, da se odborniki za d«lo komune čedalje bolj zanimajo — Vnete razprave okrog kmetijstva — Noben sklep ni bil sprejet brez temeljitega razmišljanja Vsakdo, kj je »planiral- dolžino zadnje občinske seje po predlaganem dnevnem redu, se le v torek, 11. julija pošteno vštel. Seja se je proti vsem pričakovanjem močno zavlekla. O večin; novosti, ki so jih odborniki potrdili in sprejeli, 6mo poročali že v zadnji številki, tokrat pa se bomo na kratko pomudili še ob osrednji točki, o kateri so odborniki razpravljali — okoli poročila o kmetijstvu. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo je pripravil poročilo o stanju kmetijstva konec prvega polletja, jz katerega razbiramo: do konca junija je v občini družbena kmetijska proizvodnja zajela 91 odstotkov planiranih površin. Ekonomije kmetijskih zadrug bi morale doseči 395 ha površin, konec junija pa so obsegale 318 ha. Do konca leta bodo lahko planirane površine brez večjih težav dosežene. Plan posevkov v družbenem sektorju ni bil dosežen, ker še ni dovolj površin. V govedoreji je v družbenem sektorju plan dosežen « 76 odst, v svinjerej; pa s 55 odst. Vzrok za tako nizko realizacijo je v pomanjkanju sredstev za gradnjo hlevov in pitališč. KGP Novo mesto bi lahko v svinjereji doseglo boljši uspeh, če bi gospodarneje izkoristilo zmogljivosti pitališča na Grabnu. Zadruge so porabile 54 odst. planiranih količin umetnih gnojil. Čeprav je jesenska setev še pred nami, celotne planirane količine ne bomo dosegli. Nekaj je kriva neredna dobava gnojil v pripravah na spomladansko setev in to, da je prispel velik del gnojil v kepah. Kmetovalci so porabili 1.602 toni gnojil, družbeni sektor pa 544 ton. Kmetijska posestva se bodo morala bolj kot doslej usmeriti v uporabo dušičnih gnojil, tako kot kmetovalci. Pogodbena proizvodnja je dosegla 58 odst. plana. Večje posevke v jeseni je preprečilo deževje, v spomladanski setvi pa je bilo čutiti neugodni vpliv reorganizacije zadrug, ker so vodstva poslovnih enot premalo resno sodelovala v pripravah. KGP Novo mesto se bori z mnogimi težavami. Največ preglavic povzroča velika razsežnost zemljišč in to, da so razdrobljena, Posestvo se usmerja v živinorejsko proizvodnjo in v mlekarstvo, vendar ima pri slednjem zaradi nizke odkupne cene in sorazmerno majhne mlečnosti krav molznic veliko težav. Enostranska proizvodna usmeritev ni najboljša, zato bi kazalo razmišljati tudi o vinogradništvu in sadjarstvu. Stanje na majhnih posestvih, ki so. se letos priključila h KGP, se "je izboljšalo. Posestvo je zgradilo ali obnovilo doslej 20 stanovanj, 12 novih pa je v načrtu do leta 1965. Ker so strokovnjaki na KGP specializirani samo za živinorejo in poljedelstvo, bo moralo strokovno pomoč za ostale kmetijske panoge iskati drugod. KZ SKOCJAN: KZ ŠENTJERNEJ Vse kmetijske zadruge razen škocjanske in šentjernejske imajo dovolj strokovnjakov. V vseh pa se pojavlja vprašanje stanovanj. Okoli problema združitve KZ Skocjan in KZ Šentjernej se je razvila na seji burna razprava. Vodstvi obeh zadrug sta že pred mesec; dosegli sporazum, zadružni svet KZ Skocjan pa se združitvi trmasto upira. Zelo smo začudenj nad izjavami nekaterih odbornikov s škocjanskega predela, ki so na seji načel; to vprašanje v povezavi z volitvami in skušajo ustvariti politični problem. Trma kratkovidnih posameznikov v Skocjanu in okolici pač ni nobena politika! Zakonitosti gospodarskega razvoja so na vsem področju FLRJ enake. Vse naše zadruge so se jim podredile in se združile v močne gospodarske enote. Zarad; lokalističnih teženj in neupravičene mržnje Da za škocjansko področje ne bomo delali posebnih receptov! To naj povedo odborniki dz Skocjana svojim volivcem in tega naj se zavedajo vsi trmo-glavci! Popolnoma odveč bi bilo reševati ta umetni problem s kompromisno rešitvijo, kot so to naredili v primeru KZ Šentjanž—Tržišče. Prena-peteži bodo kaj kmalu spoznali, da je vsebina našega kmetijstva v proizvodnji, ne pa v vprašanju, kje naj bo sedež kmetijske zadruge! V našem listu smo zadružnikom iz škocjanskega predela že nekajkrat dovolj jasno povedali, da ne bodo nič izgubili, ampak kvečjemu pridobili! * Ob koncu naj omenimo še vročo razpravo okoli vprašanja sredstev, ki naj bi jih prispevala podjetja novomeške komune za sanacijo proračunskih dolgov. Razvila se je v dokaj oster dvoboj. Nimamo namena razsojati, kdo ima prav in kdo ne, saj je bil košček resnice na vsak; strani. Z velikim veseljem pa ugotavljamo, da je takšna razprava dokaz, da naši odborniki že močno tehtajo dinar in skrbno spremljajo vse - ukrepe komune. Prepričani smo, da bomo našli skupen jezik za rešitev težav, ki novomeško komuno tarejo. Novo občinsko vodstvo zelo skrbno gospodari, odborniki pa so zaradi starih napak nezaupljivi. Skratka: seja je bila burna in hkrati plodna; takšnih sej pasi prav zato še želimo! J. Iz Beograda se oglašajo Ob dnevu vstaje slovenskega ljudstva čestitamo vsem znancem, domačim in mladini šentjernejske okolice srečen praznik: Ivan Skedelj, Janez Jerele, Ivan Cvelbar, Jože Vr-''hovšek in Ivan Turt. zuMJEPoimo mmm pregled Zahodni odgovor Naposled so tri zahodne države — ZDA, Velika Britanija in Francija — odgovorile na sovjetsko spomenico o Nemčiji ta Berlinu. Medtem ko vlada ZDA neposredno odgovarja na spomenico premiera Hruščeva, ki jo je ta izročil predsedniku Kennedvju med dunajskimi razgovori, ima britanski in francoski odgovor obliko not, v katerih obe ameriški zaveznici pojasnjujeta svoje stališče do nemškega in berlinskega vprašanja in v bistvu zastopata enako stališče kot ZDA. Vse tri zahodne note so odklonilne in razmeroma ostre. V ameriškem odgovoru je med drugim rečeno, da ima ame- riška vlada sklenitev ločene mirovne pogodbe z DR Nemčije za nesprejemljivo dejanje in za grožnjo svetovnemu miru. »Za to bi bila pred svetom popolnoma odgovorna Sovjetska zveza«, je dalje rečeno v noti. Tudi britanska nota v bistvu poudarja to stališče, ko izjavlja, da »položaja Berlina ni mogoče menjati brez sporazuma med štirimi prizadetimi in v skladu z njihovo odgovornostjo do Nemčije kot cejote«. Enostransko reševanje berlinskega vprašanja bi privedlo do »zelo resnega položaja«. Francoska nota zavrača sovjetski predlog o sklenitvi mirovne pogodbe z dvema Nemčijama, ker bi »nastal nevaren položaj, če bi potrdili obstoj dveh režimov v Nemčiji«. Skratka, najnovejši odgovor Zahoda, predvsem ameriške vlade, pušča možnost za pogajanja o Nemčiji in Berlinu, toda samo s pogojem, da bi vprašanje mirovne pogodbe z Nemčijo reševali na temelju samoodločbe, to je na temelju volitev oziroma plebiscita, kar je za Sovjetsko zvezo nesprejemljivo. Tako je položaj zaradi Berlina ostal še naprej skrajno napet. Ves ta dvoboj med Vzhodom ta Zahodom zaradi Nemčije in Berlina spremljajo .neljubi stranski pojavi, ki pa izvirajo naravnost iz nastale napetosti in so njena posledica. Nič čudnega ni, če se pri iskanju načinov še bolj zaostriti položaj najbolj oblikujejo predstavniki Bonna.' Ti skušajo kar najbolj izrabiti položaj, da bi se čimbolj oborožili. Državni sekretar v za-hodnonemškem obrambnem ministrstvu VVolmar Hopf je dejal, da bo Bundes-wehr zahteval v prihodnjem letu proračun v znesku 13,5 milijarde mark, kar je za 2.3 milijarde več, kot znaša letošnji obrambni proračun. Zahodnonemški obrambni minister Strauss hodi zdaj po ZDA in skuša dobiti čim več orožja. Posebno so mu pri srcu rakete v »taktične namene«. Ta živčnost — lahko bi jo že imenovali histerijo — se je lotila tudi ameriških vladnih krogov, da ne govorimo o ameriškem obrambnem ministrstvu in Pentagonu. Medtem ko skuša Kennvedy-jeva vlada čimbolj pretresti javnost z alarmantnimi novicami in napovedmi, pritiskajo vojaški krogi na predsednika Kennedj-ja, naj čimprej mobilizira milijon rezervistov v nacionalno gardo. Ta je doslej omahoval, toda najbrž se ne bo mogel ali hotel več dolgo upirati temu pritisku. To nepopustljivo stališče do Berlina in sovjetskih predlogov se izraža tudi v obsežnih anketah, ki jih posamezni ameriški listi in revije organizirajo te dni med Američani. Zlovešče zveni že vprašanje: Ali se splača ZDA iti v vojno za Berlin? Navzlic temu še niso povsem utihnili glasovi razuma. Številni diplomati svetujejo predsedniku Kennedyju, naj se nikar ne prenagli ta naj ne zaukaže mobilizacije nacionalne garde, ker bi to še bolj zaostrilo položaj ta pokopalo možnost za pogajanja s Sovjetsko zvezo. Med temi razumnimi nasveti je tudi pisanje londonskega tednika »Observer«, ki zahteva od zahodnih sil, naj priznajo DR Nemčijo kot izhod iz berlinske krize. Tednik poudarja, da je svoboda Berlina nujen pogoj, da bi pa morale biti zahodne sile voljne proučiti vse možne načine, kako ohraniti to svobodo. Razumna politika bi bila — piše britanski tednik — da bi priznali Vzhodno Nemčijo v zamenjavo za nov sporazum, s katerim bi natančno določili položaj Berlina in pravico do svobodnega dohoda do njega. Polletna proizvodnja v premogovniku Kanižarica Premogovnik Kanižarica je nakopal v prvem polletju 34.200 ton premoga, kar je 5000 ton več kot v istem razdobju lanskega leta. Povprečna dnevna proizvodnja se je povečala od 188 ton na 219 ton, to je za 17 odstotkov. Povečana proizvodnja je deloma posledica uvedbe širo-kočelnih odkopov in s tem povečanega števila produktivnih delovišc, deloma pa rezultat povečane storilnosti. Kani-žarski rudarji si obetajo občutno povečanje proizvodnje v drugi polovici leta, ko se bodo privadili novega, sodobnega širokočelnega sistema odkopavanja premoga z uporabo jeklenega podporja ter spravilom izkopnine z enove-rižnimi transporterji. Letos je i_remogovnik povečal jamsko storitev od 1,35 na 1,42 ton na eno dnino, rudniško pa od 0,94 na 1,02 tone na eno dnino. Izpolnitev planirane proizvodnje za drugo polletje pa je odvisno od pravočasne dobave in montaže že naročene strojne opreme, zagotovitve potrebnega števila delovne sile. in od tekoče prodaje nakopanega premoga brez .ustvarjanja de-pojev na rudniku. — bp— PISMA UREDNIŠTVU Ali se borno zdramili? Tovariš urednik! Vsi Črnomaljčani vedo povedati, da je preskrba pre-' bivalstva z zelenjavo že vrsto tet redni predmet obravnave na zborih volivcev. Ugotavljamo, da je preskrba neredna in nezadostna, izbira vrst in asortimanov skromna, prodajalna neprimerna, postrežba pomanjkljiva, cena razm.ero-ma visoke... Črnomelj ni več isti Črnomelj, kot je bil pred nekaj leti. Njegovo lice se je bistveno spremenilo in tudi število prebivalstva' se je občutno povečalo. Oblastveni orflani, ustanove in podjetja ter gospodarske organizacije so ie in še vedno znova zaposlujejo v mestu in njegovi okolici številne delovne ljudi iz Bele krajine kakor tudi izven nje. Z naraščanjem Števila prebivalstva raste tudi odgovornost trgovinske mreže. Vedno znova odpira črnomaljska trgovinska podjetja nove poslovalnice, še več: celo specializirane prodajalne, za kar zaslužijo vse priznanje in pohvalo! Pri tem pa se poraja vprašanje: ali res ni podjetja, 'ki bi bilo sposobno dobiti tudi primeren lokal za zelen'avno trgovino ter bi jo uredilo tako, da bi zadostila nujnim potrebam prebivalstva? Gospodinje si iskreno žele. da bi odpadlo večkratno čakanje in drenjanje, zljisti pa taka—',et postrežba, ki se je pripetila pred dnevi: »Ali bi lahko dobili cveta-čo?<- sta povprašali dve go-tpodinji. »Nimamo! * »Kaj pa ohrovt?* »Nimamo!« tSkođa! V Ljubljani pa ie vse to na raznolago,« se je potolažila ena izmed obeh. »Pa pojdite še ve iskat v Ljubliano ali pa se kar v Ljubljano preselite*, je prodajalka zaključila »kupčijo* ... Črnomaljski potrošniki Pojasnilo iz Brežic UREDNIŠTVU LISTA! V Dolenjskem listu štev. 26—27 je bil 29. junija 1961 objavljen članek o občinski konferenci SZDL, Brežice, pod naslovom »DELAVCI NE BI RAZUMELI«. Z vsebino tega članka pa ne scfllašamo v .celoti in sicer s stavkom: »Več podjetij se je znašlo v težkem gospodarskem položaju; v nekaterih izmed njih (kot v Agroservisu, Tovarni pohištva in Vinu) »o bila vodstva mnenja, da težav delavcem ni treba prikazovati, ker jih ne bodo razumeli.* V zvezi s tem so člani delavskega sveta v Tovarni pohištva postavili vprašanje, kaj uprava skriva pred delavci. V referatu predsednika Občinskega odbora SZDL je bilo govora o tem, vendar s pripombo, da je bilo tako v začetku izvajanja novih gospodarskih ukrepov. V Tovarni pohištva se je stvar bistveno popravila, saj so imeli mnogo sestankov in tolmačenj za ves kolektiv in še posebej za organe delavskega upravljan;ta o novem gospodarskem sistemu in položaju podjetja. Ker je članek vzbudil precej negodovanja med delavci Tovarne, pohištva prosimo, da v prihodnji številki lista objavite popravek tega stavka. Za Občinski odbor SZDL: VINKO JURKAS Nesolidna postrežba Tovariš urednik 6. julija je vstopila v novomeško trgovino z električnim materialom, ki se nahaja na Glavnem trgu, gospodinja in želela kupiti dve žarnici za radio sprejemnik tip? EC 12. Nepreveč prijazna prodajalka je pobrskala po eni izmed škatel ter ugotovila: »Nimamo!« »Pred nelvaj dnevi ste jih imeli še precej na zalcfli,« je pripomnila gospodinja. »Morda! Danes jih nimamo več!* In kupčije ni bilo, gospodinja pa je odšla v trdni veri, da bo potrebno po žarnice v Ljubljano. — Za vsak slučaj pa še majhen poskus! Kratkemu posvetu je sledil sklep! Nekako eno uro kasneje je vstopil v isto trgovino moški in povprašal, če imajo morda na zalogi žarnice EC 92. Pogled v eno škatlo ni zadoščal, zato pogled še v drugo in glej: »Izvolite!* '— iskani žarnici sta se pojavili na pultu! Tako je bilo defektnemu radiiosprejemniku zadoščeno saj sta bili oni dve žarnici, ki ju je prvotno zahtevala v trgovini gospodinja in ju ni dobila, prav taisti, ki ju je malo kasneje d.obil moški. Gospodinja ga je prosila za uslugo in si s tem prihranila pot v Ljubljano. Le to—le: zavedajmo se vsak svoje dolžnosti na svojem delovnem mestu! Inž. BRANKO PETER-NELJ, Črnomelj Dohodki in izdatki: 45 odstotkov Na redni tiskovni konferenci, ki jih organizira Predsedstvo okrajnega odbora SZDL v Novem mestu, je v soboto seznanil tovariš Štefan Seničar, načelnik oddelka za finance OLO, navzoče časnikarje s polletnim stanjem okrajnega proračuna, zlasti še s pregledom dohodkov in izdatkov po občinah. Do 30. junija 1961 je dosegel okrajni letnj proračun 45 odst. dohodkov in prav takšen odstotek izdatkov. V posameznih občinah ie odstotek dohodkov takle: BREZICE ,44,6 %, ČRNOMELJ 46,2 7c, METLIKA 48,2%, NOVO MESTO 45,5 n/o SEVNICA 44,2 %, TREBNJE 42,2 % in VIDEM - KRŠKO 46,5 %. Vsi občinski proračuni so dosegli v tem času 45,3 % dohodkov, sam okrajni proračun pa 44,3 7r; okrajni odstotek znaša potemtakem natanko 44,9 %. Hkrati so dosegle občine naslednje izdatke (odstotek letnega plana): BREZICE 45%, ČRNOMELJ 42.5 %", METLIKA 47.5 %, NOVO MESTO 47,5 %. SEVNICA 42n'n, TREBNJE 41.5% in VI-DEM-KRSKO 40 %. Vsi občinski proračuni skupaj: 44%, okrajni proračun 46 % oziroma okrajni odstotek: 45 %. Okrajna uprava ocenjuje nastali položaj kot zadovoljiv, posebej če vemo. da je bilo lani v tem času doseženih 42.7 % dohodkov in 46,9 % izdatkov. Letos OLO in občine nimajo kreditov za izravnavanje proračunskih začasnih primanjkljajev: poslužujejo se svojih rezervnih sredstev. Medtem ko dotekajo dohodki iz gospodarstva precej po predvidenem planu, pa je nekoli-kanj slabša realizacija iz dohodkov od prebivalstva. Pobiranju davkov so nekatere občine posvetile premalo skrbi in zaostajajo za dohodki. Na polletno odmero so dosegli v posameznih občinah naslednji odstotek pobranih davkov: BREZICE 87 %, ČRNOMELJ 81%,'METLIKA 81 %>, NOVO MESTO 72 %, SEVNICA 80 %, TREBNJE 76% in VIDEM-KRSKO 80 %, kar predstavlja le 79 % pobranih dohodkov od prebivalstva za prvo polletje. S takim stanjem predvsem ne bi smeli bit; zadovoljni občinski ljudski odibori sami. saj so povprečno 10 do 12 odst. pod planom običajne izterjave. Če bi iskali vzroke za tako stanje, bi ugotovili ponekod slabo disciplino davkoplačevalcev, verjetno pa tudi slabe izterjevalce. , Na nižji odstotek vpliva tudi pozno razpisan-4 % prispevek za kmečko zdravstveno zavarovanje, za katerega so v prvem četrtletju pobirali piispevke še po lanski, to je 2-odstotni stopnji. Dokla-de so v večin; občin ostale iste kot lani, razen v Novem mestu, in Vidmu-Krškem. Na slabše plačevanje davkov vplivajo tudi znatni dolgovi, ki jih dma- io zadruge do kmetov zaradi nrodanega. a ne plačanega lesa; to se pozna tudi prj nekaterih voznikih, ki so les prevažali, pa dela še niso dobili plačanega. Znano je, da lesna industrija v okraju še vedno dolguje precejšnja sredstva zadrugam, te pa kmetom. Občine odrivajo zdravstvo Glede proračunskih izdatkov velja pripomniti, da jih vse občine izvršujejo pod planom. Resen problem nastaja ob zadolžitvah Skladu za zdravstveno zavarovanje kmetov, kateremu dolgujejo občine v okraju nad 60 milijonov dinarjev. Pozna se. da so občine zdravstvo odrinile. Tako stanje spravlja v zadrego bolnišnice in Okrajni zavod za socialno zavarovanje, ki sta zaradi slabe finančne discipline ObLO zašla v velike težave dri morata upoštevati nastale znatne dolgove. Občinski sveti za finance naj bi to vprašanje pregledali in nujno ukrepali, saj nekatere uprave niso vplačale v sklad niti tistega denarja, ki so ga od kmetov že pobrale kot prispevek za zdravstveno zavarovanje, s tem denarjem pa razpolagajo drugod! Vse kaže, je med drugim dejal tovariš Seničar, da obstajajo možnosti, da bodo vsi dohodki po letnem planu doseženi in' tudi preseženi. Ker je proračun za približno 25 odst. višji kot je bil lan; (upoštevaje sklade za šolstvo), je položaj ob polletju sorazmerno ugoden, nikakor pa nas seveda ne sme zapeljati v brezbrižnost, da bodo poslej dohodki pritekali brez težav. S fem v zvez; je treba obravnavati tudi 10-odstotno predpisano omejitev v proračunski potrošnji. OLO je že za 17 % znižal proračun za vse materialne izdatke in KOLEKTIV NOVOLESA JE POČASTIL 20 LET REVOLUCIJE Noč groze nad Novim mestom 14. Julija zjutraj ob enih se Je nad Novim mestom in njegovo bližnjo okolico razbesne-lo hudo neurje, ki je trajalo približno 20 minut. Močan veter je pripodil šibajoči dež in med njim zelo debelo točo (posamezna zrna so merila tudi do 2 cm!), ki je ponekod razbila tudi okenske šipe. Na ometu v tovarni NOVOTEKS se poznajo luknje, ki jih je povzročila padajoča toča. Neurje je zajelo pas od podnožja Trške Bore preko Male in Velike Bučne vasi do Hudega, Vavte vasi, Gotne vasi, Cikave, Slat-nika in Smolenje vasi, vsa kotlina od Gorjancev tja do Bo-horja pa se je več minut tresla v neprekinjeni luči bliskov in strahotnega grmenja^ med katerim je toča razbijala po mestu in vaseh. Največ je škode na sadnem drevju; pšenico so kmetje večinoma povsod že Kemija - lmpex export-import, LJUBLJANA, Titova 25 — Pob 418-VHI Izvažamo in uvažamo: kemikalije, anilinska barvila, usnjarska in tekstilna pomožna sredstva, celulozo, papir ln karton, steklo, porcelan in keramiko, tehnične maščobe, kavčuk, plastične mase in izdelke, eterična olja i. p. »POLZELA« TOVARNA NOGAVIC POZDRAVLJA VSE DELOVNE LJUDI ZA DAN VSTAJE! poželi, precej škode pa je na ovsu, koruzi in ponekod na krompirju. Največ škode je na hmeljišču KZ v Dol. Toplicah pri Vavti vasi in na hmeljišču grmske kmetijske šole v Sre-brhičah. V predelu, kjer je razsajala toča, je k sreči le malo vinogradov, močno pa je toča sklestila vinograd Kmetijske šole pri Smolenji vasi. Precej škode je tudi na vrtovih v mestu in okolici. V Ločni je ponekod toča uničila ves pridelek krme za prašiče in druge vrtnine. Taka neurja so k sreči zelo redka, zelo malo pa poznamo primerov, da bi toča padala ponoči, kot se je zgodilo v noči groze od 13. na 14. julij. V soboto, 15. julija, je kolektiv »Novolesa« v prostorih stra-škega obrata proslavljal 20-let-nico revolucije. Okrašeni prostori so pričakali delavce vseh sedmih Novolesovih obratov, ki so se okrog treh popoldne zbrali pred slavnostno tribuno. Ko je predsednik sindikata pri »Novo-lesu« Ivan Aš pozdravil goste in kolektiv ter poudaril, da bo podjetje vsako leto organiziralo svoj dan, je govoril o zgodovinski preteklosti Dolenjske, o brezpravnosti delavskega razreda, ki se je moral iz dneva v dan boriti ne samo za pravice, ampak tudi za stalni zaslužek. Zato so letošnje proslave tudi manifestacije delavskega razreda v socialistični družbi. V kulturnem sporedu so nastopili mladinci »Novolesovih« obratov s petjem, recitacijami m tamburaškim orkestrom. Vmes je igrala godba na pihala iz Straže Športni program je obsegal streljanje z mračno in malokalibrsko puško, šah, ocenjevalno vožnjo z motornimi kolesi m mopedi ter polževo vožnjo 6 kolesi. Med šahisti so se prva tri moštva razvrstila takole: 1. Uprava Novolesa, 2. Obrat Novo mesto, 3. Parketarna Straža. Najuspešnejši 'posamezniki pa so:l. Slavko Kregar, 2. inž. Edo Tavčar, 3. inž. Mirko Pečar itd. Med strelci z zračno puško so dosegli največ krogov: 1. Mirko Sega, 2. Niko Somrak, m 3. Marjan Okro-glič. Rezultati v streljanju z malokalibrsko puško: 1. Miha Šuštar, 2.. Slavko Vidmar'in 3. T¥ane Tisovec. iz Kruševca pozdravljajo Ob 20-letnici vstaje slovenskega naroda želijo dolenjski fantje, ki služijo vojaški rok v Kruševcu, svojim domačim, prijateljem in znancem veliko uspeha in delovnega poleta: Stanko Gašperin, Albin Gnidovec, Janez Kržmanc, Lojze Kos, Brane Berglez, Tone Zidar, Pavle Nahtigal, Jože Žagar, Alojz Lindič, Maks Kumelj, Stanko Klembas, Vinko Godec, Janez Pograjec, Slavko Pribovšek in Tomo Windischer. V ocenjevalni vožnji z motorji na 10 km je bil najboljši Ivan Avse-nik, sledita pa mu Jože Pečjak in Jože Kastelic. Med mopedisti je zmagal Jože Stok pred Francem Regino in Bogdanom Krese tom. — Polževa vožnja je poskrbela za smeh in veselje. Zmagal je Stane Zalokar, drugi je bil Jože Kren, tretji pa Bogdan Krese. Prva tri moštva so dobila diplome, pivi trije zmagovalci v vsaki disciplini pa praktične nagrade. Tekmovanje je bilo odlično organizirano. Po sporedu je sledila prosta zabava. I. Z. pri dotacijah. V občinj Brežice so sklenili znižati materialne izdatke od 10-50 %, v Novem mestu je o tem razpravljal svet za finance in sklenil znižati materialne izdatke za 10 %, v Črnomlju pa takega sklepa še niso sprejeli. Prosili so republiško upravo, da bi jih te omejitve oprostila. Razen treh občin, ki so šle v leto 1961 z znatnimi starimi dolgovi (Novo mesto, Brežice, Črnomelj), obstajajo pri vseh drugih občinah znatne možnosti za doseganje višjih proračunskih dohodkov. seveda predvsem z boljšo realizacijo dohodkov in z višjo proizvodnostjo v podjetjih. Obstaja pa hkrati nevarnost, da ne bi kje 10-odstotne omejitve izdatkov enostransko razdelili. Ponekod se kažejo težnje, da bi omejili predvsem dotacije, drugje bodo spet »odrinili« tiste službe, ki so že navadno bolj skromne. Tu bi morale sodelovati organizacije Socialistične zveze in skupno z ljudskimi odbori ugotoviti, kje bi enostranske omejitve v proračunskih izdatkih lahko škodovale razvoju. Doseganje višjih proračunskih dohodkov pa lahko v znatni meri omili tudi 10-o,d-stotno proračunsko omejitev potrošnje. Značilnost prvega polletja 1961 v finančnih vprašanjih se kaže med drugim predvsem v ugotovitvi: dinar smo začeli bolj spoštovati. Cenjen in iskan je tudi tam. kjer ga — morda še lani — nismo gledali s potrebnim spoštovanjem. To pa je znaten napredek in razveseljiv kažipot k še večji finančni disciplini v upravi in gospodarstvu. Že drugo priznanje za vestnost Med štiriindvajsetimi šoferji, ki jih je Tovarna avtomobilov - Maribor, posebej nagradila letos 15. julija, je tudi šofer podjetja -Zeleznina-", Novo mesto, tovariš LOJZE GRIL. Tovariš Gril, ki že 13 let vozi s kamionom po naših cestah brez nezgode, je s tem prejel že drugo priznanje navedene tovarne. Ze 14. februarja 1958 mu je tovarna podarila zapestno uro in zlato značko, ker je z njihovim PIONIRJEM prevozil 109.000 kilometrov brez popravila. Z drugim, enakim vozilom iste tovarne pa .je Lojze prekosil samega sebe. Prevozil je brez večjih popravil nad 127.000 kilometrov! Hkrati je tovariš Gril postavil visoko normo uporabnosti domačih gum, saj je prevozil z Borovimi gumami nad 50.000 kilometrov. Podjetje TAM je tovariša Grila ponovno nagradilo z uro, prejel pa je tudi zlato značko in diplomo. Tudi v -Žele-znini«, kjer so ponosni na svojega člana kolektiva in vedo ceniti njegovo vestnost, so sklenili, da se mu bodo vsaj skromno oddolžili za ponovni dokaz velikega čuta odgovornosti do dela in skrbnega upravljanja z zaupanim vozilom. Čestitamo! Več naročil kot izdelkov Gradaška »Pečarija« si kljub povečani proizvodnji ne more sestaviti takega proizvodnega načrta, ki bi hkrati ustrezal zmogljivosti podjetja in potrebami naročnikov ter potrošnikov. Značilno je, da si je podjetje zavoljo izredne kvalitete izdelkov pridobilo sloves enega najboljših izdelovalcev kaminskih peči in drugih samotnih izdelkov. Majhna prostori, zlasti sušilnica in žgalna peč s premajhno sprejemljivostjo pa podjetju onemogočajo izpolniti vsa naročila. Večkrat se celo zgodi, da podjetje naročila že vnaprej odpove. Večji prostori bi jim bržčas omogočili boljšo razporeditev dela. Težave nastaijajb tudi zato ker se modeli dolgo sušijo: poleti morajo ostati na policah po sedem dni, pozimi pa po štirinajst dni. Medtem ko se izdelki sušijo, morajo delavci čakati. Zaloge gline, ki jo kopljejo v neposredni bližini podjetja, so ocenili še za najmanj 300 let. četudi bi v prihodnje znatno povečali proizvodnjo, in odprli nove glinokope. Glina je prvovrstna, zato so že razmišljali, da bi bilo treba podjetje povečati, pridobiti nove delavce in izvesti novo delovno delitev. Pečarija v Gradacu namerava že letos postaviti novo delavnico, za kar pa potrebuje 2 milijona investicijskih sredstev. Celotna opremljena delavnica bo veljala okrog 10 milijonov din. Novi delavniški prostori bodo omogočali, da bodo sprejeli nove delavce in računajo, da se bo bruto promet dva in pol krat povečal. Material za nove prostore imajo že pripravljen, čakajo pa še na kredit. O teh vprašanjih je na sestankih razpravljal tudi u- pravni odbor podjetja, delavski svet podjetja, ki 'ga se* stavlja celoten delavski kolektiv, pa meni, da je treba vprašanje novih delovnih prostorov, proizvodnje in probleme, ka nastajajo zaradi odpovedi naročil potrošnikov, temeljito proučiti in jih čimprej rešiti. Za zdaj je podjetje prikazalo način pametnega gospodarjenja, »visoka kakovost izdelkov pa jim bo svoj-čas odprlo še nova tržišča. Brežiška mladina aradi cesto Letos manj kubi kov brušenega marmorja? Mladina brežiške občasne delovne brigade je pretekli teden zasadila prve lopate v traso nove mestne ceste v Brežicah. Bodoča Bizeljska cesta bo tekla od zgradbe ObLO skozi novo naselje Hrastinec na cesto Brežice—Maribor. Gradnja nove ceste je izredno važna ne samo zaradi novega naselja, temveč tudi zato, ker bo sedanja Cernelčeva ulica zaradi razširitve bolnišnice deloma odstranjena. Nova cesta bo sodoben komunalni objekt s 7 metrov širokim cestiščem, stezami za kolesarje, pločniki za pešce in zelenicami. Največji objekt bo nadvoz nad cesto pod obzidjem. Za letos je predvidena gradnja prve etape od Vodnikove ulice do Zakola. Finanč- na sredstva so v glavnem zagotovljena, velik delež pri gradnji pa bo ustvarila mladina in državljani s prostovoljnim delom. Mladina občine je lep zgled odraslim! -ek Kolektiv TOVARNE EMAJLIRANE POSODE v CELJU pozdravlja vse delovne ljudi ob 20-letnici začetka naše revolucije! Kamnoseško podjetje »Marmor-iz Gradca, ki slovi po kvalitetnem marmorju, bo letos le stežka doseglo proizvodni plan. Medtem ko so doslej obdelali na leto 30 in več kubikov te dragocene kamenine, so letos izpolnili le okrog 30 odstotkov načrta, oziroma so obdelali približno 8 kubikov marmornih blokov. Vzrokov za tako nizko proizvodnjo je pravzaprav več. K 0 N I M inozemska industrijska zastopstva LJUBLJANA BEETHOVNOVA 11 zastopa renomirane inozemske tvrdke in se vam priporoča! Gradi c praznili e Pred devetnajstimi leti, 26. julija, so v Gradcu Italijani požgali več poslopij, ljudi pa odgnali v internacijo. Okrog 40 domačinov je stradalo v zloglasnih italijanskih taboriščih na Rabu, Gonarsu in drugod. Vas je bila med vojno izpraznjena. Tiste, ki jih italijanska okupacija ni odvlekla po svetu, so odšli v partizane. Čeprav je Gradac manjše naselje, je dal med vojno kar 42 žrtev. 26. julija se bodo vaščani spet zbrali in obudili spomin na svojce, prijatelje in znance. Te dni pred krajevnim praznikom so v Gradcu namestili ograjo pred spomenikom padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja in okolico posuli s peskom. Krajevne organizacije In krajevni odbor so izdelali program prireditev za krajevni praznik, ki obsega: akademijo, povorko z godbo na pihala, slavnostni govor, po sporedu bo pa zabava. Večja slavnost bo v Gradcu 17. septembra. Takrat bodo v gradu odkrili spominsko ploščo v spomin na šolo VDV. V ta namen bodo zunanje stene gradu prebelili in uredili dohodno cestišče. sedaj še boljši vendar bi morali med glavne prišteti pomanjkanje rudnin te vrste na območju sedanjih kamnolomov. Ti so več ali manj Izčrpani in se v njih ne da dobiti večjih skalnih skladov, če pa so, je v njih več primesi laporja, pomešanega z zemljo in drugim. Ker so za izvoz rentabilni le večji kvadri, je razumljivo, da poskušajo na več mestih odkriti nove sklade marmornih rudnin. Poskušali so že v kamnolomu v Adlešičih. Dragatušu in drugod, vendar zaželene količine marmorja niso uspeli odkriti. Začasno bodo obdelovali tudi manjše kvadre, ki jih oblikujejo v nagrobne spomenike. Za te je tudi veliko naročil. Ce pa bi ostali le pri tem, kar za podjetje ne bi bilo rentabilno, bi zabredli v resne težave, saj jim je do zdaj pretežno le izvoz prinaf-al dobiček. Upajo, da bodo še letos našli zalogo kamenin, ki bo zadostovala za večletno in povečano proizvodnjo brušenih marmornih kvadrov. SEMIČ: združitev mesnic Po dveletni razpravi se je semiška mesnica združila z mesnico v Črnomlju. Živino bodo še vedno klali v Semiču, vendar Semičani z nezaupanjem gledajo v spojitev. Iz izkušenj vedo, da je črnomaljska Kmetijska zadruga bivši kmetijski zadrugi v Semiču po spojitvi tudi marsikaj obljubila, da pa je potem zapihal drug veter. Semičanom nikakor ne gre v račun, da so poslali v Črnomelj že dva tovornjaka iz Semiča ter druga osnovna sredstva, čeprav bi jih glede na potrebe tudi doma lahko uporabili. f. d. Dopis iz šumadije Za 22 julij čestitam vsem Dolenjcem, ki so bili v NOB, prijateljem in znancem ter domačim in tujim bralcem Dolenjskega lista in jim pošiljam tople pozdrave. Vojak Herman Horvat iz Gornjega Milan ovc a. ZA KRAJEVNI PRAZNIK gradca V BELI KRAJINI in za 20-letnico začetka ljudske revolucije \ ČESTITAJO • LESNO PREDELOVALNO PODJETJE v METLIKI, obrat MIZARSTVO GRADAC • KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA, PROIZVODNI OKOLIŠ GRADAC • MARMOR, GRADAC • PEČARIJA, GRADAC POZDRAV VSEM BORCEM IN BORKAM NOV! JUTRI: nova prodajalna tovarne »VARTEKS« v Novem mestu Jutri, v petek, 21. julija, bo v Novem mestu pričela poslovati prodajalna znane tovarne konfekcije »Varteks« iz Varaždina. V preurejeni prodajalni na Cesti komandanta Staneta bo tudi najzahtevnejši kupec lahko izbral konfekcijsko obleko po svojem okusu. Z veliko izbiro oblačilne konfencije bo najbolj ustreženo delavcu in kmečkemu človeku, ki v Novem mestu doslej nista mogla kupiti tega kar sta želela. V lepo preurejen, sodoben in zelo okusno opremljen lokal je podjetje »Varteks« vložilo več kot tri milijone dinarjev. Potrošnik bo lahko izbiral izdelke moške, ženske ln otroške težke konfekcije. Obleke so Izdelane iz polka m ga rno v, kam-garnov tja do najboljših kamgarnov. Cene bodo dostopne vsakomur, saj bodo naprodaj moški suknjiči od 3 tisoč din navzgor, moške obleke pa od 4 tisoč din navzgor. Ženskemu sveta bo prodajalna postregla z lepo izbiro jesenskih, spomladanskih' ln zimskih plaščev ter ženskih oblek, mamice pa bodo našle v njej lepo zalogo okusnih in praktičnih kompletov za otroke in posameznih kosov otroških oblačil. Najbrž bo največ zanimanja in največji naval prve dni za terilen krila in hlače, saj je obojega v mnogih barvah in po zmernih cenah dovolj na zalogi. Sicer pa: že jutri se boste o tem lahko sami prepričali! Izseljenskim vprašanjem prisoja Jugoslavija prav poseben pomen zato bomo še učinkoviteje normalizirali in uredili položaj naših izseljencev, je povedal podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tovariš Aleksandar Ranković Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tovariš Aleksandar RANKOVIĆ je sprejel predzadnjo soboto direktorja »Politike« Danila Purića in urednika Lju-bomira Stojovića ter jima odgovoril na nekaj vprašanj v zvezi z našimi izseljenci. Ker bodo ti odgovori prav gotovo zelo zanimali tudi številne naše izseljence, redne bralce Dolenjskega lista ter njihove znance in prijatelje, objavljamo ponatis zanimivega razgovora obeh beograjskih časnikarjev s tovarišem podpredsednikom Rankovićem. Prvo vprašanje se je glasilo takole: Vlado Lamut: KOSTANJE VISKI GRAD (1957) »Za nadaljnje uspešno uresničevanje našega stališča in politike nasploh do izseljencev je torej treba uveljaviti ustrezne ukrepe in tako tudi na ta način prispevati k čim učinkovitejši in popolnejši ureditvi in normalizaciji položaja naših izseljencev ...« je med drugim dejal tovariš Aleksandar Ranković v.intervjuju urednikoma POLITIKE Obvestilo dolenjskim izseljencem Današnjo številko našega tednika pošiljamo brezplačno na ogled štev#!nim izseljencem iz starih krajev, ki doslej Dolenjskega lista še niso poznali. Vaše naslove smo dobili pri sorodnikih in znancih, ki vas preko domačega časopisa prav lepo pozdravljajo in vam želijo ob branju novic in dogodkov iz znanih krajev kar največ zadovoljstva^ in veselja! Vabimo vas, da si DOLENJSKI LIST naročite na svoj naslov; tako boste vsak teden zvedeli, kaj je novega v starih krajih, kaka delamo in živimo v Beli krajini, Spodnjem Posavju in drugod po Dolenjskem. Prosimo Vas tudi, pokažite polenjsla list svojim prijateljem in znaneem-izseljencem, ki našega domačega tednika še ne poznajo. Vse Izseljence, ki naš list že dobivajo in jim je postal trdna vez med staro in novo domovino, pa pravtako vabimo, da priporočijo naš časopis svojim sosedom in drugim znancem. Pripravite jim veselje, ki ga imate Ob branju domačega lista tudi Vi! Vse stare in nove naročnike našega lista v tujini lepo pozdravljata UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA, Novo mesto, Glavni trg 3, Slovenija »POLZELA« TOVARNA NOGAVIC ® proizvaja vse vrste 9 nogavic v najboljši © kvaliteti in po O zmernih cenah, POZDRAVLJAMO 20. OBLETNICO ZAČETKA REVOLUCIJE! Za DAN BOKCA so letos i. julija izročili v promet dve novi železniški postaji v Beli krajini: v Semiču ln v Rosalnlcah. — Na sl'M: množica domačinov in gostov Iz vseh krajev Slovenije ob novem postajnem poslopju t1 Rosalnlcah Pozdrav »Slovenskemu vestsiiku11 V petek, 14. julija, je izšla v Celovcu slavnostna tisoča številka glasila »SLOVENSKI VE5TNIR>, ki je nedvomno pomembna tako za list in njegovo poslanstvo, kot še zlasti za vso konstruktivno in lojalno politiko koroških Slovencev v Avstriji. Številka objavlja na prvi strani tehten uvodnik dr. Francija Zvvittra, hkrati pa tudi čestitke deželnega glavarja Ferdinanda VVedeniga. Dr. Franci Zvvitter pravi v uvodu: »Tisoča številka glasila naprednega slovenskega gibanja na Koroškem je dogodek, pomemben dovolj ne le za proslavo, marveč tudi za vsesplošno presojo našega stanja. Ta jubilej nam narekuje tako presojo tembolj, ker smo v teh petnajstih letih izhajanja »Slovenskega vestnika« dozoreli za stanje, ko vsem dejanskim udarcem in hudim oviram navkljub hočemo biti in tudi — sicer počasi, a vendar čvrstejc — dejansko postajamo ne le subjekt lastne politike, marveč tudi most med sosednima državama in sosednima narodoma ...« Bogata vsebina jubilejne številke izpričuje, da je slovenski napredni tisk na Koroškem v resnici dober in trden most, živ odraz zavestne narodne politike, porojene iz bogatih izkušenj narodnoosvobodilne borbe. Nedvomna zasluga SLOVENSKEGA VESTNIKA je, da je v teh 15 letih neštetokrat izpričal in dokazal velik delež koroških Slovencev v vojni proti fašizmu. Bil je in ostal je glasnik teženj naših bratov na Koroškem. Seznanil nas je z ogromnimi žrtvami, ki so jih za svobodo prispevali naši izseljenci in priporniki na Koroškem v letih nacistične strahovlade. Vedno se je zavzemal za aktivno združevanje z naprednimi avstrijskimi demokratičnimi silami in za sodelovanje obeh narodov znotraj državnih meja, boril se je za gospodarsko in kulturno enakopravnost Slovencev v Avstriji, vedno je pisal in delal za mir, demokracijo, svobodo in blagostanje Slovencev In vsega človeštva. Sproti nas je seznanjal z življenjem, delom, uspehi, težavami in načrt; koroških Slovencev, vedno in povsod pa se je predvsem zavzemal za neposredno udeležbo manjšine v politiki, oblasti, gospodarstvu ln kulturi. Le če sodeluje narodna manjšina v takem celotnem narodnem razvoju, je resnično lahko most zbliževanja in aktivne Uoeksistence med sosednimi narodi. Marsikaj je bilo doseženega na tej poti v zadnjih letih, čeprav pristojni avstrijski krogi žal Še vedno hc upoštevajo in ne cenijo dovolj lojalne in konstruktivne politike Slovencev na Koroškem. SLOVENSKI VESTNIK bo zato kot glasnik naših bratov nadaljeval začeto pot, pri čemer si jc žc doslej pridobil Izredno lopih zaslug. Kaj misli, dela, želi in govori Slovenec na Koroškem, zvemo vsak teden iz lepo in skrbno urejevanega SLOVENSKEGA VESTNIKA. Rojakom je postal priljubljeno branje, nam vsem pa nenogr^šlik obveščevalec o življenju in težnjah naše krvi onkraj Karavank. Zato mu ob 15-letnem jubileju pošiljamo iskrene tovariške čestitke, prepletene z najtoplejšimi željami za nove uspehe, ki naj nadalje oblikujejo in vodijo slovenskega človeka v naši ljubljeai Koroški! Na kongresu Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije ste govorili tudi o naših izseljencih. Ali M nama mogli povedati kaj o pomenu, ki ga prisojate temu vprašanju, Slasti v zvezi z Vašo ugotovitvijo, da so v odnosu do Jugoslavije nastale pozitivne spremembe v vrstah emigracije, ki se je izoblikovala po drugI svetovni vojni? -Samo dejstvo, da živi zunaj meja naše domovine približno 1,500.000 izseljencev,« je odgovoril podpredsednik A. Ranković, »kaže, da moramo posvetiti pozornost vprašanjem, ki nastajajo v njihovih odnosih do Jugoslavije. Zato je naša vlada prisojala izseljenskim vprašanjem poseben pomen. Pri tem smo upoštevali, da gredo zveze z našimi izseljenci ter njihovimi združenji in kulturnimi ter stanovskimi organizacijami, istočasno v smerj razvijanja vsestranskega sodelovanja naše države z narodi in državami, v katerih žive naši izseljenci. Negovanje jn krepitev patri-otičnih čustev izseljencev do stare domovine, ob polnem spoštovanju njihovih čustev do dežele, v kateri sedaj žive, lahko samo prispeva k temu cilju. O pozitivnem delovanju naše predvojne emigracije med vojno in po osvoboditvi naše dežele smo že večkrat govorili in to je bilo poudarjeno tudi v referatu na kongresu Zveze združenja borcev NOV Jugoslavije. Kakor vemo, je med drugo svetovno vojno in ob njenem koncu ostalo v tujini ali zapustilo domovino kakih 200 tisoč ljudi. To so bili večinoma vojni ujetniki, to je pripadniki bivše jugoslovanske vojske, kakor tudi tisti, ki so se po končani vojni v raznih drugih okoliščinah znašli v tujini. Mnogi izmed njih so pod vplivom lažne sovražne propagande o razmerah v naši državi ostali v tujini in si tam prizadevali urediti vprašanje svojega obstanka. Predvsem spričo ugleda, kj si ffi je pridobila Jugoslavija s svojim doslednim bojem za mir v svetu, spričo doseženih uspehov v graditvi in čedalje uspešnejšega notranjega razvoja na temeljih novih demokratičnih in socialističnih odnosov, zlasti pa spričo čedalje globljega spoznavanja stvarnosti o naši deželi, pa se je začela večina otresati zablod o svoj; domovini in postopoma obračati hrbet peščici vojnih zločincev in drugih sovražnikov Jugoslavije. Našj izseljenci hkrati iz dneva v dan čedalje b"M izpričujejo pozitiven odnos do naše dežele tn navezujejo poslovne stike z našimi predstavniki v tujini. Pozitivne spremembe v stališču emigracije VI, tovariš podpredsednik, ste že leta 1951 ob interpelaciji v Zvezni ljudski skupščini govorili o tako imenovanih razseljenclh in ob tej priliki omenili stališče vlade FLRJ do raznih kategorij teh ljudi. Ali bi nam mogli povedati, kakšno je sedaj stališče Zveznega izvršnega sveta do takšnih ljudi? »Sedaj, po desetih letih,« je odgovoril podpredsednik Ranković, »lahko rečem, da so se razmere v vrstah vojne in povojne emigracije v marsičem spremenile v pozitivni smeri. 2e takrat smo stali na stališču^ da sovražniki nove Jugoslavije niso vsi, ki so zapustili našo državo in ostali v tujini, ker so jih pripravile do tega različne okoliščine. Pokazalo se je, da je bilo takšno naše stališče pravilno. 2e takrat smo poudarjali, da je vlada FLRJ pripravljena pomagati tistim, ki žele najti svojo pravo pot. To je pripomoglo, da se je vrnilo v domovino mnogo razseljencev. Drugi so se usmerili na ureditev svojega položaja v deželah, kjer so se znašli, hkrati pa so izrazili željo po lojalnih odnosih do stare domovine. Namen Zveznega izvršnega sveta je, da uresničevanje takšnega stališča ne samo nadaljuje, marveč da z nadalinimi prizadevanji tudi pripomore k ureditvi njihovih problemov. Razumljivo je. da to sedaj ne more -veljati za tiste, ki so bili veliki vojni zločinci ali organizatorji ter aktivni udeleženci sovražne dejavnosti iz 1,,;'ne proti novj Jugoslaviji.« Na vprašanje, kaj lahko nove o pozitivnih spremembah v vrstah vojne m povojne emigracije, in kako se te spremembe kažejo, — je podpredsednik Ranković odgovoril: »Predvsem ne smemo pozabljati, da se je od leta 1946 že vrnilo v domovino znatno število teh ljudi, pa tudi šte- vilo tistih, ki se vračajo ali se žele vrniti, iz dneva v dan narašča. Tisti . pa, ki so sklenili ostati v tujini, se prav tako zanimajo za dogodke v naši deželi m skušajo urediti svoj odnos do svoje domovine. Obračajo se na naša predstavništva s prošnjami, ki se nanašajo na ureditev njihovega statusa in na vzdrževanje zvez z domovino in s svojimi družinami ter prijatelji in prosijo pomoči v mnogih drugih vprašanjih, ki sodijo v pristojnost naših predstavništev v tujini ali pa ustreznih organov v domovini.« Pomoč naših diplomatskih predstavništev izseljencem V čem se izražata pomoč in zaščita, ki ju dajejo naša diplomatska in konzularna predstavništva in drugi naši organi tem ljudem? »Zelo mnogo je vprašanj, v katerih naša diplomatska in konzularna predstavništva dajejo pomoč in zaščito tem ljudem,« je odgovoril tovariš Ranković. »Lahko vama rečem, da takšne prošnje naših izseljencev naraščajo iz leta v leto in naša predstavništva, sprejemajo že sedaj letno pri-, bližno dvajset tisoč raznih prošenj za pomoč iz domovine, medtem ko je število prošenj, ki jih obravnavajo sama predstavništva, še večje. Prav tako sprejemajo tudi organi v domovini mnogo podobnih prošenj, ki jim jih pošiljajo izseljenci bodi neposredno iz tujine, bodi prek njihovih sorodnikov alj prijateljev v domovini. Sem sodijo predvsem vprašanja kakor so: dobiti razne vrste dokumentov. iz domovine od izvlečkov iz matičnih knjigo do šolskih spričeval, pisanje in overovljanje raznih drugih dokumentov, urejanje premoženjsko-pravnih vprašanj, sklepanje zakonskih zvez prek pooblaščencev, re-patriacija itd Nadalje: vsa tista vprašanja, ki se nanašajo na ureditev statusa državljanstva, od vpisa v knjige državljanov v naših predstavništvih do izdajanja potnih listov in drugih vprašanj s področja službe vizumov in potnih listov.« Tisti, ki še niso tega storili, lahko urede svoje odnose do FLRJ Rekli ste tudi, da> bo ZIS omogočil vsem. ki še niso uredili svojega odnosa do FLRJ, da to store. .Ali bi nama lahko povedali o tem kaj več? »Ker sj mnogi ljudje iz vrst vojne in povojne emigracije prizadevajo urediti svoj odnos do FLRJ,« je odgovoril tov. Aleksandar Ranković. »kakor tudi zato, ker je večina že nekako uredila svoj gospodarski položaj v tujini, smo storili potrebne ukrepe, da bi omogočili vsem. ki svojega odnosa do FLRJ še niso uredili, da to store. Gre predvsem za prošnje za registracijo v knjige državljanov FLRJ v naših predstavništvih v tujini, dalje za izdajanje potnih listov, za ureditev nadaljnjega bivanja v tujini alj za repa-triacijo. To se prav tako nanaša na ureditev drugih odnosov do FLRJ, kakor na primer odpust iz državljanstva za tiste, ki so že sprejeli dr-žavlianstvo dežele, kjer žive itd.« Ali to pomeni, da bo tudi vojnim in povojnim emigrantom omogočeno obiskati Jugoslavijo? »Vsem tistim, ki bodo uredili svoj položaj v odnosu do FLRJ na način, pojasnjen v odgovoru na prejšnje vprašanje, bo omogočeno obiskovati Jugoslavijo, kakor jo že sedaj iz leta v leto obišče čedalje več naših izseljencev. To bo najboljši način, da se na mestu seznanijo s stvarnostjo in uspehi, doseženimi v novi Jugoslaviji« Alj Je mogoče, da dobe družine naših izseljencev dovoljenje za izselitev,, da bi nadaljevali skupno življenje ali da obiščejo Ink.šne izseljence v tujini? »Pri urejanju takih vprašanj so naš; pristojni organi samo v zadnjih petih letih izdali kakih 80.000 dovoljenj našim državljanom v domovini, da obiščejo svoje sorodnike, kj žive v tujini. Razen tega smo znatnemu številu državljanov dovolili izselitev, da se zbero družine. V ta namen smo izdali po vojni kakih 20.000 stalnih potnih listov. Pristojni organi, ki se ravnajo po humanih načelih, bodo tudi v prihodnje pazljivo obravnavali te vrste prošenj jn v vseh primerih omogočili izselitev.« Tovariš Ranković je nato odgovoril obema urednikoma tudi na vprašanje o emigra-' ciji v vzhodnoevropskih deželah. Med drugim je dejal, da bo tudi tem emigrantom omogočeno, da urede svoj državljanski status in položaj nasproti FLRJ. Čednije man; tistih, ki iz pustolovskih ali podobnih pobud beže čaz mejo Kaj nam lahko poveste o tem, da določeno število ljudi še sedaj ilegalno odhaja v tujino in kaj store naši pristojni organi v zvezi s tem? »Drži. da se kdaj pa kdaj zgodi, da določeno število naivnih ljudi — takšnih ljudi pa je od dne do dne manj —, običajno iž pustolovskih in podobnih pobud odide čez mejo naše države brez potnih listov« je odgovoril podpredsednik Ranković. »Gre večinoma za mlade ljudi, ki v svoji nepremišljenosti upajo, da se bodo kje drugje z lahkoto dokopali do lahkega zaslužka in udobnega življenja. Toda že po prvih korakih, da bi se znašli v tuji deželi, zadenejo na stvarnost, in potem je, razumljivo, da doživljajo bridko razočaranje. Od njih dostikrat izsiljujejo razne izjave, ki ni- so v nobeni zvezi s stvarnimi pobudami njihovega nezakonitega odhoda v tujino in z njihovim prepričanjem. Ko pa se že znajdejo v takem položaju, kaj lahko postanejo plen znanih vojnih zločincev in drugih sovražnikov naših narodov, ki jih lahko izkoristijo za čisto navadno trgovino z belim blagom, za tihotapstvo in kriminal raznih vrst. Namesto pričakovanega lahkega in udobnega življenja mnogi izmed njih brez sleherne zaščite tavajo po svetu, primorani, da primejo za najbolj naporno fizično delo po rudnikih, na sečnji gozdov in podobno. Zato se večina izmed njih. ko spozna svojo zablodo, vrne v domovino, če pa ostane v tujini, si zagotove obstanek v zelo težavnih okoliščinah ter nočejo imeti nobenega opravka z ljudmi, ki so v službi drugih ali ki se zaradi svojih nečistih osebnih ciljev ukvarjajo s sovražno dejavnostjo proti FLRJ. To je tembolj razumljivo, ker politične pobude teh ljudi niso bile razlog, da so se izselili iz domovine. Tu moram omeniti tudi stališče nekaterih dežel, ki da- jejo takšnim ljudem status političnih beguncev, čeprav dobro vedo, da pobude, ki so jih napotile, da so ilegalno zapustili svojo domovino, niso v nobeni zvezj s politiko. Naša predstavništva v tujini store vse, kar je v skladu z načeli mednarodnega prava, dajejo jim vso možno pomoč in zaščito, zlasti v primerih, ko razočarani in brez sredstev za obstanek prosijo, da b; se vrnili domov. V takšnih primerih ukrepajo naša predstavništva zelo hitro.« Poudarili ste, se je glasilo zadnje vprašanje, da bo ZIS storil tudi nekatere ukrepe, ki naj zagotove uveljavljenje takšne politike nasproti izseljencem. - AH nama lahko poveste, za kakšne ukrepe gre? »Posamezne zakone in -druge pravne predpise,« je rekel podpredsednik Ranković. »ki se nanašajo na vprašanja izseljencev, smo uveljavili že prva leta po osvoboditvi naše dežele in v njih so določbe, ki urejajo samo nekatera vprašanja s tega področja. Glede na to - in okoliščine, ki sem jih že poudaril v pogledu odnosov izseljencev do nove Jugoslavije, je čedalje bolj čutiti potrebo, da določbe zakonov in drugih predpisov, ki se nanašajo na ta vprašanja, izpolnimo in vskladimo z dosedanjo prakso, kj jo je treba tudi v prihodnje uveljaviti v smislu tistega, kar sem že rekel. Za nadaljnje uspešno uresničevanje našega stališča in politike nasploh do izseljencev je torej treba v tej smeri uveljaviti ustrezne ukrepe ter tako tudj na ta način prispevati k čim učinkovitejši in popolnejši ureditvi in normalizaciji položaja naših izseljencev. V ta namen smo v ZIS že imenovali skupno komisijo pristojnih zveznih organov uprave, katere naloga je prav v tem, da prouči vsa ta vprašanje in pripravi ustrezne predloge. Lahko pričakujemo, da bo ZIS v kratkem omogočeno proučiti osnutke predpisov, s katerimi bi bila urejena vprašanja, ki se nanašajo prav tako na izseljevanje iz naše države kakor tudi na priseljevanje v njo,« Obisk Amerikanke v Ssinlfiii 0 Na obisk v domovino je pred nedavnim prišla iz Amerike gospa Helen Hicks, rojena Derganc. V Coloradu Ima farmo, razen tega pa je tudi glavna sodnica v nekem mestu v Ameriki. Njen oče Luis Derganc, semiški rojak, se je leta 1904 odselil v Ameriko. Priden in vesten kot je bil, je kmalu postal uradnik v Beli hiši. Ukvarjal se je tudi s slikarstvom in je leta 1932 priredil v Washingtonu uspelo samostojno razstavo. .Večkrat je portretiral tedanjega predsednika USA. Bil je dobrosrčen človek in je po-, magal mnogim našim revnim izseljencem v Ameriki. Hči Helen Hicks, je na obisku v domovini s hčerko Margaret in prijateljico Francis v spremstvu bratrancev docenta dr. Mirka Derganca in profesorja dr. Franca Derganca iz Ljubljane obiskala partizansko bolnico Franja, muzej v Begunjah, ljubljanske Križanke, Semič, Metliko in del Bele krajine. Vse tri so bile prevzete od lepot Bele krajine in so obljubile, da se bodo še vrnile na obisk. 13. julija so odpotovale nazaj v Ame- riko. Želimo jim srečno ln prijetno potovanje na povratku! G Za ureditev grobišča padlih borcev na pokopališču pri Duhu so prebivalci Semiča in okoliških vasi prispevali mnogo prostovoljnih delovnih ur. Dela vodi Krajevna organizacija ZB Semič. V nedeljo 9. julija je bila že četrta prostovoljna delovna akcija pri urejanju grobišča. 27 prostovoljcev, članov ZB ,iz okoliških vasi je skupaj s člani ZB iz Kota pri Semiču in iz Strekljevca delalo na grobišču. Doslej so opravili že preko tisoč prostovoljnih delovnih ur. Prenovili bodo mrtvašnico, ki je bila doslej semiškemu področju v pravo sramoto. © Zadnja prostovoljna delovna akcija za ureditev grobišča pri Duhu bo v nedeljo, 23. julija, ob 5. uri zjutraj. Krajevna organizacija Zveze borcev v Semiču vabi člane ZB in vse prebivalce, naj se tudi tokrat odzovejo v tako lepem številu kot so se doslej, da bo grobišče za slovesnost dostojno urejenol LETOŠNJI TRDINOVI \AGRAJE\C V petek, 14. julija, na dan šestinpetdesete obletnice smrti pisatelja Janeza Trdine, Je Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev v Novem mestu osmič podelil Trdinove nagrade. Razen nagrajencev so se v dvorani Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela zbrali tudi odgovorni predstavniki OLO in ObLO Novo mesto, okrajnega in občinskega komiteja ZKS, okrajnega in občinskega odbora SZDL, člani okrajnega in občinskega sveta za kulturo in prosveto, predstavniki svetov Svobod in prosvetnih društev ter številni prosvetni delavci, predstavniki zdravstva, sodstva in drugih javnih služb. Navzoč je bil tudi predsednik republiškega sveta Svobod tovariš Branko Babic. Nagrajence: pisateljico Vero Albreht, igralko Marijo Sali, arhitekta inž. Josipa Didka, prosvetnega delavca Matka Matjana in pevovodjo Toneta Marklja, ki je zastopal pevski zbor DPD Svobode »Dušan Jereb«, je pozdravil predsednik okrajnega sveta Svobod Janez Gartnar. Opisal je življenje in delo letošnjih nagrajencev ter njihov delež v ustvarjanju in posredovanju kulturnih vrednost, nakar jim je razdelil diplome in nagrade. V imenu okrajnega sveta za kulturo je nagrajencem čestital predsednik sveta prof. Stanko škaler, ki je še posebej poudaril velik delež Svobod in prosvetnih društev V okraju v celotnem ljudskoprosvetnem, kulturnem in izobraževalnem poslanstvu, ki ga opravljajo v težkih pogojih. V imenu nagrajencev se je za priznanja zahvalil tovariš Matko Matjan. — Po razdelitvi nagrad je sledil ogled , razstave o življenju in delu Trdinovih nagrajencev v Študijski knjižnici MIRANA JARCA, slavje pa je bilo zaključeno s skupnim kosilom na Otočcu. Letos so prejeli Trdinove nagrade: Književnica Vera Albreht Književnica Vera Albreht, letošnja Trdinova nagrajenka za književnost, je bila rojena 1895 v Krškem. Mladost je preživela v Novem mestu, študirala v Ljubljani in na Dunaju, vmes pa se je pogosto vračala na Dolenjsko, ki jo je vzljubila z vsemi njenimi lepotami in toplino preprostega človeka. Po osvoboditvi se je posvetila mladinski književnosti. V svojih delih je skozi prizmo spominov mlademu rodu razkrila plemenitost malega človeka, ki ji je bil vedno najboljši prijatelj. V knjigi -Nekoč pod Gorjanci«, za katero je dobila Trdinovo nagrado, je, kot pravi Cene Vi-potnik. »v preprostem, toplo očarljivem ljudskem duhu nanizala krasno ogrlico blestečih se veselih in žalostnih doživljajev iz svojih otroških let, ki te prevzamejo in iz hrupnega časa prestavijo v dobo, ko so bili loj trski voz, koleselj in kočija na Dolenjskem edino prevozno sredstvo.« V njenih delih so spet oživele samotne kmetije pod Gorjanci, vaški jn trški posebneži, siromašni in po srcu dobri ljudje ter bogate in domišljave, pa še bolj ošabne nemške tete. Mnogo lepega je povedala pisateljica otrokom o dobri Otiliji, ki pobira in vzreja dojenčke, o čarovnikih, ki, čarajo in nič ne začarajo, o nesrečnikih in čudakih, vendar vse s pogledom otroka, ki ga vzradosti še tako neznatno dejanje. Iz knjižice Vere Albreht zaveje v otroških spominih napisana preteklost, ves njen čar in sivina ter trdo življenje gorjanskega človeka. Ob branju teh spominov bo mladina prisrčno prevzeta od tihe sreče, ki plemeniti srca in ne mine. Takoj po izidu so knjigo bralci zelo lepo sprejeli. Igralka Marija šali V znak priznanja in iskrene zahvale za petnajstletno delo in uspešne dramske ustvaritve, ki so pomembne za umetniško in kvalitetno rast amaterizma, je Trdinovo nagrado prejela Marija Šali. Rojena je bila v Novem mestu 1923, in tam tudi živi. Od 1945 jo stalno srečujemo na odru gledališča novomeške Svobode »Dušan Jereb'. Petnajstletno obdobje je za njo, večeri trdega dela, samozatajevanja, kvalitetne rasti in uspehov. Vrsto vlog je odigrala s talentom in skrbno pripravljena. Z delom je pripomogla kvaliteti amaterske gledališke dejavnosti, ki ji je predana z vsem srcem. 2e 1948, ko so novomeški igralci uprizorili »Tartuffa« in tudi letos, ko je igrala v »Plinski luči« je bila med glavnimi, ki so dvignili kvaliteto igralske dejavnosti, prikazane na republiških revijah amaterskih igralskih družin, še posebej kvaliteto novomeške igralske skupine. Z enakim veseljem je študirala in igrala v manjših in večjih vlogah kot v »Kralju na Betajnovi«, »Svetem plamenu«, »Dežurni službi«, »Hlapcih« in »Metežu«. Zavedala se je odgovornosti pred gledalci in je vedno dajala vse od sebe. Vloge je zato odigrala prepričljivo, našla je svoj umetniški izraz in prikazala veliko izbiro domiselnosti. Arfcitekt-projektant inž. Josip Didek Inž. Josip Didek je prejel Trdinovo nagrado za trud in prizadevnost, ki jo je vložil pri projektiranju pomembnih industrijskih objektov na Dolenjskem. Rodil se je 1917 v Podbočju pri Kostanjevici. Osnovno in meščansko šolo je obiskoval v Krškem, gimnazijo v Celju, diplomiral pa je na Visoki tehniški šoli v Ljubljani. Od 1948 je zaposlen pri »Slovenija projektu« v Ljub- ljani, kjer je projektant-svet-nik in vodi projektantsko skupino za izgradnjo industrijskih objektov. Doslej je uspešno projektiral več industrijskih objektov v Kidričevem, Storah, sodeloval pri rekonstrukciji hrastniške steklarne, mariborske livarne, pri gradnji Impola v Slovenski Bistrici, tovarn; emajlirane posode v Celju itd. Njegova zamisel so vinske kleti v Brdih, Kapeli in Metliki. Poseben trud in prizadevnost je vložil v projektiranje industrijskih objektov našega okraja kot so »Belt« v Črnomlju, vinska klet v Metliki, »Novoles« v Straži, skladišče žita, tovarna ravnega stekla, razširitev »Novoteksa«. obrat »Iskre« itd. Z dosedanjim delom je dokazal svoje razumevanje pri pomoči in dvigu gospodarskega napredka našega okraja, torej pri dvigu splošne kulturne ravni delovnega ljudstva. Prosvetni delavec Matko Matjan Za tridesetletno plodno amatersko udejstvovanje in uspehe v vodstvu kulturnoprosvet-nih organizacij je dobil s Trdinovo nagrado priznanje Matko Matjan. Rodil se je 1911 na Jesenicah in končal učiteljišče v Ljubljani. Služboval je v Zasavju, na Štajerskem, pred leti pa. je prišel v novomeški okraj. Njegovo delo v kulturnih društvih in organizacijah je zelo pestro. Vodil je pevske zbore in sam prepeval, igral in režiral ter veliko delal z mladino. Finžgarjeve igre, Borove »Raztrgance«, Cankarjeve »Hlapce« in druga pomembna dela je Matjan zelo lepo predstavil na odru. Po vojn: je pripravljal proslave, revije in kulturne manifestacije ter pomagal obnavljati kulturne domove. Kot predsednik občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev občine Videm-Krško je kasneje neprestano iskal možnosti za vsebinski razvoj kulturne dejavnosti. Odlikovala ga je organizacijska sposobnost, požrtvovalnost pri delu, vestnost in tenak posluh za potrebe okolice. Velik napredek dramatike v našem okraju je rud; njegova zasluga. Vodil je posvete, seminarje in v delo vnašal nove ideje. Srebrno- odlikovanje Zveze Svobod potrjuje, da je njegovo delo res obsežno in vsestransko. Pevski zbor Svobod© »Dušan Jerebu Pevski zbor Svobode »Dušan Jereb« iz Novega mesta je prejel letošnjo nagrado v znak priznanja za plodno in uspešno petnajstletno delo, ki je precej prispevalo h kvalitetni »JITRO, DAN, VEČER M NOC« Tako Je naslovil svoja dela, kd nastajajo na mednarodnem simpoziju v Kostanjevici, makedonski grafik in kipar PETAR HADZl BOSKOV. Štiri plastike doivajo vsak dan jasnejšo podobo. Umetnik ne počiva; mudi se mu, kot bi hotel v les zarezati vse dogodke atomskega stoletja. Seveda je izraz »dogodek« presplošen; v bistvu teži predsednik Društva likovnih umetnikov Makedonije za tem, da bi s simboli predstavil človeka dvajsetega stoletja, tistega človeka, ki skuša najti posebno obeležje za čas in prostor, ki sta ga potegnila za seboj. Makedonskega umetnika je zato navdušila izrazito abstraktna umetnost, čeprav ni nujno, da bi mogla le-ta povsem sprejeti načela splošnega umetniškega dogajanja po svetu. Abstraktna umetnost v kiparstvu ima prvenstveni namen upodabljati čustvene vtise, zato da gledalcu nešteto možnosti, da izbere tisto, ki mu jo narekuje trenutno razpoloženje. Sicer pa pravd kipar Boškov, da bo v Kostanjevici poskušal na nov način upodobiti sedanjost, kar bo dosegel s kombinacijo lesa in kovine. »Spremenil sem objekt upodabljanja, pri tem pa bo šc vedno poudarek na humanos'i. Ne bi mogel reči, da bom prelomil sedanji način umetniškega izraza. V bistvu sloni tudi moje delo v Kostanjevici na mojem starem prizadevanju« Dleto in kladivo sta ta dan počivala. Deževalo je. jfpra&il sem: »Zadnja leta so jugoslovanski umetniki poželi nekaj zavidljivih uspehov. Kateremu bi dali prvo mesto?« Kipar Peter Hadži Boškov »Težko bi rekel, kdo mi je bclj všeč. Vsakdo, ki sj resnično prizadeva prikazati sedanjost, jc po mejem že vodilni predstavnik naše sodobne umetnosti.« »Kje bi lahko našli vaša dela?« »Razstavljal sem v Dubrovniku, Zagrebu, Sarajevu, na Dunaju. Prvo razstavo sem imel 1959 v Londonu. Lani sem se učil pri Angležu H«i-ryju Mooru. Grafiko sem razstavljal v Indiji in nekaterih drugih azijskih deželah. V glavnem pa so moja dela raztresena po raznih galerijah v Jugoslaviji, Londonu, Nevv Yorku, Amsterdamu, v Texasu, Italiji in tako naprej. Letos decembra bom razstavljal v Londonu.« Makedonski kipar in grafik Jovan Hadži Boškov, doma iz Skopja, je študiral kiparstvo in grafiko na ljubljanski Akademiji. Pravi, da sta z Ljubljančanom Černctom, ki je bil njegov šolski tovariš v Ljubljani, zelo dobra prijatelja. Letos sodeluje prvič na simpoziju; v Kostanjevico je prišel zato, ker so tam odlični delovni pogoji, predvsem pa zato, ker ga Slovenija posebno privlači. »Kaj morete pripomniti za Kostanjevičane?« »Ljudje nas razumejo. Navdušeni so, da nas lahko srečujejo, da nas vidijo z dletom in kladivom v roki. Sicer pa kaj bi govoril: so naši prijatelji.« Ko sva sc spoznala, se mi je zdelo, da je Slovenec, saj govori slovenski prav tako dobro kot makedonski. Slišal pa sem, da je tudi za jezike specialist. Jutro, dan, večer in noč so v Kostanjevici enako zanimivi. Čas hiti, umetnik pa bi rad upodobil vsaj delček tega, kar mu prinaša sedanjost. Is. rasti pevske amaterske dejavnosti. Zbor je bil ustanovljen 1946 in goji partizansko, narodno in umetno pesem. S kvalitetnimi koncerti je nastopil v raznih krajih našega okraja kot v Šentjerneju, Skocjanu. Mokronogu, Trebnjem, Kostanjevici in Straži, razen tega pa še širom po Sloveniji kot v Kopru, Postojni, Slovenskih Konjicah, Ravnah na Koroškem, Bledu, v Kranju, Velenju in drugod. V osmih letih je imel 52 samostojnih koncertov. Na republiški reviji pevskih zborov 1959 v Kranju^, je bil med najboljšimi pevskimi zbori. Zbor je razen tega neštetokrat sodeloval na različnih manifestacijah, akademijah, proslavah, pri odkritju spomenikov, spominskih plošč in ko-memoracijah. Vodstvo zbora je stalno skrbelo za vzgojo pevcev in kvaliteto petja. Priznanja glasbenih kritikov so sa Novoimeščane laskava. Skladatelj Lovro Hafner je zboru posvetil pesem »Ajda zori«. Švicarski kipar Silvio Mattioli ob svojem hrastu: dobiva oblike bođoče skulpture deblo PRVIČ V JUGOSLAVIJI »Želim, da bi me kar najbolje razumeli.« S temi besedami se mi je predstavil Švicar SILVIO MATTIOLI. Švicarski kipar pri nas še ni znan. Ni bil še v Jugoslaviji, niti ni v naši državi razstavljal. »Ko sem slišal, da bo letos mednarodni kiparski simpozij pri vas, sem se navdušil. Jugoslavijo dobro poznam, tudi njeno ureditev.« Silvio Mattioli, ki je študiral doma v Švici, je — čeprav je še precej mlad — zelo cenjen umetnik. Če ga človek opazuje, dobi nehote vtis, da neprestano razmišlja. »Prav imate,« se je nasmehnil, ko sem mu to omenil. »Veliko delam in neprestano vrtam po sebi. Vedno izbiram med dvema možnosti-ma: izraziti atomski čas in vanj postavljenega človeka in uporabiti ekstremni, abstraktni izraz. Največkrat sc oba elementa neločljivo združita. Večkrat uporabljam kombinacijo med lesom in kovino, ker menim, da je atomska doba čas, ko prevladujejo kovine, koristne in uničujoče.« Sprva sem res stežka dojel, kar mi je švicarski umetnik hotel povedati. Nemška govorica z močnim francoskim naglasom pa se je med nama kmalu udomačila. Počasi in preudarno je gospod Mattioli izgovarjal besede. Govorila sva o Sloveniji, o kateri je menil, da ima marsikaj skupnega s Švico. »Švicarski kmet je prav tak kot vaš, ljudje so prav tako gostoljubni kot Slovenci, skratka — težko bi našel izrazito razliko. Slišal sem, da so vaši ljudje zelo prikupni, o tem pa sem sc, čeprav sem tokrat prvič v Jugoslaviji in čeprav še nisem dolgo v Kostanjevici, že prepričal. Prvo prijateljsko srečanje sem doživel z gospo Gajškovo, učiteljico, pri kateri v Kostanjevici stanujem. Veliko vaših ljudi že poznam.« Ko sva govorila o zgodovinski preteklosti kestanjeviškega gradu, o avstro-ogrski monarhiji, ki je dolga stoletja izkoriščala slovensko zemljo in slovenskega človeka, ko se je kipar Mattioli zanimal o gradovih v dolini Krke, sem ga vprašal, ali pozna tudi Novo mesto, zlasti zgodovinske spomenike tega starodavnega kraja ob Krki. »A, bral sem, da so v tamkajšnji cerkvi Tintoretto-ve slike, da je več lepih starih fresk ... Jugoslovanske freske sem videl na razstavi, če se ne motim, v Franciji. Zelo bogata je vaša narodna folklora.« Ziirich, Pariz, Italija — to so mesta, kjer se jc švicarski kipar učil in potem razstavil svoja dela. Z njegovimi kipi se ponašajo galerije v Luxembur-gu, Ameriki jn Švici. Največ pa še vedno dela in razstavlja doma. Simpozij Je zanj veliko doživetje. Sicer pravi, da ga tujina vabi Ic takrat, če ve, da bo mogel v njej ustvariti nekaj novega. Prepričan je, da mu bo v Kostanjevici to uspelo. »So ljudje, ki se navdušujejo za naravo, so pa tudi ljudje, ki potujejo, da bi obogatili svoje znanje. Tak mora biti umetnik, čeprav ne izključujem, da bi mogel hladno prezreti vaše naravne lepote. Bojim pa se Krke, ki je nekoliko toplejša kot naša jezera,-je z nasmehom zaključil pogovor. »Pozdravite bralce vašega lista!« je rekel za slovo. IVAN ZORAN ZA PROSVETNI DOM V BREŽICAB Knjižni program Mladinske knjige Doslej so pri Mladinski knjigi izšle knjige: Prežihov Vo-ranc »Prvi maj« (otroška slikanica z risbami Milana Bizo-vičarja), Ivan Jan »Izpolnjena beseda« (partizanske črtice za šolarje, ilustriral Ive Šubic), »Kri v plamenih« (antologija slovenske socialne in revolucionarne poezije, uredila Filip Kalan in Cene Vipotnik), »Upor« (izbor slovenske krajše proze iz NOB, uredil Bojan Stih), »Spomini na partizanska leta« (zbirka spominov iz NOB uredil Ferdo Godina), »Ilegalna Ljubljana« (ponatis reprezentančne izdaje)^ in »Pomniki naše revolucije« (knjiga namenjena za šole; opisuje pomemb. nejše kraje iz NOB v Sloveniji). Se letos bodo natisnili: Vida Brest »Ptice in grm« (ponatis partizanske zgodbe, ilustracije Melite Vovk), Prežihov Voranc »Cez goro k očetu« (odlomek iz novele iz predvojne ilegalne dobe, ilustriral Nikolaj Omer-za), »Podmornica na suhem« (opis ilegalne partizanske ti- skarne »Podmornica v Ljubljani«, ilustriral Štefan Planine), »Tovariši« (ponatis prve partizanske povesti Toneta Seliškar-ja), Leopold Suhadolčan »Skriti dnevnik«, Mitja Vošnjak »Crna kri« )roman o ljubljanskih ilegalnih tiskarnah, risbe Iveta Subica), Dr. Vladimir Kralj »Človek, ki je strigel z ušesi in druge zgodbe« (spomini iz nemških koncentracijskih taborišč, ilustriral Vladimir Lakovič). Milan Apih »Sredi pušk in bajonetov« (kronika taborišča v Bileči, opremil Djordje Andrejevič-Kun), Milka Kovic »Partizanka« (zgodba partizanskega dekleta). V prvem zvezku nove zbirke »Komet« pa bo izšla knjiga Momčila Marica »Ubežali so smrti« (zgodbe o ljudeh, ki so med zadnjo vojno ušlj smrti). Vsak četrtek v vsaki hiši: DOLENJSKI LIST! Kakor smo že poročali, so pri-,čeli v Brežicah z gradbenimi deli za dograditev Prosvetnega doma. Obrisi dosedanje zgradbe se vsak dan spreminjajo. Staro se umika novemu. Odstranili so streho in odvisne zidove, ob stari zgradbi pa raste novi dvonadstropni del. V njem bo mala dvorana, pomožni prostori za gledališče in prostori za kulturno prosvetno dejavnost. Za gradnjo novega doma, ki je važen problem Brežic, je veliko zanimanje. Investitor, ObLO Brežice, še nima na razpolago dovolj sredstev, vendar je v tek široka akcija za dograditev tega važnega objekta. Posamezna podjetja so že pristala na svoje deleže v sredstvih in kolektivi na prostovoljno delo. Po proračunu se mora zbrati nad 20 milijonov v finančnih in materialnih sredstvih ter prostovoljnem delu. Predvsem je bil utemeljen tudi sklep ObLO Brežice o uvedbi dopolnilnega proračunskega prispevka v korist te gradnje. Nad 1,5 milijona bodo prispevali obrtniki z denarjem ali delom, nezaposlene osebe in gospodinje pa bodo prispevale 10 ur dela ali 1000 din gotovine. Socialistična zveza je organizirala široko akcijo za izvedbo teh nalog. Predvsem moramo ugotoviti slabo udeležbo na sestankih rajonskih organizacij. Na prejšnjih sestankih SZDL smo stalno kritizirali stare prostore in so člani široko obljubljali pomoč in delo. Sedaj, ko je treba delati, pa ne pridejo niti na sestanke. Od kje ta pasiv- nost? Morda so krivi dopusti ali odsotnost, vendar to ne velja za veliko večino, ki bi se sestankov lahko udeležila. Menimo, da bi morale organizacije SZDL poglobiti svoje delo za aktivizacijo svojih članov in dograditev Prosvetnega doma. Čas hiti, jesen bo kmalu tu! Moccj premiera »Balade o trobenti in oblaku« Pred dnevi so v ateljejih filmskega podjetja »Triglav filma« končali nov slovenski celovečerni umetniški film »Balado o trobenti ln oblaku«, ki ga je po scenariju Cirila Kosmača zrežiral France Stiglic. Direktor fotografije je bil Rudi Vavpotič, snemalec Ivan Belec, scenograf pa inž. Tone Mlakar. Glasbo je napisal Alojz Sre-botnjak. Glavno vlogo je odigral Lojze Potokar, njegovi soigralci pa so bili: Angelca Hlebce, Vladimir Skrbinšek. Branko Miklavc, Rudi Kosmač, Polde Bibič, Lojze Rozman in Marija Lojk, ki je tokrat prvič nastopila pred filmsko kamero. »Balada- je četrti od filmov, ki jih je podjetje »Triglav fUm« prijavilo za Puljski festival (Veselica, Ples v dežju. Ti loviš, Balada, razen tega pa bodo prikazali še koprodukcijski film Ogrado). Nocoj ob 21. uri bo v kinu Unior; v Ljubljani svečana prva uprizoritev novega slovenskega filma. »VESELICA« — najbolj priljubljen domači film Časopis »Sport in svet* je izve« del anketo, v kateri so bralci odgovorili, kateri od. domačih filmov jim je najbolj všeč. Od 40.000 anketiranih bralcev tega časopisa se jih je odločilo največ za slovenski film »Veselico«, kar potrjuje, da si občinstvo kljub poplavi komedij želi kvalitetnih filmov. V Ljubljani je ta film videlo rekordno Jtevilo gledalcev. ^eta 1946 je bilo v Novem mestu ustanovljeno »Pevsko društvo Doma ljudske prosvete«, kasnejši moški zbor SKUD »Dušan Jereb«, sedanji pevsfu zbor DPD Svobode »Dušan Jereb«. V teh letih je zbor kar 52-krat samostojno nastopil s koncerti v raznih krajih Dolenjske, Spod. Posavja in Bele krajine, pa tudi drugod po Sloveniji. Požrtvovalni pevci so dobili letos s Trdinovo nagrado visoko in zasluženo priznanje za dolgoletno naporno, vztrajno kulturno poslanstvo. Letošnji Trdinovi nagrajenci po podelitvi diplom in nagrad: z leve na desno stoje Matko Matjan (Videm-Krško), Marija Šali (Novo mesto), Vera Albreht (Ljubljana), inž. Josip Didek (Ljubljana) in Tone Markelj (za pevski zbor Svobode »Dušan Jereb« iz Novega mesta Kmetijsko gozdarsko podjetje Z OBRATI: PISECE, PLANINA, SEVNICA, MOKRONOG, KOSTANJEVICA, KMETIJSKI OBRAT BREZICE, OBRAT ZA GOZDNO MEHANIZACIJO IN TRANSPORT TER OBRAT ZA GOZDNE GRADNJE BREŽICE čestitajo in pozdravljajo za !2. JULIJ — DAN VSTAJE slovenskega ljudstval ZA DAN VSTAJE — 22. JULIJ PRISRČNO ČESTITA Kmetijska zadruga Brestanica KMETIJSKA ZADRUGA TRŽIŠČE-ŠENTJANŽ pošta K R M E L J ČESTITA ZA 22. JULIJ VSEM ČLANOM ZADRUGE, USTANOVAM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN OSTALIM DRŽAVLJANOM Z ZELJO, DA BI DOSEGLI SE VEČJI GOSPODARSKI NAPREDEK! NAJ ŽIVI 22. JULIJ! Belokranjska trikotažna industrija Metlika POZDRAVLJA VSE, KI SO SODELOVALI V NAŠI REVOLUCIJI IN NADALJUJEJO Z IZGRADNJO SOCIALISTIČNE DOMOVINE! Industrija motornih vozil NOVO MESTO i imv Prelita kri, napor! In trpljenje naših narodov ni bilo zaman; izbojevali smo si svobodo in gradimo svoj dom in svetle perspektive! Pozdravljamo 22. julij — DAN VSTAJE slovenskega ljudstva, praznik vseh partizanov, borcev in aktivistov iz N0B1 POZDRAV DVAJSETLETNICI REVOLUCIJE! SVOJIM STRANKAM SE PRIPOROČA, UDELEŽENCEM NASE LJUDSKE VSTAJE, BORCEM IN BORKAM V NOB PA PRISRČNO ČESTITA ZA 22. JULIJ TRGOVSKO PODJETJE »LJUDSKA POTROŠNJA« BREŽICE Trgovsko podjetje »OTOK«« KOSTANJEVICA NA KRKI S SVOJIMI POSLOVALNICAMI SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM DELOVNIH KOLEKTIVOV ZA DAN VSTAJE1 METIJSKA ZADRUGA l vsemi svojimi poslovnimi enotami pozdravlja za 22. julij vse borce NOV, graditelje jugoslovanske socialistične skupnosti! KOSTANJEVICA Vsem delovnim ljudem naše republike pošiljamo borbene pozdTave za- 22. julij! SPLOŠNO KLEPARSTVO KOSTANJEVICA NA KRKI Zadružno kmetijsko posestvo »MATIJA GUBEC« LESKOVEC — KRŠKO POZDRAVLJA ZA 22. JULIJ VSE DELOVNE LJUDI, ZLASTI PA BIVŠE PARTIZANE IN JIM 2ELI TUDI PRI GRADITVI SOCIALIZMA VELIKIH USPEHOV BORBENE POZDRAVE ZA 20. OBLETNICO REVOLUCIJE IN TOPLE ČESTITKE ZA DAN VSTAJE! SOSTIŠČE »NA TRGU« ŽUŽEMBERK MESARIJA, ŽUŽEMBERK POZDRAV VSEM PRVOBORCEM, AKTIVISTOM IN VODITELJEM NAŠE REVOLUCIJE! POZDRAV 22. JULIJU IN 20. OBLETNICI REVOLUCIJE! Naj živi 22. julij — ' DAN VSTAJE slovenskega ljudstva! PEK ARI J A DOL. TOPLICE BOJ ZA SOCIALIZEM POMENI: NENEHNO PRIZADEVANJE ZA NAPREDEK VSEH NASlH DRŽAVLJANOV TER NEIZPROSEN OBRAČUN Z ZAOSTALOSTJO IN ČAKANJEM. OB 22. JULIJU SE TEGA ZAVEDAMO ŠE BOLJ KOT SICER, SAJ JE BIL VES NAS BOJ PRAV TAKO NENEHNA POT NAVZGOR! NAJ ŽIVI 22. JULIJ! Splošna obrtna kovinarska POZDRAVLJAMO DAN VSTAJE IN DVAJSETLETNICO LJUDSKE REVOLUCIJE! KMETIJSKA ZADRUGA ŠENTJERNEJ zadruga VIDEM KRŠKO TRGOVSKO PODJETJE »GORJANCI« ŠENTJERNEJ s poslovalnicami: Šentjernej, Skocjan, Draga, Bučka, Male Poljane, Orehovica, Vrhpolje, Šmarje in Dobrava pozdravlja svoje stranke in se jim še nadalje priporoča, hkrati pa iskreno čestita za 22. JULIJI KMETIJSKA ZADRUGA - TRGOVSKO PODJETJE »ŽELEZNIMA« NOVO MESTO ŽUŽEMBERK PRISRČNO ČESTITA ZA 22. JULIJ — DAN VSTAJE, HKRATI PA POZDRAVLJA VSE, KI SO SODELOVALI V NAŠI LJUDSKI REVOLUCIJI! ČESTITKAM SE PRIDRUŽUJEJO: KRAJEVNI ODBOR ŽUŽEMBERK % KRAJEVNI ODBOR SZDL 0 OSNOVNA ORGANIZACIJA ZKS O KRAJEVNI ODBOR ZB 0 VAŠKI AKTIV LMS 0 KRAJEVNI ODBOR ZVVI © KRAJEVNI ODBOR ZR^P 0 KRAJEVNI ODBOR RK 9 GASILSKO DRUŠTVO • DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE »OD VSAKEGA 'PO NJEGOVIH SPOSOBNOSTIH, VSAKEMU PO NJEGOVIH POTREBAH« — ZA TO SE BORIMO VSA POVOJNA LETA IN S TEM NADALJUJEMO BITKO ZA SOCIALIZEM, ZAČETO Z NAŠO REVOLUCIJO! KOMUNALNA BANKA NOVO MESTO NAJ ŽIVI 22. JULIJ! ZA DAN VSTAJE: ISKRENE POZDRAVE VSEM NEKDANJIM BORCEM IN VODITELJEM NASE PARTIZANSKE VOJSKE! GRADBENO PODJETJE »SAVA« t VIDEM-KRŠKO NAJ 2IVI 22. JULIJ — DAN VSTAJE! NAJ 2IVE SOCIALISTIČNI ODNOSI NA VASI! KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM-KRŠKO JŽ - PODJETJE ZA POPRAVLJANJE VOZ DOBOVA pozdravlja vse borce za svobodo, napredek, mir in srečnejše življenje vsega človeštva! Ob DNEVU VSTAJE — našem prazniku — znova poudarjamo: vse sile za nenehen razvoj proizvajalnih sil! Le to je pot do višje življenjske ravni! TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO KOMUNALNA UPRAVA OBČINE ČRNOMELJ Wk.jš POZDRAV VSEM BORCEM . IN AKTIVISTOM NOB! »RESA« Vsem naročnikom in bralcem, sodelavcem in dopisnikom, posebej pa vsem nekdanjim borcem za svobodo, aktivistom OF in članom prvih ljudskih odborov — TOVARISKE ČESTITKE ZA 22. JULIJ — DAN VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA! Dolenjski list NOVO MESTO VIDEM-KRŠKO ISKRENE ČESTITKE Z NAJBOLJŠIMI 2ELJAMT OB DNEVU VSTAJE! * KNJIGARNA IN PAPIRNICA ČRNOMELJ POZDRAVLJA IN ČESTITA ZA 22. JULIJ — DAN VSTAJE! Vsem delovnim ljudem naše republike pošiljamo borbene pozdrave za 22. juliji ZA DAN VSTAJE ČESTITA m SE PRIPOROČA SVOJIM STRANKAM SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE Črnomelj TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV »MIRNA« MIRNA na Dolenjskem Opekarna Prečna !!HSN!l!i;i!lil!il!!i»!«!«!!!ii!lil«!IW NOVO MESTO TRGOVSKO PODJETJE »SUHA KRAJINA« Dvor s svojimi poslovalnicami POZDRAVLJA SVOJE ODJEMALCE IN SE JIM ŠE NADALJE PRIPOROČA! ZA 22. JULIJ TOPLE POZDRAVE VSEM NEKDANJIM BORCEM IN AKTIVISTOM! Doseženi uspehi, plod naših skupnih naporov, kažejo, da utiramo pravilno pot! Delovni kolektiv podjetja SPLOŠNO MIZARSTVO DVOR PRI ŽUŽEMBERKU pozdravlja za praznik vstaje slovenskega ljudstva — 22. julij, vse tiste tovariše in tovarišice, ki so se z orožjem v roki nesebično borili za svobodo! ZA 22. JULIJ — DAN VSTAJE IN POZDRAVLJAJO: ČESTITAJO KMETIJSKA ZADRUGA DOLENJSKE TOPLICE KRAJEVNI ODBOR — KRAJEVNI ODBOR SZDL — OSNOVNA ORGANIZACIJA ZKS — KRAJEVNI ODBOR ZB '— KRAJEVNI ODBOR ZROP — KRAJEVNI ODBOR ZVVI — GASILSKO DRUŠTVO IN OSTALE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA IZ TOPLIC Ustvarjajmo obilje, dobrin za lepše in boljše življenje naših ljudi! To je nadaljevanje leta 1941 začete vseljndske vstaje! OBČINSKI LJUDSKI ODBOR Občinski odbor Zveze borcev OBČINSKI ODBOR SZDL — OBČINSKI KOMITE ZKS — OBČINSKI KOMITE LMS — OBČINSKI ODBOR ZVVI — OBČINSKI ODBOR ZROP — OBČINSKA ZVEZA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV — OBČINSKI ODBOR RK Brežice GOSTINSKO PODJETJE »MAJOLKA« Straža SE PRIPOROČA CENJENIM GOSTOM IN ČESTITA ZA DAN VSTAJE! BELOKRANJSKO GRADBENO PODJETJE - ČRNOMELJ SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM IN POZDRAVOM OSTALIH DELOVNIH KOLEKTIVOV ZA PRAZNIK VSTAJE! POZDRAVLJAMO 20. OBLETNICO REVOLUCIJE IN ČESTITAMO ZA DAN VSTAJE! Splošna bolnišnica - Novo mesto OBRTNO GRADBENO PODJETJE »REMONT«, STRAŽA VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE DOMOVINE, ZLASTI PA UDELEŽENCEM NOB ČESTITAMO ZA DAN VSTAJE — 22. JULIJ! Vse nekdanje borce iz Bele krajine najprisrčneje pozdrav ljamo za 22. julij, želeč jim tuđi v izgradnji socializma velikih uspehov! belokranjska železolivarna in strojna tovarna BELT; ČRNOMELJ PRIPOROČAMO SE ZA OBISK IN ČESTITAMO PREBIVALSTVU NAŠEGA OKRAJA ZA 22. JULIJ! ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE OPEKARNA ZALOG pri Novem mestu pošilja za DAN VSTAJE — 22. julij borbene pozdrave vsem posameznikom, ki so sodelovali v naši ljudski revoluciji, kolektivom in organizacijam! PREBIVALCI NOVOMEŠKEGA OKRAJA: UDELEŽITE SE OSREDNJE REPUBLIŠKE PROSLAVE V LJUBLJANI OB 20-LETNICI ZAČETKA REVOLUCIJE IN ODKRITJA SPOMENIKA 1200 PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM FAŠIZMA V 2 U 2 E M B E R K U BORBENI LJUBLJANI, MESTU HEROJU, POŠILJAMO TOVARIšKE POZDRAVE OB DVAJSETLETNICI ZAČETKA VSELJUDSKE VSTAJE! Cesta, ponekod že zgotovljena, drugje se vedno v delu, ljudje, ki hite po trgu vsak za svojim delom, udarjanje kladiv in ropot avtomobilov - taka je slika Žužemberka v teh dneh. Povsod gradijo, popravljajo poti in hiše, da bi za praznik — 22. julij, dobil Žužemberk čimlepšo podobo. Kamioni neprestano vozijo pesek, kamenje in asfalt. Stavbeni odri vsepovsod. In nad vsem tem truščem stoji spomenik, velik in lep ... Med delavci srečaš tudi mladince in mladinke, oblečene v žlvomodre brigadirske uniforme. Delajo po skupinah skoraj po vsem Žužemberku. Ce povprašaš ljudi za tega ali onega, ti brž povedo kje dela. Saj nekatere že poznajo. Tiste namreč, ki so bili že lani v žužemberški brigadi. To je sedaj že drugič pripravil Studentski klub okraja Novo mesto. Brigada, imenovana po narodnem heroju Jožetu Slaku-Silvu, šteje osem-inštirideset brigadirjev, ki so iz krajev po vsej Sloveniji. -Iz najrazličnejših krajev in šol so,- je povedal komandant brigade, študent slavistike in sociologije J02E SKUFCA. »V začetku smo imeli nekaj organizacijskih težav, sedaj pa je že bolje. Reči moram, da nam je uspelo ustanoviti DELOVNI KOLEKTIV BREZ IZJEM. V brigadi imamo brigadno upravljanje.-" -In delovni uspehi?« »V prvi dekadi smo dosegli 158% norme, bili smo proglašeni za udarno in posebej pohvaljeno brigado in prejeli prehodno /-.stavico ... Z drugimi besedami — izmed štirih brigad v okraju smo bili do sedai najboljši.« Komajda »va se pogovorila, že je pohitel na delovlšče. Ob vhodu v žužemberški grad visi rdeča brigadirska zastava. Skupina brigadirjev čisti grajsko dvorišče. Tone in tone kamenja je treba odmetati. Mladostni polet pod spomenikom Tu dela tudi Said Bahur, študent elektrotehnike v Ljubljani, doma pa je iz Gaze v Združeni arabski republiki, in Džoni, študent iz Indonezije. »Tukaj se počutim prav dobro,-« je povedal Said. »Brigadirji smo med seboj veliki prijatelji, kot bratje in sestre...« »In pokrajina, ti je všeč?* »Seveda, seveda ... Krka je zelo lepa ... In sedaj, ko smo dobili dovolilnice za ribolov, bomo še večkrat ob njej... Se kaj? Da, pre.-eneča me polet dela tukaj pri vas. Človek kar ne bi mogel verjeti.« Brigadno kulturno življenje poživljajo trije mladi pesnlki-slavisti. i"ed njimi tudi Valentin Cundrič, ki je v teh dneh izdal kur dve pesniški zbirki. »Ste že imeli kak literarni večer?« »Enega za brigado smo že priredili,« je povedal Janez. »V kratkem pa pojdemo na obisk k taborniški brigadi in k pravniški, ki dela na Otočcu. Razen tega bomo priredili še večer lirike v Žužemberku... Skratka: dela je tudi po kulturni strani do%olj...« »Tako jc,~ je pribil Jože žebelj v desko. Kajti brigadirji ne delajo le v gradu. Nekateri mizarijo, delajo- odre za proslavo, drug urejujejo športne objekte na Loki, tretji popravljajo ceste in poti, ki vodijo k spomeniku... Brigadirji delajo dopoldne, toda ne smeš se začuditi, če jih srečaš tudi popoldne na delu. Dvaindvajseti se bliža in zato hočejo še posebno pohiteti. In prav je tako. V delu najdejo sebe in svoja hotenja. In nad njimi v večernem soncu spomenik. PETER BRESCAK Cesta, dolga mesec dni... Obisk v pravniški mladinski delovni brigadi »TONETA TOMŠIČA« v Otočcu Onkraj mostu čez Krko na Otočcu nastaja nova cesta proti Gumberku. Podgorjanski kmetje in delavci, ki so morali doslej v Novo mesto voziti ali pešačiti več kilometrov po cesti na desnem bregu Krke in so v mesto prihajali s kandijske strani, bodo čez nekaj mesecev pognali svoje vozove in kolesa po bližnjici do Otočca in naprej po asfaltirani cesti. Vozovi, živina in ljudje bodo prihajal; na ločensko sejmišče ob semanjih dneh hitreje, na drugi strani bo v Novem mestu precej manj hrupa in ropota promet pa bo tekel bolj neovirano kot na današnje ponedeljke in petke. Cesto z Otočca proti Gumberku gradi PRAVNIŠKA MDB »TONETA TOMŠIČA«. 39. fantov in 15 deklet, nastanjenih v otoški osnovni šoli, dela največ dopoldne, ob deževnih dneh pa popoldne, kakor pač določi kon.vsija. ki je zadolžena, da po dežju pregleda teren. Komandant Bojan Pianinšek sicer nima resnejših skrbi, kaj, kako in kdaj bodo študentje pravniki delali na trasi, saj ima delovodja Lukšič, kot je povedal, opraviti s pametnimi, premišljenimi in delaželjnimi ljudmi, ki jim ni treba dvakrat dopovedovati, kakšno je njihovo delo na delovišču«. Brigada je namreč urejena tako, da ima vsakdo svoje dolžnosti in pravice, za celotno življenje pa skrbijo razne komisije in referenti. Vsi se zavedajo skupne naloge, zato bi težko izbrali najboljšega med najboljšimi. Vsak daje po svojih močeh in moramo poudariti, da so doseženi uspehi brigade v prvi dekadi več kot presenetljivi. S 164 odstotki bi se na tako težkem terenu pohvalila redko katera skupina utrjenih delavcev, zlasti če upoštevamo, da so ti odstotki doseženi na osnovi delavskih in ne brigadirskih normi Prerej uspešno so brigadirji uveljavili samoupravljanje kot novo obliko vzdrževanja mladinskih delovnih brigad. Sredstva, ki jim jih je namenil investitor za enomesečno delo, nikakor ne bodo potrošena nenačrtno, brez haska. Tega se zavedajo tudi mladinci in o vprašanjih čim boljše rentabilnosti in storilnosti razpravljajo na brigadnih konferencah, ki jih imajo redno vsak teden, včasih pa tudi vmes. Zelo razveseljivo je, da se za novi način upravljanja pri nas zanimajo tudi študentje iz prijateljskih afriških in azijskih držav, ki so prav tako kot slovenski študentje prišli gradit lokalno cesto na Dolenjskem. Komandant, njegov namestnik Janez Kocijančič, predsednik brigadne konference Janez Dolar in drugi so povedali, da med brigadirji sploh ni. razlike, da so njihovi azijski in afriški prijatelji z ljubljanske univerze deležni vsega, karkoli se pripravi in zgodi. Komandant brigade je potem povedal njihova imena: MICHAEL JACOB iz Tanganjike, MOHAMED AITSI in KAMAL MODAM iz Alžira, SAJEGH F AR ID iz ZAR, MOHAMED TAHA iz Iraka ter AHMED FARIS iz Alžira. Mesec dni v julijski pripeki in občasnem nenadnem deževju, se bo brigada nadalje borila za kubike izkopane in prepeljane zemlje, kamenja in panjev. Čeprav so ro- Tabcrniška MDB v Zalogu čisti poseko, da bodo zaorali traktorji KGP v spočito, novo pridobljeno orno zemljo. Trdo je to delo, a taborniki so se ga lotili z znano vztrajnostjo, ki ne popusti! Priznanje metliški brigadi S Od 8. do 23. avgusta bo v Ravnah na Koroškem zvezni trening najboljših mladincev in mladink Jugoslavije v namiznem tenisu. Med tečajnike je zvezni trener določil tudi Novomeščanko Ireno Mikec. Dne 1. julija so v Metliki prvič zapeli udarci krampov na mestnih ulicah in 54 deklet in fantov se je zagrizlo v delo. Metličani so se že privadili na mlada, zagorela telesa, ki delajo kakor da bi šlo za stavo ln jih gledajo s hvaležnostjo in zaupanjem, saj bodo ravno ti mladi brigadirji botrovali olepšavi in ureditvi njihovega mesta. V četrtek sem jih obiskal. Ko lem prišel v grad, kjer je njihovo domovanje, sem najprej zagledal ekonoma, ko je pripravljal malico. 2e prvi pogled me je prepriča!, da Je malica res v redu. Na velikem kosu kruha so imeli naloženo salamo, kumarice in kos jajčka. Zraven narezanega kruha pa je ležal velik kos marmelade. »Za repete«, je pojasnil ekonom Frk. Marjeta, ki sem jo zagledal z obvezanimi prsti, mi Je najprej pojasnila, da Ima bolniški dopust, ker se je obrezala, nato pa me je povabila, da r.aj si ogledam njihove prostore. Lično urejene ženske spalnice Je bilo res lepo pogledati. Ko pa sem se zanimal za moške, me je takoj odpravili, da ni tam ničesar zanimivega. Vdal sem se in si ogledal še dnevno sobo in druge prostore. V taki brigadi bi gotovo želel biti vsak. Na razpolago imajo televizor, radio, gramofon, magnetofon, kar si želi človek za oddih. Komandanta brigade sem srečal pri pogovoru s predsednikom SZDL, ko sta ravno razpravljala o delu brigade. Zato mi rti bilo treba ničesar govoriti in že smo bili sredi debate o brigadi. »Udarni in specialno pohvaljeni smo, da veš!« mi je takoj povedal. Nato mi je pravil o delu brigade. Ze v prvi dekadi so dosegli zavidljiv uspeh in dosegli 160.1 odstotkov r.orme. Delajo od 5. do 11. ure, nato pa so v glavnem prosti. Kulturno življenje v brigadi je na zavidljivi višini. Imeli so tudi že trikrat ples. Ker je precej mladincev ln mladink, ki še ne znajo dobro plesati, bodo zanje pripravili plesne vaje. Taborni ogenj so že priredili, v načrtu pa imajo brigadirski zabavni večer ob tabornem ognju, na katerem bodo.s humorjem in petjem zabavali domačine. Tudi predavanja imajo v načrtu. Nekaj so jih že imeli, nekaj pa jih bodo imeli še te dni. Okrajni prvak: traktorist Konrad MHer iz Šentjerneja tekmovanja, osemletni Marijan JUrkas iz Dobove pri Brežicah. Trije najboljši od vsake skupine se bodo udeležili republiškega tekmovanja kmetijskih strojnikov. Tudi MTDB »Partizanski Slog«: udarna in pohvaljena! V nedeljo, 16. julija, je bilo na obratu kmetijske šole Grm na Pogoncih okrajno tekmovanje kmetijskih strojnikov našega okraja. Udeležilo se ga je 14 starejših traktoristov, sedem mladincev in trije pionirji. Tekmovanje, ki je sledilo obćins'kim tekmovanjem, sta organizirala okrajni odbor Ljudske tehnike in Društvo kmetijskih strojnikov. Kmetijski strojniki, ki so dosegli najboljše ocene na občinskih tekmovanjih, so pokazali svoje sposobnosti v oranju s traktorjem, spretnostni vožnji s prikolico ln teoretičnem znanju iz kmetijstva, prometnih predpisov in poznavanja motorja. Pionirji so bili oproščeni vprašanj iz teoretičnega znanja Na splošno so strojniki pokazali znaten napredek v obvladanju strojev in obdelave zemlje z njimi, posebno v oranju. Največ točk in s tem prehodni pokal ter prvo nagrado si je priboril Konrad Miler, traktorist kmetijske zadruge, Šentjernej Drugo nagrado je dobil Stane Luzar iz Brusnic, tretjo pa Jože Vršeč iz Bizeljskega. Od mladincev se je najbolj odrezs' Franc Vipolšek iz Brežic, med pionirji pa najmlajši udeleženec »Kako pa se razumete z občino ?« mi je ušlo vprašanje, čeprav bi ml že pogled na predsednika SZDL, ki je z zanimanjem opazoval delo, dal odgovor na to. »Prav gotovo je to razumevanje eden izmed osnovnih pogojev ln se tudi že kaže v delu naše, brigade,« je začel komandant Jože. ■•Tovariši iz občine so nam priskočili na pomoč pri vsaki zagati in nam stalno pomagajo. Med nami in občino se je razvilo pravo prijateljstvo, katerega sadovi se kažejo pri delu.« Brigadirje sem dobil pri malici. Dobri sendviči so hitro izginevali iz velike košare in branžada je kar vidno hlapela. Kmalu smo se spustili v pogovor, ki se je sukal v glavnem o delu brigade. Razdeljeni so v štiri čete. »Seveda je tretja najboljša,- se je oglasil Ive in že sem spoznal enega člana n.aj-boljš-e čete. Povedali so mi tudi, da imajo prehodno četno zastavico, ki jo dodeljujejo vsak dan najboljši četi. Nato mi je Slavko v smehu povedal, da sta se zadnjič dve kar jokali, ker ni bila njihova četa najboljša. »Ja,« se je oglasila čedna brigadlrka za velikim kosom kruha, »je res sreča, da se ne podeljuje zastavica posameznikom, saj bi bilo potem še več joka !« Cas malice je hitro minil in brigadirji so se zopet vrgli na delo. Sredi njih pa sta vihrali brigadna lr. prehodna četna zastavica, na katero so nekateri kar poželjivo gledali. Morda se bo zopet kakšna brigadirka jokala, če ne bo njihova četa dobila prehodne zastavice. Morda, toda če bo njihova brigada /.opet udarna in specialno pohvaljena, bo tudi to pozabljeno. Janez Korošec Ze več kot teden dni vihra zastava na drogu Mladinske taborniške delovne brigade ob prijaznem gozdiču v bližini Prečne. Dekada je za nami. Prehodno zastavico si je priborila tretja četa. Komandir Jože Turk je s svojo živahnostjo, iznajdljivostjo in prisrčnim odnosom do brigadirjev ustvaril že v prvih dneh odličen četni kolektiv. Kljub polovični dekadi so sorazmerno največ zaslužili. Vsa brigada je ponosna na te mlade razigrane fan^e, najbolj pa sam Jože. Tudi ostali četi sta se dobro odrezali. Kljub težkim pogojem sta tudi kar dobro zaslužili. Zlasti je treba pohvaliti prvo četo in njenega komandirja Jožeta Peršeta, saj so v tej dekadi opravili največ delovnih ur. Kot zanimivost naj povemo, da si je Jože zbral okoli sebe skoraj sama dekleta, ker baj-v taki družbi najlaže dela. Tudi drugi četi gre priznanje. V četi so najmlajši brigadirji in komandir Stane Lukšič je med njimi pravi očka. Brircadni svet, ki smo ga ustanovili takoj v začetku, se je že krepko spoprijel s problemi, ki nastajajo v taboru. Pripravil Je ke brigadirjev polne žuljev, čeprav jih težko delo velikokrat izčrpa do onemoglosti, so si študentje znali urediti notranje brigadno življenje. Sport, taborni ognji, kulturne prireditve in sodelovanje z množičnimi organizacijami na letošnjih proslavah — te in mnoge druge točke vsebuje njihov program. Preveč bi nam odvzelo časa, če bi hoteli popisati pestro dejavnost, iznajdljivost pri vsakem delu, pri čemer pa seveda ne manjka humorja, ki ga vsak teden prinaša njihov stenski časopis »Otoški odmor«. V petek, 21. julija, bodo brigadirji odšli na republiško proslavo 20-letnice revolucije v Ljubljano, odkoder bodo naslednji dan potovali v Žužemberk, kjer bodo sodelovali v športnem programu. Nedvomno bo pot naporna, vsekakor pa se bodo spet ponosno vrnili na delovišče, kjer jih bodo čakali novi kubiki, novi žulji in nova brigadirska dejavnost. Ko bodo odšli, bo za njimi ostala cesta, dolga mesec dni... Novomeški ekipi še najboljši v Sloveniji Zapiski z II. kola zvezne atletske litje, B programa II. kolo zvezne atletske lige — B program — je obema' novomeškima ekipama — moški in ženski — ohranilo vodeče mesto v prepu-bliškem merilu, čeprav zaradi po čitnic moška ekipa ni nastopila v najmočnejši postavi. Spet so se po novili primeri iz prejšnjih let, da nekateri atleti in tudi atletinje niso izpolnili svojih dolžnosti do društva. Ostali so v krajih svoje ga letovanja, čeprav jim je bil omogočen prihod v Novo mesto in povratek na letovanje. Vsa čast tistim, ki so izpolnili stojo dolžn ost (Penko je prišel celo iz Rovinja itd.!) in pripomogli, da sta no vomeški ekipi nastopili kolikor toliko kompletni. Njihova zasluga je , da je ženska ekipa kljub počitniškemu razpoloženju dosegla več točk kot' v prvem kolu, moška ekipa pa je le malo zaostala za re zultatom iz I. kola. Počitniško obdobje vedno napravi organizatorjem ekipnih atletskih prireditev veliko preglavic in sivih las. V nedeljo je v začetku kazalo, da teka na 3CO0 m ne bo sploh mogoče izvesti, ker ni bilo nobenega tekača. Kasneje se je položaj ie izboljšal, tako da je poleg Derganca, ki še vedno ne trenira, nastopil začetnik Gajski. Podobno je bilo tudi s skakalcem v daljino — Zur-cem, ki je skupno s Spilarjem prispeval 1145 točk. ŽENSKA EKIPA BOLJŠA KOT V I. KOLU Pohvaliti moramo tokrat članice ženske ekipe. Čeprav so tudi tu nekatere manjkale (Bartljeva, Ra-bičeva, Tomčeva, Svetličičeva), so navzoče za 165 točk izboljšale svoj rezultat iz I. kola. Odlikovali sta se obe tekmovalki v suvanju krogle — Kotnikova in Vidmarjeva, Hudetova je v teku na 800 m izboljšala svoj letošnji najboljši rezultat in očitno spet prihaja v dobro formo. ;pohvaliti pa moramo :tudl tekmovalke v skoku v višino Jožico Novak ir. Angelo Regino, ki je izboljšala svoj rezultat v metu kopja. Ženska ekipa je tokrat zbrala skupno 7894 točk! Tudi pri moških je bilo doseženih nekaj prav dobrih rezultatov, vendar pa je \'Sota točk tokrat bila za 551 manjša kot v prvem kolu. ŠTIRJE CRNOMALJCANI - 4855 TOCK- Posebno poglavje nedeljskega atletskega tekmovanja v II. kolu zvezne atletske lige so atleti iz črnomaljskega Partizana. Ob njihovem prvem ekipnem nastopu v I. kolu smo jih pohvalili, saj so zaradi doseženih rezultatov in končnega števila točk marsikoga presenetili. Tokrat zasluži tako vodstvo kot atleti grajo, saj so na tekmovanje prišli le štirje: To so najprizadevnejši, ki kljub ponovnemu mrtvilu v črnomaljski atle- tiki več ali manj redno trenirajo. Naštejmo njihova imena: sprinter Pavllha, srednjeprogas Drnovšček, tekač Mavrin in obetajoči metalec kopja — Plut. Ti so v šestih disciplinah zbrali 4855 točk, pri tem pa moramo pripomniti, da je vsak smel nastopiti le v dveh disciplinah in v štafeti, ker tako določajo pravila za ekipna tekmovanja. Pred tekmovanjem in po njem smo jih povprašali, kje je vzrok nenadnega razsula v črnomaljskih atletskih vrstah. Dobili smo presenetljive odgovore. V odsotnosti vodje atletov - kapetana Sljepče-viča nihče ne skrbi za atlete. Ko je bilo treba zbrati ekipo za nastop v Novem mestu, nihče od odbornikov ni storil ničesar, da bi moško ekipo vsaj za silo skrpali. Tako najprizadevnejšim, ki bi radi čim večkrat tekmovali (to je tudi njihov cilj in zato trenirajo!), ni preostalo drugega, kot da so se sami domenili in na svoje stroške(!) odpotovali v Novo mjesto — branit barve črnomaljskega Partizana! Dali so vse od sebe, toda več kot 4855 točk niso mogli doseči. Ce so prepuščeni sami sebi in nimajo niti najosnovnejših pogojev za redno Novo mesto - MDB »Tone Tomšič« 71:67 (34:42) Pretekli teden smo zopet gledali v Novem mestu košarko. Za svoje nasprotnike so si Novomeščani izbrali ekipo MDB »Tone Tomšič«, ki dela na Otočcu. Ker se je prva tekma končala s 57:46 za goste, so BB Mesec avgust lahko po pravici štejemo za mesec atletike. 2e prve dni (5. in 6. 8.) bo v Mariboru republiško prvenstvo za člane in članice, teden dni kasneje pa bo v Ljubljani letošnje državno prvenstvo posameznikov. Slednje bo zaradi obširnega sporeda teklo tri dni, od 11. do 13. avgusta. Letošnje državno prvenstvo za mladince in mladinke bo 2. in 3. septembra, republiška mladinska prvenstva pa 10. septembra. Eno od teh (za mlajše mladince in starejše mladinke) bo v Novem mestu, na stadionu »Bratstva in enotnosti«, na kar ljubitelje atletike v Novem mestu že sedaj opozarjamo. domačini hoteli na vsak načir.' doseči v povratni tekmi zmago. Vendar je le malo manjkalo, pa bi domačini kljub skoraj popolni ekipi zapustili igrišče poraženi. 2e prve poteze igre so pokazale, da domačini sploh niso vigrani, ker so večkrat izgubljali žogo in metali na koš precej slabo. Brigadirji pa so si s požrtvovalno igro kmalu priborili r.ekaj točk naskoka, katerega so potem stalno držali. Sredi drugega polčasa so domačini nekaj minut odlično zaigrali in si priborili vodstvo, ki so ga potem obdržali tudi do konca. Pri domačih so najbolje zaigrah Bele (24), Petrič (14), Setina (9) in Potrč (8). Pri gostih sta lepo zaigrala Kocjančič (23) in Sefman (26). Novomeščani so se prikazali v precej slabi luči. Morda bo na jesen malo bolje, saj se bodo trije igralci udeležili inštruktorskega tečaja v Rovinju. jk Najboljša: MDB »JOŽETA SIMA-SILVA«! Stab mladinskih delovnih brigad, ki je bil formiran pri okrajnem komiteju LMS v Novem mestu, ima precej dela, saj vemo, da je v okraju pet stalnih in ena občasna mladinska lokalna brigada. Stab vodi delo brigad in izreka udarništvo in pohvale posameznim brigadam. V prvi dekadi je bilo zelo težko določiti najboljšo mladinsko delovno brigado, saj so vse dosegle uspeh, ki ga nismo pričakovali, nekatere pa so normo presegle kar za 60 odstotkov. Glede na splošno brigadirsko dejavnost je štab na osnovi rezultatov določil, da se II. žužemberška MDB »Jožeta Slaka-Sllva«, II. belokranjska »Belokranjski heroji« in pravniška MDB »Toneta Tomšiča« na Otočcu pro- glasijo za udarne in posebej pohvaljene. II. taborniška MDB »Partizanski Rog« pa je dobila naziv udarne to pohvaljene brigade. Prehodno zastavico štaba MDB pri OK LMS v Novem mestu je prejela najboljša žužemberška brigada »Jožeta Slaka-Silva«. V drugi dekadi bo še teže izbrati najboljšo brigado, ker se vse enako marljivo pripravljajo na republiško in okrajno proslavo. Druga dekada bo zaključena danes. ■d delo, potem jim res ne preostane drugega kot da poiščejo novo sredino. Plut, Pavliha, Drnovšček, Mavrin in še nekateri so perspektivni tekmovalci (Plut je spet izboljšal osebni rekord na 55.45 m v metu kopja!), toda če se zanje ne bo skrbelo, bodo njihovi talenti propadli. Z nepopravljivo napako odbornikov društva Partizan Črnomelj je ekipa atletov izgubila vse možnosti, da se uvrsti v republiški finale - med 6 najboljših ekip LRS, za kar je imela po rezultatih L kola veliko upanja. TEHNIČNI REZULTATI MOŠKI: 100 m: Padovan (Nm) 11,7, Pavliha (C) 11,8, Mavrin (C) 12,4; 400 m: Maznik (Nm) 56,5, Per-ko (N) 57,6, Drnovšček (C) odstopil; 1500 m: Drnovšček (C) 4:38,5, Ostanek 4:40,2, Lukšič 4:49,1 (oba Nm); 3000 m: Derganc (Nm) 9:40,2, Gajski (Nm) 11:35,1; štafeta 4x100 m: Črnomelj 48,0, "Partizan (Nm) 43,4; skok v višino: Potrč (Nm) 180 cm, Perko (Nm) 165 cm. Šiško (Mp) 155 cm; skok v daljino: Spilar (Nm) 609 cm, Zurc (Nm) 605 cm, Mavrin (C) 540 cm; suvanje krogle: Penko Igor (Nm). 15,09 m. Potrč (Nm) 11,98 m; met kopja: Spilar Marijan (Nm) 61,90 m, Plut (C) 55,45 m, Penko (Nm) 48,90 m. EKIPNO - MOŠKI:, 1. Partizan Novo mesto 10.906 točk, 2. Črnomelj 4855 točk. ŽENSKE: 100 m: Novak Jožica (Nm) 14,1, Regir.a Angela (Nm); 800 metrov: Hude Jelka (Nm) 2:26,0, Kukman Slavka (Nm) 2:44,2; štafeta 4x100 m: Partizan Novo mesto 53,2; skok v višino: Gantar in Hude (obe Nm) 138, Kotnik in Drčar 135 cm; skok v daljino: Drčar Til-ka (Nm) 439 cm, Regina (Nm) 437 cm, Kukman 498 cm; suvanje krogle: Kotnik Meta (Nm) 10,91 m, Vidmar Marija (Nm) 10,20 m; met kopja: Vidmar (Nm) 29,45 m, Regina (Nm) 26,55 m. EKIPNO - ŽENSKE: Partizan Novo mesto "894 točk. Triglav iz Kranja — neposredni konkurent obema novomeškima ekipama za prvo mesto v LKS, je v drugem kolu nastopil na Jesenicah in zbral pri moških 11.093, pri ženskah pa 7051 točk. Ce seštejemo točke obeh kol, dobimo naslednji vrstni red: Moški: 1. Partizan Novo mesto 22.363 točk, 2. Triglav (Kranj) 22.351 točk. ŽENSKE: 1. Partizan Novo mesto 15.623 točk, 2. Triglav (Kranj) 13.785 točk. F. Mikec Prvič m Boienfs! žena-q eni: tekmovanje nsilki ' Gasilstvo se vedno hitreje uvršča v športno dejavnost, saj zahteva današnji čas veliko več spretnosti in športnih veščin že pri navadnem reševanju, kaj šele pri specializiranih gasilskih postopkih. Zadnje čase so že uspešno tekmovali pionirji — gasilci, v Šentjerneju pa so se na športnem polju v nedeljo pomerile tudi ženske. Ta. dejavnost, ki se je vključila v strokovno gasilsko delo, se prikaže na tekmovanjih. Ob 80-lotnici šentjernejskega društva smo lahko videli prve športne igre žena -easilk na Dolenjskem. Gasilke so tekmovale v gasilskem četveroboju, ki je obsegal štiri discipline v štafeti na 160 m. Pri temi so morale tekmovalke preskočiti jarek širok 1,60 m, skočiti čez 40 cm visoko zapreko, prenesti »ranjenca« po 20 cm širokih in 5 m dolgih gredah, dvignjenih 10 cm nad zemljo, pred prehodom pa so morale »ranjencu« prevezati koleno in s peskom pogasiti ogenj. Zene so tekmovale zatem v odgovorih na strokovna gasilska vprašanja. V vseh disciplinah je tekmovalo pet gasilskih desetin. PRVO MESTO so zasedle GASILKE ŠMARJEŠKE GASILSKE DESETINE, ki so zbrale 286 točk, druga je bila CELULOZA IZ VIDMA-KRSKEGA (276 točk), tretje so bile GASILKE IZ SKOPIC (Obč. gasilska zveza Brežice) z 272 točkami, ČETRTO MESTO je komisija priznala GASILKAM IZ STRANSKE VASI pri Novem mestu za 262 in eno tretjino točke, ZADNJE pa so bile ČLANICE GASILSKEGA DRUŠTVA IZ SENTRUPERTA z 239 točkami. Najbolje so na vprašanje odgovarjale ZENE IZ SKOPIC in jim je komisija za odgovore zapisala kar 124 in eno tretjino točke. Slabše so bile pri suhem gašenju. Razveseljivo je, da najdejo žene poleg poklicnih skrbi še čas za gasilstvo in posebej za šport. Ze prvo tekmovanje je prineslo nekaj prav dobrih rezultatov. V prihodnje pa jim želimo še več uspehov! Peščica črnomaljskih atletov (od leve: Plut, Drnovšček, Mavrin in Pavliha) je v nedeljo zbrala 4855 točk — in častno rešila že precej blede barve nekdaj tako slavne in obetajoče belokranjske atletike... Parma in Piberlova: brzopotezna prvaka LRS dve predavanji, športne tekme med četami, šahovsko tekmovanje, taborne ognje, proslave, itd. Srce našega tabora je kuhinja z ekonomom; Mari, Blažena, Joža in Marija nam spretno pripravljajo jedila. Do sedaj smo po obračunu zaslužili več kakor pa smo porabili. Delo je steklo v redii in druga dekada nam bo gotovo prinesla še nekaj sredstev za gradnjo taborniškega doma. Šport v MDB v Metliki Športno življenje v metliški delovni brigadi je precej razgibano. V prvi nogometni tekmi se je ekipa brigade srečala z moštvom Metlike. Metličani so zasluženo zmagali s 6:1, vendar se tolažijo brigadirji s tem, da bodo odigrali še eno tekmo. V teku sta tudi brigadni prvenstvi v namiznem tenisu in šahu. V nedeljo so organizirali celo turnir, na katerem so igrale ekipe Ozlja, Metlike in MDB v noger metu. odbojki, namiznem tenisu lr. !>ahu. Delati sta začela tudi tehnični in avtomoto krožek, ki bosta še bolj razgibala družabno življenje v brigadi. Jk, Krmeljski rokometaši osvojili »Peka! Milana Majcna« V počastitev dneva borca je mladinski aktiv iz Krmelja doma priredil tekmovanje v malem rokometu, ki Je veljalo za »Pokal Milana Majcna« in sta se ga udeležili tudi moštvi iz Radeč in Zagorja. Pogrešali smo tekmovalce iz Sevnice in z Mirne. Na novo urejenem rokometnem igrišču v Krmelju. ki so ga pripravili krmeljski mladinci, je zmagalo moštvo Krmelja. Rezultati: Krmelj 4 točke (17 : 10), Radeče 2 točki (21 : 8) in Zagorje 0 točk (10 : 12). Domačini so igrali hitro in požrtvovalno, odlikovali pa so se vratar Ciril Logar in napadalci Jože Logar (17 golov), Žitnik in Zaman (oba po 8 golov). Pri gostih je ugajal srednji napadalec iz Zagorja. Pokal so dobili Krmeljčani. Tekme je gledalo okrog 100 ljudi, sodil pa je Senčar iz Krmelja. Boris Debelak 16. julija je bilo odigrano v Novem mestu brzopotezno prvenstvo LRS v šahu za leto 1961. Turr.ir sta organizirala Komisija za šah pri OZTK Novo mesto in.Šahovska zveza Slovenije v čast 20-letnice vstaje slovenskega naroda. Na turnirju so igrali najboljši šahisti Slovenije z mojstroma PUČEM in PARMO na čelu. Nastopilo je okrog 90 šahistov in ša-histk. Prvenstvo je bilo izvedeno v dveh kategorijah — za moške in za ženske. Tekmovanje se je pričelo po po-Vdravnih besedah Ludvika KEBE-TA, predsednika Okrajne zveze za telesno kulturo, in Eda TUEN-HERJA: predsednika Šahovske zveze Slovenije, ki sta poudarila pomen tega velikega tekmovanja. Pri moških je,bilo predtekmova-nje speljano v 6 skupinah. Mojstra PUC ir. PARMA sta imela direkten vstop v finale. Od Novomeščanov je v predtekmovanju najbolje igral Jure PICEK, ki je v svojt skupini delil prvo do tretje mesto, vendar je imel slabši rezultat proti zmagovalcem, zaradi česar n* prišel v finale. V finalu |o mt;l 14 udeležene; zmagal niiojster BRUNO PARMA z 10,5 točkami in tako postal brzopotezni prvak LRS v šahu za leto 1961. Drugo in tretje mesto si delita mednarodni mojster STO-IAN PUC in mojstrski kandidat-Cveto' TRAMPUŠ z 10 točkami, četrto do š-esto mesto PEŠEC, PLA-HUTNIK in JAZBEC z osmimi tač- kami, sedmi je VAVPETlC s 7 točkami, osmi MUSIL s 6,5, deveti DRAKSLER 6 točk itd. V I. rezervni skupini (za 15. do 26. mesto), v kateri so igrali tudi Novomeščani SKERLJ. PICEK in SITAR, je zmagal ANKERST iz Ljubljane z 10 točkami, drugi je 2AGAR z 8,5, tretji KR2IN 6,5, četrti do šesti SKERLJ, Mira PI-BERL in MILINKOVIC, sedmi PICEK itd. . V drugi rezervni skupini (27. do 38. mesto) se je izkazal LEVIČAR iz Vidma-Krškega. ki je osvojil drugo mesto s 7,5 točkami to zaostal samo za pol točke za zmagovalcem v skupini, BUKOVCEM iz Kranja, Gajski (Novo mesto) je peti s 6,5 točkami. V tej skupini so igrali tudi RADOVANOVIC (Novo mesto), CEGLAR (Senovo) in CIZEL.I (Videm-Krško). Boljša mesta ostalih novomeških igralcev: BARTOLJ drugi do tretji in ADAMIČ peti v III. rezervni skupini. Dr. SILA tretji in DOKL EV Novem mestu se zadnje čase tenis bolj malo igra, čeprav so na razpolago dobra igrišča, ki pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso.dobro oskrbovana. V prihodnje bo položaj verjetno boljši, saj je predvideno več tekmovanj v mestnem merilu, večjo skrb pa bodo posvetili tudi pionirjem in mladincem. V načrtu imajo organizacijo teniške šole za naraščaj, ki bo začela delovati v začetku avgusta. četrti v TV. rezervni skupini, AV, SEC prvi v V. rezervni skupini. Pri ženskah - nastopale so udeleženke letošnjega ženskega prvenstva LRS, ki se prav te dni igra v Ljubljani - je zmagala Mira PIBERL iz Maribora, druga je L.IIL.IAKOVA, tretja PONGRAC itd. Po zaključku turnirja so udeleženci odšli na vrt hotela Kandija, kjer so imeli izdatno to dobro kosilo. Po kosilu je bil slovesen zaključek turnirja to podelitev denarnih in praktičnih nagrad. Praktične nagrade so prispevala podjetja Elektro Novo mesto, Industrija obutve, Novo mesto, in Trgovski podjetji Standard in 2e-leznina. Novo meLSto. Splošna ugotovitev je, da je brzopotezno prvenstvo odlično uspelo. Slavko Sitar B Letošnji koledar atletskih tekmovanj je zelo bogat in pester. Konec Julija (29. in 30. 7.) bo v Celju tradicionalni troboj republik Srbija—Hrvatska- Slovenija/ Za to tekmovanje bodo prišli v poštev tudi nekateri novomeški tekmovalci (Potrč, p.'vrt~k Penko, Spilar in Hudetova). prav gotovo pa ne bo izostala v izbrani vrsti Slovenije tudi Šcrhčeva iz Senovega, ki dosega vedno boljše rezultate. Po rekordu FLR.T za mlajše mladinke na 60 metrov '71) in 100 metrov (12.2) je DO»t*!h' d'»~vna rekorderka za mlajše mladinke tudi v trne ku na 200 metrov (V,,l) Takole hitijo z delom mladi pravniki ljubljanske univerze v Otočcu: Alžirec in črnec iz Tanganjike poleg Ljubljančana in Dolenjca. Kakor bratje so si podali roke in družno se potijo za uresničitev nalog, ki jih je brigada prevzela. Tak delovni polet Vlada te dni tudi med brigadirji v Žužemberku, v Zalogu, Veliki Loki, Brežicah in v Metliki. Povsod živa, radostna pesem mlađih src, ki zavestno grade zase in za lepši jutrišnji dan ... Praznih šentjernejshih gasilcev V nedeljo, 16. julija, je praznovalo gasilsko društvo v Šentjerneju 80—letnico. Ker je društvo eno nastarejših na spodnjem Dolenjskem, . je šentjernejsfco praznovanje veljajo za praznik občinske in okrajne gasilske zveze. Šentjernej čani so ta dan dobili nov gasilski prapor, pri razvitju pa sta kumovala okrajni sekretar ZK Franc Pirkovič in podpredsednica OLO Vilma' Pirkovič. Ob pričetku slovesnosti, ki je bila pred spomenikom tal- cev, je Dodo Maj zel j govoril o zgodovini • šentjernejskega gasilskega društva, ki ga je 1881 ustanovil Franc Zagore iz Šentjerneja. Kot prvi načelnik društva je bil Zagore nrrpreden in zavedeni Slovenec, saj si je upal v času,, ko je bilo v naših krajih vse nemško ali ponemčurjeno, urediti slovensko poveljevanje. Kasneje so gasilci organizirali razne prireditve, s sredstvi, ki so jih tako dobili, pa so nabavili cevi, ročne brizgalne in gasilsko orodje., Postavili so tudi gasilski dom. Prva svetovna vojna jih je močno prizadela, vendar so že 1928 kupili motorno briz-gakio. Ves čas med obema vojnama se je njihova dejavnost spet razvijala v redu. Med okupacijo pa bi kmalu zgubili motorko, ki so se je hoteli polastiti okupatorji. Skrili so jo in jo po osvoboditvi spet očistili. — V času nemške ofenzive 1943 so Nemci postrelili 15 gasilcev kot talce. Društvo je izgubilo vso Mihi Štrumblju v spomin Množica znancev pifjate-Itjev, aktivistov, tovarišev iz borbe in predstavnikov OLO, ObLO, organizacij in društev je v soboto popoldne spremila na zadnji poti prezgodaj umrlega tov. Miho Strumb-ija, kovača in gostilničarja iz Loške vasi pri Dol. Toplicah. Izkazali smo zadnjo čast možu kremenitega značaja, ki počiva odslej v tako zelo ljubljeni domači zemlji. Od pokojnika so se poslovili govorniki, žalostinka je igrala straška godba, zapeli so mu pevci svobode iz Novega mesta. Lovski tovariši, ki so ga ponesli od doma na pokopališče, so izstrelili tudi častno salvo. Kako zelo p\ril\jubljen fe bil med ljudstvom, je po. kazaia ogromna udeležba od blizu in daleč. Miha Strumbelj, že na zunaj podoben Cankarjevemu kovaču Kalandru, je zgodaj i\poznai krivično razdelitev starega sveta. Zgodaj se je. vključil v aktivno borbo delavcev in kmetov za pravico in resnico in na tej poti vztrajal do konca. Ko je leta 2935 po preselitvi z Dvora začel v Loški vasi z majhno gostilno, je njegov dom postal gostoljubna streha za aktiviste KP. Bil je dober znanec in sodelavec s pokojnim narodnim herojem Jožetom Slakom; z njim, z Maksom Henigma;-nom in številnimi drugimi prvoborci je bil iskren in predan tovariš. Hudo so ga preganjali, žandarji so stikali za njegovimi potmi, leta 1939 pa so ga zavoljo najdenih leta. kov »KAJ HOČEMO« vtaknili zapor in konfinacijo v Med-žimurje. Takoj po zlomu stare Jugoslavije je Miha Strumbelj začel sodelovati z , OF. Bolezen mu je preprečila aktivno udeležbo v napadu na Bučko jeseni 1941. Kasneje so ga na Vinkovcm vrhu ujeli okupatorji, ga na DvOru v neki kleti na smrt pretepli in noto obsodili na pet let kon-finadje v Italiji. Iz moža — korenjaka ni okupator izvlekel niti besede. Po razpadu se je tovariš Miha vrnil domov, začel spet delati z OF, bil je izvoljen za odposlanca na Kočevskem zboru, bil je na okrožnem odboru referent za obrt in med vojno z vso družino v roških gozdovih meol partizani. Z vso družino je aktivno sodeloval v revoluciji; z ženo Ano sta žrtvovala dva sina za svobodo; eden je padci v partizanih, drugi umrl v nemškem taborišču. Državno vodstvo je z zasluženim odlikovanjem nagradilo aktivno- delo starega revolucionarja. Nešteti znanci in prijatelji, nekdanji partizani, ki so se tolikokrat najedli in odpočili v gostoljubni gostil, niči v Loški vasi tik pod ljubljenim Partizanskim Rogom, tovariši iz borbe, sosedje in prijatelji izrekajo družini pokojnega tovariša Mihe Strum-blja globoko sožalje. Spomin na pokojnika, moža klenega značaja in aktivista pa bo živel med nami tudi naprej. Starejša generacija dolenjskih revolucionarjev je z njim spet izgubila delavnega in predanega tovariša. staro generacijo. Treba je bilo spet znova začeti. — Po vojni je gasilska enota v Šentjerneju ponovno zaživela. Prvi pobudnik in organizator je bil današnji predsednik Tone Bambič. Organiziral je dve desetini in obnovil društvo. 1954. ko je bil predsednik Vinko Radkovič, so začeli graditi nov gasilski dom. Gasilci so ■s prostovoljnim delom veliko pripomogli, da; so 1956 dom res zgradili. Zal je zdaj v njem le orodjarna. Proslava 80—letnice ustanovitve šentjernejskega gasilskega društva je zelo lepo uspela. Okrajna gasilska zveza je izvedla tekmovanje žena gasilk. Tekmovanja se je udeležilo veliko gasilki ,zanj pa se je zanimala tudi republiška gasilska zveza, ki je poslala v Šentjernej svojo predstavnico Marijo Rajh. članico IS in referentko za žene; društvu je zaželela veliko uspeha. Društvo je pozdravil, mu čestital in izročil diplomo predsednik okrajne gasilske zveze v Novem mestu Lojze Mirtič, za njim pa je govoril šci komandir. Občinsike gasilske zveze Stane Zupančič in Šent-jernajčanom izročil deset novih čelad. Novomeški gasilci so pokazali, kako se gasi z modernimi aparati, kar so navzoči z zanimanjem opazovali. Scntjernejskemu društvu ob jubileju čestitamo in želimo, da bi še v prihodnje želo tako lepe uspehe! Polde Ciglar Sprehod po Brežicah Komisija za varnost prometa pri ObLO Brežice je sprejela več pomembnih sklepov za zagotovitev varnosti v prometu. Pred nekaj dnevi so naredili belo-črtaste prehode za pešce preko glavne ulice. Posebno kritične točke so vsekakor na Trgu svobode in pri Gradu. Pešci morajo obvezno upoštevati predpise in določene^ prehode čez- cesto. AVTOBUSNA POSTAJA Avtobusna postaja, ki je sedaj pred pošto in gostilno pri pošti, :e zelo problematična predvsem zaradi ozkega prometnega grla in varnosti prometa. Komisija pri ObLO Brežice je načelno osvojila načrt za ureditev avtobusne postaje pred gimnazijo, ker je bodoča avtobusna postaja v načrtu ob novi • BLzeH-sK! '