II. st. 13. lete. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja K 3*—•
V Ljubljani, sobota 14» januarja 1922.
Naročnina zn kraljevino SHS
Mesečno 43 K. Letno 576 K
Inozemstvo:
Mesečno 68 K. Letno 816 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust.
SLA«
Plačano do
Uredništvo:
, Telefon 306.
Licijalna knjižnica
mm
Pavšalni franko’3
Telefon 44
e vračalo Ljubljana, jiozitj znamko za uuj;ovor.
Vladna kriza na Francoskem.
briandov govor v skupščini.
POINCARE
Pariz, 12. jan. Predsednik Peret je otvoril sejo z nagovorom v katerem je ugotovil, da je bodočnost zastrta t negotovostjo, ki vzbuja skrbi. Narodi, je (lejal.se opazujejo z nezaupanjem m vzemirjajoče neugodje teži na mednarodnih odnošajih. Celo misel pravičnosti je izpostavljena napadom. Saj gredo celo tako daleč, da podtikajo Franciji zlobne namene, da bi jo označili kot bojevit narod. Imperijalizem in militarizem se nahajata drugod. (Odobravanje.) Toda zoper izzivanje in zoper nekako popuščanje, kateremu »e upira narodna zavest so umestne odredbe, ki se morajo upreti novemu »unku. Francija pričakuje odškodnin, ki ji pristojajo. Zahteva jamstev za •vojo popolno varnost. Trajnega miru •e ne da zgraditi na nepravičnosti, s tem, da se vali težko breme vojne na one države, ki so bile njene žrtve, in razbremenjujejo zločinci, ki so zanetili vojno dvakrat tekom pol stoletja. Za-stopniki naroda tedaj izjavljajo; Francija ni nikdar hotela ničesar drugega, kakor mir, in obnovitev v varnosti neodvisnosti in časti (odobravanje). Na-to je povzel besedo Briand, ki je noj-prej.izjavil, da ima le reparacijska komisija pravico, dovoliti Nemčiji odgo-dnev plačil. Sedaj Francija v tej komisiji nima večine in dovolitev moratorija je zagotovljena. (Odobravanje na •krajni levici. Medklici na desni.) Ker j* tedaj dovolitev odgoditve gotova, je •mat ra la francoska vlada za svojo najvažnejšo nalogo, čuvati interese države. Ako se stanje plačevanja izpremeni,
Eotem zahteva Francija jamstev in ontrolnih odredb, da prisili Nemčijo k plačevanju. Ne zadostuje, je dejal, Ida te o miru govori. Mora se tudi storiti potrebno, da se mir uresniči. Kar le tiče Francije, ni dovolj, da so njene meje zavarovane zoper vojne napade. Nujnost sili, da se združi z drugimi »arodi. Pred kratkim sem izjavil v senatu, da je solidarnost narodov potreba, in konferenca v Cannesu je izrekla »voje sklepe v tem zmislu. Nikakor pa »e tone tiče reparacijskega problema. Kazlične pogodbene določbe, ki jamčijo 1‘ranciji za njeno varnost, stoje izven diskucije. Ker ga nekateri poslanci prekinjajo, jim zakliče Briand, naj
UkšnemraZUmej°',da taki meclkl»ci pri taksnem razpravljanju nis0 umestni.
Nato se je obrnil govornik z ogorčenjem zoper obrekovanje, da stavi An-fiija za dogovdr s Francijo pogoje, ki *a francosko čast niso sprejemljivi, Z
— DEMISIJA. — POGAJANJA. — NA VIDIKU?
velikim ogorčenjem je žigosal postopanje onih, ki trdijo, da bi angleško-francoska zveza pomenjala za Francijo hlapčevstvo in da bi Francija morala opustiti svoje postojanke ob Renu. (Medklici.) Ako privede konferenca do dogovora, ki bi ščitil francosko-belgijsko vzhodno mejo, bi se zgodilo nekaj za čuvanje miru in jaz sem, je dejal Briand, prevzel v tem zmislu nase odgovornost in sem mogel misliti, da imam toliko avtoritete, da govorim v imenu Francije. S kretnjo pobitosti je nadaljeval, da nima pravice vrniti se na svoje mesto, ako nima gotovosti, da mu ne preti bodalo. Ne morem reči, je dejal, da imam potrebno moralno oporo. (Splošno vznemirjenje.) Čutil sem od daleč, da ne uživam popolnega zaupanja. (Protestni klici na levi in v sredini.) Smatram pa razgovore z zavezniki še vedno za koristne. Hotel sem le reči, da nisem nikdar zanemarjal interdSov Francije in da ugovarjam zoper take govorice. SecJjij naj .ni sledi drugi. Nato,je zapustil Briand zapet s kretnjo potrtosti tribune: Tri četrtine poslancev so mu ploskale. Briand je vzel svoje akte in krenil v spremstvu vseh ministrov proti izhodu. Mnogo poslancev levice in sredine mu je zopet ploskalo. Nato je bila seja zaključena. Briand se je napotil v elyseejsko palačo, da poda ostavko kabineta. Mil-lerand je začel pogajanja s sprejemom Pereta.
Pariz, 12. jan. O vzrokih svojega odstopa je izjavil Briand zastopnikom časopisja, da je bil prisiljen demisijo-nirati, ker bi bil moral sicer privoliti v razpravo prijavljenih interpelacij. Na te interpelacije pa ne bi bil mogel odgovoriti. Z druge strani bi mu bilo nemogoče, počakati na konec razprav, ne da bi se prekinilo delo vrhovnega sveta. Zadnje pa je bilo nemogoče.
I ariz, 12. jan. Poincare je poverjen s sestavo novega kabineta in sporoči jutri, kako se je določil.
Pariz, 12. jan. (Plavaš) Predsednik Millerand je ob 21. uri sprejel Poinca-reja, ki je ostal pri njem eno 1110. Ko je Poincare odhaja! iz eleyseejske palače, je odklonil vsako izjavo.
Pariz, 12. jan. Briand je izjavil zastopnikom časopisja, da je njegova de-misija končnoveljavna. Imel je vtisek, da je imel nezadostno podporo. Obžalovati je, da se dogodki v Cannesu niso zadostno uvaževali. Briand je izrazil upanje, da bo njegov naslednik dokončal započeto delo.
Konferenca v Cannesu.
Cannes, 12. jan. Vrhovni svet je
rL"".?8, sp-rejel ustn0 P^očilo repa-racijske komisije o snočnjem zasli-^nju nemškega odposlanstva. Nato r| ciani nemškega odposlanstva stoli.ri Se-ino dvorano- Dr- Rathenau
in nSI svoio izjavo glede težkoč
_vn. l ako bi morala izpolniti
innin . nosti glede obnov. Na Popoldanski seji je dr. Rathenau na-
aaijeva svoja izvajanja. Govoril je jamstvih in rekel, da je Nemčija Pripravljena, razmišljati o avtono-J' > državne banke, da bi sodelovala pri obnovi Rusije.
• 12* jan. S strani Nem-Don n Javba oficijelno: Na današnji dr n> uSki sej‘ vrhovnega sveta je l,:athcuau končal svoja' izvajali J,n)Poscbno pojasnjeval odredbe, ,	,	’e zamislila državrta vlada, da
1ndo hnančne težkoče. Med jo ,*e d°Sla yest, da je Briand od-
stopil, nakar je Loucheur zapustil sejno dvorano. Ko je Rathenau končal sveja izvajanja, je izjavil Lloyd George, da je dvomljivo, ali je seja sklepčna, ker manjka zastopnik ene izmed zavezniških držav, da se mora vprašanja prej razčistiti pri internem- poslovanju. Seja se je potem ob 18.25 odgodila.
Pariz, 12. jan. Ministrski predsednik Briand je poslal Lloyd Georgu brzojavko, v kateri veli, da mu politične razmere onemogočujejo, ostati ” svojem uradu. Briand je prosil Llo\d Georga, naj pove delegatom v Cannesu, da mora žal odstopiti od sodelovanja. Nadeja se, da bo njegov naslednik mogel nadaljevati pogajanja in uresničiti cilje, ki sta jih zasledovala on in Lioyd George.
Cannes. 13. jan. Nemška delegacija odpotuje nocoj.
načrt angleško . francoskega DOGOVORA.
u,	13. jan. Pogodbeni načrt,
niir^fi L Izročil ministrski predsed-Rru li0 George min. predsedniku £le , ’ vsebuje nastopne določbe: l/zv	slučaj	neposrednega, ne-
0rp a.I}ega napada zoper francosko vi yly:. od strani Nemčije se posta-Pomn m Pritanba takoj s svojimi lami „imi, kopnimi in zračnimi si-
K°dbem *V’an1?rancije- Clen 2- P°-skunni i *rankl potrjujeta ponovno za njiin xi ,es’ ki ga predstavljajo mlroviif,	^^ in ^ versaillske
dogovor P0,50dbe in stopita takoj v kršitev J, bi grozila kakršnakoli *e pojavil|nein^endl č,enov a,i »ko bi Clen 3 p,,	,?m	0	nJ'ib pojmovanju.
lem zavežptl j!,i stranki se v osta' sltičaic	da se sporazumeta v
kakršnclmu bi Nefr‘čija podvzcla Uačna S ' ,u0ja5ke’ Pomorske ali odredbe, ki bi se ne skladale
z versaillsko mirovno	pogodbo.
Člen 4. Predstoječa pogodba ne nalaga dominijem britanske države ni-kakih obveznosti, razen in dokler Jih ne odobre dotični dominiji. Člen 5. Predstoječa pogodba ostane v veljavi 10 let in se bo mogla po preteku tega časa obnoviti.
IZID OBČINSKIH VOLITEV V TRENT1NU.
Rim, 13. jan. Po poročilih listov so si pri občinskih volitvah v Tren-tinu pristaši ljudske stranke popolnoma osvojili 40 občin in v 50 občinah dosegli večino. Italijanski liberalci so dosegli večino v 12 občinah, socijalni demokrati v 7 in katoliška stranka v 2 občinah.
BIVŠA cesarica žita v curihu.
Ženeva, 12. jan. Bivša cesarica Žita je dospela danes dopoldne v Curih in izstopila v zasebni bolnici, v kateri leži njen sin. Operacija otroka je odločena za soboto.
KRONSKI SVET.
Beograd, 13. jan. Min. predsednik Pašič je bil danes pri kralju radi pro-klamacije, ki jo bo kralj izdal povodom zaroke. Popoldne bo kronski svet, na katerem se bo določila definitivna stilizacija te proklamacije, ki se bo verjetno objavila še nocoj.
MINISTRSKI SVET.
Begrad, 13. jan. Danes popoldne je bila seja ministrskega sveta, ki se je začela okoli 17, ure in končala ob 20.20. Na seji so razpravljali o kraljevi proklamaciji, s katero se bo objavila zaroka Nj. Vel. kralja s* princezinjo Maiijo Rumunsko. Dalje se je razpravljalo o noti, ki jo bo ministrski svet poslal zvezi narodov in s katero se bo notificirala rapallska pogodba. Ko bo zveza narodov to pogodbo registrirala, se bo z naše strani zahtevalo, da se pogodba točno izpolni,
INTERPELACIJA RADI REORGANIZACIJE NAŠE VOJSKE.
Beograd, 13. jap. Narodni poslanec g. Milan Pribičevič je stavii vojnemu ministru generalu Vašiču o novem zakonu glede ustrojstva vojske nastopno vprašanje: 1. V javnost prihaja vest, da je v glavnem generalnem štabu in v vojnem ministrstvu že izdelan načrt novega vojnega zakona, kar bi bilo zelo koristno, ker je naši novi državi z ozirom na njeno današnjo sestavo, posebno pa z ozi-ium na skušnje in prošle velike vojne nov zakon o ustrojstvu vojske zelo potreben. Da bi se točno vedelo, kaj je na tej stvari res, prosim za odgovor, v kakšnem stadiju se nahaja izdelava tega zakona. 2. Ako je zakonski načrt izdelan, prosim za odgovor, zakaj se ne dovoli, da ga spoznajo ne samo parlamentarni krogi, temveč tudi širša javnost, kar bi bilo v korist vojske, čije ureditev mora zanimati vso javnost, ker tangira toliko interesov vsa-kega posameznika in vsega naroda. Za vojsko bo škodljivo, ako se stopi s tem zakonom pred parlament ^nenadoma, dočim bo mnogo bolje, ako se zakon prej v javnosti diskutira. 3, Ako zakonski načrt še ni izdelan, prosim za odgovor, ali se bo pravočasno objavil, ko bo izdelan.
USTANOVITEV DELAVSKIH ZBORNIC V ZAGREBU, SPLITU IN NOVEM SADU.
Bograd, 13. jan. Osrednji inšpektorat za delo pri ministrstvu za socijalno politiko je izvršil preddela za ustanovitev delavskih zbornic v Zagrebu, .Splitu in Novem Sadu.
POGOJ! SLOVENSKE SAMOSTOJNE KMETIJSKE STRANKE ZA VLADNO VEČINO.
Beograd, 13. jan. (Izv.) Današnja »Pravda« javlja, da je slovenska samostojna kmetijska stranka stavila kot pogoj za to, da ostane v vladi, da se davki izenačijo za vso državo.
ODNOŠAJI DO ITALIJE.
Beograd, 13. jan. (Izv.) Minister za zunanje stvari dr-. Ninčič je danes dopoldne poročal ministrskemu svetu o odnošajih med Jugoslavijo in Italijo.
DVIGANJE ŽITNIH CEN.
Beograd, 13. jan. (Izv.) Novosadska pioduktna borza, ki je središče trgovine z žitom za vso kraljevino, kaže rapidno dviganje cen poljskih pridelkov. Tako notira na pr. danes pšenica 375 dinarjev za 100 kis napram 340 pred 20 dnevi, ječmen 280 napram 240, koruza 275 do 250, e ves 230 napram 205 pred 20 dnevi.
DR. TRUMBIČ V ŠIBENIKU.
Šibenik. 13. jan. (Izv.) Včeraj je dospel v Šibenik bivši minister za zunanje stvari dr. Ante Trumbič. Čim je prebivalstvo zaznalo za njegov piihod, se je zbrala velika množica meščanstva, da ga pozdravi. Občinstvo mu je prirejalo burne ovacije, prepevalo je narodne himne in vzklikalo kralju, Jugoslaviji in dr. Trumbiču. Deputacija tukajšnje zemljoradniške stranke se mu je poklonila v kavarni »Krka«.
ZDRAVSTVENO STANJE DR. ŽERJAVA.
Beograd, 13. Jan. (Izv.) Poročilo o zdravstvenem stanju ministra za socijalno politiko dr. Žerjava ob 9. dopoldne. Bolnik se nahaja še vedno v krizi. Stanje neizpremenjeno, srce dobro, temperatura stabilna, 3/'.5 do ?8.5. Pričakuje se, da sc zdiavstveno stanje te dni izboljša. Subjektivno se bolnik počuti dobro, Podpis: dr. Konjovič,
Koroško vprašanle.
Drži se nas skoro tradicijonalna nesreča v zunanji politiki, da pridejo vprašanju do rešitve, kadar smo na to najmanj pripravljeni, ali kadar je situacija za nas najbolj neugodna. Tako bi se lahko zgodilo tudi sedaj.
Francoski ministrski predsednik je šel na konferenco v Cannes z jasno opredeljenim programom: določili sporazumno z Anglijo, da mora Nemčija vendar že plačali zapadle obroke, če ne, pa jo eventualno prisiliti do tega. Lloyd George pa se je vprašanju izognil s predlogom nekake evropske gospodarske konference v Genovi, h kateri naj se povabi tudi Rusija. Med tem je začela pronicati v svet tudi vest, da se je ventiliralo tudi vprašanje priklo-pitve Nemške Avstrije k Nemčiji.	,
Francija je danes v težkem mednarodnem položaju. Strah pred nemško rcvanšo jo je zapeljal tako daleč, da je kar na lepem in nenadoma začela veljati za najbolj militaristično državo sveta; to je občutila že v \Vushing-tonu, in odtod tudi direktno briskiranje francoskih zahtev v Cannesu. Italija to le preveč dobro čuti, zato hoče izrabiti trer.otek ter gre čez drn in strn za Anglijo in bo glasovala za priklopitev Nemške Avstrije k Nemčiji — ne glede na nevarnost za Tirolsko — samo zato, ker je Francija proti priklo-pitvi, ki pomeni povečano nemško nevarnost.
Ker Francija ne more igrali navzlic svoji brezdvomno mdčni armadi politike kake »splendid isolation«, je skoro gotovo, da se bo udala — kakor v ostalih dveh zadevah tudi vprašanju priklopitve Nemške Avstrije, če bo to zahtevala Anglija. Tako bi prišlo koroško vprašanje zopet in zadnjič na dnevni red.
Trenotek za nas ni ugoden, in samo želeti je v našem interesu, da je bojazen Francozov neopravičena. Nas sicer priklopitev mnogo manj zanima nego Francoza, desi ni — vsaj za sedaj —- na korist male antante. Vendar si moramo priznali, da se bo principijebio vprašanje priklopitve rešilo brez nas. kakor se je postavilo brez nas na dnevni red.
Pri nas ne gre za Nemško Avstrijo, temveč za Koroško, kjer prebivajo tudi Slovenci. Če so se prebivalci izrekli pri plebiscitu z nad polovično večino za Nemško Avs‘rijq, so to storili radi tega, ker so misiji, da jim je po mirovni pogodbi zagotovljeno, da bo ostala Nemška Avstrija samostojna država. Alternativa se je g asila: ali Jugoslavija ali Nemška Avstrija in ne: ali Jugoslavija ali Germanija. Kajti v tem slučaju bi bil izid plebiscita čisto drugačen. Pi v slučaju, da pride res do priklopitve, zahtevamo, da se da prebivalcem možnost, da se izrazijo glede druge alternative.
Po’agamo vladi in vsem merodajnim faktorjem na srce, da stvar pazljivo zasledujejo in ukrenejo vse potrebno, dok'er je še čas. Kajti kadar bo stala združena Nemčija na Karavankah, bo koroško vprašanje za vedno rešeno, ml pa bomo morali takrat gledati samo na to, da bomo živeli z njo v miru.
Rapallska pogodba sss‘š zvezi narodov.
Beograd, 13. jan. (Izv) Naša vlada je poslala tajništvu zveze na-narodov besedilo rapallske pogodbe, da jo registrira.
Beograd, 13. jan. Minister za zu-name skvari dr. Ninčič je sprejel ravnatelja agencije »Avala«:	na
vprašanje, kakšen je bil nenrsredni povod zahtevi, da se rapallska pogodba registrira pri zvezi narodov, je odgovori! dr. Ninčič: Za to ni bilo nikakega neposrednega povoda. Italijanska in naša vlada sta imeli pravico in dolžnost, da po členu 18 zahtevata, da se pogodba zabeleži v protokolu ter smo postopali samo no predpisu tega č’ena. Lahko bi se bilo to zgodilo tudi orej in bi to lahko sTrila tudi rimska vlada. Vprašanje momenta je postranskega pomena, ker se vpis v protokol zveze narodov enkrat mo~a izvesti. Ravnatelj »Avale« je dalje omenil, da se v enem delu časopisja trdi, da so dogodki v Šibeniku dali neposredni povod tej zahtevi naše vlade in da je to predznak energične akcije za izvršitev rapallske pogodbe. G. minister je odgovoril: To ni točno. Uverjen sem, da se bo glede ši-beniškega dogodka mogel hitro najti
sporazum med obema vladama. Sicer pa taki Incidenti ne morejo kaliti odnošajev dveh držav, ki želita živeti v prijateljstvu. Uverjen sem, da se mora spor. ki obstaja med nami in Italijo radi tega, ker se rapalska pogodba ni izvršila, poravnati v prijateljskem sporazumu. Ta nogodba nam nalaga bolestne žrtve, toda ker smo jo podpisali, jo moramo lojalno Izvršiti. Na drugi strani pa ni dvoma, da se tudi v Rimu zavedajo tega, da ni take vlade v kraljevini SHS, ki bi pristala na kaj več, kakor smo obvezani po rapall-ski pogodbi. Striktna in brza izvršitev te nogodbe bo tvorila podlago za najboljše ednošaje dobrega sosedstva med našima dvema narodoma, ker je sicer v naši zunanji politiki‘težko najti drugo vprašanje, ki bi nos razdvajalo, dočim je polna skupnih interesov, k nas navajajo k sporazumnemu delu. Zato mislim, da se bo vprašanje izvršitve rapallske pogodbe moglo brzo spraviti z dnevrega reda. Ni treba nobene energične akcije niti z naše niti z italijanske strani. Dosti je, ako realno razumevamo obojestranske svoje interese.
ITALIJANSKA AGITACILA ZA OPCIJO ZA ITALIJO.
Split, 13. jan. (Izv.) Italijani razvijajo močno agitacijo za opcijo italijanskega državljanstva, ker poteče rok 2. februarja. Poslednje dni imajo tajne seje, na katerih razpravljajo, kako pridobiti Jugoslovane za opcijo za Italijo. Skušajo jih prepričati. da jim ne bo treba Iti na vojno in trošijo mnogo denarja med ljudi, usrchi pa so malenkostni. Vsega SKunaj je doslej optiralo za Italijo okoli 3d0 oseb.
BIVŠI MINISTER DR. KOVA-ČEVIC V BEOGRADU.
» Beograd, 13^ jan. (Izv.) Semkaj Je dospel bivši minis‘‘ m član hr-vatskega bloka dr. Iv’	Kovačevič.
V neka*eiih političnih .v gih so mislili, da je prišel v Beograd zaradi političnih razgovorov. Kakor pa se je danes doznalo, je dr. Kovačevič prišel semkaj kot odvetnik, da uredi nekatere posle.
VAGONI ZA PREHRANO PASIVNIH KRAJEV.
Beograd, 13. jan. (Izv.) Ministrstvo za socijalno politiko, oddelek za prehrano pasivnih kraiev je za-
htevalo od prometnega ministrstva vagone za prevoz živil, ki so dospela iz južne Amerike.
Borzna ooroHla.
Zagreb, 13. jan. Devize: Berlin 162—167, Italija 1250—1255, London 1210 -1220, Newyork izplačilo 0—292, ček 282—285, Pariz 2370— 2410, Praga 472—476, Švica 5600— 5700, Dunaj 4.20—4.30, Bukarešta 213—220, Budimpešta 46.75—47.50. Valute-: Dolarji 282—285, avstr, krone 4 50—4.70. c. rublji 20—25, na-poleondor 980—1020, nem. marke 142—152, rom. leji 0—220, Ital. lire 1240—1255. čsl. krone 460—470, madž. krone 45—0.
Beograd, 13. jan. Valute: Lire 303, leji 55, marke 40.50, levi 45.75, čsl. krone 115, avstr, krone 1.65, fr. franki -07.50. Devize:	London
307.45, Pariz 504, Newyork 72, Ženeva 1400. Milan 309.75, Praga 118, Berlin 40 375, Dunaj 1.085, Sofija 49, Budh' nešta 12.
Naročajte „!ugoslayiio“l
Naše zadoščen!®.
Italijanski ministrski predsednik Bonomi je dejal, da Italija ni nasprotna Srbiji in da bi hoteli Italijani s Srbi živeti v največjem miru, samo Hrvati in Slovenci da so oni, s katerimi Italijani ne morejo živeti v prijateljstvu.
Ministrski predsednik je s tem zatajil plemenite misli ustanoviteljev sedanje laške države in zašel na rcakcijonarno pot Avstrije, ki je hotela s svojim znanim »divide et hrrpcra« vladati nad nami. Avstrija je morala spoznati, kako napačno je njeno geslo in isto bo spoznala tudi Italija, kar moremo že danes 7. zadoščenjem beležiti. Kajti Bono-mijeve besede so naletele v vsej Jugoslaviji na enotno obsodbo, ki jasno kaže, da je jugoslovanski narod zrel in stokrat dcrastel tako banalnemu dobrikanju, kakor ga je zakrivil Bonomi s svojo izjavo.
Hrvaški listi, tudi oni. ki stoje rn strani bloka, pišejo odločno, da, Jc hrvaško - srbsko vprašanje obeli narodov, v katero se ne srne nihče vmešavati. Kajti proti vsakemu tujcu in osobito proti Italijanom je ves jugoslovanski narod cnodušen.
Trda ne samo Hrvati, da o Slovencih sploh ne govorimo, tudi Srbi so z. vso odločnostjo zavrnili Bonomijevo izjavo. To je posebno omembe vredno.
»Beogradski dnevnik« prinaša tozadevno uvodnik, ki je vreden, da seznanimo ž njim naše bralce. Krsta Cicvarič pravi:
Avstrija je zginila, toda njena politika je 'ostala. Prevzela jo je Italija. Avstrija nas je hotela gospodarsko ubiti, isto hoče Italija. Obdana je na treh straneh od morja in vendar hoče zapreti morje nam, samo, da nas gospodarsko zadavi. Avstrija je hotela postati balkanska sila, za istim ciljem stremi Italija. Naš položaj je zato nad vse težaven. Ne še zadosti konsolidirani smo obdani na vseh straneh od neprijatcljev. Fatalno je poleg tega za nas, da danes ni Rusi:e. Vkljub temu na ne smemo obupati.
Italija na naši strani Jadranskega moria, to je taka krivica, ko da bi hoteli postati mi apeninska sila. Pravica Je . torej na naši strani. Toda neki filozof jc dejal, da je pravica na strani onega, ki ima meč v rokah. Toda na ta meč se je nabodla Avstrija.
Napoleon je dejal, da je narod, ki se oborožen bori za svojo svobodo, nepremagljiv. — Vprašanje vzhodne obali Jadrana je za nas vprašanje svobode, vprašanje obstanka. Zato smo mi, kadar odbijamo Italijo s te strani Jadrana, nepremagljivi. Sicer pa je slovanstvo danes samo trenutno v nesreči. Samo vprašanje kratkega časa je, da se obnovi Rusija, tedaj pa gorje Vam. nepriiateljem slovanstva!
Tako niše eden nnjboM razširjenih srbskih dnevnikov. Bratje, ali ni to naš triumf, ali ni v tem jamstvo, da pride do odrešenja?
Istočasno ko prinaša »Beograd-s!d dnevnik« ta članek, pa vehementno zavračajo tudi beogradske »Novosti« Bonomijevo dobrikanje Srbom.
• V »Samoupravi«, glavnem glasilu radikalne stranke pa čitamo propagandni članek za »Jugoslovansko Matico«.
Bratje tam preko! »Zora puca. bit če dana«, kajti italijanska per-fidnost nas je združila vse v ljubezni do Vas in ta ljubezen vam gotovo prinese odrešenje.
«-•' '■Tfjiremii ni n ih«, m ■ «»« m    
Fnponcgnmo .higoslovanskl k-e-zavod v Ljubljani, Marijin trg J U"?,nilne vloge na knjižice in na *.r či račun obrestuje po 4 in pol •■t-motka: hranilne vloge z cdpoved-i' 1 rokom pa po dogovoru. ■
|3 3111131
St
Kakor poroča Agence Havas iz Cannesa, vsebuje spomenica, ki jo je Lloyd George izročil Briandu, med drugim tole:	Angleška vlada
želi, da konferenca v Cannesu jasno izrazi, da sta Anglija in Francija v miru ravno tako zjedinjeni, kakor sta bili med vojno. Po mnenju angleške vlade obstojita v Franciji dva vzroka za bojazen. Prvič se vznemirja javno mnenje Francije glede reparacij. Francija si prizadeva vzpostaviti svoja opustošena ozemlja. Za to potrebno vsoto more in mora plačati Nemčija. V drugi vrsti se vznemirja francosko javno mnenje radi bodoče varnosti Francije. Prebivalcev je v Franciji še vedno za 20 milijonov manj kakor v Nemčiji. Potrebno je za Francijo, da se njeno in nemško prebivalstvo zjednačita, da bo njeno ozemlje,zavarovano. Tudi Anglija ima rcs~e vzroke za vznemirjenje in nezadovoljnost. Njena trgovina je bila ravno tako uničena,	kakor	francoska
tla.
Anglija ima dva milijona brezposelnih, katerih vzdrževanje znaša na teden dva milijona funtov šterlingov. Francija trpi manj vslcd brezdelja in propada mednarodne trgovine. Drugi narodi Evrope pa trpe vsled vojne ravno tako kakor Anglija, Italija in	Belgija.	V	srednji
in južni Evropi je	polom	in	zmešnjava normalnih	funkcij	v	gospo-
darskem življenju še značilnejša. Milijoni ljudi žive v pomanjkanju in bedi. Rusija se bori z gladom. Iz človeških razlogov in lastnega blagostanja je neobhodno potrehna vzpostavitev Rusije. Velika Britanija poživlja Francijo k sodelovanju pri tej veliki človekoljubni nalogi. Vsako odlašanje bi imelo za posledico ogrožanje civilizacije. Angle-
ška vlada mora znati angleškemu ljudstvu povedati, da bosta obe deželi kovali skupno, da obnovita gospodarsko organizacijo Evrope in splošen napredek. Kar se tiče reparacij, je angleška vlada pripravljena, držati sc sklenjenih dogovorov. Varnost Francije zoner vpad sovražnika smatra Anglija kot zadevo, ki se tiče tudi njenih lastnih Interesov. Anglija je radi tega pripravljena sprejeti obveznosti, stopiti Franciji ob stran s svojimi vojnimi silami, ako napade Nemčija Francijo, ne da bi ta izzivala. Taka jamstva ne bodo le dosegla varstva Francije v slučaju nemškega vpada, temveč bodo povzročila, da bo nemški napad skrajno neverjeten. Nemčija ne bo sanjala o rcva^ži, ako bo zagotovljena, da se bo Anglija v bodoči vojni borila ob strani Francije. Ofenzivna in defenzivna zveza bi ugovarjala britanskim tradicijam. Nasprotno bi se mogel garancijski dogovor, po katerem bi se Anglija in Francija borili ramo ob rami. postaviti zoper neizzvan nemški napad na francosko ozemlje. — Spomenica opozarja na potrebo popolnega sporazuma med ! Veliko B,ritanijo in Francijo. Gospodarski polom srednje in južne Evrope je za sedaj najresnejši faktor v vprašanju evropske trgovine in se ne bo mogel vzdržati, ako se ne odpre svetu produkcija in trg Rusije. Angleška vlada predlaga nastopni dve načeli:	1.	Vsi narodi
se morejo obvezati, da se vzdrže vsakršne propagande, ki bi mogla izpodkopati red in politični sistem, ki obstojita v drugih državah. 2. Vse države se morajo zavezati, vzdržati se vsakršnih naondov na svoje sosede. Angleška vlada želi pojasniti vsa vprašanja, v katerih bi bilo možno nasprotstvo med obema državama.
Časopisni gSgscvf.
Politične vesti.
X Srbski »Književni Glasnik« o Protiču. V št. i. januarja prinaša ugledni srbski časopis nastopne misli o radikalnodemokratski koaliciji in politiki Stojana Protiča: »Ako bi bil gospod Stojan Protič prinesel radikalni stranki kakoršenkoli sporazum s hr-vatskim blokom, tedaj bi bila stara koalicija nepovratno propadla; radikalna stranka ne bi bila niti trenutek pomišljala, da gre na novo pot za g. Proti-
čem ____ kakor je nekdaj in sedaj šla
za g. Pašičem — in sicer vsa, vštevši tudi g. Pašiča. To razpoloženje radikalne stranke pritiska in bo pritiskalo na radikalnodemokratsko koalicijo, dokler je ne bo uničilo. Kajti g. Protič, dasi sedaj še ni, more uspeti in k volitvam, dasi se sedaj ni pristopilo, se bo konečno moralo pristopiti. Vzrok dosedanjega Protičevega neuspeha leži bolj v zelo razumljivem ozkem obzorju gotovih hrvatskih politikov, kakor pa v nepravilnosti njegovih nazorov. Iskal je sporazum z največji.*i delom hrvatskih predstavnikov, se jim približal, toda oni se niso odzvali. Pri-bližajoč se jim je storil mnogo korakov, tudi nevarnih, oni k njemu nobenega. Da so napravili vsaj enega, pa bi isti morda pomenil smrtni udarec radikalnodemokratski koaliciji. Tega •niso storili in stvari so ostale pri starem. Toda če tega niso storili danes, morejo to storiti jutri, ta negotovost slabi osnove stare in vtrjtije izglede nove koalicije. Tesna politična obzorja so vedno obsojena v propast, kajti celo njihov uspeh pomeni njihovo propast. V trchutku, ko bodo vodje hrvatskega bloka občutili to resnico, bo nova koalicija gotovo dejstvo. Ako se je ne bodo zavedM, bo pripomogel k spoznanju čas, in kar sc jim danes vidi nepri-
rodno in nevzdržljivo, bo jutri izglodalo vsem prirodno in mogoče.«
X Avstrijsko - madžarska pogajanja. Sedanja pogajanja z Madžarsko se tičejo v prvi vrsti izvedbe beneškega protokola in jamstev za pravice, ki jih je Avstrija pridobila s tem protokolom. Predmet pogajanj so nadalje realizacija v beneškem protokolu določenih načelnih obveznosti Madžarske, vprašanje škode, ki jo je Avstrija trpela vsled prekasne predaje Burske in končno ureditev vprašanj železnic, prometa in zakupa ter vprašanje pe-ažne pravice po železnicah, ki vodijo skozi Jopronj.
X Bojkot šole na južnem Tirolskem. »Tribuna« javlja, da izvajajo na Južnem Tirolskem odpor zoper izvedbo šolskih dekretov in da šolski otroci ne obiskujejo odkazanih jim šol. Na Južno Tirolsko bo odposlana komisija, da preišče pritožbo.
X Rath°nau prosi vrhovni svet r.a avdijenco. Kakor poroča »Fetit Pari-sin« iz Cannesa, je Rathenau v sredo reparacijski komisiji izjavil, Ma Nemčija ne more plačati več ko 200 milijonov mark v zlatu, od tega zneska 89 milijonov 15. januarja in 90 milijonov 15. februarja. I.ist doznava, da bodo pogajanja z nemškimi odposlanci jutri in pojutrišnjem določila, ali jo počakati, da se povrne Briand. Rathenau je zaprosil vrhovni svet, da bi ga zaslišal.
X Ostavka španskega kabineta. Iz Madrida javljajo, da je kabinet Ma-uro podal ostavko.
X Revolucionarno gibanje v Mehiki. Iz države Veracrti z (Mehiko) javljajo o vedno večjem revolucionarnem gibanju.
»Slovenec« prinaša na uvodnem mestu govor posl. Holinjeca o ljudski prosveti. Izobrazba mora post 'ti bogastvo vsega naroda in ne samo privil egi] majhnega števila. Višja nar. izobrazba le tudi državljanska in politična nujnost. Prostestra preti poseganju države v šolo in ji očita, da pretežira katoliškim načelom protivno sokolstvo in zatira krščansko orlovstvo. Katoliška cerkev, da je ena izmed prvih ljn^sko-izobra-ževainih sil ter da bo iz katoliške mladine izšel razvoj k najtrdnejšim temeljem za bodočnost našega naroda.
»Jutro« razpravlja o Briandovcm delu in njegovem padcu. Briand, ki je vse dokonča vstrajal na proti Nemčiji neizprosnem stališču, je bil na konferenci v Cannesu postavljen pred alternativo: Ali zveza z Angliio in s tem znižanje nemških reparacij in priznani ruske sovjetske države ali pa izolacija Francije. Odločil se je za prvo in s tem naenkrat zaokrenil francosko 'politiko v drugo smer. Vsled tega se je obrnilo javno mnenje Francije proti njemu in mora! je podati ostavko.
»A'arrej« piše o Rusiji ter pravi, da se svet deli vedno bolj v narode-izkoriščevalcc
in narode-premagance. Toda nobenega dvoma ni, da tudi zapadni državniki ne bodo mogli tilčati premaganih narodov vedno k tlom in da se bo skušala Nemčija s pomečjo Rusije zopet dvigniti. Takrat bomo stali mi med zapadnim kapitalističnim nasiljem In med severom in vzhodom Evrope. Tu pa ni težko uganiti, kje so naši pridi in kie nam je iskati stikov in zvez. In to na) bi uvideli naši diplomatje in ne nadaljeval več Rusiji sovražne politike.
»Slov. Narod« razpravlja o pripravah za občinske volitve v Julijski Benečiji. Zopet se pripravlja zločinstvo, ki naj udari Jugoš slovane politično in gospodarsko. Polno je predpisov, ki bodo dobro služili italijanskim komisarjem pri volitvah, da jih porabijo proti lugoslovanskm volilcem. Učiteliem je odvzeta pasivna volilna pravica, ker se Ita-liinn! zavedajo vpliva, ki ga ima slov. učiteljstvo med ljudstvom. Vse tržaško mesto z okolico vred bo en sam vollni okraj, da bi se na ta način izbrisala jugoslovanska sled v tržaškem mestu. Ni dvoma, da bo italijansko nasilje rodilo uspeh, toda ne takega, kot ga žele italijanski mogočnjaki.
Podpirajte dr. sv. Cirila in metoda!
Stoj'imo pred zaključkom konference v Cannesu. Iz pregleda njenih razprav se razbirajo politični in gospodarski dogodki, s katerimi se bodo v bližnji bodočnosti ukvarjali evropski politični in gospodarski krogi. Reparacij-sko vprašanje, s katerim vznemirja Francija politična stremljenja Anglije, Nemčije in Itafije, se bo kolikor toliko uravnovesilo. Nemčiji se bo tozadevno pomagalo v toliko, da ho mogla vsaj v glavnih potezah zadostiti odškodninskim zahtevam, ki izvirajo iz versajl-ske mirovne pogodbe.
Nadalje bo poizkusila Anglija v obliki angleško-francoskega sporazuma, katerega pa bo vsekakor izpopolnila z zvezo z ostalimi glavnimi velesilami Evrope, ustaliti, vsaj začasno politično premirje, tako, da se bodo evrop. države, to se pravi v prvi vrsti evropse velesile, mogle posvetiti gospodarskim vprašanjem. V to svrho se jc storilo nekaj korakov, ki obečajo dalekosežne izpremembe političnega in gospodarskega položaja v vzhodni Evropi.
Pred 14 dnevi so v Parizu zborovali finančniki zapadnih kapitalističnih zavodov, ki so v podrobnosti izdelali obnovitvene načrte evropskega gospodarstva. Te načrte je po vsej priliki zasnoval Lloyd George, min. predsednik angl. države, in je vsled tega naravno, da so pri tem odločevali interesi angleškega gospodarstva. Angleška industrija je pred vojno imela ogromna iekspazivna in investicijska polja, na katera je odlagala svoje industrijske proizvode. Tako polje je tvorila tudi Rusija. Veliki dvoboj angleških in nemških industrij neposredno pred svetovno vojno se je nanašal ravno na Rusijo in na njene nepregledne potrebščine industrijskih proizvodov. Rusko gospodarstvo, ruska trgovina in ruska industrija pa je danes na tleh. Vsled tega je na Angleškem nastala po svetovni vojni občutna gospodarska kriza, ki se očituje v milijonskih številkah brezposelnih ter v nepričakovanem zastoju angleške industrije in trgovine. Izostala so tržišča, izostale so velika industrijska naročila. Tako je interesno ozadje tako-zvanih obnovitvenih načrtev evropskega gospodarstva, predvsem pa obnove ekonomskega stanja vzhodnih držav.
Na podlagi navedenih vidikov politike industrijalizma je Lloyd George dosledno zahteval mednarodne konference, na katerih naj hi se pretresa-vali obnovitveni načrti. Taki načrti se morejo nanašati v prvi vrsti na prometne zveze in pa valutne prilike. Brez I ugodnih prometnih zvez ni mogoče
dostavljati industrijskih proizvodov, brez zdravih denarstev pa jih ni mogoče prodajati. Zato se je tudi poročalo, da se nanašajo sklepi parišk« konference zapadnih finančnikov m konkretne predloge in svote, s katerimi bo treba izboljšati prometne zveze 2 vzhodnirpi državami Evrope.
To so torej momenti, ki določujejo smernice angleške politike napram Evropi in ki so vtemeljili Lloyd Georgev načrt obnove, njegov predlog o gospodarski konferenci v Genovi in priznanje sovjetske države.
Ker se je ruska vlada odzvala povabilu na konf. v Genovi, je pričakovati v Rusiji sami velikih političnih in gospodarskih izprememb. Stik z evropskim gospodarstvom, ki temelji n* svobodni trgovini z vsemi gospodarskimi vrednotami, bo brezdvomno silno vplival na notranje zadeve ruski države. Predvsem je jasno, da bode obnovitveni načrti, ki se nanašajo na rusko valuto, na sovjetski rubelj, vplivali pogubonosno na ruske politične prilike, ker bodo izvale občutne gospodarske, draginjske in denarstvene krize.
Kakor je z nemško, avstrijsko jugoslovansko, poljsko, itd. valuto Kupčevala vsa Evropa, tako se bo začela Z rubljem ogromna špekulacija. Predno bo današnja vrednost sovjetskega rublja dosegla vrednost carskega, predvojnega rublja, bo treba desetletnega trudapolnega in preko opasniH gospodarskih in socijalnih kriz prehajajočega dela. To nam pričajo države srednje Evrope, ki se nahajajo v neprimerno boljšem gospodarskem polo^-žaju k^kor Rusija in ki se vkljub temu šd niso mogle dvigniti do kolikor to-. liko zdrave valute in vsled tega tudi do urejenih razmer v državnem in zasebnem gospodarstvu, do stalnih cen in do zdravega razvoja svoje notranje in mednarodne trgovine.
Priti do stalnih razmer je nujnost celokupne evropske industrije in trgovine in vsled tega tudi nujnost mirnega gospodarskega razvoja v notranjosti posameznih držav. Evropska politika bo dobila ekonomsko obeležje.
-F Nabava različnega materllalt za Izdelavo protez. Državna pro-tezna delavnica želi nabaviti večje množine raznega materijala za Izdelavo protez za vojne invalide, kakor železne, medene in jeklene pločevine, razne vrste železa ln jekla, zakovic, vijakdv, žice, cina, gumbov, svedrov, oglja, različne vrstd gornjega in podplatnega usnja ter potrebščin za Izdelovanje proteznih čevljev, nadalje mavca, gumovih trakov in cevi, različnih poniklanfh zaponk itd. itd. Natančna množina materijala in dobavni pogoji se lahko vpogledajo pri upraviteljstvu
VO ŠUBIC:
4r
I mim
(Poročilo na zboru javnih nameščencev v Celju dne 21. novembra 1921.)
(Konec.)
III. Naše zahteve.
Navedli smo suha dejstva, suhoparne številke, ki menda dovolj jasno slikajo naš sedanji položaj in pojasnjujejo, kako malo izdatno se nam namerava odpomoči.
O diferenciranju plač med posameznimi panogami državnega uradništva smo mnogo razmišljevnli in se povpraševali po vzrokih. Nismo jih našli. Ravno tako neumevno je razlikovanje med našimi častniškimi prejemki. Smo po obstoječih zakonih in predpisih polnovredno kvalificirani, imamo srednješolski študij, absolvirali smo visoke šole in je glede predizobrazbe naša velika večina izpolnila višje zahteve nego častniki.1 Da smo ravno tako ste-
ber države kot vojaščina in kadar nas kliče dolžnost, ravno tako in z isto požrtvovalnostjo in ljubeznijo častniki — kombatanti, menda ni treba povdar-jali. Naše življenske, bodisi kulturne, bodisi duševne potrebe niso nič manjše kot one naših tovarišev v vojaški suknji. In kljub vsem navedenim dejstvom ta velikanski razloček med nami in oficirji! — 2e sam princip demokracije in popolna konsekventna izpeljava enakopravnosti in ujedinjenja zahtevata odstranitev razlik med posameznimi nameščenci v vojski in civilni službi.
Druge demokratske države kot n. pr. naša zaveznica Češkoslovaška, ne delajo razlik med prejemki častnikov in drž. uradnikov, temveč plačujejo oba poklica jednakomerno!
Ker še, kot že uvodoma omenjeno, le častniške plače približujejo eksistenčnemu minimu, so za naše zahteve brezpogojna baza, četudi z eventualnim izenačenjem naših in oficirskih gaž naš problem še ni rešen in naše delo ni nagrajeno’ po naših predštudi-jah in odgovornih službah. Treba bo-
de končno tudi vendar misliti, da gre uradnikom z visokošolsko izobrazbo in na odgovornejših vodilnih ^ mestih večja plača kot pa činovniku, ki opravlja le pisarniške posle in je absolviral le spodnjo gimnazijo. V obliki falkul-tetnih doklad bi se dale te krivice ki bi obstojale še celo tedaj, če bi nas država glede plač izjednačila z oficirji, najlažje odpraviti.
Kot plače, tako so nezadostne tudi naše dnevnice. Uradnik do IX. čin razr. ima namreč dnevnico samo 80 K. Tudi glede dijet prosimo in zahtevamo, da se nam dajo v isti izmeri kot častniškemu stanu.
Nedavno sem bil prideljen kot član in zastopnik pol. oblasti invalidski komisiji. Dočim je prejemal vojaški zdravnik 400 K dnevno, subalterni častnik (podporočnik) in štabni oficir po 200 K, podnarednik too K, sem jaz dobival le 80 K dnevnice. Da se s tepi zneskom pri današnji draginji pri najboljši volji ne more shajati, je jasno.
Glede naše službene pragmatike, ki je še vedno v veljavi, prosimo naše reprezentante v narodni skupščini, da za-
stavijo ves vpliv, da se njene določbe ne bodo kršile z okrožnicami kot se je to zgodilo z odlokom finančnega ministrstva z dne 18. julija 1921 D. R. br. 80.000, v katerem se je odredilo, da se vsem državnim uslužbencem, ki so radi bolezni več kot 6 mesecev izven službe, ukinejo vse draginjske doklade in/sicer uslužbencu samemu in tudi vsem njegovim rodbinskim članom.
Ce je tudi samo ob sebi umljivo, je eden izmed prvih naših uradnih listov izrecno in svečano proklamiral, da ostanejo vsi dosedanji zakoni, dokler se ne razveljavijo z drugimi, v popolni veljavi. Dočim se ta princip kon-sekventno izvaja glede drugih zakonov, se krši baš pri naši službeni.pragmatiki, še vedno veljavnem in večinoma le pri neprijetnih prilikah (n. pr. disciplinarnih preiskavah) uporabljenem zakonu.
Iz naših izvajanj je razvidno, da smo v gmotnem oziru na robu propada. Zato prosimo vso socijalno čutečo javnost, naj pri pobiranju prispevkov za društvo, prireditve, dobrodelne na-
mene itd. (takozvani_ narodni davek) upošteva naš financijelni položaj. Op sedanjih prejemkih, ki ne zadoščajo niti za golo življenje, je povsem nemogoče, apelirati še rečene prispevke od nas uradništva.
Predno končam si dovolim apelirati na zastopnike vseh strank, da vplivajo na njihova glasila, da se njihovi predali ne bodo zapirali resnim in stvarnim razpravam o našem vprašanju. prosimo pa tudi, da se naše težnje obrazlože in podpro z vsemi navedenimi argumenti na odločilnih mestih v naših ministrstvih in zakonodajnem odboru.
Vsako odlašenje ureditve našega vprašanja je kvarljivo naši upravi, kajti sedanje gmotne razmere ne dopuščajo uradniku onega razmaha in one energije, kot bi jo mogel razvijati, če bi ga ne trle neštete skrbi!
Prepričani smo, da bo državi možno odkriti in pritegniti tudi na izdatno zboljšanje naših plač primerne vire kot se ji posreči jih dobiti takrat, kadar se izboljšujejo plače oficirskemu •tonu*
Drž. provezne delavnice v Ljubljani. Interesenti se vabijo, da vložijo pismene, zapečatene in pravilno kol-lsovane ponudbe z vzorci vred do vključno 25. januarja t. I. v pisarni Invalidskega odseka (St. Pcterska vojašnica) v Ljubljani, soba. št„ 2.
+ Oddaja zgradbe baraki Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 28. jan. t. 1. v času od 8. do 11. ure dopoldne v inženirskem ode-Ijenju Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija za zgradbo barak v vojno - odcčnl ra-dionicl v Vevčah. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji in proračun pa v pisarni inženirskega ode-ljenja Dravske divizijske oblasti v Ljubljani na vpogled.
-f Nova parobrodna zveza Trsta z La Fiata. Tržaško parobrod-no društvo »Cosulich« je uvedlo brzopoštno in tovorno zvezo z La Plata. Vožnja se bo vršila dvakrat na mesec. Odhajajoči1 parobrodi se ustavljajo razun v Trstu, v Neapo-Iju, medtem ko se pri vrnitvi ustavljajo tudi v Genovi. Posebno paž-njo posveča ta družba pasažimemu prometu, ter dela v te svrhe velikopotezno reklamo po celi Italiji in je zato tudi ustanovila posebno generalno agenturo v Buenos-Airesu.
+ Promet pošiljk s Poljsko. — Poljski generalni konzulat v Zagrebu poroča, da sc je počenši s 1. jan. 1922 uvedel promet poštnih pošiljk med Poljsko republiko z jedne in z vsemi državami, ki so pristopile koncenciji v Madridu dne 30. nov. 1920. leta, z druge strani.
Dnevne vesti.
- Za
_ .	— Ktodlč . Hrovat - Kavčičevo
železniško progo preko Kočevja, oziroma Črnomlja na reško proRo se je odločno Izrekel pokrajinski namestnik g. Iv. Hribar napram deputaclji, češ, da mu je pri tem na srcu le splošna korist naroda in varnost države.
— Novi bankovci. Narodna banka je že začela kasirati 5dinarske bankovce. — Novi lOdinarski bankovci pridejo v promet, kakor brž jih pride iz Amerike zadostna množina. Stari srbski in državni lOdinarski bankovci se popolnoma vzamejo ** prometa.
t Karl Savnik. Včeraj zjutraj je umrl i Kranju eden najstarejših občanov, SSletni lupan, zastopnik in član raznih korporacij, Josestnik in lekarnar g. Karl Savnik, oče tnane in občespoštovane Savnikove rodbi-ie. Mož je dosegel kljub svojemu vse-itranskemu in napornemu delu na vseh ranogah narodne probujc in napredka visoko starost 82 let. _ Pokojniku bodi
»žaUeT SP°min “ r°dbini globoko
, ~ Število naših akademikov. Vseh Jugoslovanskih akademikov v lu- in inS-
Iradu 64lfi	°d	teh iih ie ^ B"°‘
nfi? q	Magrebu 3605. v Ljubljani
mi 11770° v, ’ v Sk°P'iu 58, skupaj to-ino . s . Inozemstvu jih je: v Franciji
l uJu. *1 V' v.Ang,iii 13j.v Be,Kiii d,
v Avstr'ii 3S5> v Češkoslovaški «2. v Nemčiji 11, na Poljskem 11, torej skupno 1446. Po fakultetah jih je: filozo-moo :6,14! Pravnikov 4343, medicincev HJS, tehnikov 1841, agronomov 470, teologov katol. 161, pravoslavnih 175, veterinarjev 84, a višje trgovske šole jih obiskuje 315.
— 49 litrov opojnih pllač na osebo v Sloveniji — to je signatura naših razmer.
Poldrugo milijardo kron na leto po grlu! Pri tej draginji in pri tej bedi!... In mi
t>I tem kričečim pojavom nasproti ostali hladni? Kdor ima še kaj srca za dom in rod, zgani se! Vsi prijatelji ljudstva na aoge! Drugo nedeljo, 22. januarja, bo veliko, celodnevno zborovanje in posvetovali® v Unionu, kako ustaviti povodenj pijančevanju in razuzdanosti med ljudstvom. it dni pa izide »Prerod«, glasnik za nrav-ao povzdigo naroda. Cena letna samo 10
tako sivnr? c: bl lih n,e dal z veseljem za SoL ? Samo en liter vina manj! Med
&,r0a!in inteiigcnco!
Avstrtii Vc,lka,J?k0 Podraženje železnic v
S'’™'1'"»«“'^5
višine Finančni 'rnin‘tl| petkratno današnje ■— Iz čakov
— Predrzen cestni rop. Na državni cesti med Višnjogoro in Grosupljem je bil napaden in oropan 721etni posestnik Janez Škrjanc iz Grosuplja. Mož se je vračal s sejma v Radohovi vasi. Ropar, okoli 30!e-ten slaboten mož, se je pridružil Škrjancu m mu pomagal goniti vola, katerega je kupil Škrjanc na sejmu: Zahteval je od njega, da mu kupi za to pomoč 1/16 žganja. Škrjanc se je izgovarjal, da nma denarja. V tem hipu je pograbil ropar moža za usta in mu ukradel Iz telovnika denarnico z 900 kronami ter pobegnil v gozd.
— Velike tatvine v Goričanah. V papirnici v Goričanah so že dalj časa opazovali, da se vrše v tovarni nerednosti in da primanjkuje razno blago. Sedaj se je posrečilo orožnikom, da so izsledili obsežno tatinsko družbo, ki je že dalj časa kradla razne papirne Izdelke v tovarni in iih previdno razpečavala. Škoda pokradenega blaga se do sedaj še ne da preceniti.
— Goljuf ali žrtev hudodelstva. Dne 23. dec. m. 1. je odpotoval iz Karlovca na službeno potovanje trg. potnik tvornice za rokavice »Jelen« — 211etni Makso Reite-rer. S sabo je imel velike košare rokavic v vrednosti 750.000 kron in pa 40.000 kron svojega denarja. Mož je imel nalogo potovati v smeri Beograd, Kragujevac, Skoplje, Kraljevo. Valjevo in okro" do Mitroviče. Ker bi se moral potnik zglasiti z vsake postojanke, a ni do danes od njega še nobenega poročila, je gotovo, da se mu je nekaj pripetilo, ali pa je mož pobegnil.
— Pogrešajo že dalj časa 201etno posestnikovo hčer Frančiško Štirn iz Hraš pri Smledniku. Dekle je šla v Ljubljano in je služila nekaj časa tudi pri cirkusu Sla-vija.
— Umrla je v Tolminu ga. Josipina Vrtovec, bivša Učiteljica, sedaj ugledna trgovka. Tudi pokojni soprog, ki je pred leti umrl, je bil prvotno učitelj, pozneje pa trgovec. Gba sta bila neustrašena in delavna Slovenca, posebno vneta našim obrambnim društvom. Blag jima spomin!
LiuibllaiiJtša.
tvrdke In	n-m	p,še!o: Tukajšnje
načelniku za ni,,01. so postajnemu
seznam železniških !! °^al°e’ nai iim da *akor ie hMn +T nžbencev na postaji, ■e.	nayada	že druga leta. In
Jd 400 dob,lMri\US!uŽbenci po kateE°rilah strni™ ? , • 00. kron ln več nagrade, le
»emikin?* |6’ ul dod®'ieno za postajno d dobnn , ,ki ‘fSovcem- največ služi, irtal ir « n 1 ^	P°s,ainI načelnik
Premahonama *Z	*azni’ da bi sam do'
la švnii^l0 *?nsko Planinsko Društvo jav-
<aznice *a 1 10» da SS d°ibe Clansk® iz‘ vsak H.- j 23 razven sobote popoldne,
Popoldne v h ®T12 dopoldne ln od 2~5 tTi Jt. 2 dru5tvenl sobi Kralja Petra
MtaištrsUvn5»ienk te,eI°na v Beogradu, čilo v in? > po5to in brzojav je naro-iDaraim l nad 3000 n°vih telefonskih tralo Za ogradsko telefonsko cen-
nnl!iXi0una, obravnava proti bosanskim v Tn?i?* Šetr!ek ziutIai ob 9. url se je ra»nU pred okrožnim sodiščem pričela Obtnl™? .pr?ti bosanskim rudarjem, ki so čas ?! hudodelstva proti domovini. Svoj ženili? ?.,teni že obširno poročali. Obto-več Cu 353 rudarjev, med njimi tudi »edeln	cey; Na obtožni klopi pa jih je
Vener i?am? j?°- Prvi ie bil zaslišan Slo-vodii	Železnikar, ki je obtožen kot
ko kriva i’iban!'a- Železnikar zanika vsa-bnrhn j°; 0n vidi v celem dogodku samo Poteku 1?Iavstva za svoje pravice. - O te razprave bomo še poročali.
Gn»~T> S,lužbo oddelka varnostne straže v
nr»L i	' ie že meseca septembra 1921
ak!„yela POKranična trupa. — Že meseca straž	bi'	tukajšnji oddelek varnostne
Dr*imi ja^pu^en in meseca novembra smo Dren,te, v katerih se glasi, da smo llnsiv Lv službo varnostne straže v han.janc>i Dva dni pred odhodom v Ljub-odhodarno dobili uradno povelje, da Je naš Poveiia v Ljubljano preklican do drugega dariev Nadalje se govori, da je tudi ru-naš od,Pr,cyeč v Jugoslaviji in da bo tudi Vendar llaibrž prišel na razpoloženje. Premi«in Upamo, da bo to država dobro druiitjsun’ prei ko vrže na cesto toliko dejo prvi odet°v. Po našem mnenju pri-kateri sr! u v razPoloženje najmlajši rudarji, dvomi leti i vzeii v službo pred enim- ali oni, ki * r°t drugi pa pridejo na vrsto Italijo. o7Pros!”' t,a žde priti v službo pod tretji so V?,0™ na zasedeno ozemlje in službenih l kateri imajo že 25 in več bi sc'iih ,in kI že dalj časa prosijo, da
_ A
Cabimetii,n?ri*k^ novice. Ustrelil sc je v h «*r-in t Strucelj. - V Clevelandu in «c"bc. m°-ž Dk'ešen svojo ženo, ličarko
•Mož
bo hčerka okrevali
in žena cta mrtva, dočim
= Tristoletnica Mollerovega rolstva. V proslavo tristoletnice rojstva J. B. Poque-lin-Moliera priredi Francoski institut v nedeljo, 15. t. m., ob 11. uri v slavnostni dvorani univerze predavanje o Molieru. Predaval bo v francoskem jeziku g. profesor L. Tesniere. Vljudno se vabjo vsi prijatelji francoskega jezika in francoske kulture.
— Predavanje prof. Veber ja dne 15. t. m. se zaradi Molierove proslave preloži na nedeljo 22. t. m. ob pol 11. uri. Društvo sluš. fil. fak.
=> Kvartet Zika priredi, kakor je bilo Že javljeno, dne 23. t. m. v dvorani Filharmonične družbe svoj III. komorni večer. Na sporedu tega večera je Beethovnov kvartet v B-duru, Smetanov znameniti kvartet »Iz mojega življenja« in Dvorakov kvintet za klavir, 2 gosli, violo in čelo. Pri tej točki sodeluje profesor Janko Ravnik. Vstopnice od 18. t. m. dalje v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica 8/1.
= »Akad. socljalno-pedagoški krožek« priredi v pondeljek, dne 16. jan. ob 8. uri zvečer (I. nadstr. moškega učiteljišča) svoj redni sestanek, kjer bo prof. Dr. K. Ozvald poročal o novem zakonskem načrtu za srednje šole v kraljevini SHS. Nato sledi diskusija o tem predmetu. Ker od ustroja naših srednjih šol veliko zavisi, kakšna da bo v bodočnosti naša inteligenca, ki bo imela ljudstvo voditi, in sicer ne samo z besedo, ampak tudi z dejanjem in zlast z zgledom, zato so na ta sestanek vljudno vabljeni vsi, ki jim je v resnici kaj za — narodov blagor.
sa Finančna delegacija je doznala, da so se strankam v Ljubljani vročili v zadnjem času plačilni nalogi o davku na vojne dobičke za leto 1919,' ki temelji na odmeri dohodnine, katero je izvršila davčna administracija po prejšnjih določilih še v lastnem delokrogu Da se preprečijo nepotrebne pritožbe Je delegacija iz lastnega nagiba odredila, da se davek na vojne dobičke, če treba prisilno izterja le v onih primerih, v katerih ie odmerno podstavo ugotovila že cenilna komisija. Vsi ostali primeri, v katerih je odmero izvršila davčna administracija sama, se predlože naknadno cenilni komisiji, da ta končno ugotovi odmerno podstavo. Ako bi cenilna komisija v posameznih primerih izpremenila odmerno podstavo, bo davčija administracija preklicala že vročena plačilna naloga o dohodnini za 1. 1920 in davku na vojne dobičke za L 1919 in izdala nova plačilna naloga. Kjer bo cenilna komisija potrdila sedanjo podstavo, bo davčna administracija o tem posebej obvestila davčnega zavezanca,- predno bo odredila prisilno izterjanje predpisanih zneskov.
= »Organizacija natakarjev, hot., kav. in gost. uslužbencev v Ljubljani«, vabi vse člane, da se sigurno udeleže II. občnega zbora orgunlzacije, ki se vrši v »Narodni kavarni«. Gosposka ulica, v torek, dne 17. Januarja 1922 ob 24. uri. Člani na) prineso Izkaznice s seboj, ker se bodo zamenjale z novimi. Dostop imajo le uslužbenci gori omenjenih kategorij. Odbor.
= Stanovanjska mizerija v Ljubljani. Z dežele nam pišejo: Stanovanjski urad le brez dvoma eden izmed naprav srečne človeške družbe, s katero se pa bedno prebivalstvo le slepi. Ko seru zadnjič hodil po Ljubljani, so se mi nudili prizori, katerih ni bilo niti teda;, ko še ni bilo stanovanjskega urada. Ti, ki ponoči pod milim nebom štejejo zvezde, so ml pravih, da v Ljubljani
stanovanj res ni, da jim je to povedal stanovanjski urad. Tpda, če pogledamo za kulise, vidimo, da bi se še marsikje našlo kako stanovanje, ampak poiskati ga je treba. Tao ri. pr. ima na Hranilničn! cesti št. 4 zelo udobno Stanovanje neka ženska, ki nima v Ljubljani prav nikakega dela in plačuje za to stanovanje Ie 40 kron mesečno. Ta ženska ima pa tudi lepo posestvo in novo hišo v Veračah v kozjanskem okraju, toda ona ne mara v svojo hišo, nego jo raje da za drag denar’ v najem, sama se pa po Ljubljani zabava. — Naj bi stanovanjski urad posvetil večkrat tudi po takih kotih in potem vse nepotrebne elemente,iztrebil iz mesta. Prepričan sem, da bi se na ta način našlo marsikako stanovanje onim, ki so v resnici potrebni strehe.
= Okradena perica. Na Aleksandrovi cesti pred hišo št. 7 je ukradel neznanec perici Mariji Korošec iz Bizovika, ob 12. uri dop. iz ročnega vozička, in sicer med tem ko je šla ona k strankam v hišo po perilo, veliko culo tesno zvezanega umazanega pe-lila. — Na isti način je bila okradena v Florjanski ulici perica Marija Breskvar, kateri je zmanjkalo iz vozička za okroglo 2000 K perila.
** 1000 lirski ponarejen banovec sta hotela zamenjati v neki tukajšnji banki dva okrog 25 let stara kmečka fanta. V svrho ugotovitve, od kod izvira bankovec, je /policija fanta aretirala.
= Ukradene suknje. Zasebnemu uradniku Francu Rozmanu iz Šiške je bila ukradena v Kosmatinov! gostilni v Sp. Šiški zimska suknja vredna 2700 K. — Iz odprtega hodnika v Marjanišču je ukradel neznanec visokošolcu Josipu Vodeniku suknjo (vredno 2000 K) in klobuk vreden 400 K. — V kavarni Evropa pa je bila ukradena tudi zimska suknja uradniku Vzajemne zavarovalnice Vinkotu Rojcu.
=* Izpred sodišča. Ivana Jeraša, posestnica ln pa Marija Primožičeva iz Davč sta bili obsojeni radi samovoljne odstranitve finančnega pečata od žganježgalnih priprav vsaka na 200 K globe. Prva ie pečat odtrgala, druga pa je zakurila kotel tako, da se je pečat raztopil. — Radi zanemarjenja otroškega nadzorstva je bila obsojena 'M. Haberle iz Javornika na 3 dni zapora. Radi njene nepazljivosti je bila namreč povožena novembra 1. 1. njena 3-letna hčerka Marija. — 2el. čuvaj Anton Hrovatin je pustil na Miklavžev večer ob pol 1. uri ponoči odprte zatvornice na žel. prelazu na Kolizejski ulici. K sreči se ni pripetila nobena nesreča. Mož se zagovarja, da je zaprl zatvornice pred svojo čuvajnico in tudi na Kolizejski cesti. Možno pa je, da se zadnje zatvornice radi oddaljenosti in zmrzline niso zaprle. Hrovatin je bil oproščen. — Radi medsebojnega pretepa na Martinovi cesti sta bila obsojena delavca pri Popoviču Ivan Skušek in Josip 2agar, in sicer prvi na 48, drugi na 24 ur zapora.
Ponesrečil se je na Erjavčevi cesti 15 letni slikarski vajenec Alojzij Blatnik. Fant je padel tako nesrečno, da so ga odpeljali nezavestnega v bolnico.
«= Izgon. Policijsko ravnateljstvo Je iz gnalo iz naše kraljevine kot delomržnega vlačugarja 34. letnega Ivana Kljuna Iz Misleč v sežanskem okraju, in pa Madžara Jurija Kolomparja kot nevarnega prodajal-niškega tata.
— Razne tatvine. V Dovčevem gozdu ob Večni poti so posekali neznani tatovi več borovcev v vrednosti 4000 kron. — Ani Nachtigallovi na Poljanski cesti je bilo ukradeno več blaga v vrednosti čez 1000 kron. — Poleg tega je javljenih več manjših tatvin perila, obleke in Jestvin. Osobito se množe sedaj tatvine obleke, zimskih sukenj in perila.
Maršisor.
Občni zbor pri zaprtih durih je imela krajevna organizacija JDS v Mariboru v četrtek. Na njem sta porečala bivša ministra Kramar in Kukovec. Kaj in kako sta poročala, o tem bodemo zvedeli pozneje. Nad vse značilno pa je, da se morajo »dr-žavnotvorci« in njih ministri zapirati ln da ne puste nikogar k tem važnim tajnoštim, kdor ni odločen njih pristaš. Vsak je moral imeti legitimacijo podpisand od ravnatelja Voglarja. Čudno! Včasih so bili ministri veseli ln so si želeli pri poročilih čim več občinstva. Sedaj pa zborujejo skrivnostno pri zaprtih durih, kakor to delajo zarotniki. Nam se zde take varnostne priprave docela nepotrebne. Za JDS se v Mariboru razen par advokatov in maloštevilnih pristašev ne zmeni nihče in smo uverjeni, da bi prav lahko in nemoteno zborovala magarl na Glavnem trgu. Sicer pa v sedanjih dra-ginjskih razmerah, ki tiščijo s trdo pezo vse sloje, niso politične strasti razburjene in se mora velika večina pečati bolj z želodčnim, kakor pa s političnim vprašanjem. Sumljiva tišina vlada povsod. Pa ne, da bl bila to tišina pred viharjem? Zakaj, če izbruhne sedaj vihar, potem pa gorje onim, ki so krivi današnjim skrajno obupnim razmeram. Tistih ne bode potem varovala nobena legitimacija in noben ključ.
Sestanek zastopnikov vseh narodnih društev je bil v pondeljek jako buren. Posebno demokrati so mnogo govorili in zadeli na hud odpor. Do zaključka pa ni prišlo na tem sestanku in se je sklenilo, da se skliče še en tak sestanek.
Cankarleva proslava v gledališču z uprizoritvijo po Skrbinšku dramatiziranega »Hlapca Jerneja«, je prav lepo uspela. Gledališče je bilo razprodano. Dramatizator pa opetovano poklican na oder in obdarovan.
Ra naslov poverjeništva za socljalno skrb (invalidni oddelek) v Ljubljani. Iz vrst Invalidov smo prejeli nastopno pritožbo; Pregledna komisija za invalide Mariborskega vojnega okruga v Mariboru izvršuje vsakega 10., 20, in 30. v mesecu pregled invalidov. Invalidi se vedno prijavljajo in prihajajo po 4 ure ali še več ur peš v Maribor. Izmučeni pridejo h komisiji. One, ki so bolni na očeh in nimajo zdravniškega preiskovalnega izvida, pošlje komisija k specijalistu za očesne bolezni g. dr. Der-novšku v svrho konstatacije vida. G. dr. Demovšek pa iz upravičenih razlogov, ki slede spodaj, ne more več sprejemati Invalidov, ki jih pošlje komisija. Invalid se vrne v invalidnico k pregledni komisiji, ki ga odpravi z nasvetom, naj vloži pritožbo in jo pošlje komandi mariborskega vojnega okruga. Ubogi invalid se vrne domov in tako preteče par mesecev, predno ga vnovič pokličejo k pregledu. Kdo je kriv? Gospod dr. Dernovšek gotovo ne, ker je on to nehvaležno delo opravljal v interesu invalidov in v interesu države od začetka septembra 1921. do 12. dec. 1. 1., seveda na pogodbeni račun države, katerega Ministrstvo za so-cijalno politiko še do (Janes ni poravnalo. Istotako niso dobili vseh svojih dnevnic čiani pregledne komisije, daslravno bi se bile morale izplačati po uredbi o opštem
pregledu invalida broj 15.580 z dne 27. junija 1921, čl. 33. odst. II. Ti nedostatki povzročajo zanemarjenje in brezbrižnost ter druge škodljive posledice; in odgovarja za nje poverjeništvo za socljalno skrb ter mariborska okružna komanda. Ali je Invalid kriv, če si poklicane oblasti ne morejo pridobiti oziroma ohraniti zdravnika-špecijali-sta? Krivda zadene komando, invaFda pa Škoda na zdravju in denarju. Ali bodemo morali invalidi sami plačevati zdravnika, kakor je to storil nek podnarednik dne 10.
L m., ker je le na ta način lahko prišel k pregledu. — Upamo, da bo poverjeništvo za socijalno skrb v najkrajšem času uredilo zadevo in odpravilo te nedostatke. — Invalidi.
Stanovanjski škandal priobčuje^ v tuk. časopisju znana gospa Anka Mešiček-Cer-nej, učiteljica v Krčevini. Ta je tako kričeč, da je vreden, da ga zve širša javnost tudi izven Maribora. Zato ga omenjamo: Omenjena gospa je mati sedmero otrok in se je potegovala radi tega za mesto v Mariboru, da bi mogla študirati deco. Meseca maja je dobila učiteljsko mesto. Kupila sl je hišico, da bi ne bila nikomur v nadlego s svojo številno rodbino. Obenem pa je vse poskusila pri stanovanjskem uradu. Iz njene hiše se je odselila stranka — a stanovanjski urad ni nakazal njej posestnici In materi stanovanja, ampak neki trafikantinjl — Nemki. Pohištvo je imela gospa Mešič-*kova shranjeno pri svojem bratu v Mariboru. Brat je umrl avgusta in njegovo stanovanje je dobil drugi, ne pa sestra. V tem stanovanju sta pa še sedaj dve sobi prazni. Tako na pr. ima na Hianilnični cesti. št. 4 šičkova z otroci iz kota v kot. Naposled jo je začasno sprejela neka rodbina k sebi in ji je dala ponoči na razpolago svojo Jedilnico, kjer je Mešičkova prenočevala s 3 lastnimi otroci in še z nekim drugim dijakom. Upala je, da bode to trajalo par tednov, a traja že mesece ln mesece. Tako so jo te razmere ubile telesno in duševno, dasl je bila energične narave. Sedaj jih ne more več prenašati in prosi za dopust. Njeno poročilo v listu je huda obtdžba onim faktorjem, ki so vse to zakrivili in kateri še sedaj ne zganejo z mezincem, da bi se vendar končala ta neznosna zadeva. V razumevanje položaja pripomnimo, da ima stanovanjske zadeve okolice v rokah sedaj okrajno glavarstvo, ne pa mariborski stanovanjski urad. Ako bi bilo pa le količkaj dobrohotnosti in sporazuma pri obeh stanovanjskih korporacijah, bi se pa že bilo lahko preskrbelo tudi njej stanovanje. Tekom 8 mesecev se je priselilo v Maribor več veriž-nikov in ljudi j, ki nimajo pravega poklica. In vsi imajo udobna stanovanja v mestu ali okolici. Seveda za učiteljico in mater 7 otrok se ne zmeni nihče. Obenem ie ta-žalostna zgodba v vzpodbudo vsemu Onemu učiteljstvu, ki upa, da bode po poldrugolet-nem zavlačevanju njihovih prošenj nastavljeno v Mariboru in okolici. Naj se pripravi na križevo stanovanjsko pot!
Znano nekdaj narodno gostilno Rapoc je vzel v najem neki Matz, ki je bil pri G6tzu. Matz je izučen ključavničar. Radovedni smo, če bode dobil gostilniško koncesijo.
Gostilničar Skof pri Zgornji Kungoti se ,še sedaj peha za izgubljeno nemštvo in upa, da bode ta del Slovenskih goric zopet pripeljal v nemški tabor. Za te njegove zasluge mu je tvrdka Gotz baje obljubila najboljšo svojo gostilno v najem.
K naši notici o dr. Robertu Steinerju nam piše primorski begunec iz Maribora, naj vendar javno vprašamo mariborsko policijo, ali ji je znana preteklost tega Žida, ki je bil avstrijski komisar v Vodnjanu v Istri, sedaj pa je verižnik v Mariboru. AH je policija čitala v »Edinosti«, kako je ta Žid mučil naše istrsko ljudstvo v Vodnjan-ščini, posebno pokojnega župnika Velikonjo v Juršičih? Ako je vse to policiji znano, zakaj ne iztira tega Žida čez mejo, temveč ga pusti, da nemoteno dela svoje »kšefte« ter oškoduje državo za milijone.«
prosinca ob 15. url v društven! dvoran!.
Dan pOpreje ob 19. url pa se vrši istotam sestanek radi dogovora o novih odbornikih. — Zdravo. Odbor.
Sokolsko društvo v Trbovljah Ima V nedeljo dne 22. prosinca 1922 svoj redni letni občni zbor ob 3. popoldne v društveni telovadnih! (dvorana Forte) na Vodah. Dnevni red običajen. Vabi se vse člane kot prijatelje Sokolstva, da se ga udeleže. — Zdravo! Odbor.
Sokolsko društvo Rogaška Slatina. — Na II. rednem obči/em zboru dne 7. jan. t. 1. je bil izvoljen sledeči odbor: starosta br. dr. Franjo Kolterer, podstarosta br. Iv. Glinšek, tajnik br. Janko Vertin, načelnik br. Ivan Perger. Poleg teh je bilo Izvoljenih še 6 odbornikov. — Odbor.
Občni zbor »Sokola« Dravograd - Meža se je preložil ter se vrši z istim dnevnim redom dne 17. t. m. ob 20. url pri Gri-zogono.	(
Gledališče S si glasba.
Repertoar Narodnega gledališča:
\ Drama:
Sobota 14. jan. Gardist. Red B.
Nedelja 15. jan. Popoldne ob 3. ur!. Pe-terčkove poslednje sanje. Izven.
Nedelja 15. jan. Zvečer ob 8. uri. Lltt* bežen. Izven.
Pondeljek 16. Jan. Gardist. Red A,
Torek 17. jan. Zaprto.
Opera:
Sobota 14. jan. Carmen. Red C«
Nedelja 15, jan. Boheme. Izven.
Pondeljek 16. jan. Zaprto.
Torek 17. jan. Werther. Red C.
lisi in mi
Celie.
Celjskt Sokol priredi letos na pustno nedeljo v Narodnem domu veliko sokolsko maškarado. Natančneje še poročamo o prireditvi.
Ljudsko vseučilišče. V pondeljek 16. jan. predava ob navadni uri v risalnici meščanske šole zdravnik-primarlj g. dr. Rajšp »o hrani«.
Celjsko mestno gledališče je še vedno zaprto, ker poprave centralne kurjave še niso spravljene v red.
Brezalkoholno gostilno je otvoril v bližini cinkarne in kemične tovarne v Gaberju g. J. Štraus. r
Planinski ples. Danes v soboto 14. t. m. zvečer ob 20. uri se vrši v vseh gornjih prostorih Narodnega doma velik planinski ples. Nastopi prvič nova celjska narodna godba. Po vseh predpripravah soditi, bo zabava izborna in se zato vsi prijatelji turistike vabijo k obilni udeležbi.
•Vozno pošta med Cellem in Vojnikom. Prebivalstvo Vojnika se pritožuje nad nepraktično ureditvijo vozne pošte med Vojnikom In Celjem, ki se je uvedla v zadnjem času. Poprej je vozila pošta Vitanje—Vojnik —Celje skozi Vojnik ob 8. uri In se vračala iz Celja ob 12. uri, pošta Dobrna—Vojnik —Celje pa ob 10. uri in se je vračala drugi dan ob 8. uri. Sedaj pa vozite obe pošti v Celje okoli 8. url, vračati pa se skupno iz Celja ob 12. uri. Ob nedeljah pa je pošta sploh opuščena, tako, da dobi prebivalstvo Vojnika sobotno pošto šele v pondeljek. Prebivalstvo želi, da bl merodajni činiteljl zadevo primerno uredili.
Cesto skozi Savodno so pričeli spravljati v red in jo nasipavatl z gramozom. Saj Je bila že skrajno potrebna in razorana. — Treba je še, da bi se okoliški občinski zastop lotil tudi vprašanja, kako razsvetliti zopet predmestne kraje Oabrlje, Breg. Savodno, kakor so bili nekdaj. To le tudi nujna zadeva, katero bi se moralo kmalu vzeti v pretres.
Deževno in močno sneženo vreme smo dobili minule dni. V četrtek je pričel naletavati sneg kakor za stavo. Namelo ga je precej. Mislili smo, da je za letošnjo zimo že konec, ker so bili zadnji dnevi tako soin-čni kakor skoro spomladi.
Sokolstvo.
Sokol I. priredi v soboto 14. t m. ob 20. uri na Taboru 13 predavanje, pri katerem govori univ. prof. g. Fr. Ilešič o sokolskem delu v praksi. Članstvo in prijatelji sokoi3lva pridite v obilnem številu.
Dramatični odsek Sokola na Viču vpri-zori v nedeljo 15. Jan. 1922 ob pol 18. uri v Sokolskem domu mladinsko Igro »Sneguljčica i.i škratje«.
Sokolsko društvo na Vrhniki ima redni občni zbor z običajnim sporedom dne 22.
»Trije labodje« so izšli in se naročajo v upravništvu »Treh labodov« na Starem trgu 3, II. nadstropje v Ljubljani. Revija ]• nenavadno bogata po vsebini in luksuriozno opremljena tako, da se more le malokateri 'umetniški list z njo kosati. Poedina Številka stane 15 dinarjev in se more dobiti tudi V vseh ljubljanskih knjigarnah.
Šport In turistika.
L. A. S. K- vabi vse člane in »kadem!*
ke-spoVtnike na občni zbor, ki se vrši v nedeljo 15. jan. ob 10. uri dop. na univerzi, soba št. 77.
Prva sankaška tekma bo letos v Bohinju in sicer dne 22. t m., ki bo zaeno nekaka predtekma za sankaško tekmo za jugoslovansko prvenstvo, katera se bo vršila 2. februarja. Opozarjamo vse športnike, da ima Bohinj letos sankališče tako krasno kot že dolga leta ne ter da je poseben užitek sankati po njem. Razen tega nudi Bohinj športnikom dvoje drsališč, enega v Bistrici sami, drugega na jezeru, dalje Ima krasen smuški teren in skakalnico. Cene so zmerne ter je mogoče vsakomur z malimi stroški prebiti krasen dan, poln zimskošportnega užitka.
Drsališče na Blejskem jezeru je gotovo najkrasnejše v Jugoslaviji. Ne glede na svoje naravne krasote, ki jih nudi blejska okolica, je drsališče samo tudi v sportno-teh-ničnem pogledu tako Izvrstno, da more za-
Žovoljlti tudi najbolj razvajenega drsalca, elezniške zveze so zelo ugodne.
Zimsko-sportnl teren v Bohinja. Bohlnl ima letos sicer malo snega, ampak krasno sankalšče, vendar je včeraj zvečer in danes snežilo tako, da bo za nedeljo sigurno smuški teren popolnoma ugoden. Skakalnica, k! leži nekoliko višje, se je že uporabljala in je pokazala, da je tehnično dovršena. Vrhu vsega tega so si napravili Bohinjčanl letos v Bistrici drsališče tako, da Imajo letos kar dva, to In na jezeru. Vse naše športnike vabimo, da posetijo Bohinj, ki Ima ravno sedaj nad vse krasne dneve. Vsakdo bo prišel na svoj račun, kjer goji lahko že v Bohinjski Bistrici sam vse zlmsko-sportne panoge. Športna Zveza bo po kavarnah in po Izložbah objavila še koncem tedna zadnje vremensko poročilo.
Pokrajina.
Guštanj. V kratkem dobimo zavednega slovenskega trgovca; zadnji čas je že, bo vsa) našima dvema nemčurjema delal malo preglavic. Svetujemo mu, na) se zaveda tudi on, da mora vpoštevati naše geslo »Svoji k svojini«. Trgovca Rudolf in Vincenc Brudula sta imela v zalogi na zahtevo zavednega občinstva CM vžigalice,' seveda le za potrebo. Dajala sta jih le na izrecno zahtevo, drugače raje nemški izdelek. Ko bi smela prodajati »S!idmark«-a ali »Schulverein« vžigalice, usiljevala bi jih gotovo našim kmetom, ki še ne vedo, da se danes že tudi dobijo slovenske. — Nemci in nemčurji so se že deloma prilagodili novim razmeram, le nekateri še čakajo odrešenja od severa. Tom povemo, da svetloba pride od vzhoda, toplota pa od juga. Ako jim je pa vroče, naj gredo na sever. Razveseljiva je vest, da tukajš-no, komaj tri leta staro društvo »Sokol« misli na zgradbo svojega doma. Predrzna misel! Človek bi mislil, da je neizpeljiva, a vendar ie, ker za to nam jamčijo člani društva, ki polagoma, a z vztrajnostjo delajo na tem. Nikjer v držav ni tako potrebno zidati si domove, kakor ravno tu, na koroški meji. Nam je treba imeti ognjišča, kjer bode ogrevala domača kultura svoj toliko let zatirani narod. Ne pozabite bratje in sestre Sokolskega doma v Guštanju, prispevajte pri vsaki priliki ln možnosti darove ter jih pošiljajte na društvo »ooki i«. stavbeni sklad — pošta Gu-štanj, Mežišua dolina.
Razne vesti.
* Nesebičnost francoskega učenjaka. Zadnje čase so se mnogi francoski učenjaki izkazali zelo velikodušne v razpolaganju nagrad, katere so jim bile pripoznane. Tako je nedavno znani učenjak in izuiptelj George Claude, ki je prejel nagTado v znesku 50.000 frankov, žrtvoval polovico te svote v korist siromašnim učenjakom, drugo polovico pa v korist laboratorija »College de France«.
Mirhčl Zevaco:
,.NOSTRADAMUS".
»Tv land.« ja vztrepetal maršal, »ali me slišiš? Me li spoznaš? . . .«
»Da,« je odgovoril ranjenec s sikajočim glasom. »Poznam v .s. In tali onegale, ki sedi v naslanjaču.«
»Kralja, nesrečnež, kralja! . . . Ne srdite se, veličanstvo, saj vidite, da se mu blede! . . .«
»Ne!« je zahropel umirajoči. »Lepega kralja! Kralja lopovščine! Kralja, ki krade dekleta! In lepega očeta: skopuha, b gatina-milijonnrja, ki mu je bilo žal prgišča tolarjev za lastnega sina! Očeta, ki mu ni bilo žal sinove neveste za' podlega, brez-tastnega kralja! . . .«
Turoben smeh mu je bruhnil iz blodili ust, kakor bi sc zarežalo brezkrvno lice Smrti same.
»Sire,« je je jeknil Saint-Andrč, »meša se mu: Ne poslušajte njegovega govorjenja!«
»Vprašaj ga!« je trdo ukazal kralj.
»Roland, Roland! Trenutek je slovesen. Kmalu boš stal pred obličjem Najvišjega. Rotim te, da nama poveš resnico. Kdo je ugrabil gospodično Roncherollsko?«
»Jaz!« je odgovoril ranjenec.
In privzdignil se je s tistim skrajnim naporom, ki ga včasi opažamo pri umirajočih.
»Jaz!« je povzel z divjim glasom. »Oh — oh! Zidovje je bilo debelo in Jarki globoki! Toda ljubezen pride kamor hoče, zapomnita si! Ugrabil sem jo . . . Oh — in . . .«
Krčevit smeh ga je popadel izno-va ter zvil njegova usta, iz katerih se je cedil droban curek krvi. Glava mu je pošastno nihala na ramenih. Oči so se mu kalile. Maršal in kralj sta trepetaje stregla na njegove besede.
»Ugrabil sem jo,« je nadaljeval ranjenec, kakor bi se mu bledlo.
»Toda prišel je on! . . .«
»Kdo? Kdo je prišel?« je zavpil Henri II.
»Evo ga! Oh! Vzeti mi jo hoče!... oh, lopov!... Na, umri!... Ne. smrt je usojen*! meni! Ubil me je!... Oh, za H cm, usmilite se, tešite — primite ga! Pravim vam, da ml jo hoče vzeti!...«
»Kdo? Tak kdo?« Je rjul Henri.
»Beaurevers! Royal de Beaure-
vers!«
»On?!« je besno škrtnil kralj. »Oh, gorje im ! Gorje mu! . . .«
-Gorje!« je ponovil umirajoči z grozotno povzdignjenim glasom. »Da. gorje mi!... Ona ga' ljubi!... A mene? Sovraži me! In me zaničuje! . . .«
Snet se je vzpel na postelji. Iztegnil je pesti. Oči so mu sipale plamen.
»Umiram! . . . Gorje je nad menoj! Naj bo tudi nad vama! . . . Brezčastnl oče in brezčastni kralj, ne smejta se moji nesreči! Zakaj evo — kazen se bliža! . . . Vidim jo! 01:!... Meni . . . bedita prekleta na vekomaj! . . .«
In zgrudil se je vznak, z odprtimi usti in odprtimi očmi . . .
Maršal in kralj sta pobegnila sključena, z aježenimi lasmi, čuteč, kako jima d: .vi mrtvečeva kletev za petami.
Deset minut po Rolandovi smrti ta v skoku dirjala proti Parizu. Jahala sta naglo . . . Toda mrtvečeva kletev je bila hitrejša od njiju! . . .
OSEMNAJSTO POGLAVJE.
Turnir.
I.
Florizino zavetje.
V Villers-Cotteretsu je našla Flo-riza uro počitka pri neki gospe, kateri je bil storil veliki profos pred letom dni veliko uslugo. Ta dama je bila po naključju hvaležnega in velikodušnega značaja ter ni vprašala devojke ničesar, niti o vzrokih, zakaj je njena obleka tako nezadostna, niti o jezdecu, ki je Čakal pred hišnimi vrati, niti ne o tem in onem, kar je bilo čudnega v njunem nenadejanem srečanju. Odprla ji je vse omare; ko se je Floriza oblekla in izrazila željo, da bi takoj nadaljevala pot, je velela dobra starka zapječi kočijo.
V Beaureversovem spremstvu je dospel voz opoldne skozi vrata Sv. Dioniza v Pariz. Floriza je bila dejala: »Spremite me k mojem očetu«; zato je krenil Royal brez pomišljanja proti veliki profosijl. Na smrt, ki mu je pretila tam gotoveje nego v boju pod Pierrefondsom, ni niti pomislil. Zaveda! se je le, da se bliža ura ločitve. In spremil bi jo bil do zadnje-
ga, tudi Če bi bil vedel, 'da so že pripravljena zanj vešala na .Ronche-rcllesovcm dvorišču. Florizina želja j mu je bila ukaz . . .
»in tako sem že drugič rešitelj hčerke njegove svetlosti, velikega profosa. Utolažite se, gopod de Ronchrolles, ne žalujte več: evo mene — evo nje! Moj, straže! Primite razbojnika! Stojte, gospod profos! Premislite, kaj poreče moj rapir! Ej, hudiča, tak nate, če res ne gre drugače, sodrga peklenska! . . .«
Tako je fantaziral in škripal z zobmi.
»Kaj mu je? Na kaj misli?« se je vpraševala Floriza, ki ga je ves čas opazovala iz svoje kočije.
,Royal si Je slikal prizor, kakršnega se je nadejal v trenutku svojega svidenja s profosom. Besen in obupan, je vendar jahal naravnost proti veliki profosiji . . .
Pred Roncherollsklm dvorcem se je kočija ustavila. Beaurevers je skočil s konja. Floriza je vztrepetala. Njeno srce je kričalo kakor tam pod Pierrefondsom: »Ne hodi, bila bi tvoja smrt! Odvedi me kamor hočeš — tvoja sem!« Toda bila je izmed tistih hrabrih in plemenitih žensk, ki umejo obvladati glas srca in se ne bojijo zreti nevarnosti v lice. Ako profos ne bi sprejel Beaureversa po očetovsko, ji je še vedno ostajala možnost umreti ž njim!
(Dalje prih?)
Drobši. .
* Tragična smrt zapeljivca. Ni
dolgo temu, ko so našli v Broocklvnu mrtvega s prestreljenimi prsi zdravnika dr. Glicksteina v njegovi ordina-cijskf sobi. Prva dva dni so ostali vsi napori policije, da izsledi morilca, — brezuspešni. Tretji dan pa se je javila 20 letna gospa Ruize ter izpovedala, da je ona ustrelila zdravnika. Kot vzrok navaja, da jo je usmrčeni zapeljal še kot 12 letno deklico ter imel potem z njo ljubavno razmerje celih 8 let. Ona se je pred enim mesecem poročila z nekim tovarnarjem, s katerim bi bila živela prav srečno, da se ni vedno bala, da odkrije zdravnik njeno prejšnje življenje. Nesrečnega dne je prišla k dr. Gliksteinu in zahtevala od njega obljubo, da nikdar in nikomur ne izda njiju prejšnjega razmerja. — Zdravnik pa je hotel uporabiti to pri-
liko in jo ponovno pridobiti zase. To pa jo je tako razjarilo, da je ustrelila nanj in ga usmrtila, nakar je potem neopaženo pobegnila. Ta dogodek ie vzbudil v ameriškem časopisju veliko senzacijo.
* Pomanjkanje moških v Francji.
V dobi svetovne vojne se je povsod več ali manj skrčilo število moških.
V tem oziru zavzema prvo mesto Francija, kjer se je povodom zadnjega ljudskega popisovanja ugotovilo,’ da pride na primer na 47.000 moških 60.000 žensk. Te razlike pa ni povsem kriva vojna, ker so bili v Franciji moški že od nekdaj v znatni manjšini. Iz tega sledi, da tri milijone francoskih žen ne sme misliti na zakon.
Ze!o prijetno pri ribanju hrbta, rok, nog in celega telesa, kot ki smetikum za negovanje kože zob in ust deluje, lekarnarja Fellerja prijetno dišeči »Elsafluid«. Mnogo je močnejši in boljši kakor francosko žganje in že 25 let priljubljen. 3 dvo.inate steklenice ali 1 špe-cijalnu steklenicu skupaj z zamotom in poštnino za 48. kron, pošilja Eugen V. Fellei, Stubica donja, Elsa trg 357. Hrovaško.	aa.
■m i» ranami mammr	assaa
Proda se:
4000 DO 5000 kg AJDOVIH LUSKIN
S 50 vin. kg franko Zidanhnost prodam. Anton Poljane, valjčni mlin, Radeče pri Zl-danemmostu.	82.
VODNO KOLO LOPATAR
in dva vagona lepih hrastovih debel 4 m dolge s eproda. Sprejmem zastopstvo katerekoli vrste primerno za okolico Bled, najraje kake lesne tvrdke, ker imam že itak malo lesno obrt. — Naslov Vila Mira. Bled II.	90.
MANJŠI, OPREMLJEN HOTEL IN HIŠA S TRGOVINO
j se takoj proda v lepem letovišču Slovenile, j Ponudbe A. Vidmar, Ljubljana, Bleiweiso-va c. 13.	89.
"Kupi se:.
79.
MOTORNA KOLESA
! tudi defektna kupi Šubert, Moste.
MALO HIŠICO
j bi rad kupil upokojenec (tri mirne osebe) j kjerkoli v Jugoslaviji. Prosi se one, ki čitajo liste, da je kaj takega za mene (koja hišica) naj izvolijo to naznaniti pod »št. 88« na upravo lista.	88.
Službe:
DENARNI ZAVOD V LJUBLJANI SPREJME
spretnega mjlajšega dečka, ki bi opravljal razliStta-^finjša dela v pisarni, oz. bi bil za vporabo različnih potov v mestu. Le pismene ponudbe pod »Deček-tekač št. 77« na upravo ista. -	77
BRIVSKI POMOČNIK
damski frizer, izvežban tudi v maskiranju se takoj sprejme. Plača po dogovoru. Re-flektira se le na starejšo dobro moč. Cenjene ponudbe pod »Brivski pomočnik« štev. 73.	73
VEČ SLIKARSKIH POMOČNIKOV
sprejme Ivan Košak, slikar, Bleiweisova cesta 15.	87.
PERFEKTNO KORESPONDEN-TINJO
v nemškem jeziku se sprejme. Prednost imajo one, ki znajo tudi srbo-hrvaško. Naslov pri upravi lista-	85-
ŠIVII.JA
išče delo za na dom. Najraje možko perilo. Naslov v upravi.	84.
DVE GOSPODIČNI
iščeta pisarniškega dela na dom. Ponudbe pod šifro »Postranski zaslužek št. 83« na upravo lista.	83.
PRILETNA PAMETNA KUHARICA
se išče k mali družini (4 osebe) v lepem prijaznem kraju na deželi, katera naj bi se tudi na vrtna dela razumela, sploh znala celo gospodinjstvo voditi. Vstop takoj ali z 1. februarjem t. 1. Plača po dogovoru in medsebojnem spoznanju. — Naslov pri upravništvu lista.	91,
.Razno:
KOMPANJONA
za dobro vpeljano trgovino na zelo prometnem kraju na deželi se išče. Nekaj kapitala potrebno (približno 80 do 100 tisoč kron). Trgovsko znanje potrebno. Naslov v upravi.	81.
DOBRO VPELJANA KLJUČAVNIČARSKA DELAVNICA
se na Koroški cesti štev 39 odda za 5 let v najem. Najemnik mora odkupiti orodje in ves materijah Več pove Vicel, Glavni trg št. 5, Maribor.	75
VEČJA PRAZNA SOBA
pripravna za pisarno, se Išče. Ponudbe na upravo »Jugoslavije« pod »Pisarna 21«.
21
IŠČE SE MEBLOVANO SOBO
za enega ali dva gospoda skupaj proti nagradi. Ponudbe pod »Uradnik št 86« na upravo lista.	86.
Gradbeno podjetje ing. F)ukič & drug
Ljubljana, Resljeva c.-9
1« priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
NAPRODAJ!
Kino in žganje.
Pristno, od 5 Din. liter in naprej, prosto trošarine na Jesenicah
Ivan Polšak,
Jesenice, hoiel Pošta.
Oves in seno
se dobi vsnko množino naiboliše
iz skladišč M. Dimič, Zagreb,
Jurišičev« ul. 24
v
k
1 „L9 ©ir&al Menne Par is
barva lase v vseh nuancah in izdeluje vsa lasna dela M. Podkrajšek, frizer za dame in gospode, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 32.
živalske slike za naše malčke, na trdem kartonu.
Cena 8 dinarjev.
V Zvezni knjigarni Ljubljana, Marijin trg št. 8.
Dmvw:
ZAHVALA.
Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom prebriike izgube naše iskrenoljubljene, preblage soproge, ozir. hčere, sestre, svakinje, tete, nečakinje in sestrične, gospe
Zofi e ICosic roj. Dekleva
izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo.
Osobito pa se zahvaljujemo predsedniku posojilnica v Mariboru, g dr. Kozini, članicam in članom ..Sokola* za udeležbo pri pogrebu, g. policijskemu nadzorniku Rojcu za v srce sega:oči poslovilni govor ob odprtem grobu, Slovenskemu pevskemu društvu „l)rava“ za tolažilne nagrobnice, darova-teliem krasnega cvetja ter končno vsem onitn, ki so preblago pokojnico tako mnogobrojno spremili na njeni zadnji poti.
V Mariboru, dne 13. januarja 1922.
Globoko žalujoč! ostril.
AUTO-TAPETNIK IN SJCAS9.
Izdeluje ▼ najmodernejši obliki vsa v njegovo stroko spadajoča dela. Prevzame vsa naročila za nove, kakor tudi vsakovrstno predelovanje karoserij na najmodernejši način.
Cene najnižje.
Bruna Balantič
Št. Jernejeva niicn št. 54, Sp. ŠJSkn.
Seno
m
otavo
nekaj vajAbnov prvovrstne sladke kvalitete ima za oddati grajščina na PRAGERSKEM.
KS3ZH
TRIBUNA ,
tovarna MdIes In nMilt vezita
Najcenejša dvokolesa In otroški vozički raznih modelov. Sprejmejo se tudi dvoko'esa In otroški vozički v polno prenovo, emajliranje z ognjem In ponlklanje.
LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4.
za preira§ 1 i a
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski
premog
vseli kakovost v celili vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo pimlio kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
Piim Mr'!?, is iilell lis n livarne in Ho ijnh teni premog in lini premog.
Naslovi: PROMLTN! ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska ulica štev. 19.
Kestaviiavies
prosto vagon in večja množine v gozdu
kupi
J. Pogačnik, Ljubljana,
Dalmatinova uiicn l./I. Posredovalci se' dobro plačajo.
POZOUl
Kupujem stare obleke, čevlje in pohištvo.
DRAME MARTIN, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežja štev. 29.
ČEBULA
150meterskili stotov prvovrstne čebule oddam po zelo ugodni ceni. OberreUer D. BezdSn, Bačka.
1009 K tSsf@3ny,
kateri mi preskrbi malo trgovino v najem z stanovanjem in kuhinjo, kje na prometnem kraju. Dopise prosim na IVO UŠENIČNIK, poštno ležeče Škofja Loka.
GOSPODARSKA ZVEZA - MLEKARSKI ODDELEK.
SVEŽE MLEKO
v prodajalni „Vnov. evalnSce Gospodarske zveze** v LJUBLJANI, Šolski drevored št. 14 (pod semeniščem).
tt^MHffiaaamaaaassRisfiieaiiiauKaisffiSiEBSBKaaicr!!
•i
§
2]
M K
 MORANU
& asbestni škriljevec, najboljše sredstvo sedanjosti za pokri-a vanje streh in obloženje zidov. Tovarna vKarlovcu(Hrvatska)
glavno zastopstvo za Slovenijo;
Pran Hočevar
Moste p. Žirovnica, Gorenjsko.
Stavbeniki, podjetniki, pokrivači in vsi, ki hočete imeti
* dobro pokrito streho, sigurno proti dežju, toči, snegu, požaru in viharju. Zahtevajte oferte.
'v
g
s
:
g
m
S
ta
aKiBHKSBaKntsa
Kt1! POlli 88 lot
popolnoma izurjen v lesni trgovini. Ponudbe na PJ.AVC, GABERJE.
Pilil SIIIJ
v dobrem stanju se kupi. Ponudbe pod „Pisalni stroj" na An. zav. Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ul. 5.
laž. Op. Miroslav ital
oblastveno poverjeni
stavbni inženir
UUBUntlA
Hilšerjeva ulica Številka 5.
Specijel. stavbeno podjetje tu betonske, žeJezobcton-ske in vodne zgradbe.
Izraba
vodnih Bil,
Za skorajšnji
JPF* iščejo
v
M
SCranjsfce tovarne lelezite, ključavničarska in kovinske robe
mTITAIT d* d.
KErasnSk pri LJublJanlr
m
A
| ZfiG[|iL!^-‘JEZ0L!]-HiŠ[-UILE-ir!DS]STfi.STR!iB[-HOSTOl!!™ |B PRORfteBBŽ-fflČRTI IH OBŽSK SM78 ESEZPlBČnO, E|
naročajte in razširjajte Jugoslavijo"!
Glavni In odgovorni ur«t!t'ik Zorko Fakin
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Liuhtiai