"TSSST  Utfl LXI. JICV. 254.
0 LUD i .ini. « tcrcli S. Mmln 19ZB.
Ceno uin F
Izhaja Twk dan popoldne, irvzemSi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—» do 100 vrst 250 Din, večji inserati petit vrsta
cSlovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din.
Din. Popust po dogovora. Inseratni davek posebej.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo: Knaflova uKca št 5» I« nadstropje. ^ Telefon 2034.
Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304.
V današnjem „Vremenu" je napisal nov hujskajoč članek, ki ga je celo beograjska policija zaplenila - Ministru Kujundžiću Nedeljkovićev nastop ni nič posebnega - Odmev v prečanskih
gospodarskih krogih
— Beograd, 6. .novembra. Famozni g\ Nedeljkovič, ki je imel drzno čelo nastopiti v javnosti kljub svojemu službenemu odnošaju s člankom, v katerem propagira razcep države in na demagoški in skrajno ciničen način napada pre-čane ter tako širi plemensko mržnjo, mora imeti ogromno zaslombo mero-dajnih in odločilnih činitcljev ter se mora čutiti absolutno varnega. Kako si je drugače mogoče raztolmačiti njegov prvi nastop in njegov še bolj izzivalen in drzen odgovor svojemu nadrejenemu ministru. Tem mani je mogoče razumeti, da si upa dr. Nedeljkovič sedaj. ko vidi, kak strašen odmev ie izzval njegov veleizdajniški članek v vsej pošteni in trezni javnosti, še nadalje ščuvati v svojem velikosrbsko-hegemoni-stičnem tonu. V današnjem «Vremenu» ie namreč objavil nov hujskajoč članek, poln žalitev in klevet na prečane, ki je bil take vsebine, da se je čutila celo beograjska policija, ki v tem pogledu sicer ni bogzna kako stroga in tankovestna, prisiljeno, članek zapleniti. Prva izdaja današnjega «Vremena» je romala v policijske arhive, ker se je celo Beogradu zdelo preveč. «Vreme» je izdalo drugo izdajo, toda brez Nedelj-kovičevega članka.
Kako malo se je bati dr. Nedeljko-viču, priča tudi izjava ministra pošt Kujundžiča v današnjem «Vremenu». Kujunđžić namreč pravi, da članek dr. Nedeljkoviča ni nič posebnega in da je le kaplja v morju izjav poklicanih in nepoklicanih faktorjev.
Minister Kujunđžić do danes še ni * odredil disciplinarne preiskave proti dr. Nedeljkoviću in vse kaže na to, da se mu ne bo skrivil niti las. v javnosti seveda vse to zelo komentirajo in ugibajo, kdo je pravzaprav glavni zaščitnik tega gospoda. Vse pa je prepričano, da dr. Nedeljkovič ne postopa na lastno pest, marveč da ie neke vrste Puniša Raeič, ki ima za seboj zanesljivo zaslombo.
— Zagreb, 6. novembra, škandalozni nastop generalnega direktorja Poštne hranilnice je izzval še prav posebno ogorčenje med prečanskimi gospodarskimi krogi. Dr. Nedeljkovič je do-slei veljal vsaj za kolikor toliko objektivnega človeka in gospodarski krogi so ga vselej vzeli v zaščito, če se mu je dozdevno iz političnih razlogov očitala pristranost. Sedaj pa so se tudi gospodarskim krogom odprle oči. Tako piše današnji zagrebški »Jugosloven-Ll'oyd« pod naslovom: »Nimamo nič zaupanja« med drugim:
»Kdor je spremljal našo pisavo, mora priznati, da smo mi zelo upoštevali generalnega direktorja Poštne hranilnice dr. Nedeljkoviča in se popolnoma strinjali z njegovim mnenjem o škandaloznem gospodarstvu v državnih financah in upravi. Smatrali smo, da je resen in dalekoviden nacijonalni ekonom, zlasti še, ker je često napisal zelo ostre besede na račun beograjskega slendrijana. Ni še dolgo tega, ko je dr. Nedeljkovič sam vzel v zaščito preČan-
ski tisk. naglašajoč, da nepokolebljivo zagovarja narodno in državno edin-stvo. Naglasa! je takrat še sam, da je nerazpoloženie prečanskih krajev posledica brezštevilnih pogrešk centrale: premalo zanimanje za razmere v prečanskih krajih, nerazumevanje in nepoznavanje razmer, zavlačevanje rešitve vitalnih problemov itd., kar ustvarja vtis zlonamernih šikan.«
»Ne bomo se podrobneje bavili z dr. Nedeljkovičevim člankom in njegovim drznim in izzivalnim odgovorom ministru, moramo pa naglasiti, da je dr. Nedeljkovič s tem svojim nastopom silno škodoval državni ideji in se globoko pregrešil proti svoji službeni dolžnosti. Poštna hranilnica ie državni zavod, v katerega plačujejo prečanski kraji dve tretjini. In zato prečanskim gospodarskim krogom ne sme in ne more biti vse eno, kako in kdo upravlja s tem denarjem. Odkar ie dr. Nedeljkovič s svojim člankom dokazal, kdo je in kako misli, mi ne moremo imeti vani več zaupanja in zahtevamo, da se takoj odstrani s tega odgovornega in vplivnega mesta. Prečanski gospodarski krogi bodo iz tega izvajali konsekvence, ki bodo za zavod le škodljive, če bo ostal dr. Nedeljkovič še nadalje na svojem mestu. Minister pošte naj o tem razmišlja in se odloči. Če bo dr. Nedeljkovič ostal na svojem mestu, potem je to znak, da je pod zaščito visokih čini-teljev, ki sami hočejo rušeme kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.«
Kako nritiska klerikalni davčni vijak
Ogromno povišanje oblastne trošarine   na   navadna vina- — Smer klerikalne davčne politike — obremenjevanje konzumen-tov. — Obdavčene gledališke ljudske predstave
Proračun ljubljanske oblastne samoupra* v« za 1. 1929 izkazuje 17 oblastnih davščin, kar dokazuje, da se je oblastni odbor lotil s posebno vnemo, čeprav ne s posebno spretnostjo dela, kako čim več iztisniti iz žepov naših davkoplačevalcev. Ako se upo? števa poleg tega, da se po proračunu za le* to 1929 hoče iztirjati za 15Ali.112 Din več oblastnih da\'ščin kakor v 1. 1928* v skupni vsoti pa 36J80.000 Din, in da preti po po* ročilu velikega župana v nekaterih okrajih ljubljanske oblasti v najbližjih mesecih la* kota celo kmetskemu prebivalstvu samemu, moramo reči, da predstavljajo oblastne dav* ščine spričo že dolgo obstoječe in narašča* joče gospodarske krize naravnost neznosno obremenitev prebivalstva v ljubljanski ob* lasti. Umetnost gospodarstva z navijanjem oblastnih davščin je za oblastni odbor sicer zelo poceni, tem ob.utnejša in poraznejša pa je za davkoplačevalce. 36 milijonov, ki jih hoče oblastni odbor iztisniti iz žepov davkoplačevalcev v prihodnjem letu, goto* vo niso mačkine solze za tiste, ki jih bodo morali plačevati.
Gotovo je najvažnejša nova oblastna uredba o dokladi k državni trošarini na al* koholne pijače, ki bo znašala za navadna vina, mošt in petijot po 1 Din od litra, za fina vina, pivo, žganje, alkohol (špirit, rum, konjak in likerje pa 100 % od državne tro* šarine. Doslej je znašala oblastna doklada tudi za navadno vino 100 % državne t rosa* rine ali 35 par od litra, po novi uredbi pa se bo torej ta davščina povišala za 65 par pri litru navadnega vina, dočim bo za bolj* ša vina, žganje in likerje ostala neizpreme* njena. Ako upoštevamo, da naša domača boljša vina že sedaj izpodrivajo cenejša dal* matinska in banatska vina, ki jih importi* rajo v največji množini ravno klerikalna go* spodarska podjetja, je vsekakor gotovo, da se položaj naših vinogradnikov z znatno povečano oblastno davščino ne bo zboljšal. Za pošiljke alkoholnih tekočin po 5 1 či* stega alkohola bo plačal doklado prodaja* Iec, pri večjih množinah pa kupec. Z ozi* rom na končni efekt je prav vse eno, kdo plača doklado, kupec ali prodajalec, kon* čno jo bo plačal konzument, producent pa jo bo občutil, ker bo težje razpečal svoje blago. Izgovor, da je to prostovoljni davek, je prazen, dokler bomo imeli v svoji obla* sti vinograde in dokler bodo ljudje konzu* mirali raje cenejše slabo blago, kakor pa z davki podraženo domače kvalitativno bolj* še.
Nova uredba o oblastni taksi na javne plese in nočne zabave izpreminja v glav*
nem dosedanja določila. Doslej se je v ba* rih in nočnih kavarnah- pobirala po 24. uri ponoči oblastna taksa 10 Din od vsakega gosta, v ostalih kavarnah pa po 1. ponoči po 5 Din. Posledica je bila, da so pričeli kavarnarji zapirati svoje lokale ob 1. ponoči ker se je vsak gost branil po 1. uri ponoči plačati poleg 3 Din za črno kavo še 5 Din oblastne takse. Opozicija je ob sprejetju uredbe opozarjala na to možnost in uredba tudi ni dosegla tistega efekta, ki ga je ob* lastni odbor pričakoval. Pc novi uredbi bo* do bari, nočne kavarne in zabavišča slične vrste, ki so odprta preko policijske ure, pla* čevala odslej mesečno takso 600 Din. To se pravi, da v Ljubljani n. pr. do policijske ure ob 2. ponoči ne bodo v kavarni več po* hirali oblastne takse, ker pa imamo v Ljub* Ijani samo en bar, oziroma nočno kavarno, ki pa je pravzaprav le nekoliko boljša go* stilna, bo plačevalo novo takso samo to podjetje. Gospodje pri oblastnem odboru, ki se včasi oficijelno navdušuje tudi za »Sveto vojsko», so torej prišli do prepriča* nja. da je za njihove blagajne še vedno boljše, ako obdavčijo konzum na splošno, kakor pa da ga s previsokimi taksami na cbisk javnih lokalov sploh preprečijo.
Po isti uredbi se bo morala za javne plese plačevati taksa 250 Din. Te takse so opro* ščene plesne šole, ako se v njih ne točijo alkoholne pijače. Za dovolilo podaljšanja policijske ure se plača v Ljubljani taksa 100 Din, na deželi pa 50 Din.
Nova uredba o oblastni trošarini na pre* mog, ki obremenjuje predvsem konzument tu, določa da znaša trošarina pri toni rja* vega premoga, in sicer pri kosovcu 5 Din (letos 10 Ddn), pri kockovcu in ravnem pre* mogu 3.50 Din (7.50 Din), pri orehovcu in grahovcu 2.50 Din (5 Din), pri zdrobu in prahu 1.50 Din (2.50 Din), pri črnem pre* mngu 50 % več kakor pri rjavem premogu (50 %), pri lignitu 50 % manj kakor pri rjavem premogu (50 %). Državna in samo* upravna telesa so oproščena plačevanja te trošarine. Pri premogu se bo torej oblastna trošarina nekoliko znižala ter je oblastni odbor upošteval v gotovi meri argumente opozicije iz lanskega leta, zato pa je navil drugod davčni vijak, kakor bomo še doka* zali.
Uvaja se tudi nova uredba o oblastnih taksah na gledališke vstopnice. Doslej so bile ljudske, mladinske, delavske in dijaške predstave v Narodnem gledališču proste oblastne takse, dočim se je pri ostalih pred* stavah pobirala oblastna taksa od posamez* nih gledaliških vstopnic od 5 Din navzdol. Po novi uredbi se bo oblastna taksa pobh rala od vseh predstav, torej tudi od ljudskih, delavskih, dijaških in mladinskih, ter bo znašala pri vseh vstopnicah na parterne in ložne sedeže v parterju in v ložah I. re* da po 3 Din, na balkonske in ložne sedeže II. reda po 2 Din, na galerijske sedeže in vsa stojišča pa po 1 Din od vsake vstopni* ce. Pri abonmajih bo znašala oblatstna taksa 9 % od vplačane vstopnine. To se pravi po* speševati ljudsko prosveto.
O ostalih oblastnih davščinah bomo še spregovorili. 2e navedeno pa dokazuje, da stremi ljubljanski oblastni odbor po obre* menitvi najširših slojev našega ljudstva.
Senzacijonalna sodba angleškega politika o franccsko-angle-
škem pomorskem paktu
Lord Crewe smatra pogodbo za skrajno nevarno in škodljivo
in zahteva razveljavljenje
London, 6. novembra. Na včerajšnjem političnem sestanku je imel lord Gre\ve senzacionalen govor o angleško-francoski pogodbi. Pogodbo je imenoval čuden In zelo nesrečen kompromis. Pogodba je že zaradi tega pogrešna, ker je v Nemčiji ki Italiji izzvala vtis nove polit, antante, ki je enaka ofenzivni zvezi. Pr| predvojnih oborožitvah je vodila Nemčija. Največja napaka b| bila zasledovati slično politiko, ki mora privesti do vojne. Posebna antanta bi pomenila ko. rak nazaj. Posledice te pogodbe so bile posebno v Ameriki usodepolnc. Tam so pričeli misliti na nove oborožitve.     Kako je
moglo priti do takega osnutka, o katerem je bilo treba vedeti, da ga Amerika ne bo sprejela! Ceno za to mora plačati Anglija s temi, da se je začasno v političnem ozjtu odtujila. Amerika pa v dolarjih, ker mora graditi veliko število križark. Lord Crewe je pozval odmirali teto, naj se pri gradnji mornarice ne ozira na ameriške oborožitve na morju Vlada naj čimprej izjavi, da je imela pogodba napačen start ter naj jo razveljavi zlasti glede mornariških dogovorov, posebno pa še glede vojaškega dela. ki se nanaša na francoske rezerve na kopnem.
Današnja seja Narodne skupščine
Izvolitev finančnega odbora« — Ratifikacija trgovinske pogodbe z Avstrijo« — Skupščina bo ponovno odgođena, ker vlada ni
ničesar pripravila.
— Beograd, 6. novembra. Popolnoma v stilu prejšnjega zasedanja nadaljuje okrnjena Narodna skupščina svoje »delo«. Današnja seja je bila sklicana za 10., toda predsednik jo je mogel oh'oriti šele malo pred pol 12. uro, ker imajo gospodie poslanci vladne večine tako »ogromno zanimanje« za skupščinske sg-je, da jih morajo služitelji Narodne skupščine loviti po mestu in izganjati iz postelj.
V začetku je bila seja precej viharna, ker so zemljoradnik! ostro kritizirali nedelavnost vladne večine. Novica Šamlić je v svojem govoru naglašal, da se obnaša vladna večina tako, kakor da je pri nas vse v laileo opn redu t: kakor dž ssupščna nima ničesar delati. Ce bi človek sodil po lenuharearju vladne večine, bi morad misliti, da vlada v naši državi največje zadovoljstvo. V resnici pa je narod tako nezadovoljen, da mora nezadovoljnost vsak hip dospeti do vrhunca. Po daljšem prerekanju je vladna večina šla preko očitkov zem-ltforadnikov ter odobrila zapisnik zadnje seje.
Predsedujoči je nato prečita! razne vloge im obvestila. Med drugim je sporočil, da je vlada predlošila skupščini v ratifikacijo dodatno pogodbo k trgovinski pogodbi z
Avstrijo, več konvencij z Madžarsko in zakon o posojilu monopolne uprave. Vladna večina je za vse te predloge sprejela nujnost in pred zaključkom seje izvolila posebne odbore.
Šele na to je skupščina prešla na dnevni red. Po predhodnem sporazumu vladnih strank je bil na hitro roko izvoljen finančni odbor, na kar je predsednik ob 12. sejo zaključil ter sklical prihodnjo za jutri dopoldne. Na jutrišnji seji bo Narodna skupščina določila samo dnevni red prihodnje seje. Zemljoradnik Voja Lazić je ponovno kritiziral malomarnost vlade, ki je poslala skupščino zadnje mesece kljub težavnim razmeram v državi na dopust, ne da bi bila vsaj v. tem odmoru pripravila gradivv za skupščino. Poslancem vladne večine so ti očitki sicer nerodni, vendar pa gredo preko n+ih. Zatrjuje se, da bo skupščina Čez par dni ponovno odgođena.
Novoizvoljeni finančni odbor se je takoj po seji skupščine konstituiral. Za predsednika ie bil izvoljen bivši finančni minister dr. Milan Stojadinović. za podpredsednika pa demokrat dr. Slavko Šeče-rov dasiravno je neprestano kritizira' finančno politiko vlade in naglašal, da noče več sodelovati v finančnem odHoru.
Zastoj v razpletu romunske krize
Regentski svet čaka na prihod Titulesca. — Verjetno je, da bo sestavil nevtralno vlado. — Pred soboto ne bo odločitve.
— Bukarešta. 6. novembra. V razpletu vladne krize je nastal zastoj. Regentski svet je dosedaj konzultiral vse šefe parlamentarnih skupin in čaka sedaj na prihod londonskega poslanika in bivšega zunanjega ministra Titulesca, ki bo, kakor vse kaže, igral v razpletu krize najvažnejšo vlogo. V političnih krogih sklepajo, da bo prišlo do sestave nevtralne vlade pod predsedstvom Titulesca. Ta bi bil nekak kompromis med stališčem liberalcev in narod-no-kmečke stranke. Poslancem je bilo sporočeno, da lahko do sobote zapuste presto-lico, ker do takrat še ne bo padla odločitev. Včeraj in danes se je vršilo v okolici Bukarešte in po vsem Sedmograškem nešteto zborovanj, na katerih so zborovalci povsod pozdravljali odstop hegemonistične-ga režima in zahtevali sestavo homogene vlade narodno-kmečke stranke.
Zastoj.
— Bukarešta, 6. nov. V poučenih krofih izjavljajo, da predsednik narodne kmetske stranke Maniu ni odklonil predlogov dvornega ministra Hiotta. Narodna kmetška stranka objavlja v večernih listih izjavo, v kateri povdaria, da mirno pričakuje razvoja dogodkov. Regentski svet bo po vsej priliki poveril sestavo vlade litulescu in narodna kmelska stranka pričakuje njegovih predlogov. 2e sedaj pa naglasa, da odklanja vsako kombinacijo, ki bi zahtevala sodelovanje s sedanjim parlamentom. Dr. Lupu je v imenu kmetske   stranke sporočil
Iz policijske kronike
Ljubljana, 6. novembra.
Zadnje dni so zopet tatovi in vlomilci pridno na delu. Na policiji je prijavljenih mnogo večjih in manjših tatvin. Tatovi kradejo vse, kar jim pride pod roke. Najbilj je bila le dni oškodovana vdova Frančiška Lenček. Imela je v veži posestnice Trdinove v Slomškovi ulici tri omare, v katerih je hranila obleke in drugo robo. To je vedel podjeten tat, ki je 4. t. m. v času, ko ni bilo nikogar v hiši doma, odprl omaro in ukradel lepo zeleno obleko ter jopico. Lenč-kova trpi 2000 Din škode.
Nehvaležnega podnajemnika ima posestnik Peter Červan iz Rožne doline. Pri njem namreč stanuje neki Ivan K., ki mu je pred dobrim tednom ukradel 700 Din. Ko ga je červan prijel, mu je obljubil, da mu denar vrne do 1. novembra. Toda 1. novembra je pobegnil iz stanovanja, pač pa ga .je neka soseda opazila, ko je prišel 5. t. m. pred Cervanovo hišo, pristavil lestev in zlezel v stanovanje. Kasneje je videla, da se je po isti poti, torej skozi okno in po lestvi zopet splazil iz hiše. Zdelo se ji je pa, da je bolj <okrogel>. Očividno je Červanu zopet ka; odnesel, toda posestnik dosedaj ni mogel dognati, kaj mu je zmanjkalo. Sedaj išče nehvaležnega podnajemnika policija.
Deželno sodišče v Ljubljani zasleduje slušatelja filozofske fakultete Ferda Delaka, rojenega 27. 6. 1906 v Gorici, ki je nedavno brez sledu izginil iz Ljubljane. Kaj je Delak zagrešil, ni znano, zdi se pa, da ga sodišče zasleduje radi komunistične propagande. — Policija išče 27 letnega Andreja
Bratianu, da prevzema popolno odgovornost, če se ji poveri vlada. Pri morebitnih volitvah pa nikakor ne bo sklenila stranka volilnega kompromisa z liberalci. Gotovo je sedaj toliko, da je regentski svet zaenkrat opustil vse druge kombinacije in bo Titulesca oficijelno pozval za sestavo koalicijske vlade. Regentski svet je odklonil ta sklep, potem ko je odklonil princa Stirbeva, ki ga je predlagal princ Nikolaj in generala Pres-sana, ki ga je predlagal patrijarh Cristea. Vsekakor še ni gotovo, ali bo spričo kategorične odklonitve narodnih zaranistov, da bi se udeležili koalicijske vlade, prevzel zaupani mandat. Do povratka Titulesca ni pričakovati rešitve vladne krize.
Bukarešta, 6. novembra. V poučenih krogih izjavljajo, da predsednik narodne kmetske stranke Maniu ni odklonil predlogov dvornega ministra Hiotta. Narodna kmetska stranka objavlja v večernih listih izjavo, v kateri poudarja, da mirno pričakuje razvoja dogodkov. Regentski svet bo po vsej priliki poveril sestavo vlade Titulescu in narodna kmetska stranka pričakuje njegovih predlogov. 2e sedaj pa naglasa, la odklanja vsako kombinacijo, ki bi zahtevala sodelovanje s sedanjim parlamentom Dr. Lupu je v imenu kmetske stranke sporoči! Bratianu, da prevzame popolno odgovornost, če se ji poveri vlada. Pri morebitnih volitvah pa nikakor ne bo sklenila stranka volilnega kompromisa z liberalci. Gotovo je sedaj toliko, da je regentski svet za enkrat opustil \>e
Lombarja, rodom iz Zgornje Šiške, ki je posestnika Jožefa Glasa iz Lokve, občina Se-uovo pri Rajhenburgu. osle pari I /.a 2000 [»in. Orožniki iz Domžal iščejo 16 letno Med-vigo Trdinovo iz Domžal, ki [e že začetkom oktobra pobegnila z doma in se sedaj klati po raznih krajih Slovenije Dekletce je kljub svoji mladosti že Drerej izprijeno in nagnjeno k potepuštvu. Za svojo starost je dobro razvito, polnega obraza, kostanjevih las, ima sive oči in dobro ohranjene zobe.
n ■
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize : Amsterdam 0—22 S-425. Berlin 0—13565, Bruselj 0—7 9U5 Bndimtpe-šta 0--0.9207, Dunaj 7.9959-^8.0259 (s.0109), Lcr.don 275.76—276.56 (276.16). Nc\vyc,rk 56.85—57.05 (56.95), Pariz 221.56—223 56 (222.56), Praga 168.37-169 17 (169 77). Trst 297.25—299.25 (298 25), Cuiih 1094.1—1097.1 (10956).
Efekti: Celjska Posojilnica 15S-0, Ljubljanska kreditna 12S—0. Praštcdo.na 920, Kreditni zavod 175—*). Vevče 110 - 0, Stavbna 56—0. Šešir 105—0. Kranjska industrijska 290—0.  Ruše 260—280.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize- Berlin 13.55—13.58. Londcui 275.76—276.56, Newyork 56.83-57 03 Milan 297.1.5—299.15   Praga   168.37—109 17 p 221.5—223.5.   Corfli   109-1.1 —1097 1    P»i ira 1094.1 — 1097.1
INOZEMSKE BORZE.
Curih: Beograd 9.1775. London 25.1?'' Milan 2'..21. Ne\vyor!< 519.70, Paii/ 2 »..> ZŠ. Praga 15.3975, Berlin 123.77, Dunaj 73.C9
j
D8-D
Stran 2.
•SLOVENSKI   N A K O D» dne 6. novembra 1928.
Sta*. 254
Novi zakon o državljanstvu
V »Službenih Novinah« i dne 1. novembra je izšel novi Mkon o državljanstvu. — Glavne določbe novega zakona«
V cSluJbenib Novinah» z dne L novembra je objavljen novi zakon o državljanstvu. Po tem zakonu mora imeti vgak državljan naše kraljevine domovinsko pravico v kaki občini nase države. Tuji državljani ne morejo imeti domovinske pravice v občinah naie kraljevina, vendar pa morejo v svrho pridobitve driavljanetva dobiti zagotovilo kake občine, da Jim bo primana domovinska pravica, ako si pridobe naše državljanstvo. V svrho evidence mora zato vsaka obeina voditi potrebne sezname svojih občanov. Na zahtevo mora vsaka pristojna upravna oblast I. stopnje Izdati spričevalo o državljanstvu vsakomur, ki se izkaže z domovinsko pravico.
Državljanstvo si pridobi z rojstvom, po-gakonjenjem, možitvijo in pri rojenje«. Po rojstvu imajo pravico državljanstva zakoniti otroci državljanov in neeajconiti otroci državljank ne glede na rojstni kraj. S po-
Bakonjenjem pridobi nezakonit otrok nalaga državljana in tuje državljanke državljanstvo % dnem rojstva, ako je mlajši od 21 let ▼ Času pozaJtonjenja. Otrok neeaianih staršev, čigar državljanstvo oetane neznano, se smatra do nasprotnega dokaza za državljana naše države, ako je bil pri na« najden ali rojen. Z možitvijo pridobi tuja državljanka nase državljanstvo, razun ako ti pred poroko pridrži pravico državljanstva po poreklu, kakor to določajo zakoni njene domovine.
Rednim potom morejo pridobiti nase državljanstvo tuji državljani, če so zahtevali državljanstvo, de so stari 21 l«t, če so bivali neprestano najmanj 10 let na ozemlju naše države, ako dokažejo odpust iz svojega dosedanjega državljanstva, oziroma primerno jamstvo, da ga bodo dobili, ako so neoporečnega vedenja, ako morejo vzdrževati sebe in svojo družino in če jim je kaka domača občina zajamčila sprejem v občinsko zvezo. V slučaju, Če prosilec ne dobi odpusta iz svojega dosedanjega tujega državljanstva, lahko pridobi pravico državljanstva z izjavo, da se odreka tujemu državljanstvu z željo priobitve našega državljanstva. 06ebe srbske, hrvatske ali slovenske narodnosti morejo dobiti rednim polom nase državljanstvo tudi brez tega, ako so bfle rojene ali vsaj tri leta nastanjene v kaki občini na našem ozemlju, za kar jim
sploh ni potrebno jamstvo kake domače občine, da bodo sprejeti v njeno domovinsko zvezo. S pridobitvijo državljanstva pridobe tudi domovinsko pravico v občini, kjer bo bili rojenj ali kjer bivajo.
Osobe, ki izpolnujejo vse gornje pogojne in ki bivajo najmanj 30 let neprestano na našem ozemlju ter niso izpolnjevale v zadnjih 10 letih nobenih obveznosti napram svoji dosedanji domovini, imajo pravico pridobiti nase državljanstvo rednim potom.
Izjemoma morejo dobiti državljanstvo tudi pred 10 leti brez odpusta iz tujega državljanstva tuji državljani, ki dobe 6lužbo profesorja na kaki naši univerzi, nadalje oni, katerih sprejem v nase državljanstvo zahtevajo državni interesi, kakor tudi oni, ki imajo zasluge za našo državo. Domovinsko pravico dobe lahko v občini, kjer so nastanjeni.
Prošnje za pridobitev državljanstva se vlagajo pri upravni oblasti I. stopnje-
Iz našega državljanstva ne morejo vzsto-piti oni, ki stoje pod vojno obvezo, v kolikor to preprečujejo predpisi zakona o ustrojstvu vojske in mornarice. Nadalje oni, ki se nahajajo v preiskavi oziroma pod obtožbo zaradi kažnjivih dejanj, ki niso še prestali kriminalne kazni, ki niso plačali denarnih glob in ki niso plačali državnih in samoupravnih davkov. Istotako ne morejo izstopiti iz državljanstva aktivni državni uslužbenci, narodni poslanci, poslaniki, predstojniki in uslužbenci samoupravnih korpo-racij. Noben državljan se ne more odpustiti iz državljanstva na škodo pravicam ali
interesom javnih ali privatnih oseb, s katerimi živi v pravnih odnoitjih. Dršavljan, ki je izpolnil 21. Isto, se mora odpustiti iz državljanstva, ako dokaže, da bo sprejet v tuje državljanstvo in ako izpolni ostale pogoje.
Naš državljan, ki trajno biva izven natega ozemlja« ter dO let po končanem 21.
letu ni izpolnjeval nobenih obveznosti napram domovini, preneha biti državljan naše kraljevine. Z možitvijo s tujim državljanom izgubi naša državljanka državljanstvo, razun v slučaju, ako po predpisih zakona moževe domovine ni pridobila njegovega državljanstva in če si je ob poroki izrecno pridržala naše državljanstvo.
Nezakonit otrok naie državljanke in tujega državljana mlajši od 21. let, izgubi državljanstvo, ako ie pridobil tuje državljanstvo s pozakonienjem Po predpisih zakonov domovine svojega očeta. Ta določb3 m valja za nezakonito hčer, omoženo z našim državljanom.
Na$ državljan po poreklu ima v roku 3 let po končanem 21. letu starosti pravico izjavrti, da se odreka našemu državljanstvu, ako je bil rojen v inozemstvu in je tam stalno nastanjen ter dokaže, da ga tuja država, v kateri je bil rojen, smatra po svojih zakonih za svojega državljana. Ta določba ne velja za že omoženo hčer.
Državljanstvo izgube oni, ki so brez dovoljenja oblasti stopili v vojaško ali civilno državno službo tuje države ter ostali v nji kljub pozivu našega notranjega ministrstva.
Bivši državljani, ki žele ponovno dobiti naše državljanstvo, ga morejo dobiti na isti način, kakor ostali imozemci.
V prehodnih odredbah se določa, da se smatrajo z uveljavljenjem novega zaikona za na5e državljane oni, ki so dne 1. decembra 1°18 imeli državljanstvo prejšnjih kraljevin Srbije in Črne gore, kakor tudi one, ki so imeli državljanstvo prejšnje kraljevine Hrvatske in Slavonija ter niso tega državljanstva izgubili na podlagi rrnTovnih pogodb, nadalje oni, ki jim je bilo priznano naše državljanstvo na podlagi irdrovnih pogodb z Avstrijo, Madžarsko in Bolgarsko, oni, ki so bili do uveljavljenja novega zakona sprejeti v nas« državljanstvo potom prirojeni oni, ki so po rodu in jeziku Srbi, Hrvati ali Slovenci in izpolnjujejo pogoje iz § 12. točka 2., 5. in 6. in ki so do uveljavljen ja novega zaikona zaprosili pri pristojnih oblasteh za naše državljanstvo, oni, ki so po rodu in Jeziku Slovani In so nastanjeni na našem ozemlju stalno najmanj 20 let ter so do uveljavljenja novega zakona zaprosili za naše državljanstvo, oni, ki so po rodu in jeziku Slovani, ki so zaprosil za naše državljanstvo, ki se nahajajo v državni službi ali so pa bili po ujedinjenju najmanj 2 leti v državni službi ter so nastanjeni najmanj pet let na našem ozemlju, oni, ki so dne 1. decembra 1918 imeli domovinsko pravico v kaki občini, ki ni prišla v sestav naše kraljevine, vendar pa so bili v službi na našem ozemlju pri javnih ali prometnih podjetjih ter drugih javnih ustanovah, ki so bile pozneje prevzete od države, če so do uveljavljenja novega zakona zaprosili za državljanstvo. Državljanstvo je priznano z uveljavljenjem novega zakona tudi onim, ki izpolnjujejo splošne pogoje ter so bili neprestano nastanjeni na našem ozemlju najmanj 30 let in zadnjih 10 let niso vršili nobene obveznosti napram njihovi dosediamji domovini, ako so do uveljavljenja novega zakona podali pred upravno oblastjo izjavo, da žele dobiti naše državljanstvo.
Za izdajo spričevala o državljanstvu je treba v roku 1 leta predložiti upravni oblasti I. stopnje doka*e, da so izpolnjeni predpisali pogoji Oni, ki v tem času niso predložili dokazov upravni oblasti I. stopnje, se smatrajo kakor da našega državljanstva sploh ne zahtevajo.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Podrobnosti pretresljive traged velika procesa v Zagrebu«
Strašna tragedija treh mladih prijateljev, ki se je odigrala predvčerajšnjim in o kateri smo včeraj poročali, še večino ni popolnoma pojasnjena Gjuro Sve-bek, njegova ljubica Nada Sčukanec in Kata Božena Cvek so izpili v kolibi na Mazacirtski cesti, kjer so stanovali, večjo količino ocetne kisline. Švabek je nato še zabodel Cvekovo in sebe v prsa. Njegovi prijatelji in znanci niso slutili, kaj se pripravlja. Gjuro in Nada sta se ljubila in sta bila nesrečna, ker jima starši niso dovolili, da se vzameta. Zato sta sklenila umreti. V soboto sta odšla v mesto z nekim Gjurovim prijateljem in Boženo v mesto. Nada in Sva-bek sta se dala Še slikati pri nekem fotografu. Slike so bile takoj gotove in eno ie dala Nada Gjurovemai prijatelju za spomin. Iz kina so se vrnili v kolibo. Gjurov prijatelj je Še priskrbel hru-gevca, ki so se ga napili. Ko pa je odšel so se Gjuro, Nada in Božena odločili za samomor. Gjuro in Nada sta napisala skiupno poslovilno pismo. Tudi Božena je napisala pismo, toda vrgla ga je takoj v peč, kjer je že gorela Gjuro-va in Nadina korespondenca in slrke. Zakaj je prav za prav šla tudi Božena v smrt, ni znano. Ko je ležala zavestna na dvorišču z globoko rano v prsih, ni črhnjla besedice nikomur, v bolnici je pa kmaru v silnih mukah izcKJmfta. Tudi Gjuro je takoj umrl, ko so ga prepeljali v bolnico. Edina priča,, ki bi lahko pojasnila tragedijo, je Nada, ki se bori s smrtjo v bolnici. Nada Sčmkanec se je včeraj zavedla in izjavila nefci svoji
i je, — Zagoneten umor. — Dva — Šala s smrtnim izidom.
prijateljici, da se je Božena zastrupila, ker ie živela v težkih rodbinskih razmerah. Pred dvema letoma ie zapustila očeta, ki ima branjarijo na Šelski cesti in je živela nekaj časa pri svoji stari materi. Pozneje io je pa zapustila in se preselila v kolibo na Magacinski cesti. Nekaj dni pred samomorom je prišla k očetu in ga prosila, naj jo vzame k sebi. Oče io ie odslovil, ker ni imel v svoji hiši prostora. V bolnici ie Nado včeraj obiskal oče njene prijateljice Bože. Nada mu te povedala, da so šli vsi spo-^ razumno v smrt. Ko je Boža izpila ve-r liko količino ocetne kisline, je začela kričati, naj jo ubijejo, da se ne bo mučita. Tedaj io ie Švabek, ki je med tem tudi že izpil strup, dvakrat zabodel z nožem v prsa. V peči kolibe so našli na pol zgorelo pismo. Boženin oče je pa izmnl, da pisma ni pisala Božena, ker pozna njeno pisavo. TpV^ bo ostala Boženina smrt nepojasnjena.
Neki Jako Uzelac je prijavil te dni orožniški postaji v Kozarcu pri Banja-luki, da je bila umorjena prejšnjo noč v svoji hiši neka Smiljana Filipovič in da ji je zločinec odnesel vse dukate. Orož-niška patrulja je takoj odšla na kraj umora in res nasla Smiljano Filipovič v sobici njene hiše umorjeno. Ležala je na kupu koruze in oblečena je bila samo v nočno srajco. Okoli vratu je imela zadrgnjeno dolgo brisačo, na levem sencu je pa zijala globoka rana, Zločinec je svojo žrtev udaril s topim železnim predmetom in ji razdrobil lobanjo. Po-
stelja, v kateri je spala Filipovićeva, je bila razmetana in oškropljena s svefco krvjo. Morilec je žensko umoril v postelji in jo je potem zavlekel v drugo sobo ter jo vrgel na koruzo. Sled krvi je namreč vodila od postelje sobo. kjer so našli Filipovićevo. Filipovićeva je imela v kovčegu shranjene dukate v vrednosti kakih 20 tisoč Din. Ta kovčeg so našli odprt in oplenjen. Druga zlatnina, ki jo je imela pokornica shranjeno v omari, je ostal nedotaknjena. Orožniltvo je najprvo zaslišalo moža umorjene Savo Pilipoviča, ki je izpovedal, da niti ne sluti, kdo je umoril njegovo ženo. Filipovič izgleda zelo potrt. Izpovedal je. dn je odšel v mlin in tam ostal čez noč. Ko se ie naslednje jutro vrnil, ie našel svojo ženo umorjeno. Ko so orožniki zasliševali še ostale priče, ie eden orožnikov opazil, da ima Savo. ki je bil zelo razburjen in zmeden, okrvavljeno srajco. Ko so ga vprašali, odkod kri na srajci, je postal še bolj zmeden in je odgovoril, da mu je tekla kri iz nosa. ko je prenašal težke vreče iz Mlina. To ie bila očividna laž, ker bi mu kri ne mogla kapati na srajco pr: prenašanju vreč, saj se je držal naprej. Vse priče 50 izpovedale, da je bil Sava res v m/linu, toda tedaj Še ni imel okrvavljene srajce. Neki Proka Borić je pa povedal, da ie ponoči Sava odšel iz mlina in ga nI bilo vec videti. Ker fc mlin oddaljen od hiše. kjer ie bila Fili-povičeca umorjena, samo 1500 korakov, je mogoče, da je njen mož ponoči zapustil skrivaj mlin in jo umoril. Ugo-tovlili so tudi. da ie bil usodne noči doma tudi sin Jovo, ki se ni razumel s svojo mačeho, umorjeno Filipovićevo. Orožniki so aretirali Jova v Beogradu. Pri njem so našli dukat, kakršne Je imela umorjena Smiljana. Zanimivo je, da ie imel tudi on okrvavljeno srajco. Trdi pa. da je kri od stenic, katerih kar mrgoli v Beogradu. Sum je padel torej na starega Filipoviča in njegovega sina, ki se ju odvedli v zapore sodišča v Banjaluki.
★
Danes se je začela pred senatom zagrebškega sodišča glavna rasprava proti 41 letnemu Josipu Bauerju, rodom iz Prage, ki ie bil svoječasno administrativni poročnik in ie obtožen umora svoje žene Barbare. Obtožnica bivšega poročnika dolži zavratnega umora in predlaga smrtno kazen na vešallh. Zločin je bil izvršen na KustoSiji v noči od 30. junija na i. julij t. I. Bamer je umoril svojo ženo v spanju. Ustrelil jo je s samokresom. Med preiskavo se je obtoženec zagovarjal, da se ničesar ne spominja, da je bil popolnoma pijan in da ni izključeno, da je res umoril] svojo ženo v nezavestnem stanju. Razpravo bo vodil sam predsednik sodnega stola. — Danes se je pričela tudi razprava proti šestorici obtožencev iz tako zvane »bombaSke« afere, o kateri smo že obširno poročali. Obtoženi so sluga Andrija BožiČkovič, hišna posestnica Eva Koprivnjak, tipograf Fran Novoselić, privatni nameščenec Josip Broz, delavec Ignac Koprivnjak in študent Pavel Breyer. Vsi so obtoženi po zakonu o zaščiti države. Pri hišni preiskavi obtožencev so našli neke spise in letake izvršilnega odbora komunistične interna-cijonale iz pisarne korrrunistične Gen-trale v Moskvi, dalje štiri bombe nemškega tipa in samokres ter naboje.
V Sv. Ivanu pri Novem Sadu je Jo-ca Igič zabodel svojega sorodnika Jurija Igiča in ga tako težko ranil, da je med prevozom v bolnioo umrl. Napadalca so aretirali in ga izročili novo-sadskemu sodišču. Včeraj je preiskovalni sodnik zaslišal Igiča. Mož je izpovedal .da je zabodel sorodnika v si-Iobranu. V soboto je obiskal s svojimi prijatelji gostilno Angele Gjovine, ker je bil sejmski dan v Kuli. Sedel je za mizo, kjer je že sedel Jurij Igič, Nastal ie prepir med sorodnikom. Sprva sta se šalila in v šali je Jurij dejal Joči, da ne more dobiti žene, ker je preslaboten in bi ga morali privezati, če bi se oženil, da bi ga ne odnesel veter. Jo-ca je pa Juriju zabrusil nazaj, da tudi on ni za zakonski jarem, saj ga je žena zapustila. Iz te šale se je razvil hud spor, v katerem je Jurij ozmerjal svojega bratranca. Tedaj ie stopil v gostilno orožniškj narednik in je prepirljivca pomiril. Joca je sedel k drugi mizi. Kmalu mu je natakarica prišla povedat, da ga čaka Jurij za gostilno z vilami v rokah. Ko je Joca odšel iz gostilne, ga je Jurij napadel. V silobrami je pa zabodel Jurija v trebuh.
Radioprogram
6. novembra, torek: 17: Lahka glasba. (Godba -'Sloge«)- — 19: Nemščino, poučuje ga. dr. Piskernik. — 19.30: O pričah. Pre-dava prof. Pengov. _ 20: Orgelski koncert K. Stanka Premrla: Bach: Zaigra in ft*ga v C - duru. Rinck: Flavtni koncert. Ocvirk: Pastorala. Sjogren: Fantazija. Peroni: Ve-nite adoremus Dominuni. Barblau: Medigra. Canestrari: Allegretto festoso. Guilmant: Koračnica. — 21: Academic Danzing-band.
— 22: Poročila.
7. novembra, sreda: 12.30: Reproducira glasba in borzna porobila. — 18: Pravljice, pripoveduj« pisatelj Milčinski. — 19: Srbohrvaščina, poučuje prof. Masovee. — 10.80: Po dalmatinskih potih, pradava dr. Valter Bohinjc. — 30: Vijolinski večer g. Jecića.
— 21: Lahka glasba. (Godba glasb, društva »Sloga«). _ 22: Poročila.
8 novembra, četrtek: 12,30: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 19: La-šgina, poučuje prof. Gruden, — 19.30: Mote* nje pri prejSemu, predava prof. Andree. — 20: Literarne pol ure, čita dir. Alojzij Gradnik. — 20.30: Simfonični koncert kraljeve opere: Novak: Slovaška smita. Dvofak: Carneval; 4. plesi. — 22. Poročila.
Statistika tujskega prometa v Sloveniji
Tujsko-prometni urad za Slovenijo je te dni izdal zaključno statistiko, iz katere je razviden ves tujski promet po naših letoviščih in zdraviliščih v letošnji sezoni. O tujskem prometu smo nedavno že obširno poročali, sedaj prinašamo končne statistične podatke. Iz statistike posnemamo, da je imel največ gostov kakor običajno tudi letos Bled in sicer je znašalo njih število 9847. Bledu že od nekdaj močno koi>-kurira Rogaška Slatina, ki je imela letos 7730 gostov. Tudi v Kranjski gori In Bohinjski Bistrici je tujski promet vedno večji. V Kranjski gori je bilo letos 3647 gostov, v Bohinjski Bistrici 1479. V Dovju-Mojstrani so bili 403, v Celju 13064, v Prevaljah 36, v Radovljici 41, v Kamniku 118, v Rimskem vrelcu 68, v Skofji Loki 8, na Jezerskem 166, v Laikih Toplicah 44, v Rimskih Toplicah 348, v Bohinjski Bistrici 1479, v Bohinju 578, v Begunjah 94, v Slatini Radenci 61. v Caitežkih Toplicah 1258, v Medvodah 4^, v Dobrni pri Celju 2591 in v Ljutomeru 10 gostov.
Iz statistike je torej razvidno, da tujski promet pri nas lepo napreduje in da število gostov od leta do leta narašča. Zanimivo je, da prihajajo tako domačini in tujci tudi v naša najpripro-stejša letovišča in da beležijo celo manjši kraji kot so n. pr. Kamnik, Radovljica, Medvode in dr. prav lep obisk in dotok gostov in tujcev. Upati je, da se bo v prihodnjih letih zanimanje za vse te naše prelepe kraje še povečalo in da bo dotok tujcev vedno večji. Treba bo pač še bolj intenzivne propagande za vsa naša lutovišča in inozemstvo v še večji meri zainteresirati za naše naravne krasote. Naravno, da prihajajo v prvi vrsti poštev Bled, Rogaška Slatina, Dobrna pri Celju, Bohinj, Kranjska gora itd., toda treba Je delati reklamo in propagando tudi za vsa ostala letovišča in manjše kraje. V Sloveniji ima sleherni kraj in sleherno mestece svojo mikavost in privlačnost, ne glede na klimatične in druge razmere.
Zanimivo planinsko predavanje
SPD je priredilo snoci v unionski dvorani zanimivo planinsko predavanje, združeno e proslavo 10-letnice češkoslovaške republike. Poset je bil sicer zadovoljiv, lahko bi pa bil boljši, kajti Se predavanje samo, osobito pa krasne skioptične slike, bi bile lahko vzbudilo med našim občinstvom večje zanimanje. Pred predavanjem je imel predsednik SPD dr. T o m i n s e k kratek pozdravni nagovor, v katerem je omenjal, da datirajo tesni prijateljski stiki med češkoslovaškimi in slovenskimi planinci že iz predvojnih Časov in da vefte oba naroda tudi na tem polju iskreno prijateljstvo. Najboljši dokaz, da tvorijo češkoslovaški odnosno slovanski planinci s slovenskimi eno dnižino, je nedavno ustanovljena Asivija-cija slovanskih planinskih društev.
Za njim je pozdravil občinstvo češkoslovaški konzul dir. Res 1, ki se je vsem prisrčno zahvalil, da so z udeležbo počastili jubilej češkoslovaške republike in dokazali razumevanje za krasote slovanskih dežel. Sledilo je predavanje znanega planinca in planinskega pisatelja dr, 1. C. Oblaka o Visoki Tatri. Z njemu lastnim zanosom in ljubeznijo do naTavnih krasot ie predavatelj povedel poslušalce v divno, romantično pogorle Visoko Tatro, o kateri ve pretežna večina naših planincev malo, dasi krije v sebi najznamenitejše naravne krasote sveta. Predavateij je opisal svojo zamTiivo turo v Visoko Tatro in navajal vse nepopisne lepote, ki jih nudi ljubitelju narave to romantično pogorje. Posebno krasna so v Visoki Tatri številna jezera, ki jih je okrog 100 in ki se prelivajo drugo ob dru-zo. Od naših gor se razlikuje Visoka Tatra predvsem s tem, da je iz granita in da tvori celoto zase. Zanimivo predavanje so spremljale krasne skioptične slike, Vi so pokazale vso čarobnost tega divnesa slova^ škega gorovja,
Ženski dvoboji
Pod ženskim dvobojem si mislijo mnogi dve razkačeni matroni, eno t loncem in burkljami, drugo pa s polenom ali metlo. Nasprotnici se spopadeta in če odpove orožje, si skočita v lase in se začneta neusmiljeno obdelavati s pestmi. Toda tako naziranje o ženskem dvoboju je napačno. Zgodovina pozna tudi prave ženske dvoboje, med katerimi so mnogi celo slavni. Jacobo Gelli omenja v svoji knjigi o slavnih dvoboiih tudi ženske dvoboje na sablje na rapir ali celo na pištole.
Gelli pravj, da je čudno, da so se ženske vedno dvoboje vale za moške. In res, 90 odstotkov ženskih dvobojev gre na račun ljubosumnosti. Leta 1890. je ubila Mary Preaster v dvoboju Litzio Harb, Izabela Hernandes je pa ubila v Mehiki Roso Gusman. Leta 1907. sta se spopadli v Lvovu dve branjevki. V gozdu sta se streljali zavoljo lepih oči hejt-mana Hansa, ki se je zaročil z obema tako, da ena ni vedela za drugo. Dvoboj je pa k sreči končal brez krvi. Še bolj tragično je, če moški, zavoljo katerega se ženske spopadejo, strahopetno pobegne. Tudi taki primeri so se dogajali. Leta 1895 je bila v Mehiki v dvoboju ubita Marta Duran, njena nasprotnica Jana Lun pa ni prišla na svoj račun. Don Rafael Riquelma je namreč izginil, čim je zvedel, kaj se je zgodilo. Leta 1868. sta se streljali na fraooski rivijeri dve zaljubljeni goski zavoljo moškega, ki se je potem poročil s tretjo.
Toda ženski dvoboji niso moderni izum. Že v 17. stoletju sta se spopadli dve mladenki zavoljo lepega patra. Nekega jutra je vzela zapostavljena pa-trova ljubica dve sablji in hajdi k srečnejši rivalinji. da io pozove na dvoboj. Patrova Uubica je Se spala in pater je bil v njeni sobi. Planil je med obe ženski, ki sta ga pa tako obdelali, da je močno krvavel. Krvi sta se tako ustrs« šili, da sta spravili na noge ves okraj. Bolj tragično je bil leta 1870. dvoboj blrzu španske Valencije. Dve sesfri&ni sta se spopadli na pištole. Štirikrat sta streljali na 20 korakov, štirikrat na 15, zadnji štirje streli so pa padli na 10 korakov. Zadnji strel je zadel Juanito Gonzales naravnost v pluča. Njena nasprotnica se je tako ustrašila, da je omedlela. Omedlele so tudi vse štiri priče. Prihiteli so kmetje, ki so ranjeno odnesli, toda spotoma je umrla. Njena nasprotnica in priče so se pa raz-bežale na vse strani.
cJŽeleznica
Koledar.
Danes: Torek, 6. novembra 1928: katoličani: Leonard; pravoslavni: 24. oktobTa' Današnje prireditve. Drama: * Kuku H*. Opera: ^Faust«.
Kino Matica: »Sinovi ene matere«. Kino Ideal. »Boj v smodnišnicJc. Dežurne lekarne.
Danes: Kuralt, Oosposvetska cesta. Suf-nik, Marijin trg.
Prosueta
— >č&rodejc na šentjakobskem odru. P«
lepi prvi predstavi letošnje sezone Š*nt-jakobčanov nas je neprijetno progenetila njih druga predstava »Čarodej«, detektivska igT* v 4. dejanjih, ki jo je spisal Edgar Wallaoo. Delo samo nima ne literarne, ne umetniške vrednosti. Vsebina mu je zapletena detektivska zgodba, ki jo morda s slastjo požira kak Američan, našemu okusu in želodcu te pa take krvave in temne detektivske igre na odru upirajo. Vsi igralci so se potrudili in odigrali svoje vloge dobro. Tu pa tam se je temu ali onemu zatikalo.Režiser je pac tudi storil svojo dolžnost. Nekaj dobrih momentov so kljub vsemu dosegli Kune, Ktras, KoSak in zlasti Gnidovec, ki je v vlogi nekdanjega kaznjenca podal v dovršeni igri ta Up, ter gdc. Wrischarjeva. Občinstvo je navdušeno ploskalo. Sedeži In stoji&če so bili skoraj razprodani in je od te vpriaoritve menda blagajna imela največjo korist.
Strauss: S al o me. Druga vprizoritev tega znamenitega dela v letošnii sezoni ie v sredo, dine 7. t. m Zasedba ista kakor pri vpriizoritvi v minoletn tednu pod taktirko kapelnika sr. Štrifcofa. Predstava se vrši za lanske B abonente. S to predstavo dobijo ti abonenti 18 onemih predstav, katere se je zavezala dati uprava ob podpisu gledališkega abonmaja.
Prva dijaška predstava v letošnii sezoni ho v soboto, dne- 10. tm. do peludne ob 16 uri. Vprizori se znamenito delo v kojemu je zajeta snov izza časa svetovne vojne »Zupan Srilmandski*. Predstava je sicer namenjena v prvi vrsti diiaštvu. poseti io Pa tud-i lahko vse ostalo občinstvo, ki se hoče poslužiti zmžafiiih eeti. Na to prestavo opozarjamo tudi dijake izven liublianskih srednjih šol, ker jirm ie mosoč odhod z vlau ki še isti večer ob 7. uri proti domu. Vstopnice so v predprodaii pri dnevni blaijrsinl. cene znatno znižane.
Violinist Vlastimir Jećič. ki ie absol-viral violinske študi.ie v tujini ter priredil že celo vrsto vijolinskih koncertov, koncer-tira v Ljubljani v petek, dne 9. tm. v Fil-hannonični dvorani. Za svoj ljubljanski koncert si je izbral jako zanimiv violinski program, ki obsega med drugim tudi CareL Hjevo sonato in Bachov koncert v a-nrolu. Na koncertu na ima. tudi par serioznih violinskih komadov brez klavirskega sprem-ljevanja. ki zahteva od izvajalca naravnoet frapantno tehniko. Priznati moramo, da ima nastopajoči umetnik .Tečic* s vol instrument posebno v tehničnem oziru popolnoma v oblasti. To ie že na svojem prvem ljubljanskem nastopu, ko le brezplačno sodeloval pri aikad-emlji Češkoslovaške Lle* v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika. Pri koncertu sodeluje kapelnik A. Bala tka. Začetek ob 30. uri Pred<prodaia vstopnic v Matični knjigarni.
Koncert »Ljubljanskega Zvona« Kakor že javljeno ima pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« prihodnje dni dva koncerta in sicer mladinski koncert v nedeljo, dne 11. t. m. ob pol 11. uri dop. in večerni koncert v ponedeljek, dne 12. t. m. ob 20 uri. obakrat v Ufliortski dvorani. Pri koncertu sodeluje operni pevec g. Julij Betetto. ki nam zapoje n-ekai prav lepih samospevov. Koncertni program ie sestavljen iz slovenskih skladb, ki so deloma izšle v založbi Lrut)-
Ijauskega. Zvona v »Zborih<, deloma v založbi Glasbene Matice, nekateri na so vzeti iz rokopisnih zbirk. Dober sloves zbora in njegov umetniški vodla Zor ko Prelovec nam jamčita za lep užitek eneca al! drusre-za koncerta. Občk»tvo vabimo k poseru, da tako prizna pofcrtvovalno nesebično, a dostikrat zek> ferudapokno. delo slovenakih pevcev v korist naše ggesbe -~ PredTjrodjaia vstopnic v Matični knHgarni.
Najboljše, najtrajnejše, »to 13 najcenejše!
Stev. 254
•SLOVENSKI   NAROD. dn» 6. novembra 1938.
Strnu 3
dnevne vesti.
— Iz državne službe.   Za. inšpektorje
finančne kontrole so imenovani v Ljubljani Franjo Golob m Josip Erjavec, v Mariboru Anton Puc, v Kranju pa Franjo Goinarčlč
— I talijanske Intrige proti našemu turizmu. Puljski list »Azione« piše v eni zad.ijib številk o nedavni tujskoprornetni konferenci v SpKtu, na kateri so bili zastopani tuM predsU\-Triki nemškega turizma. Italijanom ne diši akcija za povzdigo tujskega ^ro-neta v Dalmaciji tn zato pišejo italijanski listi o splitski kotrferenci tendencij-ozrto. Pravico namreč, da vlada pri nas slede tujskega prometa popolna desorganizacija in da Dabnacija razen prirodnin lepot nima ničesar, kar bi mogla tujcem nuditi, do jih privabi. Modernega komforta v Dalmaciji da sploh ni. Samo v Kaštelih da ie dobsr hotel s 30 sobami Italijani pravijo, da Ju* goslavija sicer napenja vse sile, da bi zboli-šala promet z Dalmacik), da Je ?a estalo doslej vse prizadevanje brezuspešna Oženjeni list trdi. da bode prihodnje leM cene v Dalmaciji mnogo višle nego v Italiji Pravi tudi, da je bila letoSina sezoni v Da*maciti ugodna, kar je pa posledica propagande v Nemčiji, od koder *e prlš-lo v Ju-gosiovenska letovišča največ gostov Toda po mnenju tialijanskega lista se vračajo Nemci Iz lugosiovenskih letevi-ič razočarani in vsi pravijo, da nikoli več ne poidejo v Dalmacijo. Tako Italijani intrigirao proti našim letoviščem in delajo reklama za svo. ji letovišča, katerim pa ne *>o nlhč* nasedel, najmanj seveda Nemci, k! dib-o vedo, kakšne razmere vladajo v Italiji.
— Knjige na račun reparacij. Heograjska univerza ie dobila na račun r*f*araci! 5 vagonov znanstvenih knjig in rr'ij. vreinih 907.513.6o zlatih mark ali nad 12 milflcnov Din. Od tega je pridržala btO*rt?Hw univerza za 404.166.35 zlatih mark <n;.ig, d-11-ge je pa poslala univerzi v SkopMu in Su* boticl ter višji pedagoški, šol; v Beogradu. Na račun reparacij je naročenih še za o milijonov Din znanstveni!i knjig, toda iz prakse vemo, da bo naša un?vt»rz,i tudi *.o prikrajšana in da najbrž od ogromns količine znanstvenih kniig m bo dobili niče* sar. Hegemonistična gosr>)«Ia ?toji na stališču, da naša država ni stHHa. marveč da obstoja iz dveh delov, iz predvo-re Srbije in prečanskih krajev, katerim ne pripada'o nobene reparacije. Zato gre vse reparacij-sko blago v Srbiic. prfČanski kraji so pa samo zato tu, da plač'::*,].*« davke in životarijo od drobtinic, ki i m Jh m. će i.ege-monistična gospod*
— Prepovedani listi. Notranje ministrstvo ie prepovedalo uvažati in Širiti v naši drŽavi v Crrtcagu izhajajoči Ust »Novi svet«, v Parizu izhajajoči tednik »Le Cri des peupleus«, v Gradcu izhajajoči delavski list >ArbeiterwiIle« in v Parizu izhajajoči list *Monde^ ki ga urejuje znani francoski komunist Herry Barbusse.
— Razpisani sodni službi. Pri okrožnem sodišču v Celju se odda mesto vodie zemljiške knjige. Prošnje je treba vložiti do 25. tm. Pri okrajnem sodišču pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah se odda shjži-teljsko mesto. Prošnje je treba vložiti do 15. tm.
— RazJd društev. Društvo »Sokolski dom v Ljubljani« je na izrednem občnem zboru 27. septembra 19?5 soglasno sklenilo likvidacijo. — »L mariborski režkoatletski klub* se je prostovoljno razšel. Vse članstvo je pristopilo k športnemu klubu železničar« v Mariboru.
_ Stanje bolnikov v mariborski oblasti.
Javne in privatne bolnice odnosno hiralnice v mariborski oblasti izkazujejo v času od 11. do 20. oktobra sledeče stajne bolnikov; Ostanek prejšnjega meseca 1310, prirastek 435, tekoči mesec skupaj 1745, odpuščenih 415, umrlih 20, skupaj 43i, osta-lih 1307,
_ Marjavitski nadškof v Zagrebu. Vfce-laj je prispel v Zagreb raariavitski na-lškof Kowalsky in se nastanil v hotelu 2>Esplana-dec pod imenom dr. Zsužovskv Nadškof pripada staro - katoliški poljski cerkvi «11 j« v Zagrebu obiskal starokatoliškega škofa Kalogjera. Ogledal si je tudi Zagreb in okolico, Marjavitski nadškof je znan našemu občinstvu iz velike afere z mističnim zakonom in mladimi dekleti, ki jih je nadčkof zlorabljal v svojem samostanu
^_ Italija in naš kralj. Iz Beograda poročajo, da so Italijani ustavili v Postojni ftinv plon Orient - Ezpress, v kaJerem je potoval nag kralj s kraljico v Pariz. Italijanske ob lasti niso pustile dvornega vagona čez mejo, baje zato, ker je bil kurjen s plinom, kar je po Italijanskih predpisih prepovedano. Vlak je moral v Postojni čakati 40 minut, dokler ni prišlo do sporazuma med Italijani in dvornim maršalom našega kralja.
— Smrtna kosa. Danes je premiuul v Ljubljani g. Alojzij K 0 e z. Pogreb bo jutri ob S. popoldne iz mrtvašnice splošne bel-niee. Blag mu spomin! Težko prizadeti rodbini naše sožalje. — V št. Vidu na Glini je 4 t. m umrl Ljubljančan g. B o š t j a p Šifer, žel. nadoficijal v pok. v 68. letu starosti. Bil je vnet Slovenec in v mladih letih navdušen član Ljubljanskega Sokola. .— Naj mu bo lahka, tuja zemlja!
m- Beograd preplavljen t avtomobili. Beograd, kamor se steka ves denar .a prtf-čanekih krajev, se naglo razvija in modernizira. Do čim je bil pred vojno Še več ali manj provincijalno mesto z vsemi znaki orijenta. postaja zdaj moderno evropsko mesto, ker ima v izobilju denarja za nove palače, za tlakovani« ulic in za razne njo derne komunalne naprave. Tudi število avtomobilov v Beogradu naglo narašča. Zdad ima Beograd 2007 državnih in privatnih avtomobilov. Izvoščkov je bilo v Beogradu pred dvema letoma še na stotine, zdaj jih je pa samo še 24.
— Npva gimnazija. V sreroski Mttrovici so začeli graditi novo moderno gimnazijsko poslopje, ki bo stale 4 mibjone Din. Mesto Mitrovica bo krilo polovico stroškov, drugo polovico bo pa plačala petrov ar adinska irnovinska   občina.   Poslopje   bo dvonad-
stropno In zgrajeno po vseh predpisih Šolske higijene.
— Zanimiv članek Harmanna VVemHa. Znani nemški puMirist Herman« VVendei ie objavi) v nedeljski Številki »Prafer Pres-se« zanimiv članek o ilirskem pekretu In nastanku Ilirije
— Popravak. V včeraj fnje poreč Ho o rednem zasedanju ljubljanske oblastne skupščine se je vrinila neljubi pomota Glasiti bi se moralo »netaBveseJjivo«, ne pa »nerazumljivo* poročilo velikega župana.
— Avtopromet na proti Lukovice-Dom-žale-LiubUana. Avtobus g. R. Hojaka vo*i na progi Lukoviea-Dpb-Dom*ala-LJublJana tudi ob nedeljah in praenJklh In sicer po
j sledečem veznem redu: odhod PTOti Lukovici ob 7.10 in 18, prihod cb 13.50 Hi 030. Odhod proti Domfalam 7.32 in 8.22, prihod ob 13.30 in 24. Odhod pretf Ljub*iani ob 7 in 1850, prihod ob 13. in 13.50.
— Zaradi zadnjega defevja je cesta pri Planini pod vodo in ni W1o včeraj v LJubljano avtobusa W vzdržuje zadttfl čas redno vožnje med Starim triom pri Rakeku in Ljubljano.
— Organizacijsko gibanic Dne 3. t. m.
se je vršil v Mariboru člansld sestanek poštnih, telegrafskih m telefonskih uslužbencev Poročal je predsednik organizacije J os Jakše o sedanji društveni situaciji. Sestanka se je udeležilo lepo število poštnih nameščencev, ki se z zanfrnanlem poslušan' predsednikovo poročanje. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno z manjlimi padavinami. Včeraj ie bilo lepo v Zagrebu, Beogradu in Skoplju, drugod p* oblačno in deževno. Ozračje se ie znatno ohladilo, same v Skop* lju so Imeli včeral zopet 23 stepmi. V Splitu ie bilo 17. v Beogradu 16, v Zagrebu 15, v Mariboru 13. v LJubljani 10.8 stopinj Danes zjutraj je kazal barometer v LJubljani 762 mm. tempera tura Je znašala 5 stopinj.
Pri telesnem zaprtju in hemeroidlh, že-lodčnem In telesnem motenju, bolnih na jetrih In vranci, bolečinah v križu In hrbtu ie grenčica »Franz Josef« Izborno sredstvo, ako Io vzameš večkrat na dan. Strokovni zdravniki za notranje bolezni dado v mnogih primerih vsak dan zjutraj in zvečer piti pol kupice vode *Fraci» Josef« Dobi s« v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah 2K.T
I7  I ?Y*litiane
—lj Predavanlt narodnega poslanca dr.
Orisogona o aktualnih problemih naše zunanje politike se vrši danes ob 30. v Kazini. Za član« Demokratskega akademskega kluba »Jugoslavija« in Akademskega kluba »Njiva« je udeležba obvezna. Dostop imajo tudi od članov obeh klubov vabljeni gostje.
—IJ Pri javni boril del« v LJubljani je
v času d 28, oktobra dO 3. novembra 1928 iskalo dela 538 mo*kih in 345 žensk, skupaj 883 brezposelnih. Prostih mest je bilo 31 moških in 7 ženskih, skupaj 35. Posredovani se je izvršilo 30 rnofktti In 8 ženskih, skupaj 28, Odpotovalo 113 moških in genski, skupaj 115; odpadte pa 1 moški, skupaj 1 brezposelnih. Dele llčes molki: 1 manipulant za lesno stroko, 2 ekonoma, 2 vratna rja, 6 steklarjev, 1 kamnosek, 5 kovačev, 7 stavb, ključavničarjev, 3 kleparja, 7 železolivariev, 14 stroj, ključavničarjev, 11 mizarjev, 2 kolar ja, 1 flgar, 1 graver - vul-kanizer, 1 tapetnik, 16 krojačev, 2 brivca. 1 knjigovez, 3 mesarji, 14 pekov, $ natakarjev, i hotel, vratar, 1 inž, kemije, 1 inž kemije 1 dimnikar, 1 Črkostavec, 1 stavb tehnik, 14 strojnikov, kurjač*v, šoferjev. 26 pisar, slug, 22 trgov, pomočnikov, 5 knjigovodij, 32 zaseb- uradnikov, 1 geometer, 1 časnikar, l slflcer - Varikateur,
4 hlapci, 137 pomož. delavcev, 40 dninarjev, 6 vajencev: lanske: i pisar, mofii, 1 knji-£Ovodinia, 2 kontoristinii, 5 prodajalk, 1 restav. blagajničarka, 2 natakarici. 6 šivilj,
1 šivilja za perilo 15 šivfllj ge slamnike, 2 prešfvatfkL I črkoslikarica, 1 pletflka. 160 tovar, delavk, 32 dniciairic. 55 kuharic, služkinj, postrežnic, 6 vajenk. Delo |e na razpolago: moškim: 1 les. manipulantu za trdi les, I sodarju. % Čevljarjem, 1 kamnoseku,
2 kleparjema. 2 ele/kiTomonterjema, 1 pečarju, 1 mlademu kovaču, 14 zidarjem, 3 tesarjem. 4 krojačem, 2 pleskarjema, 2 mizarjema, 1 kolar, potnoč.. 1 sedlarju, 4 vajencem: ženskam: I frizerki, 1 modistinji, 10 pletilkam za Jopice. 1 kmečkii dekli, 1 pletilki za nogavice, 1 prešivalki, 6 tkalkam. 1 služkinji, 2 modisfinjama - vajen-kama.
— Poziv. Dotična gospa, ki ie včeraj dopoldne pobrala In spravila denar, ki je padel raz pulta v trgovini Učiteljske tiskarne, se poziva, dl ga nemudoma vrne v prodajalno Učiteljske tiskarne, ker bo v nasprotnem primeru prizadeta stranka dotično gospo ovadila, ker jo prodajalka dobro pozna in Je tikej, ko je dotična stranka odela izjavila, da Je viđeia, da je denar pobrala in da je bilo že iz njenega sumljivega vedenja posneti da to ni njen denar.
—Ij 65letnica »Ljubljanskega Sokola«. Sokolsko društvo Ljubljana - matica proslavi 24. in 25, v telovadnici Narodnega doma zaključne svečanosti svojega obstoja.
5 temi svečanostim' bosta združeni proslavi iOletniee našega osvobojenja in lOletni-ce ustanovitve čalkoalovaške republike. — V soboto 14. novembra zvečer bo v telovadnici Narodnega doma slavnostna telovadna akademija, na kateri nastopijo izbrane vrste vseh oddelkov, Kakor doznavamo, nastopijo tudi društveni člani, ki so se udeležili mednarodnih tekem v Londonu, Luksemburgu, Parizu, Turinu, Lvonu, Pragi, Ljubljani in Amsterdamu, med njimi tudi brat Peter Sumi, ki si je v Lionu priboril naslov svetovnega prvaka tn slovanski prvak na praikem vsesokoiskem aletu 1. 1912 brat Stane Vidmar, — V nedeljo 25, novembra se bo vršil v društveni telovadnici slavnostni občni zbor.   —   Vso sokolsko I
javnost opozarjamo že danes na to sicei skrerrmc toda lepo siavnost našega matic nega društva, prvega na slovanskem jusu — Zdravol
—U Udruženje jugosiovenskih inženjer Je v In arehitektov — Sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki se bo vršilo v petek 9 novembra ob 20. uri v lastnem družabnen lokalu na Kongresnem trgu št. 1. Preda va* bo rektor Mubljanske univerze 2. d; Ing. Milan Vidmar o »Brezžičnem prenos: zrakov kot transformaciji«. Vabljeni $Q čl a ni in vsi, ki se zarnmejo.
—IJ »Martinov večer« v »Mestnem domu« predita v soboto, 10, tm„ društvo »Soča« in »Skrb za mladino«, obe splošno znani in priljubljeni med ljubljanskim občinstvon-po svojem prosvetnem in človekoljubnem delovanju. Spored prireditve bo zelo pester, prišla bo tudi »Martinova gos«, za jedačo in pijačo bo izborno poskrbljeno, vse v lastni režiji. Vstopnine pa ne bo. Občinstvo, ki zna ceniti delovanje obeh društev, bo gotovo z najodličnejšim pose tom hotelo primerno prispevati v niune občekeristne prosvetne in dobrodelne namene.
—I] Predsdenik nabavljalnih zadrug T. Jovanovič ie prišel dne 24. okt. v Ljubljano v zadevi nabavljalnih zadrug. Ogledal si je društvene prostore Pred Prulami štev. 1 Zvečer se je udeležil društvene seje. Jovanovič |e seveda velik zagovornik nabavljalnih zadrug, slovensko uradrrfštvo ima pa od nHh samo škodo. Kdo se bo pa ogreval za take zadruge, za katere se vrši nameščencem mesečno odščipavanje od plač, ki so če itak silno slabe.
I
Iz Celia
—c Počastni večer je imel br. Jože Smertnik v soboto zvečer v Narodnem domu. Priredila sta ga Sokolsko društvo in Celjska sokolska župa ob priliki njegove SOletnice in 30Ietnice njegovega delovanja v Celju. Starosta br. dr. Milko Hrašovec je v svojem govoru opisal delovanje jubilanta na Sokolskem polju in mu imenom žup-nega starešinstva in Celjskega Sokola častita! ob navdušenih ovacijah zbranega članstva ter mu v spomin izročil slike vseh župnih funkcijonarjev. Globoko ginjen se je slavljenec zahvalil za čestitke, nato pa se je pričel veseli del večera. Vladalo je pravo sokolsko razpoloženje. Udeleženk in udeležencev tega slavja se je zbralo toliko, da ie bil salon nabito poln.
—c Zopetna otvoritev Sokolskega doma v Gaberhj se vrši na slovesen način v pordel jek 12, tm. ob 20, uri v telovadnici. Po otvoritvi se zbere članstvo k prijateljskem večeru v prostorih restavracije.
—c Svečano akademijo v proslavo IOletniee ujedinjenja priredi Celjski Sokol v celjskem mestnem gledališču dne 30. novembra ob 20. uri zvečer.
—c Smrtna kosa. V celjski bobici je umrla 34-letna šivilja Jožefa Povalej iz šentjurske okolice,
—c Drobne vesti. Jahalne hlače Je ukradla 701 e t na Marija Jerin iz Kamnika v gostilni Žumer Leonu Mlakarju iz Gotovelj. Policija Jo je zaprla. — Neprevidni kolesar. — Goljufija v lekarn). V lekarni »Pri Orlu* je dobila neka ženska na recept za 110 dinarjev zdravil. Plačala pa Hh :ii ampak se je umela zmuzniti mimo blagajne na ulico. — Aretiran Je bil delavec Kari &ko-btme iz Lise.
—e 10-letnlea je danes dne 6. novembra, kar se je v Celju vrši'1 leta 1918 veliki narodni praznik za mesto in okolico ob priliki nastanka naše države. V metru se je takrat zbralo veliko občinstva, ki je bilo prežeto narodnega navdušenja. Lep praznik je udeležencem še danes v prijetnem spominu.
—c Podružnica Jugoslovenske Matice v Celju priredi v soboto, 10. tm. ob 20. uri v dvorani Narodnega doma rapallski večer.
Originalen način ribolova
Zgodba pisatelja Mil&nskcsa o nekem posestniakem ainu, ki je svojega utopljenega očeta pustil ležati v vodi in nanj lovil rake, je gotovo marsikomu znana. Zelo originalen način ribolova si je izmislil tudi poljski vojak Jan Buk. Nedavno je moral k vojakom. Uril se je in vežbal, kakor se pač mora vsak vojak in dober patrijot. Pri vojakih se mu ni bas godilo slabo, samo nekaj mu je grenilo življenje. Pogrešaj je ribe. Doma je bil namreč navdušen ribič in za dobro ribico bi bil dal Jan pečenega purana..Toda brihtna buča je kmalu našla izbori«
Cemu pa imamo ročne granate si je mislil na tihem. In neopaženo ie izmaknil tri irt jih poslal očetu domov v zakotno vas blizu Lublirta. Očetu je v pismu pisal, kako naj granate »navije« in naj jih vrže v vodo. Ribice da bodo že same prišle na povrjje in jih bo lahko oče par z rokami grabil.
Navodila dobrega vojaka Jana so pa morala biti zelo pomanjkljiva, kajti ena granata je doma eksplodirala. Očetu je odtrgalo roko, mati je bila težko ranjena. Neki poljski list si je dobrega vojaka Jana pošteno privoščil. Pisal je namreč, da je res sre-ča, da Jan Buk ni artt-Ierist, kajti moglo bi se zgoditi, da bi poslal domov cel top z vsemi naboji. In naibrf bi potem od lepe vasice ne ostalo drugega, nego kup razvalin.
Med prijateljicami.
— Pomisli, včeraj sem bila z možem v parku in aedla sem na sveže prep.e-skano klop. Vso obleiko sem si pokvarila, toda danes ml je mož kupi) novo.
— Oprosti, da sem tako radovedna, toda rada bi vedela, kje je ta klop.
Pr! zaslišanju.
— Kje stanujete?
— V ulici oiemjenih.
— Take ulice v Parizu sploh ni.
— Kako da je ni? Saj imamo ulico «Mučenikov«.
Herbert Hoover in Albert Smith
0i 41M bo izvoljeti novi prezident Zedinjenih držav. — Hoover in Smith sta glavna kandidata. — Njuno življenje in dosedanje
delovanje.
Danes bo izvoljen nov prezident Zedinjenih drla v. Ogledati si hočemo dva kandidata na prezidentsko mesto, ki imata naiveč izgledov, da bosta izvoljena. To sta Herbert Hoover tn Alfred Smith.
Hoover je potomec. stare francoske hugenotske rodbine. Njegovi predniki so se izselili v času preganjanja protestantov pod Ludvikom XIV. na Ho-landsiko In pozneje v Ameriko, kjer so se naselili v drlavl Maryland. Niso pa ostali tu, marveč so se udelefili pijonirskega preseljevanja prvih naseljencev proti zapadu tako. da vidimo Herber-tovega oc*eta Clarka Hooverja fe kot kovača v državi Vowa. On tn mjegva žena sta pripadala strogi sekti auaker-jev, ki so često nastopali kot pridigarji. Mladi Herbert je kmalu Izgubil roditelje in vzgajali so ga sorodniki v indijanskih rezervacijah, kejr je moral na farmi težko delati. Tudi ko so ga poslali kot nadarjenega dečka v solo, je moral krmiti in napajati konje ter snažiti kočijo in stajo. Tu je zahrepenel no višji izobrazbi, toda sredstev ni imel, da bi se posvetil Studiju. Moral si je s trdim delom služiti sredstva za šolanje v Portlandu. In ko se mu je slednjič posrečilo priti na univerzo v Stanfordu, se je preživljal s tem, da je prevzel skrb za vrt, da je zbiral in delil studentom perilo, obenem je pa organiziral društveno življenje svojih tovarišev. Z vso vnemo se je okleni! geologije in njegovo prvo delo je bil model plastičnega zemljevida države Arkansas. Že tedaj je zaslovel kot energičen in zanesljiv delavec, ki je bil kos še tako težki nalogi. Med počitnicami je bil nameščen pri državnem geološkem oddelku, kjer je pomagal meriti zemljo in sestavljati zemljevide.
Od rudarja do ravnatelja rudni kov
Po absolvirani univerzi je sklenil sprejeti mesto rudarja v rudniku, ker ni mogel dobiti službe v pisarni. Pozneje se ie zadovoljil s službo pisarja in se je moral na hitro roko naučiti strojepisja. Pri tem je nepričakovano opozoril nase predstojnike, ko mu je bilo poverjeno pregledati oceno neke geološke avtoritete v rudniku, znane mu iz prejšnje prakse. Ocena mu ni ugajala in sestavil je novo. Njegov šef jo je pregledal i>n priznal, da ima mladi Hoover prav. Tako $i je pridobil popolno zaupanje in poslali so ga v puste pokrajine nove Mehike, da bi tam reorganiziral v težkih razmerah in često tudi v smrtni nevarnosti delo v rudnikih. Uspehi, ki jih je dosegel tu, so bili odločilni, da ga je šef priporočil skupini angleških kapitalistov, ki je iskala zanesljivo moč za reorganizacija pasivnih rudnikov v Avstraliji. Angleški kapitalisti so zahtevali izurjeno starejšo moč. toda poslali so jim Hooverja, ki je bil takrat star šele 22 let in ki si je moral pustiti rasti brado, da je bil vsaj na znnai nekoliko so-lidnejši. V poverjenih mu rudnikih je bilo investiranih nad 100 milijonov dolarjev, ki se pa niso mogli rentirati. Hoover ie rudnike tako reorganiziral, da so bili kmalu aktivni. Postal je Sef vse angleške rudniške industrije v Avstraliji in njegovo ime ie zasTovelo po vsem svetu.
Neuspeha sledi se večji uspeh
Zato je bil pozvan, da * reorganizira tudi kitajske rudnike. Na poti na Kitajsko se je ustavil najprej v Kaliforniji, kjer se je oženil s svojo znanko iz časov vseučiliških studii, hčerko bankirja Lou Hcnnv, ki je tudi študirala geologijo. Na Kitajskem mu pa delo ni $lo gladko od rok, ker je vladal v državni administraciji velik nered, v rudnikih pa predpotopne razmere. Ta čas je nastal med Kitajci hud odpor proti tujcem In znana ustaja bokserjev. Hoover in njegova soproga sta bila med člani evropske kolonije, obkolejne več tednov v Tiencinu. dokler ni prišla mednarodna pomoč, o povratku v London se je udeležil nesrečnega vodstva svetovne tvrd-ke Bewick Eim Moreing, ki je prišla radi poneverbe nekega uradnika v kon-kurz. Hoover je vztrajal na tem, da mora biti vsem upnikom škoda povrnjena in tako ie izgubil vse svoje imetje. Moral je pričeti znova delo v rudnikih južne Avstralije, pozneje pa na Uraju in v Sibiriji. Kmalu si Je toliko opomogel, da je ustanovil največje rudniško podjetje sveta, ki je imelo rudnike v Ameriki, Aziji in južni Afriki. Začetkom svetovne vojne je bilo zaposlenih v njegovih rudnikih nad 175.000 delavcev.
Hoover kot dot^tnik človeštvi
Nepozabno pa ostane Hooverjevo delovanje med svetovno vojno. Belgijski inženjerji so ga naprosili, da bi organiziral inozemsko podporo giadujoče-mu prebivalstvu okupiranih pokrajin. Hoover se je takoj lotil te človekoljubne akcije, dasi je bila združena s težkimi ovirami. Treba se je bik) pogajati z Nemčijo, da bi dovolila pošiljati belgijskemu prebivalstvu živila* kar ni bilo lahko. Blokirana Nemčija je pa morila biti vesela, da ji ni bilo treba skrbeti za 7 milijonov civilnhi ujetnikov, Hoover je dobil zagotovilo, da nemško vojaštvo ne bo konfisciralo belgijskemu prebivalstvu namenjenih živil. Ustano-
vil je ogromno trgovsko podjetje »American Relief for Belgium«. Zalagal je Štiri leta skoraj 10 milijonov Belgijcev in Francozov v zasedenem ozemlju z živili in ta čas je poslal v rotterdamsko pristanišče nad 5,000 tovornih ladij. Zavoljo človekoljubne akcije je opustil vsa svoja visoka mesta in tako ni dobival niti beliča plače. Stroške za potovanja je kril Ie lastuega žepa. Po vojni je bil imenovan častnim državljanom Belgije in prijateljem belgijskega naroda.
Hoover je pa istočasno organiziral vso ameriško akcijo glede preskrbe zavezniških držav z živili, kar ie bilo najbolj potrebno Angliji, kjer se je že čutilo pomanjkanje. Hoover je prisilil Američane k štedenju in vsak kilogram živil, ki ni bil nujno potreben Ameriki, je poslal v Evropo. Po vojni se je z vso vnemo lotil preskrbe sestradaneca prebivalstva blokiranih držav, zlasti pa prehrane mladine. Samo na Češkoslovaškem se je preživljalo z ameriško pomočjo 213.000 otrok. Za časa strahovite lakote v Rusiji 1. 1921- je zbral Hoover 20 milijonov dolarjev za prehrano ruske dece in napel je vse sile, da obnovi rusko gospodarstvo. Tisoči ruske dece se imajo zahvaliti samo njemu, da niso podlegli lakoti. Toda boljševiški sistem mu ni dovolil uveljaviti izredne sposobnosti tudi na gospodarskem polju, pač pa mu ni mogel odreči priznanja za izdatno pomoč. Pod Hardingovo republikansko vlado ie postal Hoover trgovinski minister in to funkcijo ie obdržal tudi pod Cdolidsejem. Kot trgovinski minister je organiziral zlasti poročevalsko in informacijsko službo.
Človek ni stroj
Kot inženjer se odlikuje Hoover s svojim smislom za človeka In njegovo funkcijo v proizvodnji. Stroj ne zadostuje, mehanizem je brez duše, treba je pridobiti ves interes, srce in mozek človeka. Zato ima Hoover globoko razvit socijalni čut in zavzema se za to, da bi delavstvo sodelovalo pri upravi in dobičku. Rezultat vsakega dela je po njegovem prepričanju odvisen od prostovoljnega sodelovanja. Hoover je napisal obširno delo o principih rudnl-štva in s pomočjo svoje žene ie prevedel klasično Agricolovo delo »De re metallica«. Ustanovil je tudi udruženje ameriških inženjerskih društev, ki šteje zdaj 70.000 članov. Češka tehnika v Pragi ga šteje med svoje Častne doktorje. V splošnem lahko rečemo, da ie Hoover pravi reprezentant ameriškega značaja,
S^lhnademan Smith
Alfred Smith je irskega porekla. Rojen je bil pred 55 leti v ne\vyorŠkem fTast Endu, siromašnem priseljeniškem okraju, kjer je bil njegov oče voznik. Mati je vodila skromno trgovino s popravljenimi dežniki. Mladi Alfred je izgubil roditelje že kot 141etni deček in moral je skrbeti še za svojo sestrico. Spočetka je delal na fultonskem ribjem trgu, kjer si je kmalu pridobil mnogo prijateljev. Demokratska organizacija Tammav hali ga je pridobila za politično agitacijo, toda mladi Smith je kmalu pokazal, da je sposoben za težje naloge. Njegova karijera je zaslužena, obenem pa presenetljiva, 2e 1. 1°03. je bil v občinskem svetu. Leta 1915. ga vidimo kot šerifa, leta 1917. kot župana, 1. 1918, pa že kot guvernerja države Newyork. Za guvernerja je bil izvoljen že štirikrat. Reorganiziral je administracijo in dosegel presenetljive uspehe, kar mu je pripomoglo, da je napravil tako sijajno karijero. Za svoj uspeh se ima sicer zahvaliti zloglasni organizaciji Tarnan-ny Uajl, vendar mu pa nihče ne more očitati korupcije. Nasprotno, on je bil tisti, ki je temeljito iztrebil v newyor-ški državi protekcijonizem in korupcijo.
Smith je tipično dete ljudstva. Izšel je Iz nižjih slojev in ostal jim je zvest. Višje šolske izobrazbe nima. On je v pravem pomenu besede samouk in self-mademan. Ima pa neverjetno razvit samonikli intelekt, globoko razumevanje za interese najširših plasti naroda in dovzeten ie za vse, kar more zboljšati položai nižjih in srednjih slojev. Smith je zelo popularen govornik, velik prijatelj in ljubljenec ljudstva. Newyork je njegov in za njim stoje vsi priseljenci, ki se še niso asimilirali z Američani. On ni potoval po svetu in tudi s svetovno politiko se ni pečal, pač pa je dostopen vsem modernim idejam in z veseljem pozdravi vsako inicijativo, ki gre z napredkom. On predstavlja eno redkih zares samoniklih osebnosti Amerike in zato nI čuda, da Ima za Hooverjem največ izgledov, da bo izvoljen. Smith je
sicer katoličan, toda v Ameriki je kle-rikalizem nemogoč in zato njegovo versko prepričanje ne bo imelo nobenega vpliva na izid volitev. Energično se zavzema tudi za farmarje, ki jih repub'N kanska administracija zelo zanemarjn. Tudi glede prohibicije stoji na liberal-nejšem stališču Skratka. Smith pred* stavlja v ameriški politiki moderneiSi gibonejši element proti tradicijonslnin' formam ameriškega življenja._
Pred sodiščem.
— Obtoženi ste, da ste ukradM sve ženj sena. Zakai ste to storili?
— Lačen sem bil, slavno sodišče.
?5vV*t n 4.
eSCOVFNSKI  NAROD^dne 6. novembra 1928
Stev ^54
Rcgei de Beauvoir:
Sužnja
K o m a a.
Ker se je v starodavnem mestu do-žev še razlegala godba, so bile gostilne odprte in aretacija v kazinu je dvignila mnogo prahu.
— Kakšna noč, Safia, kakšna noč za odhod! Vse naju kliče, glejte, i mirno morje i mračna palača, v kateri dož zdaj premišljuje, kako rešiti ldubljeno židovo hčerko. Kajti on jo je ljubil, Safia, on jo je ljubil in sam sem ga zalotil v domu Žida, mojega bankirja.
In kakor da se veseli teh ironičnih besed je Caglio,stro iztegnil roko proti zaboje k u v katerem je srečni igrač odnašal svoje bogastvo. Kajti namesto ponarejenega je dobil pravo zlato, s katerim si je napolnil žepe in ga po begu iz kazina nasul v zabojček.
— Razburjeni in nervozni ste, draga grofica? Nočete odgovoriti? Morda mislite, da imate opraviti z možem, ki ne pozna vrednosti svojega zaklada. Pomirite se, dražestna Safia. grof Cagliostro ni tak kavalir, kakor ta vaš dož ali vaš markiz.. Morda je vam slabo? Tu je stekleničica z duhtečo soljo. Dobil sem jo od gospe d' Urfe, ene mojih pariških učenk.
— Pariz! — je nadaljeval Cagliostro. — Pariz! Midva ga bova torej znova videla, toda to pot brez moje žene. Duhov sploh ni razumela in odpustil sem jo. Vi pa, biser tega sveta, vi, ki Pariz z vsem srcem ljubite, vi boste delali na francoskem dvoru čudeže, o tem sem prepričan.
Grofica je povesila glavo. Vdihavala je hlape duhteče soli, ki ji jo je bil dal Cagliostro, pri tem je pa skrivaj pogledovala na veslača, ki -sta krepko poganjala čoln roti Fusini.
— Morda je to žalost, ker zapuščate Benetke. Toda pomislite, Safia, kaj je mračna palača grofice d Azola v primeri s pravljično palačo, ki sem jo pripravil za vas. V Benefckah ste živeli prazno, nemirno življenje. Bali ste se mene in doža, obeh skupaj. V Parizu bo klečala pred vami množica odličnih gospodov. V Parizu bo klečal pred vami sam kralj. S francoskim kraljem, grofica, se pa beneški dož ne more primerjati. V Parizu boste imeli na razpolago del velike palače, ki sem jo pripravil za vas. Tam boste živeli pod imenom, ki si ga izvolite izbrati. Vaše življenje bo srečno, lahko in opojno. Zdaj vlada v Parizu madame Dubarrv. Vi jo zasenčite. Pariz je poln filozofov, pred vami bodo ti tigri umolknili. Slikarstvo in poezija se vam poklonita. In če bo vam kdo pripovedoval o Benetkah, vzkliknete:
— Benetke? Kaj je to? Da, porečete, spominjam se kraja, zalitega z vodo, mesta, ki more biti čudo prirode, kjer veže osemsto mostov osemindvajset otokov. To mesto je bolj originalno, nego lepo,   kup marmorja in porfirja, ki
varuje plemstvo v njegovem dolgočasju. Spominjam se, da tsem zapustila to mesto v divni noči, podno lučic, spominjam se pa tudi, da me je iste noči moj ljubček varal in da so v beneški igralnici aretirali mlado devojko radi ponarejanja denarja.
Pri teh besedah bi bil Cagliostro rad slišal pod svilenim dominom vsaj najmanjši utrip isrca, ki je tisti hip krvavelo iz tisočerih ran. Nenaden sklepate ženske, njen trdovratni molk, globoki vzdihi, ki so se izvijali iz njenih prs, vse to je vzbujalo v grofovi glavi mešanico čudnih misli. Njegov razum je kolebal pred Safio kakor pred prikaznijo.
— Dobro sem storil, da sem izrabil njeno prvo razburjenje, — je pomislil. Jutri bi bilo morda že prepozno.
Videč, da je sklenila molčati, je nadaljeval na videz skesano:
— Morda mislite, madame, da sem ječar in podlež, ki hoče napraviti iz vas trgovsko blago. Nikar ne mislite "tega. Hvala bogu, bogat sem in to bogastvo, — je pripomnil in ji pokazal zabojček zlata, — to bogastvo polagam k vašim nogam. Ponavljam, da sem vaš naj-ponižnejši sluga in niti na misel mi ne pride postati vaš gospodar. Našel sem vas tu res krasno in vzvišeno, vaš paž, vas sluga sem. Zapovedujte in ubogal vais boni.
Cagliostro jo je kar požiral z očmi. Bil je gad, ki omamlja ptico, jastreb, ki odnaša v kremljih svoj plen. Njen molk je ni ščitil, kajti Cagliostro jo je prijel za roko, ki je ni umaknila.
Kljub nepričakovani sreči je našel Cagliostro dovolj vzrokov, da si jo pojasni. V igralnici je slišal, kako drhti ta ponosni in ljub6sumn.i glas, videl je. kako je stopila grofica drhte k igralni mizici. Kaj ni bil on tist, ki ji je narekoval, kaj mora govoriti, da Zianina aretacija ne bo njegovo delo? Ko je Grimani pokazal na židovo hčerko, češ, naj jo aretirajo, je dož prestrašeno vzkliknil in ta klic je odjeknil v Safiinem srcu. Grofica ni več dvomila o Alessandrovi ne« zvestobi, ki je strla njeno srce. Cagliostro je s peklensko naslado podžigal njeno ljubosumnost in napel vse strune podlega ovaduha, da pregovori njo, ki ga je poslušala. Grofica še vedno ni odgovorila svojemu bivšemu gospodarju.
— Ura je dve po polnoči, — je dejal in pogledal Safii v oči. — Noč je temna in na fusinski carinarnici me v tej obleki ne morejo spoznati.
Odložil je domino in lasuljo, stlačil oboje pod blazinico in se pokazal v maski, ki ga je spremljala, v obleki po zadnji versaillski modi, kakršne je mogel nositi v Benetkah samo markiz de Saluces. Bil je močno napudran in frak je imel tako parfumi ran, da bi človek mislil, da ima opraviti s pravim francoskim plemičem.
— Da bi bil vam všeč, madame, sem mislil, da bo najbolje obleči in vesti se kakor naš kavalir markiz de Saluces. Če vam ugaja, bom tudi brbljal kakor on. Namažem si nos s španskim tobakom in skakal bom kakor vaš Francoz.
Ta mili markiz! — je nadaljeval Cagliostro in se na ves glas zakrohotal, — kako bo besnel, ko zve jutra, da ste zapustili Benetke! Ta dečko je do ušes zaljubljen in prepričan sem, da bi skočil vam na ljubo v vodo.
— Hm, hm, — je zakašljala in iztegnila roko, da vzame stekletiičico z duhtečo tekočino.
— Hudo kaši jate . . . nočni zrak . . . dovolite, da zaprem okno.
— Kot rečeno, — je nadaljeval grof i.n zapri okno gondole, — markiza bo zadela kap, o tem ni dvoma. Kar se mene tiče, ga morem samo vzpodbujati, da se preseli v krtovo deželo. Ta francoski gizdalin je puhla domišljava glava.
Grof je hotel nadaljevati, toda tisti hip se je prikazala z desne strani Fu-sina. Carini je zatrobil in naznanil prihod gondole.
Častnik je stopil iz carinarnice in vprašal grofa, kam je namenjen.
— V Milan.
— S kom pa potujete?
— S svojo ženo, dragi moj.
— Brez potnega lista?
— Fvo ga.
Cagliostro je izročil častniku potni list, ki ga je imel v listnici. Bil je potni list nesrečnega markiza de Saluces, ki ga je Casanova tako spretno ukradel in ki ga je Cagliostro kupil od svojega postrežliivega prijatelja še isti večer po tatvini.
Takoj po čitanju potnega lista je častnik namrši! obrvi in ga ponovno prečita!.
— Aretirajte tega moža in damo. ki ga spremlja, — je zapovedal stražniku.
Cagliostro se je hotel braniti in je potegnil meč. Toda takoj so ga razorožili. Dama se ni protivila, samo zaplakala je.
— Markiz de Saluces. markiz! — je vzkliknil Cagliostro, videč, kako pada plašč in maska, ki ie zakrivala njegovega spremljevalca.
— Da, jaz sem. dragi moj! Nič me ni sram, da sem bil enkrat v življenju ugrabljen kot ženska. Bodite tako prijazni in vrnite mi moj potni list.
— Kdo me je pa izdal? — je vprašal grof častnika.
— Eden vaših prijateljev, gospod grof. Saj veste, človeka izdajo samo prijatelji!
— Eden mojih prijateljev, pravite?
— Upam, da poznate gospoda Casa-novo de Seingalt.
— Seveda.
— Ali ni bil on tisti,   ki je vam dal potni list markiza de Sailuces?
— Za šest s to dmkatov, — je zamr-mral Cagliostro. — On pravi terrnu dati.
— No torej, dragi grof, gospod Casa-nova de Seingalt, vas prijatelj je nas opozoril, da boste skušali nekega dne pobegniti iz Benetk s tujim potnim listom. Nam je pa mnogo ležeče na tem, da vas zadržimo. Pripravili smo vam zelo udobno stanovanje. Stanovali ne boste v kazinu, ne na trgu sv. Marka, marveč pred svinčenimi strehami.
Solčne pege vplivajo na politiko?
Ruski profesor trdi, da je politika v tesni zveri s solnčnimi pegami« — Povratek k astrologiji.
Svet je sicer celota zase, vendar pa vidimo med vsemi stvarmi nekako zvezo in odvisnost. Človek bi dejal, da statistiki ne mislijo na nič drugega, nego na svet kot celoto. Čudna se namreč zdi vzročna zveza, ki jo vidijo statistiki v vseh pojavih na svetu in celo v svetovju. Vzemimo za primer ruskega profesorja Čijovskega, ki je prišel nekega dne na originalno idejo, da je tesna zveza med velikimi političnimi dogodki in solnčnimi pegami. Mož se je te misli krčevito oklenil in napenja vse sile, da bi svojo teorijo podprl in dokazal s številkami. Ljudje se mu smejejo, toda profesor se za to ne zmeni. Nedavno je izdal statistično delo, na podlag} katerega bi človek res lahko prišel do zaključka, da so velike epidemije kolere in gripe v tesni zvezi s periodičnostjo solnčnih peg.
Čijovski se pa s tem še ni zadovoljil. Sestavni ie številčne in grafične tabele, iz katerih   je razvidno,   da je vrstni red konservativnih liberalnih in zdaj menda tudi delavskih vlad v Angliji v neposredni zvezi s solnčnimi pegami. Njegova grafika dokazuje, da dobivajo od leta 1830. ko ie bil reformiran angleški volilni red, liberalci večino v času največje solnčne agilnosti, dočim zmagajo konservativci v času, ko so erupcije na solnčni površini najmanjše. Iz tega bi se dalo sklepati, da je soln-ce napredno in da je naprednost, tudi če jo presojamo iz vidika večnosti, boljša od konservativnosti. Toda ostanimo pri stvari. Od 1. 1830 je bilo 10 maksi-mov in 9 minimov solnčnih peg. Od teh 19 pojavov jih je 16, ki tezo profesorja Čijovskega potrjujejo.   Samo 3 pojavi na solnčni površini so proti tej tezi. Liberalno ministrstvo v Angliji od leta 1852 do 1858 spada   v   dobo minima solnčnih peg, kar velja tudi za liberalno ministrstvo leta 190S do 1916, dočim je bilo konservativno ministrstvo izvoljeno leta 1925, torej v času, ko so dosegle solnčnp pege maksimum. Pa tudi te izjeme Čijovskega niso   spravile v zadrego. Splošno vzeto pripisuje porast liiberalnih glasov v periiodah maksima solnčnih peg dejstvu, da solnčne pege vplivajo na živce in jih dražijo. Nasprotno pa, če ni solnčnih peg ali če jih je malo, so volilci flegmatični in zato se odločijo za konservativne stranke. Leta 1925 je prišlo v Angliji na krmilo konservativno ministrstvo, kateremu se je morala umakniti Macdonal-dova vlada, izvoljena pod vplivom maksima solnčnih peg. Čijovski gre pa Še dalje   in izračuna,   kateremu številu solnčnih peg   odgovarja liberalna ali konservativna   večina   v angleškem parlamentu.
Ni nobenega vzroka, zakaj bi ne veljalo za druge države isto, kar velja za Anglijo, če je res, kar trdi profesor či-
jovski, se odpirajo v političnem življe-Iju, osobito pa v volilni kampanji, nove perspektive. Po teoriji profesorja Čijovskega je zelo lahko sestaviti politični horoskop bodoče zakonodaje. Če je konservativnost in liberalnost odvisna od solnčnih peg. so volilni fondi z vso agitacijo odveč. Na prvi pogled se zdi trditev o kakršnikoli zvezi med razpoloženjem volilcev in solnčnimi pegami absurdna, toda na drugi strani moramo pomisliti, da se moderna veda do gotove meje vrača k astrologiji in alkimiji. _
Senzacijonalen proces v Pragi
Lani je nenadoma umrla v Pragi 27 letna Helena Vojtechovska in oblasti so takoj domnevale, da je bila zastrupljena. Uvedle so preiskavo in ugotovile, da je Vojtechovsko zastrupil njen mož, bivši veleposestnik, ki se je hotel polastiti zavarovalnine v znesku 250.000 Kč. Vojtechovski je prišel pred poroto in je bil obsojen na smrt. Njegov zagovornik je pa vložil ničnostno pritožbo, kateri je vrhovna instanca ugodila in tako se je pričela včeraj zjutraj pred praško poroto ponovna obravnava.
Obtožnica se v celoti ujema z lansko in dolži Vojtechovskega zavratnega umora. Je polna zagonetk in bi lahko služila za podlago napetega detektivskega romana. Porotniki stoje pred težko nalogo. Zaslišani bodo strokovnjaki na polja medicine in kemije ter mnoge priče, ki so že lani izpovedale obremenilno za obtoženca. Obravnava bo trajala celih 10 dni in kakor lani pride nedvomno tudi letos do pretresljivih prizorov, ker bo znova zaslišana mati umorjene žene. Vojtechovski je presedel skoro dve leti v samotni celici. Svojemu zagovorniku je potožil, da se je skoro že odvadil občevanja z ljudmi in da mu celo lastni glas zveni nekam čudno. Javnost napeto pričakuje izida ponovne obravnave in ljudje so prepričani, da bo morilec drugič obsojen na smrt, ker je njegova krivda nepobitno dokazana. _
Na cesti.
— Čigavo je to ljubko dete? Guvernanta: Ne vem, gospod. Naša
gospa se že prihodnji teden ločijo.
Vsaj nekaj.
— Ali je tvoj založnik porabil kaj od zadnje pošiljke?
— Da, znamko za odgovor.
Ljubezen je slepa.
Gospod beraču: Kako to? Trdite, da ljubite delo, pa se me nramujete beračiti.
— Kaj pa naj počnem? Ljubezen je slepa.
Za krojače!
KOVA VELIKA
Za krojače
Knjiga krojaštva
za samouke o prikrojevanju moških oblačil
A. KUNC, Ljubljana, Gosposka ulica 7
Zahtevajte opis- Knjige1
Lokal
s stanovanjem, za trgovino in trafiko se £>5e v najem na prometnem kraju. Ponudbe na opravo tega Lista pod »Lokaj 2121 c.
Trgovski pomočnik
dober prodajalec. Izurjen v mešani stroki, žeti premeoJti sedanje mesto. Ponudbe na opravo Usta pod »Pomočnik 1541«.
I I
Znižane cene Cene znižane
Volil/o i7hira« žepnih robcev, rokavic, NOGAViC FLOR in VOL-VcliKd IlUlId. NEN1H triko perila za dame In gospode. Volneni puloverji, jopice za dame in gospode, svileni šali. Srajce, ovratnike, krav, te, DISECA MILA. — Kompletne potrebščine za šivilje, krojače ćevl i ar i e in tapetnike. — Vezenine In čipke
pri Josip Peteline, Ljubljana 81
blizu Prešernovega spomenika (ob vodi) ==—s—   Oglejte si zalogo in se boste preprićaH! ======
Občina  L,ubijana Mestoi pogrebni zavod
Naznanjamo tužno vest, da je umrl naš ljubljeni stric, gospod
Alojzij Knez
po kratki bolezni v starosti 63 let.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil dne 7. t. m. ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu, kjer se bo truplo položilo v rodbinski grobnici k večnemu počitku.
Prosimo tihega sožalja.
V Ljubljani, dne 6. novembra 1928.
Žalujoči ostali.
Mlad gospod
želj znanja s samostojno gospodično, vdovo ali ločenko, sit amo 20 do 28 let. Dopise na upraivo tega tista pod >R 2120«.
Gospode ali dijake
spreomem na staraavamje z vso oskrbo. Ponudbe na upravo tega lista pod »Dobra hrana 2123«.
Krasna bukova drva
zdrava, popolnoma soha. fe pokritega skladišča, dobavlja promptno Cebm, VVotfova 1. Tel. 2756. 93-T
Žagovodja
s 25Ietno prakso, kot prvovrstna, samostojna moč, vajen rezanja trdega in mehkega lesa brez razlike na vrsto lesa culi dimenzije, išče nameščanja kot žagovodja. Vso produkcijo, ki jo režem na svojo roko, bi vzela v zakup neka firma za več let. Ponudbe pod It. 2074 na upravo »Slov. Naroda«. 2074
Stanovanje
2 sob, kubkuje, verande, vrta, pralnice, pratmlcLin, z elekrtr. razsvetija-vo, v viti btizu Tivolija oddani takoj za zmerno ceno proti večletni najemnini aH sorazmernemu 10% posojilu. Pripravno tudđ za trgovino in obrt. Ponudbe z navedbo let oziroma kapitala na poštni predal 199. 2422
prenavlja, čisti Id osvežuje kri izboljša slabo prebavo, slabotno delo* raoje črevea, osrjihoTe. ran je, oboi eo j« mok rečne kisline, jeter. toJcs Id soloni kamen. Vzpodboja apetit in izborno o Čin* tuje prt arterk»kJerozi — .PLANINKA* če| Je pristen ▼ plombiranih pa* retih po Dm 20u- s oa*
pisorn proizvajalce* LEKARNA BAHOVEC Lfublfrna, Konfretnl H% DoM «e w r«rh lekarnsIO
S
NAJELEGANTNEJSA
NAJCENEJŠA iN NAJBOLJ ZANIMIVA
SLOVENSKA KNJIGA IE
ŽIVLJENJE IN SVET
LE 1 NI K     IH    Ta krasna knjiga, polna najrazličnejše zabavne in poljudno znanstvene vsebine, je kot i 9  x  7 izobraževalna knjiga potrebna vsaki sloven-
ski hiši
Je pa s svojo krasno originalno vezavo kras sprejemnlce, salona in knjižnice. Po tej knjigi bo vedno z veseljem segel vsakdo, ki hoče spoznavati svet, nte^a skrivnosti, napredek in lepo nnnnvedovanfe.
ZlVLJEN IE IN SVET
se naroča pri upravi »JUTRA« v Ljubljani. Prešernova ulica št. 54.
in stane
vez, v barvotisku 1.. II. in III. polletnik Din 65. vez. v zlatotisku 1.. II. in ITI. polletnik Din 70. oostnlna Dtn 14.—       povzetje Din IS.—
Onim, ki so zbirali letnik in ga nameravajo dati sami vezati, nudimo originalne platnice po sledečih cenah:
v barvotisku.....Din 20.—
v zlatotisku.....Din 25,—
poštnina Din 4.— povzetje D!n 7.—
Na razpolago so tudi kazala za I. polletje letnika 1928 po Din l.— za izvod proti predplačilu.
Kdor želi imeti originalno vezavo, naj nam vpošlje kompleten letnik ali pa !. polletje letnika 1028. Vrnili mu iih bomo vezane.
Vezava stane posebej v barvotisku Din 40.—
v zlatotisku Din 45.—
oostnlna Din 14 povzetje Din l§\—
Naročajte torej to najlepšo in najkoristnejšo slovensko knjigo
Urejuje: Josip ZopantiC* m Za «NarodDQ tia*amo»; Fra* Jcaericfc. ~ Za oprem m inserstm del u»te: Oton Christoi. - v« • Ljubljani