Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo.
Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ.
Strokovna organizacija kot vzgojiteljica
proletarijata.
Ena izmed največjih nalog strokovne organizacije je vzgoja proletarijata samega. In to v gospodarskem' in kulturnem smislu. Ne glede na razna predavanja, ki jih strokovna organizacija daje svojemu članstvu, ne glede na sestanke, zborovanja, konference itd., mora strokovna organizacija vzgojevati svoje članstvo k solidarnosti. In to k solidarnosti svojega lastnega članstva in s tem k solidarnosti z vsemi delavci, to je k proletarski solidarnosti.
Pri vsaki zahtevi za zboljšanje svojega položaja, za boljšo pragma-tiko, za dober delavski pravilnik, za osemurnik itd., nastaja praktična oblika zavesti železničarskega proletarskega razreda. S takimi zahtevami članstvo izjavlja, da zna samostojno misliti, da se zaveda, da je človek - delavec enakovreden meščanskemu človeku - gospodu. S to zavednostjo pa nastaja potem že sa-moobsebi čut solidarnosti, skupnega delovanja, pojem discipline in zavest požrtvovalnosti.
Vsak član strokovne organizacije, ki bi tega vkljub vsemu ne hotel razumeti in ne maral postaviti svojega moža, je v organizaciji samo cokla in je boljše, da ga ni, da gre roed one, ki so že po naravi — da se tako izrazimo — soglasni biti hlapci in klečeplazci.
V tem: pogledu je strokovna organizacija nekaka šola duševnosti in utrditve značaja.
S tem pa, ko se član zaveda samega sebe, ko se zaveda, da je strokovna organizacija njegov »Mi«, že skrbi in se trudi, da utrdi veljavo tega izklesanega iz različnega materijala mogočen »Mi« in ne trpi poleg sebe tistega žalostnega, samo na sebe in za sebe skrbečega »jaz«. Dela in agitira in dokazuje temu majhnemu »jaz«, t. j. neorganiziranemu sotrpinu, naj postane tudi on ponosen, zaveden, mogočen »Mi«.
Strokovna organizacija vzgaja torej svoje člane pred vsem, da mislijo s svojimi možgani o gospodarskem stanju svoje okolice. Izrek nekega modrijana: »Papir vse prenese. Karkoli napišeš nanj, nikdar ne bo Protestirah Enak je tisti, ki nič ne | misli in nič ne čita, a živi od mnenja drugih. Zato rabi razum, ako nočeš biti tak, kakor papir.«
To je dragocen izrek, tičoč se vseh, ki »žive od mnenja drugih«, to !
je, ki sami ne znajo in nočejo misliti, govore pa vedno z besedami, ki so jih slišali od drugih. Tu se uči tudi prejšnji indiferent, ki je 'morda vstopil v organizacijo, da se reši pred vednim prigovarjanjem organiziranega sotrpina in radi izgleda za kakšno podporo, da ni podpora prvo in najglavnejše, da je nevredno značajnega moža tuhtanja, kako bi prišel do podpore, računajoč, koliko tednov ali mesecev je že organiziran, da je upravičen dobiti podporo. Prvo, biti organiziran, je spoznati velikost samega sebe v skupnem »Mi« in s tem se zavedati, da je član in ud proletarskega razreda, kateremu meščanski razred kot vladajoči razred ne da ničesar sam od sebe, ničesar s prošnjami, nego samo z zahtevo. In ta zahteva, s kakršnim »Mi«-jezikqm je izrečena, tako se izpolnjuje. Če je ta »Mi«-jezik (moč organizacije) še majhen, premalo odločen ravno zato, ker je še majhen, se zahteva tako ne uvažuje, kakor če bi »Mi«-jezik z močnim glasom stavi zahteve.
Nič bolj napačnega ni, kakor bojazen, da se bo zato članu slabše godilo, da se ga bo preziralo pri napredovanju, da se ga bo preganjalo. Žrtve so pri vsaki bitki. Ali če je armada »Mi« močna, so take žrtve ne- i poznane. Solidarnost vseh članov ! strokovne organizacije, disciplina in i zavednost z voljo, doseči svoje pra- j vice, zmanjšuje vsekakor žrtve, če ' jih že popolnoma neomogoča. Kakor i hitro se kje pojavi bojazen, se s tem molče in nehote razločno pove, da se ne čuti tisti »jaz« in tisti »Mi« za človeka, da je hlapec in hoče rajše ostati hlapec kakor zaveden in sam sebe se zavedajoč človek.
Zato je strokovna organizacija kot vzgojiteljica, ne samo željena, nego tudi nujno potrebna. Zakaj naporna je pot do uspeha, krčiti jo treba, a ko je izkrčena, je rezultat, je uspeh gotov. Učen z nebes ni priletel nikdo, govoril ni takoj po rojstvu, še jesti sam ni znal v prvih mesecih ali celo letih, ko je zagledal svet.
Ta fakt pove več kakor nešteto besed. Ker ta fakt spremlja človeka do groba. Zato se treba učiti, čitati, misliti, treba se organizirati, organizacijo utrjevati, jo braniti, biti z njo eno, zavedati se v organizaciji in z organizacijo svojega velikega »Mi«.
jamah, na močvirnatem svetu drugod, se tik pred zimo postavljajo revne lesene barake, kjer si hoče železničar, ki bo tekom teh mesecev z družino vred vržen na cesto, preskrbeti borno zavetišče. Sigurno je, da bo v teh barakah gospodoval mraz, beda, bodo razsajale bolezni, da ne govorimo o vzgoji otrok, ki v teh krajih v najnežnejši mladosti padejo v slabo družbo.
V raznih naprednejših državah še vedno obstoja stanovanjska zaščita, na Češkem se je te dni podaljšala do 1. aprila 1931, drugod zopet občine in državni uradi votirajo milijonske kredite za omiljeni e stanovanjske bede. Tudi pri nas se mora postopati po teh zgledih ter naj državne oblasti, ko bodo te dni morale reševati o stanovanjski zaščiti zlasti vzamejo v poštev plače delavcev in j uslužbencev v državnih ustanovah in jih že to mora prepričati, da je po- | daljšanje stanovanjske zaščite nujno potrebno. Samo v ljubljanski direk- | ciji je okoli 1500 železničarskih dru- ! žin, katerih družinski oče ne zasluži mesečno niti 800 Din in mora s tem preživljati družino treh do šestih članov. Nemogoče je tega človeka vzeti izpod stanovanjske zaščite in ga izročiti pozimi na milost in nemilost hišnemu gospodarju, da bo od njega zahteval na primer 400 Din najemnine, družina pa naj celi mesec strada in propada ali pa bo v sredi zime vržen na cesto in direkcija državnih železnic mu ne bo mogla nuditi niti zasilnega stanovanja, ko je že sedaj par sto nerešenih prošenj, ko stanovanjska zaščita še traja. Kolika je povprečna plača služitelja in zvanič-nika, je oblastem dobro znano, koliko je še miloščinarjev in rentnerjev
Ništa nije jače medjusobno povezano, nego privreda i saobraćaj. U stvari, saobraćaj je ćedo privrede. Da nema potrebe za čim: bržom razmjenom dobara, materijalnih kao i ljudskih, saobraćaja toliko ni takovog uopće nebi bilo. Velika potreba, da se izradjena dobra odašilju u najudaljenije krajeve i da se neprera-djene sirovine dobave iz najudaljenijih krajeva, stvorila je najprije parne mašine, potem željeznice, pa automobile i konačno aeroplane. Ljudska je potreba, da sve polazi čim brže i čim dalje.
Saobraćajna politika svake zemlje, koja je svagdje u najužoj suglasnosti sa privrednim potrebama, ide za time, da izgradi čim više željeznica, a gdje su već željeznice izgra-djene u dovoljnom opsegu, da 'se kod vlakova postigne čim veća brzina i čim veća nosivost. U tome smjeru razvijaju se danas Austrija, Njemačka, Švicarska, Engleska i američke države. I u koliko im više uspijeva postići uspjehe, u toliko više izbija i napredak same privrede. Svaki napredak u saobraćaju, povlaći za sobom i napredak u privredi.
I u našoj zemlji uloga saobraćaja je sasma ista. Podizanje i una- | predjivanje saobraćaja — željeznice i — povlaći za sobom, intenziviranje i napredak na privrednom polju. Kod nas pogotovo, jer mi smo zemlja, koja nema izgradjenu željezničku mre-žue prema nacionalno-privrednim potrebama, pa se i najmanji novo-iz-gradjeni dio pruge kao i svako poboljšanje saobraćaja naročito osjeća. Silna šumska, rudarska i poljoprivredna industrija nebi se mogla ni zamisliti, da ne postoje pruge, koje odvažaju sirovine u inozemstva. Kad se jednom izgrade još bolje i praktičnije pruge, povećat će se i djelat- 1
! ter delavcev-provizijonistov, ki prejemajo mesečno za celo družino od 50 do 500 Din, in to po 20, 30 in večletni službi, ali pa, ko so žrtvovali v službi svoje zdravje. Kam naj gredo ti pozimi, če se stanovanjska zaščita ukine?
Stanovanjske razmere tako glede na pomanjkanje stanovanj, kakor tudi na oderuške cene zlasti v primeri s socijalnim položajem, delavstva v Jugoslaviji, so mnogo slabše nego drugod. Stanovanje, na primer, ki velja na Dunaju 120 do 140 Din, velja pri nas že danes 400 do 500 Din. Le slabejša stanovanja, ki jih silno primanjkuje, so po okoli 300 Din. Iz ! teh razlogov je izpopolnitev in po-dajšanje zaščite stanovanjskih najemnikov nujno potrebno, in sicer pravočasno.
Ce bi se zakon ne podajšal, bodo to občutili nešteti državljani in hišnim posestnikom bo zacvela nova pšenica, ker bodo oddajali svoja stanovanja absolutno konkurenčnim potom neglede, kakšen bo socijalni efekt.
Naš savez pošlje na merodajna mesta predstavko za podaljšanje stanovanjske zaščite, istočasno pa ponovno opozarja državno saobraćajno I ustanovo, da prične v bodočem letu j z grajenjem stanovanjskih hiš v vseh I večjih železniških krajih ter tako pripomore onim železničarjem-, ki imajo le po 600 do 1000 Din mesečnih prejemkov, do stanovanj, katerih v privatnih hišah s svojo plačo ne morejo in zlasti po ukinjenju stanovanjske zaščite ne bodo mogli plačati.
Naša zahteva je: stanovanjsko zaščito podaljšati in začeti povsod z graditvijo železničarskih stanovanjskih hiš.
saobralaj.
1 nost spomenutih industrija, pa i sve ; ostale privrede.
Otuda slijedi, da je privreda i njen napredak u mnogoćem ovisan od razvitka samog saobraćaja. Šta ; više, po stupnju unapredjenosti sa-I obraćaja može se prosudjivati i stupanj privredne razvijenosti. Ako sa-! obraćaj hramlje, ako ne može da sa-j vladava prenos robe, ako vlakovi idu i sporo i kasne, ako je prevoz skup i t. d., sve su to znaci i slabog privrednog prosperiteta. Nikakvo čudo, da se ostanju saobraćaja bave ne samo ljudi, koji neposredno njime upravljaju, već i ljudi privrede, koji nastoje, da politika saobraćajna odgovora do maksimuma njihovim potrebama. Tako je zadnji kongres zanatlija, trgovaca i industrijalaca saobraćajnim pitanjima mnogo se zabavio i donjeo slijedeću rezoluciju:
»Kongres konstatuje, da je železnič-ka uprava dosada izvršila znatne napore u cilju tehničke opreme naše železnice i poboljšanja naših saobraćajnih prilika. Oseća se ipak veliki broj krupnijih i sitnijih nedostataka koji u svojoj celini osetno uplivišu na nesmetano razvijanje prevrednoga delanja.
U pogledu stanja postojećih pruga i staničnih uredjaja potrebno je, da se naj-opterećenije pruge i stanice pojačaju, zatim da se tehnički uredjaji stanica prilagode prevrednim potrebama. Stanje voznog parka kako na normalnom tako .i na uskom koloseku ne zadovoljava potrebe privrede, a naročito se oseća oskudica lokomotiva, otvorenih vagona i specijalnih vagona. I pored znatnih porudžbina železničke uprave postoji opravdana bojazan, da će se i ovojesenske sezone ose-titi znatna oskudica vagona, i stoga je potrebno dahe forsiranje opravke vagona i ubrzanje liferacija novih lokomotiva i vagona.
S obzirom na nedovoljnu tehničku opremu, valja posvetiti najveću pažnju organizaciji saobraćajnog rada t. j. ubrzati cirkulaciju vagona, organizovati brzu po-delu kola, preduzeti sve mere za brže otpremani e vlakova, i što jače kontrolisati
Zaščita stanovanjskih najemnikov naj se
podaljša.
Še par dni in konec bo zaščite ; stanovanjskih najemnikov v Jugosla- j viji. Nikjer v javnosti, zlasti pa ne v j dnevnem časopisju, se o tem vprašanju ne obravnava, razna društva stanovanjskih najemnikov molče, kot da jih ne bi bilo in izgleda kot da bi j se vsi najemniki že vdali tik pred zi- j mo v svojo žalostno usodo. »Jugosl. ; železničar«, »Strojevodja«, »Pravica« molče, kot da jih to nič ne zanima. Na sodiščih se gromadijo stanovanjske odpovedi, predlagajo se deložacije in že iz tega materijala morejo prizadete instance razvideti, | da še ni prišel čas, da bi se mogla ! ^tanovanjska zaščita ukiniti, ampak i da je nujno potrebno, da se zaščita i stanovanjskih najemnikov izpopolni T ^daljša. Vse koncesije, ki so jih d°mli hišni posestniki zlasti z znižanjem hišno-najemninskega davka, educiranjem stanovanjske zaščite, 'so položaja stanovanjskih najemni-
kov niti najmanj izboljšale, pač pa se more konstatirati, da se je v času po 1. aprilu 1929 začelo s še hujšim navijanjem najemnin.
Tudi kot železničarska organizacija smo poklicani, da dvignemo svoj glas in zahtevamo izpopolnitev sta- | novanjske zaščite. Direkcija državnih | železnic doslej ni zgradila primer- I nega števila stanovanj in referent na . direkciji za stanovanjske zadeve bi • lahko izdal lepo. statistiko, kako dnevno prihajajo nove prošnje za na- j kazilo stanovanj vsled sodnijskih od- j povedi ali deložacij iz privatnih hiš. 1 Nešteto železničarje že danes stanuje v kleteh, podstrešjih, razbitih in mrčesa polnih barakah, v prostorih, kjer se ni mogoče odpočiti po težki in naporni službi in od takih železničarjev se nato zahteva največja vestnost in duhaprisotnost v odgovorni eksekutivni službi. Okrog in okrog Ljubljane, v mestnih peščenih
Privreda i
saobraćajni rad. Na relacijama gde se na- I laze produkciona središta voća, povrća i živog bruta treba prema potrebi uvesti brzoteretne vlakove. Naročito opsežne mere potrebne su na svim pretovarnim stanicama izmedju normalnog i uskog ko-loseka, koje spadaju danas u najosetlji-vije tačke našeg saobraćajnog sistema.
U pogledu tarifske politike potrebno je naš izvoz unaprediti još daljim podesnim izvoznim povlasticama za najvažnije artikle, ukoliko to neminovno zahtevaju naše privredne prilike. Isto tako bi bilo potrebno dä se ukine povišenje tarifa za ugalj, gorivo drvo i gradjevinski materijal.«
Bio bi nesmisao prigovoriti težnji privrednika, koji nastoje, da politiku saobraćajnu podrede svojim potrebama. U stvari, saobraćaj i treba da služi za privredne potrebe. Čim vi-
še, u toliko bolje. Medjutim, gospoda privrednici zaboraviše i ovoga ! puta — kao uvijek — da naglase, da j je neodložno potrebno, da se, upo-i redo sa podizanjem pruga, istovari-! šta, pretovarišta, nabavom lokomo-I tiva, vagona i t. d., popravi i podigne položaj samih željezničara. 60% ukupnog truda za podizanje saobraćaja je fizička i duševna radna snaga, koju saobraćaju podavaju željezničari. Ovim se privrednici nisu zabavili, ma da bi im to trebalo biti isto toliko važno, koliko i nabavka lokomotiva. AH, što nisu učinili privrednici, treba da učinimo mi željezničari. Organizujmo se u Ujedinjeni Savez!
Za povišicu plaća pomoćnom osoblju.
Svaki pametan i socijalan poslodavac nastoji, da s vremenom povišuje plaće svojih radnika. On to čini iz dva vrlo važna razloga: prvo, jer se radnik, kad je u poslu, svakog dana više osposobljava i njegova produktivna sposobnost raste i proizvodi više, a drugo, jer radnik, čim je stariji tim' su mu lične i familijarne potrebe veće. Doduše, nema mnogo poslodavaca, koji ste strane gledaju na potrebu povišenja radničkih plaća, nu ima i takovih, koji su dužni, da i o toj strani, o radnikovim povećanim potrebama, vode računa. Jedan od takvih poslodavaca je željeznica. Ona je državno poduzeće i upravo zato, jer je u državnim rukama, dužna je, da i o ličnim i familijarnim potrebama svojih namještenika vodi računa, jer je država po prirodi svoje funkcije zvana, da se o svojim gradjanima stara i da primjerom pokaže i ostalim poslodavcima, kako treba svoje namještenike i radnike obezbijediti.
Da li se kod nas tako čini i da li željeznička uprava, kao državno poduzeće, tako postupa? Daleko od toga. O nekim korisnim i humanim principima, po kojima bi se željeznica rukovodila kod regulisanja plaća svojih namještenika, nema ni traga. Naprotiv, sve jaće dolazi do izražaja težnja, da se željezničke službenike čim više iskoristi, a čim; manje plati. Dokaza tome ne treba tražiti na daleko. Svaki onaj, tko dobiva plaću iz željezničkih budžeta, svjedok je tome. Dok su plaće u godinama 1920. do 1925. još kolko tolko zadovoljavale, iza toga ne zadovoljavaju više nikako. Sve molbe, da se plaće povise, ostale su bez usli-šanja. Pa ne samo to. U isto vrijeme bile su plaće svih službenika i radnika podvrgavane i konstantnim redukcijama. Pogotovo od god. 1926. redukcije su na dnevnom redu, ma da život nije ništa jeftiniji, niti su potrebe života manje, već obrnuto. Život je skuplji i potrebe su mu postale veće.
Za svo željezničko pomoćno osoblje kod zagrebačke Direkcije bile su dnevne Plaće^ u mjesecu septembru 1926. god. snižene na minimalni iznos od Din 26.— pa do 40.—. Prema godinama službe utvrdile su se minimalne plate, koje su, isto tako, sa novim sticanjem godina službe, tre- ! bale se automatski povećavati. .Me- 1 djutim, svo pomoćno osoblje još da- j nas kuburi sa istom onom platom, ko- i ja mu je bila doznačena i utvrdjena god. 1926. Tu plaću mu se ne povi- : suje, ma da su prošle nove 3 godine i u službi, ma da je povišenje istom ! naredbom zagarantirano, ma da su ;
radnici postali stariji, u službi spremniji i produktivniji i ma da su im lične’i familijarne potrebe veće. Na sve to nitko se ne obazire i pušta se, da se radnici satiru na radu za kukavnu dnevnicu. Večina njih postavlja si pitanje: pa ima li smisla kod takve plaće i takvog postupka krvaviti ruke i znojiti se po vazdan, ili je pak pametnije napustiti takvog poslodavca i potražiti si boljega. To pitanje osoblje si postavlja sa naj-punijim opravdanjem, jer, bilo to kome pravo ili ne, ono mora nastojati, da svoju radnu snagu unovćuje čim bolje, da bi obezbijedilo egzistenciju sebi i svojima.
Željeznica se već sterotipno naučila, da radnicima, kad zamole povišicu, odgovara: »nema kredita« ili, »ako nećete da radite za tu nadnicu, izvolite ići«. I upravo u tome se očituje i sva loša strana željeznice kao poslodavca. U interesu boljeg, bržeg i sigurnijeg odvijanja saobraćaji, željeznica nebi nikad smjela stavljati se na takvo stanovište u odnosu prema svojim namještenicima. U prvom redu sebe radi. Radnik i službenik, kad dulje proboravi u željezničkoj službi, stekne rutinu i praksu, koja za željeznicu mnogo vrijedi. Daleko više, nego li čista radna snaga, koju se svakodnevno može najmiti. Tu rutinu i spremu treba vezati uz željeznicu, treba je racionalno iskoriščava-ti, a to se čimi samo tada, ako se službeniku, paralelno sa povećanom spremom i povećanim potrebama života povećavaju i prihodi, naime, stvaraju preduslovi za nesmetano posvećivanje dužnostima. Odbijanjem prava na povišice i nepoviše-njem plaća postizava se samo obrnuto.
Sa takvim objašnjenjem, podnjeli smo Direkciji u Zagrebu predstavku, da pristupi povišenju radničkih plata magazinskim, radnicima stanice Sisak. Na lične molbe isti su već dobili odgovor, da za povišice nema kredita, pa nas vrlo zanima, kako će Direkcija odgovoriti na ovako objašnjenu predstavku ispred Saveza. U koliko će je odbiti sa istim- obrazloženjem, biti će to samo jedan dokaz više nevaljanog shvaćanja po-slodavačkih dužnosti preduzeća u državnim rukama, a još više dokaz za same radnike, da je tu kao i u svakom drugom privrednom poduzeću potrebno, da radnici budu čvrsto organizovani i da se živo bore za popravak svojeg stanja. Protiv težnja za čim večim izrabljivanjem naše radne snage, moramo postaviti odlučan zahtjev za čim boljom nagradom našeg mukotrpnog rada.
Pred revizijo socialne zakonodaje.
Minister socijalne politike je podaljšal rok za predlaganje reformnih predlogov k socijalni zakonodaji do 15. oktobra t. 1. Do tega roka morajo delavske zbornice in podjetniške korporacije predložiti ministru svoje želje in predloge. Pričakovati je torej, da se bodo zakoni o zaščiti delavcev, o socijalhem zavarovanju in o inspekciji dela, v kolikor že niso načrti gotovi, v ministrstvu revidirali meseca novembra ali najpozneje meseca decembra tega leta.
Naloga strokovnih organizacij in delavskih zbornic je, da pri teh vprašanjih zastavijo v prid delavstva vso moralno silo in avtoriteto, ker vodijo
nasprotniki izpopolnitve te zakonodaje s stvarno neutemeljenimi argumenti boj proti njej.
Predvsem poudarjajo, da pomenijo ti zakoni gospodarsko breme, ki je pa smešno nizko. Dalje pravijo, da ima delavstvo preveč pravic, preveč potuhe ali zaščite, ki ovira njih svobodo (to je, izkoriščanje, ki ga zamolče). Da pa ves ta svoj namen j prikrijejo, pravijo, da imajo delavce | radi, da hočejo skrbeti zanje kot so- ‘ cijalno čuteči ljudje (»Slovenčevi« članki).
Vse take besede, taka utemeljevanja so prazna, ker je vse gospodarstvo zgrajeno na svobodni kon- !
kurenci, na liberalizmu in pa, če niti sedaj podjetniki nočejo izvrševati, malenkostnega delavstva varstva, kako bi ga šele potem, če bi ne bilo zakonov. Delavci so tudi državljani, tudi delavce bi morali ščititi zakoni prav tako, kot vse druge državljane za vse slučaje življenja, zlasti pa v slučajih nezaposlenosti, bolezni in onemoglosti. Le poglejte, kako nezadostna je zakonodaja v tem pogledu! Zavarovanje za starost še niti po imenu ni uvedeno, dasi je zelo zelo nujno potrebno.
Pri tem naj omenimo še samo avstrijskega podkanclerja, ki je rekel, da imajo krščanski socijalci delavce radi, da ne vodijo boja proti njim, ampak samo proti vodstvu delavstva. To je trdil avstrijski krščanski soci-jalec v tistem trenutku, ko je zagovarjal, da naj se odpravi deloma zaščita delavcev, zavarovanje za ne-
zaposlenost in vzame delavstvu splošno volilno pravico in s tem politični vpliv v avstrijski državi.
Prav tako igro igrajo pri nas nekateri podjetniški krogi, o katerih resnosti moramo dvomiti. Le malo podjetniških krogov je uvidevnih in še ti so potisnjeni v ozadje, ker dobivajo ukore, če se drznejo povedati svoje mnenje.
Proti demagogiji, proti neresni argumentaciji boja proti delavski zakonodaji, morajo delavske organizacije in delavska zastopstva z jasnim povdarkom nastopiti, zlasti v tem trenutku najodločneje za svoje človeške in naravne pravice. Računamo s tem tudi, da bodo merodajni krogi hoteli res ustvariti nekaj, kar bo nudilo pravice delavstvu v enaki meri kakor drugim državljanom.
(»Delavska Politika.«)
Rudarji zahtevajo zboljšanje položaja.
V revirjih Trboveljske premogokopne družbe je prišlo do mezdnega gibanja večjega obsega. Kakšne razmere morajo vladati med temi rudarji, je razvidno iz tega, da so bile primorane vse obstoječe strokovne organizacije koalirati se in započeti mezdno gibanje.
Tako je sklical koalicijski odbor za nedeljo, dne 29. septembra dva velika shoda rudarjev v Trbovljah in Zagorju. Kljub veliki nedeljski zaposlenosti rudarjev se jih je zbralo v Trbovljah okoli 1000 in v Zagorju nad 600 rudarjev. Istotako so bili sijajno zastopani rudarji iz Hude jame in rudarji iz Hrastnik-Ojstro na tozadevnih
shodih, kateri so se vršili v nedeljo, dne 6. oktobra in sicer prvi v Laškem in drugi v Hrastniku.
Resolucije in zahteve so bile na vseli shodih enoglasno sprejete.
S tem so rudarji dokazali potrebo po zboljšanju sedanjega položaja in drugič svojo solidarnost in voljo, da se hočejo sicer odločno, vendar strogo prevdarno boriti za dosego svojih pravic.
Upamo, da bo vsa javnost na strani rudarjev in da bodo merodajni krogi predvsem pa Trboveljska družba vendar razumeli, da je treba tudi delavcu-rudarju dati to, kar mu gre kot človeku.
Izrabljanje delavstva.
Skladiščni delavci postaje Ljubljana gl. kol. so dobili začetkom oktobra ustmeni nalog, da morajo delati dnevno po 2 uri dalj, to je do 8. ure zvečer brez vsake posebne odškodnine, tako da bi delali dnevno 10 ur, plačo pa dobili le za 8 ur. Med delavstvom je nastalo ogorčenje in razburjenje, ker njih plače že danes odgovarjajo navadni miloščini in ne zadoščajo za preživljanje družin, sedaj pa se jih sili še čezurno delati brez vsake odškodnine. Delavci so zahtevali v smislu jasnih določb začasnega pravilnika in zakona o zaščiti delavcev, da se jim čezurno delo plača, odnosno1 da se izda pismeni nalog o podaljšanju delavnega časa. In glejte! Direkcija ter postaja, ki ima toliko papirja za razne kazenske odloke in priporočanje nakupov raznih knjig itd., ki ima vedno čas za izdajanje okrožnic in nalogov, kar na enkrat ni mogla izdati o tem podaljšanju delavnega časa pismenega naloga (ker ni hotel nikdo prevzeti odgovornosti) ter se je eden predpostavljenih izgo-’ varjal na drugega. Ker delavstvo dobro pozna prakso na železnici, je bilo prisiljeno nastopiti čezurno delo, vendar zahteva odločno, da se za vse čezurno delo poleg redne plače plača še 50% čezurno odškodnino. Naš savez je poslal na direkcijo sledečo vlogo:
Direkcija drž. železnic, saobr.-komerc. odelenje — Ljubljana.
Delavstvo skladišča postaje Ljubljana glav. kol. je bilo' danes potom določitelja ustmeno obveščeno, da mora delati brezplačno in brez čezurnega dela mesto do šestih odslej do osmih zvečer in je tako na dispozicijski postaji vpeljan mesto o-semurnega, deseturni delavnik.
Ker je za delavce še vedno v veljavi čl. 5 začasnega pravilnika za delavce iz leta 1920, ki odreja za te vrste delavce o-semurnik in istočasno, da se mora delo preko osem ur plačati kot čezurno delo ter da se sme deD podaljšati le v izjemnih slučajih (nezgode, epidemije itd.) ter gornji ustmeni nalog postaje Ljubljana glavni kolodvor ne odgovarja postoječim predpisom in postaja Ljubljana kljub jasnim določbam čl. 67 tretji odstavek zakona, ki velja tudi za delavstvo, ni hotela izdati tozadevnega pismenega naloga, ko je bila opozorjena potom delavske d:epu-tacije na protizakonitost svojega odloka, ki vrši odredbe zakona o zaščiti delavcev, delavskega pravilnika, se obračamo tem potom do Vas, da nujno odredite, da se delavstvu, v kolikor se porablja za čezurno delo, to delo plača kot čezurno po obstoječih predpisih.
O gornjem ukrepu postaje Ljubljana smo danes brzojavno poročali gospodu
ministru saobračaja s prošnjo, da odredi potrebne mere, da se bodo izvajali obstoječi predpisi in ne bodo kršile pravice delavstva, ki je danes vsled nizkih, plač v zelo težkem položaju.
Ministru saobračaja pa sledečo brzo-j avko:
G. inž. Laza Radivojeviču, ministru saobr.
Beograd.
, Stanica Ljubljana glavni kolodvor odredila je od danas dalje desetsatni radni dan za skladištne radnike bez naplate redovne satnine za dva sata i bez odštete za prekovremeni rad. Pošto je ova naredba protuzakonita molimo hitnog tia-redjenja da se prekovremeni rad radnicima isplaćuje po obstoječim propisima.
Ujedinjeni Savez Željezničara Jugosl.
Istočasno pa smo o tej protizakonitosti obvestili Delavsko zbornico ter jo naprosili z naslednjo vlogo, da tudi ona skupno z Inspekcijo dela intervenira:
Delavska zbornica za Slovenijo
Ljubljana.
Podpisani savez prijavlja, da je po-staja Ljubljana glavni kolodvor danes u-vedla za skladiščne delavce, ki prejemajo urno plačo, 10 urni delavnik s pripombo, da morajo dve čezuri delati zastonj in brez vsakega doplačila za čezurno delo. Delavstvo je proti temu protestiralo in prvi dan razen sedmih ni hotelo vršiti čezurnega dela; ker pa se boji persekucij in odpustov, ki so v takem slučaju na železnici, čeprav je ona krivec, edina nagrada, bo danes te dve uri izvršilo, vendar zahteva za te dve uri normalno plačo in 50% pribitek za čezurno delo.
Naš savez je tozadevno vložil pismeno intervencijo na direkcijo ter brzojavni protest na ministra saobračaja, Vas pa naprošamo, da bi z vsemi sredstvi nastopih za varovanje osemurnega delavnika na železnici, ker če se upravi posreči podaljšati delavni čas na postaji Ljubljana glavni kolodvor, to je na največji dispozicijski postaji, ni več daleč čas, ko bo deseturnik vpeljan po vseh progah. Za posredovanje smo se obrnili tudi na Inspekcijo dela in prosimo, da bi Vaš zastopnik skupno z zastopnikom Inspekcije dela čim’ preje še ta teden izvršil osebna intervencijo pri ljubljanskem železniškem direktorju.
Dasi je bilo to brezplačno čezurno delo čez par dni ukinjeno, zadeve s tem ne smatramo likvidirane, ampak zahtevamo, da se že izvršeno čezurno delo kot tako plača, proti onim pa, ki so hoteli kršiti obstoječe zakone, eksemplarično postopa.
Usoda železničarja.
Ni še preteklo deset dni, kar se je zgodila pri Zagorju velika železniška nesreča, o kateri poročamo na drugem mestu. Nesreča se je sicer končala brez človeških žrtev, vendar danes radi nje trepeta več železničarskih družin, katerih hranilci so suspendirani od službe. Po vsaki nesreči se išče in mora najti krivce in le prevečkrat se pripeti, da mora račun plačati ubogi železničar. O sistemu kazni smo že večkrat pisali ter opozarjali upravo, da s kaznimi ne bo odpravila nezgod, ampak da je potrebno, ako se hoče imeti res reden pro-met, da se ima zadovoljne in za pošteno življenje preskrbljene železničarje, katerim ne bo treba v službi misliti, kako bo jutri nahranil in oblekel družino. Vse je bilo doslej bob v steno, kazni so se gomilile na kazni, vse pritožbe pa so se v 99% sluča-
jev reševale s pripombo: Vašega zagovora ne moremo priznati.
Kakšne krivice se gode osobju, od katerega se zahteva včasih nemogoče stvari, je jasen dokaz osobja. ki je bilo udeleženo pri železniški nesreči pri Carevi Ćupriji. 2e svoječasno smo pisali o tem, da se zaposluje osobje v eksekutivni službi, ki nima predpisanih izpitov in da tako osobje ne more odgovarjati za varnost prometa ter da nosi za nezgode v takih slučajih vso odgovornost uprava. Državni pravdnik je mesto onih gospodov, ki so zaposlili v eksekutivni službi neizprašano osobje in ki spadajo na zatožno klop, postavil pred sodišče strojevodjo, vlakovodjo, kretnika, zahteval zadostitev pravici in sodišče je izreklo razsodbo: strojevodja, vlakovodja in nadkret-nik so krivi na trčenju in se obsodijo na dve
leti robije. Troje družin je pahnjenih v be- | do. troje železničarjev je žigosanih za zločince, uničena ie njih eksistenca in nesreča pri Carevi Ćupriji je likvidirana.
Vlakovodja ni imel vlakovodskega izpita, nadkretnik je bil navaden skladiščni delavec tudi brezi strokovnih izpitov, kar se je utrdilo na razpravi in sodišče je ugotovilo kot krivdo vlakovodje Prvanoviča, da je vršil službo, čeprav ni imel strokovnih izpitov, ker se ni protivi! povelju, da mora to službo prevzeti in ni zahteval pismenega naloga.
Vsem železničarjem' naj bo ta žalosten slučaj za vzgled, kako je v službi postopati in da se v vsakem slučaju poslužujejo določb čl. 67 zakona, ki pravi:
»Ce bi prejel uslužbenec od svojega starejšine nalog, ki je nezakonit ali nasproten veljavnim predpisom, ga mora opozoriti na protipredpisnost tega naloga in na nevarnost, ki bo utegnila nastati z izvršitvijo danega naloga. Pri ponovnem nalogu, po učinjenih pripombah, mora uslužbenec izvršiti dobljeni nalog, toda samo, če se mu predhodno izda pismeno.
Nalogov, ki bi očito ogrožali varnost prometa, ne sme uslužbenec izvršiti, ampak mora poročati o takih nalogah višji oblasti.«
Železničarji, predpisi in zakoni veljajo za vse, na Vas pa je, da jih predpostavljeni ne bodo kršili in da vsled takih kršitev ne boste trpeli Vi in Vaše družine.
Vijesti obl. sekretarijata Zagreb
A) Velika javna željezničarska skupština u Zagrebu.
Za u nedelju dne 6. o. m. sazvala je zagrebačka podružnica javnu željezničarsku skupštinu sa dnevnim redom: Izvještaj delegata sa intervencije kod g. Ministra Saobraćaja i dalnji zadatci organizacije. Skupština je bila vanredno posjećena. Velika sala Radničke Komore bila je dupkom puna učesnika.
Skupštini je predsjedao drug Rudolf Renčelj, potpredsjednik zagrebačke podružnice, a po prvoj točci dnevnog reda govorio je drug Gjuro Brlić, koji je kao delegat osoblja Direkcije Zagreb u intervenciji kod g. Ministra Saobraćaja sudjelovao. Opširno je izvjestio o svima predlo-zima, koje je delegacija pismeno i usmeno g. Ministru podnjela, te o odgovorima, koje je g. Ministar delegaciji dao. Pismene i usmene predloge g. Ministar primio je sa punom pažnjom i susretljivošću. Obećao je, da će sve predloge proučiti i sravniti ih sa zvaničnim predlozima Ministarstva, pa ako utvrdi velike razlike, da će sazvati anketu, na kojoj će se iste raspraviti i nastojati postići saglasnost. I po drugim' molbama obećao je posvetiti svoju pažnju. Tako je na predlog delegata Gjurića iz Sarajeva obećao, da će nabaviti naknadne kredite za sekcijske radnike.
Time, da smo izvršili intervenciju kod Samos g. Ministra i upozorili ga na sve željezničarske potrebe, možemo biti zadovoljni kao sa vrlo ije-pim uspjehom. Sav onaj trud, koji smo ulagali na održavanje sekcijskih konferencija i izradbu Zakona i Pravilnika o sporednim prinadležnosti-rna, urodio je plodom. Na mjerodavnima je sada dužnost, da naše predloge uvaže. Nu da bi to stvarno postigli, moramo nastaviti živo naš rad.
jedne strane i dalje upozoravati mjerodavne, da o našim zahtjevima vode računa, a s druge kod samih željezničara, da se organizuju i jačaju Savez, jer samo jak Savez je sigurna garancija za uspjeh. Nesmi-jemo se odati nadama u obećanja.
Tune je drug Brlić završio svoj izvještaj. Po drugoj točci dnevnog reda govorio je drug Pongračić. Prikazao^ je najprije položaj naših željezničara prema onom u ostalim državama, te stanje našeg saobraćaja prema onom u drugim državama. Dokumentima utvrdio je, da je položaj naših željezničara za 30 do 40% gori, a to se odrazuje i na stanju saobraćaja, koji je za toliko losu i. Dalje se obara na osiguranje za bolest i nezgode, u kojem gospodare žuti i poslodavac, a koje u nijednom pogledu ne zadovoljava.
Popravka položaja željezničara značiti će istovremeno i popravku stanja našeg saobraćaja, a preko popravljenog saobraćaja i popravku naše privrede, koja se na saobraćaj mnogo tuži. Nu dok se svako tuži na saobraćaj i tvrdi da ga valja popraviti, dotle se nitko ne nadje, da se osvrne na stanje željezničara i da zatraži, da se i ono popravi. Tu dužnost vrši naša organizacija, naš Ujedinjeni Savez. Da bi više uspijevao, jreba u Savezu da se nadju svi že-■jezničari. Savez je legalna i stručna I °rganizacija i svakome željezničaru, : t’ez obzira na struku, slobodno je, ,
nru bude član i da u njem radi. sif;°jZa.^t'učak skupština je usvojila ledeću rezoluciju:
, v »Skupština željezničara
uz^r, h ned,elju dne 6- oktobra 1929. god. grebu 11 Prostoriji Radničke Komore,
: posle saslušanja podnesenog izvještaja de-I legata sa intervencije kod g. Ministra Saobraćaja i referata o dalnjim zadatcima organizacije, jednoglasno zaključuje:
1.	Prima sa zadovoljstvom' do znanja napore Ujedinjenog Saveza Željezničara Jugoslavije, da svojom djelatnošću upozori mjerodavne faktore na težak položaj sveg željezničkog osoblja i na potrebu, da se izvrši revizija Zakona o drž. saobraćajnom osoblju i svih Pravilnika o sporednim pri-nadležnostima na jednoj boljoj i za svo niže osoblje pravednijoj osnovi.
2.	Istovremeno prima do znanja napore delegacije Ujedinjenog Saveza Željezničara, primljene po gosp. Ministru Saobraćaja, da mu izloži sve potrebe željezničkog osoblja, kao i izjavu gosp. Ministra, da će o tim potrebama voditi računa.
3.	Poziva se vodstvo Ujedinjenog Saveza Željezničara Jugoslavije, da dosadanju djelatnost produlji sa istom energijom i po-žrtvovnošću kao do sada, a naročito, da se čim skorije donese zadovoljavajući Radnički Pravilnik i da izmjenama Zakona i Pravilnika dodje svo željezničko osoblje u bolji položaj od sadanjega. •
4.	Pozivaju se svi željezničari, radničko i imenovano osoblje, bez razlike na rang i struku, da svojim pristupanjem u članstvo Ujedinjenog Saveza Željezničara Jugoslavije i svojom saradnjom pomognu, pa da bi se težnje ka boljem životu lakše i sigurnije ostvariti mogle.«
Rezolucija bila je jednoglasno prihvaćena. Budući se više nitko nije javljao za riječ, zaključio je drug Renčelj skupštinu sa apelom na živi rad za organizaciju. Svi učesnici razišli su se u miru i redu.
Iz sekcije vlakopratnog osoblja.
Članski sastanak u Zagrebu.
U četvrtak dne 26. septembra održali su drugovi vlakopratioci u Zagrebui vrlo dobro posjećen sastanak. Na istom su podneseni izvještaji o održavanju zemaljske konferencije vlakopratnog osoblja u Splitu, o predlozima za novi Zakon i Pravilnike o sporednim prinadležnosti-ma, a pored toga izvršen je i izbor delegata za medjunarodnu konferenciju vlakopratnog osoblja, koja se dne 18. i 19. oktobra o. g. održaje u Beču.
Sastanak je otvorio i istim rukovodio drug Hanž. Izvještaj sa konferencije u Splitu kao i o- predlozima za novi Zakon i Pravilnike o sporednim prinadležnostima podnio je drug Žmikić. U jednosatnom referatu prikazao je rad konferencije, koja je bila po svojem posjetu i sadržaju najbolja. Došli su vlakopratioci iz najudaljenijih krajeva, da se zajednički posavjetuju o svemu, što im položaj i život može popraviti. Najviše se ukazivalo na potrebu, da se izmijene odredbe Zakona onamo, da se vla-kopratioce uvrsti u kategorije, položaje i stepene po položenim stručnim ispitima i po stvarnoj spremi, a ne po protekcijama i po svjedožbama, koje su za saobraćajnu službu bez- I značajne. Osim toga trebamo bi popraviti Zakon onamo, da nam se za-garantuje 8 satni radni dan, da nam se pojača stalnost, dozvoli pravo zastupanja i intervencija, automatska napredovanja, pravo izbora personalnih komisija i suodlućivanja u disciplinskim postupcima i t. d. Po pitanju službenog odijela bili smo jednodušni, da nam se isto izdaje u naturi ili da nam se podijeli paušal u visini stvarnoga koštanja. Po pitanju kilo-metraže zaključili smo, da se zatraži izmjena Pravilnika onamo, da se uvede sistem satnina. Još se raspravljalo o turnusima, pa je zaključeno, da se nastoji, da budu sastavljeni na ^ bazi 8 satnog radnog dana i da kod | njihovog sastava sudjeluje i samo i osoblje. Još je zaključeno, da se za ! službu na brdskim prugama i u ma- I laričnim krajevima zatraži za 50% | veća kilometraža ili satnina, budući ; da se tu stvarno više trpi.	;
Svi ovi zaključci podnešeni su : Centrali Saveza sa zamolbom, da ih u ime ukupnog Saveza podnese na ! nadležno mjesto. Da bi pak ti zaključci bili ostvareni i provedeni u , život, potrebno je, da smo čim složniji i čim bolje organizovani. Jačanjem naše organizacije najbolje radimo na ostvarenju svih naših zahtjeva i želja, te na odstranjenju svih nepravdi.
Izvještaj druga Žimikića bio je jednoglasno primljen do znanja. Dalje se prešlo na izbor delegata za konferenciju u Beču, pa je jednoglasno izbrana drug Miholić Adam. Po raspravi o pokriću troškova za iza-slanje delegata zaključeno je, da će svaki član uplatiti pored redovne članarine još Din 10.—, pa u koliko trošak tom' svotom nebi bio pokriven, pokrit će se djelomično iz sredstava podružnice Zagreb, a djelomično iz sredstava Oblasnog Sekretarijata.
Hobm Can.
Iločke cb;ihhx npeuapa y ceKunjit y BnHKOBmma, r^je cy ce sapahyna-sajie HaaHHue aa ceKunjcKe pa^moce i Koja HHKa/j na noc/iy HHcy 6h^h, a Koje cy ysHMaTiH ceßn y pen Kecasjecen HHHOBHHUH, yTBpljeH je BapajJHua ca pa^HHHKHM HaflHnuajia h y Hamoj toäh-ohhuh, y ocoöh Hexor Kecjaepa. Komh-cnjcKHM nper^e^oM ycraHOBJbeHo je, xa je npoHeBjepao h noxpao oko 250 xnjbaÄa hHHapa JXa 6yne CTsap nor-nyaa, npoHeßjepy Huje yTBpjiH;ia na^-Jiearae c^yacoena je/iHnnua hhth JXnpeK-nnja, Beh je na Hcxy Hammia rpaacxa i no-amuija.
Ni Vam še bilo znano! Ravno za volneno perilo je »PERSIL« posebno sposoben. Vse krasne modne predmete v prijaznih barvah lahko ugodno perete in izvanredno boste iznenađeni. Razume se, da se mora volnene in pestre predmete prati samo v mlačni vodi. S »PERSILOM« oprani volneni predmeti ostanejo puhasti in mehki, ne zgube oblike in izgledalo lepi in novi.
H TaKO pejioM, cxopo CBaxor rje^Ha HBTaMO, KaKO ce Bpme nponeBjepe bchhx cBoxa BjepoBaiHo, aa hx ce OTKpnBa cäMO Mamu ano, a Beka ocxaje HeoTKpuBeH. JIok ce c jedrne črpane raKO uran, c apyre ce CBaKOßneBHO Bpme peavKimje miaha, cMamajy ce paflHHHKe .zmeBHime, ornymxajy ce paa-HHHH muH ce naK craBJbajy na öeciuiarHe Äonycre, • npo,ay;byje ce pa^HO BpeMe noBehajy ce flyacHocrn ht/i , cbb to ca EtsroBopoM, aa „HeMa Kpe/tHra". Hetwa Koejrura hh aa HajHyaamje crsapa. Flocke obhx ch^hhx opesapa h Kpalya nocraje na» cse jačanje, aamro HeMa KpeAHra h aamro ocoö^e Mopa cse Burne Aa rpnn y ca>)k6h, a y acuBory cse BHme Aa ocKyAnjeBa.
Jom nemro nocraje jacHO. CKopo CBH TH JbyAH, Koje C6 yAOBHJIO Kao nenomreHe h mrerae no acejbeannnKO Aoöpo, peAOM cy Mame nan BHine rpaarn BOAnkn ras. naanonaranx acejbe-annnapa. To cy saM öhbhih paABKaann h AeMOKparcKH amraTopn, a ncTOBpeMeno n najBekn nenpEjarerbn CBaKora, tko ce nnje KJian>ao acyrow yApyacemy. Cse TO UHHH-TH Cy CaMO 3aTO, Aa OKOAHHy aacrtene n Aa AaKme nanyne enoj pen. Xohe an nx CTiikn aacayatena xaana?
C. B.
STROKOVNI VESTNIK.
Vlakospremno osobje.
Dne 18. in 19. oktobra se vrši na Dunaju mednarodna konferenca vlakovodij, da se doseže čim ožje sodelovanje vlako-spremnikov raznih držav.
Naša organizacija je za to konferenco predložila poročilo o razmerah vlakosprem-nega osobja pri nas ter predlagala, da se konferenca v prvi vrsti bavi s predlogom za izenačenje delovnega časa na podlagi osemurnika in uračunanjem po 1 uro pred odhodom in po prihodu vlaka doma in izven domicila.
Nadalje smo stavili na dnevni red zahtevo, da se internacijonalno začne akcija za uvedbo umine (kjer še obstoja kilometraža). Poleg tega še nekaj predlogov radi signalov, prevoza pošte itd.
Naš savez zastopajo s. Sadel iz Ljubljane, s. Miholič iz Zagreba in s. Oman iz Maribora.
Obrtna nadaljevalna šola ne zadostuje za uvrstitev v I. kategorijo zvaničnikov odn. v III. kat. činovnikov.
Glavni prosvetni svet je v svoji seji 25. III. 1929 sprejel sklep, da izobrazba obrtno nadaljevalnih šol ne odgovarja nobenemu razredu meščanskih ali srednje šole. Na podlagi tega sklepa je sedaj generalna direkcija ukinila nadaljno uvrstitev v I. kategorijo zvaničnikov ali III. kat činovnikov onih, ki imajo položaj in le nadaljevalno šolo. Pri tem so občutno prizadeti strojevodje in strokovniki (profesijonisti).
Podaljšanje legitimacij.
Ukoričene legitimacije (črne in rdeče) se morajo predložiti direkciji v podaljšanje v sledečem vrstnem redu:
4.	novembra vse edinice na progi Ljubljana—Postojna, Ljubljana—Vrhnika, Ljubljana—Kamnik.
5.	novembra: Št. Vid-Vižmarje—Tržič— Planica—Bistrica—J3oh. jez.
7. novembra vse edinice na dolenjskih progah.
II. novembra: proga Zalog—Savski Marof—Rimske Toplice.
13. novembra: Laško—Poljčane—Zreče —Rogatec, Celje—Otiški vrh.
15. novembra: Cirkovci—Kotoriba, Ormož—Hodoš — Ljutomer — Gor. Radgona — Čakovec—Dol. Lendava.
18.—23. novembra:	Slov. Bistrica—Št.
lij, Maribor—Prevalje.
25.—30. novembra: Ljubljana.
Legitimacije vpokojencev se bodo podaljševale ob istih terminih.
Izstava novih listnih legitimacij.
Ker nekatere službene edinice od delavcev zahtevajo nove slike za legitimacije, smo naredili na direkcijo vlogo, da se naj uporabi za legitimacije tudi že rabljene slike vsaj do 3 žigov.
Pridobitev državljanstva.
S 31. oktobrom 1929 poteče rok za pridobitev državljanstva za one tuje državljane, ki so v državni službi. Opozarjamo na ta rok zlasti vse železničarje, da ne bodo imeli potem nepotrebnih stroškov, ker sedaj dobe državljanstvo brez vsakih taks.
Po določbah zakona o državljanstvu postanejo do 31. oktobra 1929 avtomatično državljani sledeči:
1. Vse osebe, ki so po rodu in jeziku Slovani, stanujejo na ozemlju kraljevine
najmanj 20 let in so do 1. oktobra 1928 zaprosile za državljanstvo.
2. Osebe, ki so po rodu in jeziku Slovani, so zaprosile za državljanstvo in so po ujedinjenju najmanj 2 leti prebile v državni službi ter stanujejo na ozemlju kraljevine najmanj 5 let.
Vse priloge, ki so potrebne za pridobitev državljanstva, izstavi železničarjem direkcija. Vlogo za izstavitev državljanske izkaznice, ki se jo naslovi na pristojnega srezkega poglavarja, se mora kolkovati z 5 Din in za izkaznico priložiti kolek za 20 Din. Potrdila, ki jih izstavi direkcija kot prilogo k prošnji za izstavitev državljanske izkaznice, se morajo kolkovati s kolkom za 20 Din (prošnji na direkcijo je treba torej predložiti kolek za 20 Din).
Sekcija delavcev in profesijonistov delavnic.
Na delavniški konferenci v Zagrebu 8. sept. 1929 je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija:
A) Zahtjevi radioničkih radnika.
Velika konferenca delegata radnika željezničkih radionica iz cijele zemlje, koja je održavana u nedelju dne 8. sept. o. g. u Zagrebu, posle opširne diskusije o položaju radioničkih radnika i nanizanih konstata-cija, zaključila je, da se u ime svih radioničkih radnika postave slijedeći
zahtjevi:
_ U Prijem radnika u posao željezničkih radionica, da se vrši sve dok se ne donese nov Radnički Pravilnik, po odredbama Privremenog Pravil-, nika iz god. 1920., a njihove plate da se utvrdjuju u smislu Naredbe Ministra Saobraćaja br. 6705 iz 1923. g„ kojom je izmijenjen čl. 7. Privremenog Pravilnika t. j., da im se plaće regulišu i poviše nakon mjesec dana po nastupu u posao i komisijski utvrde posle 3 mjeseca. Tako utvrdjene radničke plate valja u početku svake godine automatski povisiti, a ne da ih se godinama nagradjuje početnim i minimalnim platama. Istovremeno neka se poštuje stalnost radnika posle jedne godine privremenosti i prizna im. sve prednosti stalnih radnika, a naročito plaćene godišnje odmore.
2. Normalni radni dan da bude u svim radionicama 8 sati, za koji će se plaćati normalna satnina, ako pada izmedju 6. i 22. sata. Za svaki rad iznad 8 sati dnevno, kao i za svaki rad nedeljom i drugim crkvenim ili državnim praznikom, kao i za rad posle 22. ili prije 6. sata, plaćat će se veća plata na ukupnu zaradu za 100%. Prekovremeni rad neka se vrši samo u slučajevima kranje nužde i po sporazumu sa radnicima.
3.	Početne plače kvalifikovanih radnika u svim radionicama da se utvrde sa Din 5.— na sat, polukvali-fikovanih sa Din 4.—, a prostih fizičkih radnika sa Din 3.50. Ovim osnovnim platama da se dodijeli dodatak na skupoću od 20%. Ovako utvrdjene minimalne plaće da se po-visuju automatski najmanje u početku svake godine.
Sistem premija i akordnih plata da se u cjelosti ukine. U koliko se to ma iz kojih razloga nebi učinilo, u tome slučaju neka se u svim radionicama primijeni jednoobrazni sistem premija u smislu »Pravilnika o nagradama na povećanu produkciju« time, da se svi dosadanji vremenici podvrgnu komisijskoj reviziji, u kojoj će i radnici biti zastupljeni po svojem predstavniku. Sve premijske nagrade neka se utvrde u prvom redu na osnovici poboljšanja kvalitativne, a ne kvantitativne strane rada i to tako, da zarada na premiji ni u kojem slučaju ne upliviše na sniženje normalne nadnice. Zarada na premiji ima da bude onaj dio zarade, koju je radnik zaradio sa svojom, naročitom spremom i intenzivitetom.
4.	Da se u svim radionicama posveti veća pažnja higijenskim uslo-vima rada, a naročito: da objekti, u kojima se rad vrši, budu zračni i svjetli, dobro pokriti i zaštićeni od promaje, upadanja kiše i snijega, snabdjeveni sa ventilacijama, parnim pečima za grijanje, te pljuvačnicama, umivaonicima i dovoljnim modernim kupaonicama. Svakome radniku da se stavi na raspolaganje potreban ormar za izmjenu odijela, a isto tako i sapun i obrisać za pranje posle rada.
Higijenske uslove rada u radionicama treba da nadziru organi bolesničkog Fonda.
5.	Da se u svim radionicama pojačaju mjere za zaštitu radnika od nezgoda. Sve pokretne strojeve i transmisije da se zatvori sa limenim iil drvenim štitnicima, a isto tako da se izoliraju svi električni vodovi. Time u vezi, da se izvrši izmjena starih i trošnih: strojeva sa novima i boljima. Nadalje u svakom odjelenju da se instalira po jedina priručna apoteka za prvu nuždu, a u radionicama, koje zaposluju preko 1.000 radnika, da se instaliraju stalne ambulante sa liječničkom službom za sve vrijeme trajanja rada. Sigurnosne mjere da strogo kontrolišu Inspekcije Rada.
6.	U svim: oblasnim i centralnom bolesničkom fondu da se izvrše izbori novih skupštinara i uprava sa zadatkom, da izrade izmjenu Naredbe o osiguranju državno-saobraćaj-nog osoblja za slučaj bolesti i nesreće i Pravilnika, na osnovu kojih fondovi posluju. Izmjene valja izvršiti u pravcu, da se fondovi pripoje općem radničkom osiguranju u sklopu Središnjeg Ureda za osiguranje radnika i stave pod nadzor Ministarstva Socijalne Politike i Narodnog Zdravlja, kako bi se na taj način osposobili, da odgovore svrsi kojoj su namijenjeni i da bi radnici od njih imali koristi, kad već u njih plaćaju.
7.	Radničke povjerenike u svim radionicama da se poštuje i saslušava po svima pitanjima, koja su u vezi sa zaštitom radnika i unapredje-nja samoga rada. U radionicama pak, gdje ranije birani povjerenici ne funk-cionišu ili pak nisu još uopće birani, da se izvrše novi izbori u smislu cd-redbi Zakona o zaštiti radnika u i Uputstva o izboru radničkih povjerenika.
8.	Kažnjavanje radnika globama i oduzimanjem nadnica da u potpunosti prestane. Isto tako treba da prestane svako šikaniranje i proganjanje radnika. Time u vezi neka se ukinu ograničenja režijskih putovanja izdavanjem posebnih dozvola, jer se time radnike prikraćuje u zagaran-tovanom Pravu, a isto tako neka se dozvoli režijska putovanja u brzim vlakovima, kao i imenovanom osoblju.
9.	Da uprave sviju radionica vode veću brigu o pravovremenoj nabavci alata i materijala za rad, a isto tako i potrebnih kredita za radničke nadnice, kako bi se jednom zauvijek
odstranilo prekidanje rada iz tih razloga, a naročito da prestane slanje radnika na besplatne dopuste kao i reduciranje ili otpuštanje. Stalne radnike da se bez presude disciplinskog suda uopće ne otpušta.
10. Da se svima radnicima, koji imaju prava na razlike u platama u medjuvremenu od 25. augusta 1923., pa do dana prevodjenja na satne plate, te razlike isplate isto tako. kao što su isplaćene imenovanom osobr Iju. Pravo na te razlike imaju svi radnici, kojima je dnevna plata po novoj odredbi čl. 7. Privremenog Pravilnika bila veća.
Ističući ove zahtjeve
konferencija apelira na radnike sviju radionica, da se za ostvarenje njihovo živo i odlučno založe. Bez zalaganja samih radnika, ovi zahtjevi ne mogu nikad biti ostvareni. Oslo-bodjenje radnika mora biti djelo samih radnika. Da bi ta nastojanja stvarno i uspjela, moraju se izvoditi putem brojno i duhom čvrste organizacije. Prije svega valja takvu organizaciju stvoriti svagdje gdje je nema, a još više je učvrstiti i ojačati tamo, gdje već postoji. Samo preko močne organizacije siguran je put ka uspjehu!
Konferencija poziva radnike sviju radionica, sviju ložionica, poziva sve željezničke radnike:
Dajte si bratske ruke i grupišite se u čvrste redove Ujedinjenog Saveza željezničara Jugoslavije!
Organizujte se u tu organizaciju, koja se za potrebe svih željezničara i radnika jedina živo i svestrano zalaže!
Kao što ste radišni u radionicama, isto tako valja da ste i u radu za svoje dobro — u organizaciji!
U slozi i u organizaciji je moč, u moči je uspjeh!
Dopisi.
Celje. Vse železničarje opozarjamo, da se vzorci za razne vrste blaga nahajajo pri sodr. Dolharju na stanovanju, pristopne izjave pa se dobe pri ss. Lacker, Ferdič in Sernec. — Sodrugi, oglejte si pred nakupom blaga vzorce, da se prepričate o kvaliteti in nizkih cenah.
Popotnik. (Ali moderen premik.) Vozil sem se zadnjič v Beograd in nazaj grede sem se ustavil v Pazovi, kjer sem imel nek opravek ter sem opazoval »moderen premik« na tej postaji. Stroj je odbil vagon in premikač je tekel ob vagonu ter pobiral kamenje in ga podlagal pod kolesa, ki so jih drobila. Šele pri četrtem poizkusu je našel kamen, ki se ni strl in je voz ustavil. Pa pravijo, da nismo moderni in da so vseh nesreč krivi le železničarji. Če pa bo prišel z roko pod kolo, bo pač kriva »njegova malomarnost«. — Tudi iz naših postaj se slišijo slične pritožbe; ponekod manjkajo coklje že par mesecev. Ali ve to direkcija? Ali je to mogoče, da trpi nadzorno osobje (šef saobraćajne službe, postajenačelnik), da vlakospremno osobje na postajah na lesnih skladiščih krade les za premikanje in ustavljanje voz?
Rakek. V nedeljo, dne 22. septembra 1929 smo imeli na Rakeku sestanek železničarji in lesni delavci, na katerem smo razpravljali o ustanovitvi podružnice Konzumnega društva na Rakeku, da se gospodarsko osamosvojimo. Po izvajanjih zastopnika Konzumnega društva se je izvolil pripravljalni odbor, kateri sedaj vrši predpriprave in zbira člane. Ni več daleč čas, ko bomo odprli pri nas prodajalno in k našim strokovnim organizacijam pridružili še gospodarsko.
Kulturni pregled.
»Svoboda«, 10. številka za oktober, je
izšla. Nje vsebina je zanimiva in zelo poučna, na kar opozarjamo čitatelje »Delavca«, in posebno na članek Edvarda Sim-mel-a: »Kako si je človek ustvaril boga«. Mile Klopčič piše še o recitacijskem zboru, Jože Pahor pa o vzgoji nravnega človeka, a Talpa priobčuje članek: »Novi ruski roman«. Klopčič ima dve pesmi. Številko krasi več slik. Člani »Svobode« dobivajo revijo zastonj, a za nečlane je naročnina letno 36 Din.
Sodrugi, postanite vsi člani »Svobode« in dobivali boste lepo in poučno revijo, ki izhaja vsak mesec, zastonj.
»Socijalna Misao« je izšla 1. oktobra. To je že 10. številka hrvaške revije, podobne »Svobodi«, le da je večja. Stane letno 40 Din. Dobiva se v Zagrebu, Prerado-vičeva ulica 42, III. kat.
»Novi život«, list za brezalkoholno kulturo, ki izhaja v Zagrebu, prinaša v svoji oktobrski številki (štev. 4) med drugim tudi članek pisatelja Cerkvenika: »Alkohol in delavstvo«. List V obliki »Svobode« izhaja enkrat mesečno v Zagrebu, Opatička ul. br. 3, soba 8 in stane štev. 3 Din, polletno (6 številk) 10 Din.
»Snaga«, oktobrska številka ilustrira- < nega delavskega časopisa za kulturo in : šport, ki izhaja, v Sarajevu, prinaša poleg pesmi in povesti, članek od Dragiše Lap- j čeviča: »Delavska društva v Srbiji« in pa : Pongračičev prevod iz nemškega »Jeklena | ljubezen«. »Snaga« izhaja enkrat mesečno in stane letno 30 Din. Naroča se: Sarajevo, Poštni pretinac 181.
Razno.
Zadružna liga v sporazumu z Zvezo gospodarskih zadrug v Ljubljani bo od 1. novembra tek. leta dalje razpolagala z referenti o sledečih predmetih: 1. Zgodovina zadružnega gibanja; 2. sodobno stanje zadružništva; 3. o kreditnem zadružništvu; 4. bodoče smeri v zadružništvu; 5. o obstoječem zadružnem zakonu in težnjah za unifikacijo zadružne zakonodaje; 6. važnost stavbnih zadrug. — Zadruge in organizacije, ki bi želele kako predavanje, naj se obrnejo na Zvezo gospodarskih zadrug v Ljubljani, Miklošičeva 13. Stroške predavanj nosijo naročniki.
Zveza gospodarskih zadrug r. z. z o. z. v Ljubljani priredi v sporazumu z Zadružno ligo 4 mesečni večerni zadružni tečaj za 15—20 delavcev in delavk. Vršil se bo od 8.—10. ure zvečer v Ljubljani. Razpored: 1. Zadružna zakonodaja in zakonodaja, ki je z zadružništvom v zvezi; 2. Razvoj zadružništva; 3. Knjigovodstvo; 4. Korespondenca; 5. Praktično delo v zadrugah; 6. Računstvo. Prijaviti se je do 20. oktobra t. 1.
Esperanto.
Tajništvo naše internacijonale (ITF) je razposlalo dne 20. VIII. 1929 okrožnico s prošnjo, da jo objavimo vsem našim članom. Ona konča sledeče: »...Upoštevajoč vedno večji interes za Esperanto, smo pripravljeni iti korak naprej ter predlagati ITF-vodstvu, naj bi ono razmišljalo o izdaji mesečnika samo v esperantskem jeziku. Pač bi pa morali biti poprej sigurni, da bodo esperantisti sami sodelovali. Ta list, obsegajoč 12 strani, naj ne bi samo vseboval najvažnejše članke in vesti, ki jih že sedaj prinašajo ITF-listi (v 5 drugih jezikih), temveč bi istočasno mogel tudi postati središče esperantskih interesov naših članov širom celega sveta ter različnih transportnih kategorij.
Izdaja takšnega lista bi nedvomno služila interesom ITF, vendar ima tudi važen pomen za esperantski pokret, ker bi se pri uspehu odprla pot za nove mogočnosti z ozirom na praktično uporabo Esperanta v mednarodnem življenju.
Naš namen je samo tedaj ustvarljiv, če moremo računati s 1500 naročniki. V tem slučaju bi znašala letna naročnina 2.50 hol. guld. (okroglo 60 Din).«
Informacije bo radevolje dajala naša Centrala v Ljubljani.
Dopisna iola za Esperanto.
(1. nadaljevanje.)
Slovnica. Določen člen (artikolo) la je v esp. za vse spole, v ednini in množini vedno neizpremenjen. Dvojine esp. nima.
' Koren (radiko) je temeljni del besede, ki se v esp. nikoli ne izpreminja; njemu dodajemo končnice in tako nastanejo: samostalniki, pridevniki, prislovi in glagoli.
Samostalniki (substantivoj) so besede, ki pomenijo predmete, osebe, lastnosti itd. na vprašanje kdo ali kaj? n. pr.: Oče, brat, miza, šola, klop, lepota itd. v esp. se končujejo na -o.
Pridevniki (adjektivoj) so besede, ki povedo, kakšen ali čigav je predmet na vprašanje kakšen, čigav? n. pr.: bel, črn, velik, nizek, debel, vljuden, širok itd. V esp. se končujejo na -a.
Prislovi (adverboj) so besede, ki se ne izpreminjajo ter stoje na vprašanje kako, kje, kedaj, koliko? n. pr.: danes, včeraj, zgoraj, notri, tam, hitro, mnogo itd. V esp. se končujejo na -e.
Glagoli (verboj) so besede, ki pomenijo kako dejanje ali stanje. Nr. pr. delati, pisati, bežati, hoditi, nositi, misliti itd. V i esp. se končujejo na -i.
Bona patro skribas = Dober oče piše. | Tu imamo najprej pridevnik, samostalnik in j glagol v sedanjem času (-as označuje se- j danji čas, -is pretekli in -os prihodnji čas). N. pr.:	j
Bona patro skribis = Dober oče je pisal. !
Bona patro skribos = Dober oče bo pisal. |
V zadnjem tolmačenju smo govorili, da ! moramo vprašanja in odgovore na strani 14 dobro vežbati, razumeti in prevesti. Kar smo glede učenja povedali pri prvi vaji, velja seveda tudi za vse naslednje, kajti brez marljivosti in vztrajnosti ni uspeha. Opozarjamo Vas tudi, da bomo tolmačenja sledečih nalog skrajšali.
Preidemo na:
Dua leciono (in-o). Druga naloga.
Slovnica. V naslovni vrsti najdemo v oklepaju pripono in-o. Pripone so besedice, ki jih stavimo za koren, predpone pa pred koren. Ce dodamo besedam, ki pomenijo osebo ali žival moškega spola pripono -in-, dobimo besede, ki pomenijo ženski spol. N. pr.: patro oče, patrino mati, filo sin, Silino hči, čevalo konj, čevalino kobila itd. Takih pred- in pripon imamo v esper. kakih 30. S pomočjo njih tvorimo nove besede, ki imajo svoj poseben pomen. N. pr. patr-o oče, patr-in-o mati. (V slovenščini dva korena, v esper. samo eden in to patr.) Iz take be-sedotvorbe izvira doberešn del lahkote esperanta napram- drugim jezikom.
Zaimki (pronomoj) so besede, ki jih rabimo mesto samostalnika ali pridevnika, n. pr.: a) osebni zaimki: mi, vi (ci), li, ši, gi, ni, vi, ili, naši, jaz, ti, on-a-o, mi, vi, oni. Opomba: li in ši rabimo samo za človeka, da mu označimo spol, za vse ostalo rabimo gi. — b) svojilni zaimki se tvorijo iz osebnih tako, da jim dodajemo končnino -a. N. pr.: mia, via, lia, šia, gia, nia, via, ilia, enako našim: moj-a-o, tvoj, njegov, njen, njegov, naš, vaš, njihov. Sia — svoj.
Alnožina samostalnikov, pridevnikov in svojilnih zaimkov se tvori s priveskom -j, N. pr.: domo hiša, domoj hiše, fratino sestra, fratinoi sestre.
Preidemo na vajo: Na strani 14 v drugi nalogi (Dua leciono) numerirajte prvih pet stavkov s 1 do 5, ter zapišite na desno' stran slovenski prevod: 1. Ali je vaša hiša velika? 2. Gospod in gospa. 3. Oni se igrajo v mojem vrtu. 4. Mačka (stričeva) od strica. 5. Jaz nisem poleg njegove hiše.
Tolmačenje novih besed: via vaš, gran-da velik-a-o, sinjoro gospod, sinjorino gospa, kaj in, ter, ili oni, ludi igrati se, mia moj, gardeno vrt, kato mačka, de od, onklo stric, apud poleg, pri, lia njegov. Radi lažjega razumevanja dodajem sklanjatev: 1. roža — la rožo, 2. rože — de la rožo, 3. roži — al la rožo, 4. rožo — la rozon, 5. pri roži — če la rožo, 6. z rožo — kun (per) la rožo. Množina slična, samo dodajemo še znak množine -j. 4. sklon (na vprašanje koga ali kaj?) dobi vedno privesek -n (v množini -nj). V ostalem vežbajte drugo nalogo kakor prvo.
Tria leciono (mal). Tretja naloga.
V oklepaju vidimo predpono mal-, ki označuje popolno nasprotje onega, kar nam pove prvotna beseda, n. pr.: bona dober, malbona slab, hudoben, espero up, mal-espero obup, ofte često, malofte redko itd. Numerirajte esp. stavke od 1 do 7 ter zapišite prevod kot navadno: 1. Lepa soba. 2. Lepe sobe. 3. Je dobra svetiljka. 4. Je slaba svetiljka. 5. Male mize. 6. Kaj? To. Na. 7. številke: 1, 2, 3.
Tolmačenje novih besed: bela lep-a-o. čarabro soba, bona dober-a-o, lampo svetiljka, tablo miza, kio kaj, tio to, sur na. Vežbajte pridno tretjo nalogo.
Na znanje: Sledite pazljivo izlaganjem ter uporabljajte stalno knjigo. Delo brez knjige je nemogoče, Kdor je še nima, naj dobro hrani to ter sledeča tolmačenja, ker mu morejo v poznejšem življenju še koristiti. Morebitne popravke prinesimo v prihodnji številki.
(Nadaljevanje sledi.)
Internacionalni pregled.
Kongres amerikanskih strokov, organizacij.
V Toronto v Ameriki je bii 8. oktobra otvorjen kongres amerikanske strokovne zveze, katera ima včlanjenih 2,933.000 članov. Strokovne organizacije so se na kongresu zlasti postavile proti vseljevanju tujih delavcev, ki pritiskajo plače navzdol. Sprejete so bile zahteve za uvedbo petdnevnega delavnega tedna in izvajanje osemurnika.
PODRUŽNICA BEOGRAD sazi va za nedelju, dne 20. oktobra t. g. za 10 sati pre podne u palati Radničke Komore, Nemanjina ulica 34/II, konferenciju železničara, gde će se oni upoznati sa radom Saveza.
Pozivamo tim putem železničar e, da tu konferenciju posete sigurno te mnogobrojno.
Železničarski koledar za leto 1930.
Koncem oktobra 1929 izide železničarski koledar in sicer v slovenskem jeziku. Cena bo Din 10.— ter ga bomo razposlali tako, da ga bodo podružnice v ljubljanskem sekretarijatu do L novembra t. 1. že dobile.
Priporočamo vsem železničarjem, da si ta koledar nabavijo, ker jim bo služil kot važen pripomoček ob vršenju službe. Potrudili smo se, da sestavimo izvleček vseh važnejših predpisov, ki urejajo pravice železničarjev. Važno je za vsakega, da koledarček prebere, da bo znal varovati svoje interese, da pride pravočasno do svojih pravic.
Sto strani strokovnega vestnika obravnava vse važne predpise o provizijskem fondu za delavce, vračunanju let delavcem, odmeri penzije, bolniški blagajni, voznih ugodnostih, sporednih prinadležnostih, napredovanju, dokladah, predpisih o izpitih osobja, signalnih predpisih itd. Za vsako zadevo so spisani vzorci prošenj.
V koledarčku so tabele za turnuse, konzulati, vozni odhodi in prihodi vlakov za Ljubljano in Maribor, kilometerske razdalje postaj, tabele za vijake itd. Vsak kupec koledarja je za slučaj smrtne nezgode zavarovan za Din 250.—.
Uprava koledarčka, bo, ako se tekom leta spremene razni predpisi, izdala še »dodatek h koledarju«, ki ga bo vsak kupec koledarčka dobil brezplačno.
Železničarji! Kupite svoj koledarček!
Centrala USŽJ.
Zahvala.
Podpisana se iskreno zahvaljujem vsem, ki so spremili mojega pokojnega moža na njegovem zadnjem potu in ki so priskočili moji družini v bedi, v katero je padla po smrti očeta, z denarnimi prispevki na pomoč. Vsem prisrčna hvala.
Jesenice, dne 5. oktobra 1929.
Marija Praček.
iBska: Ljudska tiskarna 'd. d. v Mariboru. Predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru. — Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni
Železničar«. Predstavnika: Martin Pušnik v Ljubljani in Franz Smazek v Maribora