Pomlad.
Solnčece mlado se spet je vzbudilo,
sredi neba se blesti, drobni škrjanček že vriska,  že poje,
k žarkemu solncu hitf.
S trate smehljajo se rožice mile,
dvigajo zlate glave — cvetna pomlad že veselo prihaja
k nam čez zelene gore.
Srčece tožno, oj vzbudi se, vzbudi,
kliče te cvetno polje — srčece, tebi livada se smeje,
trate zate zelene.
Kaj vzdihovalo boš, srčece drobno —
glej, že vzcvetela je plan — pusti bridkosti, zapoj in zavriskaj
v solnčni, preradostni dan!...
_____                        J. S-ič.