Leto II.
Poštnin« plačana o gotovini.
Ljubljana, četrtek 29. julija 1920.
m
Štev. 169.
Cene po poStl:
za colo iefa . H BS— za pol leta . H ¥Z— za četrt leta. H ZP— za I mesec. . S V— Za Ljubljano mesečno 7 K
Za Inozemstvo mesežno H ir—
Uredništvo in nprarn: Kopitarjeva ulica št. 6
Uredn. teiefon štev. SO
Posamezna številka 60 vin, “ NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna številka 60 vin.
Prihod Hrvatov v Maribor.
orlov	včeraj	so	prišli	na
j,	tabor	v	Maribor	prvi	udeleženci
Ban ?Vemje’ Hrvatske, Slavonije, Bačke, Ob n i ®osne> Hercegovine in Dalmacije-2„„ i zvečer je prišel posebni vlak iz jj^ a na mariborski kolodvor. Med nji-jsjj ,Je ’ tudi križevački škof dr. Dionizij ton« * Peronu ie pričakovalo goste C ^rojno občinstvo, ki je med zvoki ŠenZIU^arske godbe hrvatske goste navdu-Pozdravljalo. Pred kolodvorom jih je avil dr. Juvan, ki mu je odgovoril
podpredsednik kat dijaške lige Kolarek, povdarjajoč važnost trenotka, ko se združijo na skrajni severni točki Jugoslavije Hrvatje in Slovenci v bratskem objemu, da si v bodočih dneh osnujejo skupen program za kulturno in gospodarsko delo med ujedinjenim narodom. V Maribor so dospeli tudi že zastopnik češkoslovaške orlovske organizacije Kulansky in zastopniki belgrajskih dijakov. Danes popoldne pridejo Orli - tekmovalci.
Podraženje premoga in konferenca pri
deželni vladi.
šila kfaMjana, 29. julija. Včeraj se je vr-jjjT. enketa, ki so se je udeležili 3 zastopaj, 1 trb°veljske družbe, predsednik dr. J. stoJC’ P°ver3enika Seraec in Gosar, za-Žei . ^veze industrijalcev, zastopniki jje ,Zn*c itd. Dr. Maks od trboveljske druž-RolfJe Ukazoval pasiva, ki jih trpi premo-a °Pna družba ter konštatiral, da hoče v z*>a meščanski dobiček porabiti edino 43 Vr^? investicije; porabila bo v to svrho j) *?Nijonov. Brezdvomno je, da se mora ».Jetija povzdigniti. Isto stališče se je
^Sti
fiihče
t°Palo meseca februarja in mu takrat
ni nasprotoval; razlika je zdaj le
vsota, ki se ima porabiti za investicijo. Šlo se je v ostalem za nacionalizacijo družbe, kar tvori glavno vprašanje. Družba mora prenesti svoj sedež z Dunaja v Ljubljano. Še za časa Kristanovega delovanja kot poverjenika za javna dela se je dala vloga, da se knjigovodstvo prenese v Ljubljano. Gospod Kristan je dal vlogo takrat ad acta. Družba je nameravala izdati zdaj novih akcij 120.000, od katerih bi dobila Jugoslavija samo 20000. Poverjenik Ser-nec je dosegel, da se akcije ne izdajo, preden se ne doseže sporazum glede preselitve.
Pred koncem vladne krize.
Spodtika nad žensko volilno pravico v Sloveniji.
Pogajanja za sestavo nove vlade ugod-Potekajo. Glede člena 15. se je dosegel Zu™ tako, da bo pasivna volilna pra-Hisf ^n^na vsem uradnikom, razen mi-Ki m in profesorjem na pravnih fakulte-t naših vseučilišč. Zakaj neki se je radi la? ^ena napravila kriza, ako jemlje spo-P^^0 volilno pravico še tistim črt ^ uradnikom, ki so po vladnem na-$o U lme^ volilno pravico? Glede izvoza da ^ac^kalci uklonili demokratom toliko, bo izvoz koruze svoboden, izvoz pšenice q ,f^i obveznosti napram Češkoslovaški, Gl j1 *n Avstriji omejen na kontingente, gla	Pokrajinskih vlad je sporazum v
p	dosežen.	V	Bosni	dobe	demokratje
y ^rjeništvo za notranje posle in prosveto, g Joveniji ostane dosedanji predsednik dr, 4 ge. poverjeništvo za notranje posle bi * nevtralen uradnik, demokratje pa bi
dobili pravosodje in gerenta za socialno politiko. Tudi glede agrarne reforme se je v glavnem dosegel sporazum med Protičem in Križmanom. Vlada dr. Vesniča se bo re-aktivirala. Sporazuma je še treba glede volitve predsednika parlamenta; parlamentarna zajednica stoji na stališču, naj to vprašanje reši parlament sam z glasovanjem, Izjasnjeno še tudi ni vprašanje poverjeništva za prosveto v Zagrebu, ki je zahtevajo demokratje, dočim podpirajo radikalci Narodni klub, ki hoče ohraniti na tem mestu dosedanjega poverjenika dr, Bazalo. Najčudnejša je pa zalteva demokratov po reviziji že uveljavljenega občinskega reda za Slovenijo glede ženske volilne pravice. To vprašanje je za nas definitivno rešeno in bi bila vsaka revizija korak nazaj v nazadnjaštvo.
Poljska In Rusija.
p .Poljsko vrhovno poveljstvo je sprejelo Pot e boljševiškega poveljstva glede v;sifVanja poljskih parlamenterjev. Boljše-Ka armada je v tem izsilila prehod čez rcien in izvojevala novo zmago ob Styru, da vietska vlada je izjavila v Londonu, j^Prejme angleški predlog, da se skliče v Po], j®n konferenca za poravnavo rusko-dej e£a spora; na konferenci naj bi so-g^ale tudi velesile. Vse to pa le pod po-kjJein, da Anglija ukaže generalu Wranglu, ^Pfodira v južni Rusiji, da položi orožje, pr a.k°r poročajo nemški listi, skuša Nemna Pokrit način prevažati skozi
*k,
eiRčijo rožje in vojaštvo za Poljsko, Nem-
U- delavstvo in tudi drugo prebivalstvo p0^°veduje in že tudi izvaja najostrejši od-• * Marburgu o, L, so ustavili vlak, ki
je vozil puške, v Gdanskem pa delavstvo noče raztovoriti ladij z angleškim orožjem, Nemčiji ponujajo za sodelovanje proti Rusiji — Poznanj. — Ogrsko ponudbo, da pošlje Poljski na pomoč svoje čete, je Anglija odklonila z utemeljitvijo, da bi hotela Ogrska na ta način doseči revizijo mirovne pogodbe, — V Varšavi se je sestavila nova vlada pod imenom »obrambnega ministrstva«; predsednik je Witos od ljudske stranke, njegov namestnik brez listnice pa socialist Daszynski. Zastopane so tudi vse druge stranke. V svojem programu pravi vlada, da hoče do skrajnosti braniti meje in neodvisnost republike, da je pa pripravljena za pravičen, trajen in demokratičen mir.
in st. germainska pogodba.
žb • Rim, 28. julija. (DKU-Stefani) Ulij.Qlllca je sprejela izvedbeni dekret za vno pogodbo saint-germainsko.
žitnih cen na ogrskem.
Budimpešta, 28. julija. (DKU-ki s ' hladna naredba določa ceno za žito, Cgr ® naora oddati za javno preskrbo, in sita, a Pšenico po 500 K, za rž in ječmen a en ^ za metrski stot. Naredba dolo-°tn°st uteži in zmesi žitnih vrst ter more minister za prehrano spo-«eue n° s finančnim ministrom znižati 0 bi na žitnih trgih vsled izbolj-bi*t Valute ali iz drugih vzrokov nastala a Sprememba v ugodnem zmislu-
HAJDUŠTVO NA OGRSKEM.
LDU Budimpešta, 28. julija. (DKU) Včeraj je v kavarno »Klub« na Leopoldrin-gu vdrlo okoli 10 mož in napadlo goste. Ravnatelj madžarske hranilnice Verbely je bil zaboden in je takoj umrl. Odvetnika Varsanyja so ubili z udarcem na glavo, zasebnega uradnika Kramerja pa so hudo ranili na glavi. Redarstvo je uvedlo preiskavo, da se dožene, kdo so morilci. Ministrski predsednik Teleki je izjavil deputa-ciji zveze budimpeštanskih hranilnic in bank, da vidi bližajoči se trenotek, ko bo treba delati red z dejanji, nikar pa z izjavami. Kot protirevolucionarec je navajen nastopati z vso energijo.
Podraženje premoga.
Trboveljska premogokopna družba je premog zopet in sicer znatno podražila, tako da so se tudi tu izenačile cene s cenami premoga v ostalih pokrajinah naše države. Po podatkih poverjenika za javna dela stane premog trboveljske kvalitete na Hrvat-skem 7000 K (vagon), slabši 5000 K, v Bosni 4000 do 4500 K, v Srbiji pa še več. Vsled zvišanih cen bo stal vagon industrijskega premoga v Sloveniji 4950 K. S temi cenami se bližamo tudi pri premogu cenam na svetovnem trgu. Tako stane v Nemški Avstriji slabi lignit premog 7000 do 8000 K (v naše krone preračun j eno), na Češkem boljši črni premog 16 do 18.000 K, slabši 7 do 8000 K, v Šleziji 18 do 20.000 K.
Trboveljska družba opravičuje to zopetno povišanje cen premoga z zvišanjem obratnih sredstev in s 100 milijonskimi investicijami v Bajhenburgu, Hudijami in drugih dosedanjih obratih, dočim je prejšnja povišanja opravičevala z dviganjem delavskih in uradniških plač. Družba je dobila dovoljenje za to povišanje od poverjeništva za javna dela, ki je privolilo v te cene iz razlogov:
1. Slovenija ne razpolaga sama s svojim premogom, ampak ministrstvo za šume in rude, in dobiva industrija v Sloveniji le polovico premoga, kar ga rabi za svoj obrat. Obstoji pa nevarnost, da bi se določeni kontingent oddaje še zvišal, ker imajo sladkorne tovarne v Jugoslaviji letos dovolj sladkorne repe, nimajo pa še premoga, ki ga rabijo 120.000 ton. Zato je nujna potreba, da se produkcija premoga dvigne, kar se omogoči z novimi investicijami-
2. Če se produkcija premoga dvigne tako, da ga bo dovolj za lastne potrebe v državi, se bo mogla produkcija premoga zopet poceniti.
Drži pa zagovor trboveljske družbe, da so se obratna sredstva tako podražila, da zahtevajo ne glede na nameravane investicije tako visoko dvignjenje cen? Tega ni mogoče kontrolirati, ker sta bila dosedaj sedež in knjigovodstvo družbe na — Dunaju. Šele sedanji poverjenik je stavil zahtevo, da se premestita v našo državo in jo družba v to privolila. Knjigovodstvo se bo naknadno kontroliralo in Še-le tedaj bo mogoče presoditi, ali drži zagovor družbe. Da so za povzdigo produkcije potrebne nove investicije, priznavamo, nikakor pa ne moremo odobravati, da hoče družba investicije izvršiti na stroške konsumentov. Družba naj bi si bila najela v ta namen amortizačno posojilo, za katero bi mogla vlada garantirati, pri tem pa bi si mogla vlada tudi zasigurati svoj upliv na prodajo premoga za vse slučaje. Seveda je kapitalistični družbi enostavneje in dobička-nosneje, ako zvali investicijske stroške kratkomalo na konsumente.
Poverjeništvo za javna dela po svoji kompetenci v resnici ne more diktirati cen, ampak nanje le indirektno vplivati, ker je v veljavi še vedno svobodna trgovina. Toda centralna vlada ima to moč in njena dolžnost je, da ne pusti izkoriščati konsumentov od kapitalističnih dražb. Vsekako se tudi tu kaže pogreška, da ima pokrajinska vlada tako malo kompetenco, da more le s protikoncesijami doseči svoje zahteve, kar bi sicer dosegla lahko s pravičnim diktatom. Zato so zgražanja demokratskih listov nad zvišanjem cen neod-kritosrčna in hinavska. Demokratje ne morejo nobene priložnosti opustiti, da ne bi se zavzemali za najširši centralizem in vsak naš pojav za upravno avtonomijo razglašajo v Belgradu za separatizem in protidržavne težnje. Tu se maščuje tudi svobodna trgovina, za katero se je zavzemala vedno demokratska stranka. Ko se pa pokažejo posledice svobodne trgovine, katera veže roke pokrajinski vladi, pa hinavsko zavijajo oči. javkajo in krivijo samo pokrajinsko vlado, ako ni demokrat-sko-strankarske barve.
Mi s socialnega stališča danes vsako dviganje cen, tudi premoga, najostreje obsojamo, ker je ponavadi samo plod špekulacij. Toda vpitje demokratskega časopisja je neiskreno, ker jim gre samo za kapitalistične odjemalce premoga. O premogu
po znižanih cenah za siromašne sloje popolnoma molčijo! Poverjenik za javna dela je izposloval od trboveljske družbe 1000 vagonov po znižani ceni za revnejše sloje, priznava pa, da je to premalo in da je treba tozadevno skušati dogovor s trboveljsko dražbo izpopolniti. Mi bi samo radi vedeli, kakšna bo ta znižana cena za revnejše sloje, da moremo v tem oziru izreči končno besedo. Vsekako je treba pa najti poti, da se izkoriščanje konsumentov po' trboveljski družbi onemogoči. Upamo, da bo v tem ozira potrebno ukrenila konferenca, na katero je včeraj povabila deželna vlada zastopnike raznih interesentov.
Na ljubljanskem trgu.
Draginja na trgu ne pojenja in priznajmo sami, da se merodajni faktorji prav malo za to brigajo.
Tržni komisarijat pri najboljši volji svojih organov ni dosegel do danes uspehov in čuditi se moramo le, ako pogledamo malo trg, kako je možno, da je v Ljubljani sadje in zelenjava dražja, nego v Zagrebu, katero mesto vendar slovi vsled draginje. Gotovo je tudi, da je pri nas sadje dvakrat dražje nego v Mariboru,
Čuditi se moramo dejstvu, da tržno nadzorstvo sploh nima zmisla za zdravje prebivalstva, ker prepušča le vesti branjevk, kaj vse sme prodajati na trguf Oglejmo si hruške in jabolka! Vse zeleno, nezrelo, nevžitno! Vse to sadje spada še na drevo za dobrih 14 dni ali pa v slamo, ne pa v želodec! Oglejte si malce, kako se ravna s pokvarjenim sadjem! Limone, zelene od gnilobe, hruške, v treh četrtinah gnile, in drugo popolnoma pokvarjeno, neužitno sadje se zbira v posebnih košarah in gotovo mislite, da vržejo v Ljubljanico. A kaj še( To se prodaja javno, pod nadzorstvom tržnih stražnikov po komaj dostopnih cenah. Večinoma kupujeio pokvarjeno sadje otroci in jedo ta strup. Neumljivo je, zakaj ne poseže tukaj vines tržni komisarijat, zakaj ne zdravstveni odsek? Saj je vendar znano, da imamo v mestu toliko slučajev griže.
Mogoče pa je to tudi dobra rešitev stanovanjskega vprašanja, ker ako po-mrje primeren odstotek prebivalstva, bo morda zadostovalo število sedanjih stanovanj in hvala Bogu s tem bo tudi konec odioznega prepiranja radi stanovanjskih naredb. Vprašamo pa tudi deželno vlado, sosebno zdravstveni odsek, ali ne ve, da je nadzortvena oblast v sanitarnih zadevah? Ali ni njegova dolžnost zahtevati energično od magistrata, da vendar enkrat postopa, da prepreči kuženje ljudstva in sosebno naše mladine z gnilim in nezrelim sadjem?
Tržni organi se prav nič ne pobrigajo za to, da bi znižali cene. Vsakdo prodaja po poljubni ceni, in kdor ni ali milijonar ali verižnik, naj ne je! Znano je, da so marelice v Mariboru po 6 kron kg, v Zagrebu po 10, a v Ljubljani se prodajajo milostno po 16 kron kg. Hruške in jabolka so v Mariboru po 3 do 4 krone kg, v beli Ljubljani pa, v centrali dežele trga sadja, po 6 do 8 kron.
Ali so temu krivi kmetje? Ne! Kmet bi prodajal tudi po 3 krone (in tudi prodaja), a prekupec navija cene in kmet prodaja drago, ker to želijo prekupci.
Čitali smo o raznih obsodbah ljudi radi veriženja in navijanja cen. Do sedaj pa niti o enem slučaju, da bi bil kaznovan prekupec s sadjem. Ali bi nam mogli razjasniti tržni orgarv in verižniški urad, zakaj tc? Prepričam smo, da bi ta urad kaznoval, a najbrže — ni ovadb, ker se za to ne pob>igajo merodajni faktorji. Čas bi bii, da se napravi red, in ako ga ne zna, neče ali ne more napraviti magistrat * svojimi komodnimi organi, na; bi vzel* to v reke ilada!
ŽIGOSANJE VSEH AVSTRIJSKIH BAN* KOVCEV.
LDU Dunaj, 28. julija. (DKU) Staatsko-rrespondenz« poroča: Ker stopi v veljavo mirovna pogodba, ki predvideva žigosanje vse v Avstriji krožečih bankovcev v dveh’ mesecih, se v kratkem vzamejo enokronski in d vek ronski komadi iz prometa. Rok za oddajo se še naznani.
Stran 2
»Večerni list«, dne 29. julija 1920.
KOMPETENCA MADŽARSKEGA DRŽAVNEGA UPRAVNIKA.
LDU Budimpešta, 28. julija. (DKU-MKU) Danes po pravosodnem ministru v narodni skupščini predložena predloga glede premembe zakonskega člena o obnovi ustave in provizome ui*editve izvajanja državne oblasti veli, da kraljevi oblasti pripadajoča pravica odgoditve ali zaklju-čenja sezije in razpusta državnega zbora pristaja tudi državnemu upravniku z omejitvijo, da mora v razpustnem dekretu odrediti, da se ima narodna skupščina iznosa sestati tri mesece po razpustu. Nadalje se sprejme nova določba, po kateri more državni upravnik spričo nujne vojne nemarnosti z odgovornostjo vlade in s privoljenjem narodne skupščine odrediti uporabo armade zunaj deželnih meja. Državni upravnik ima tudi pravico splošne amnestije z gotovimi zakonitimi omejitvami.
SOCIALIAZACIJA PREMOGOVNIKOV V NEMČIJI ODKLONJENA.
LDU Berlin, 28. julija. (DKU-Wolff) Državni zbor je odklonil predlog nacional-cev, ki izraža vladi obžalovanje zaradi podpisa. Predlog večinskih strank, ki odobrava vzroke vlade za njeno postopanje v Spaji, je bil sprejet proti glasovom nemških nacionalcev in neodvisnih. Odklonjen je bil predlog neodvisnih, da se takoj socializirajo premogovniki, in sicer proti glasovom obeh socialističnih strank.
NAČRT POUSKO-ČEŠKOSLOVAŠKE POGODBE.
LDU Pariz, 28, julija. (DunKU) Posla-niški svet je na zadnji seji pred počitnicami razpravljal o tešinskem vprašanju. Dovršil je tudi načrt pogodbe med Poljsko in Čeho-slovaško.
ČEŠKO-AVSTRIJSKA POGAJANJA.
LDU Praga, 28, julija. (DunKU) Danes so se uvedla avstrijsko-češka pogajanja o izdaji depozitov in nostrifikacij, kakor tudi izplačanju starih dolgov,
PEKING OBKOLJEN.
LDU Amsterdam, 28. julija. (DunKU) Kakor poročajo »Times« iz Pekinga, se od vzhoda neprestano sliši streljanje iz topov in strojnic. Domneva se, da so se poražene čete v okolici mesta razkropile in da jih zasledujejo Mukdenci. Peking je popolnoma obkoljen. Zmagoviti generali odklanjajo vsako pogajanje.
Politline novice.
-f- Nov svetovni položaj in Jugoslavija. »Nar. Politika« priobčuje uvodnik, v katerem se peča z novim svetovnim položajem, ki je nastal z zmagovitim nastopom Rusije, Zapadnemu imperializmu se izpodmikajo tla in tu bi rad zopet poslal
E o kostanj v ogenj tudi Jugoslavijo, ki naj i pomagala Rumuniji, s tem pa ententi. Tu morajo biti naši državniki zelo previdni — piše list —, da se ne vržemo v pustolovstva, kakor je to storila Poljska. Razmere na Balkanu še niso urejene. Pod italijanskim jarmom ječi na stotisoče naših bratov. Iste velesile, ki sedaj gonijo našo državo v ogenj za njihove interese, so podpisale londonski pakt in ga še danes vzdržujejo, te velesile trpe okupacijo Reke in mirno gledajo, kako Lahi koljejo in požigajo med našim ljudstvom v zasedenih krajih. Italija sama pa samo preži na ugoden trenutek, da bi mogla naši državi skočiti za vrat. To na eni strani. Na drugi strani pa to: Rusija stopa na plan kot nov činitelj. Ona po vsej priliki ne bo priznala stanja, ki je nastalo z londonskim dogovorom, ne raznih konferenc v San Remu in Spai. Vse to se bo moralo podvreči temeljiti reviziji. Jugoslaviji mora biti glavna skrb, da se ne prizna london. pakt. »Zato« — zaklučuje list — »naša država nima interesa, da stopi v službo imperijalističnega Zapada, marveč da gre svojim lastnim potem, ki ji ga narekuje sedaj novi svetovni položaj,«
+ Socialnodemokraški shod v Tržiču. V nedeljo je bil shod socialistov pri Toncu. Došlo je kakih 100 oseb čevljarjev. Največ jih je bilo iz tržiške okolice, zlasti iz Kovorja, Govoril je dr. Lončar iz Ljubljane, ki je obsodil vse socialistične stranke in imenil, da je treba napraviti novo rdečo stranko, S tem bo nastala še večja zmeda v razredčenih socialističnih vrstah. Zavedno delavstvo je našlo pot v svojo pravo organizacijo in ta je jugoslovanska strokovna, 'ki ima srce za delavca in se povsod zanj zavzema.
+ Kislo grozdje. Minister na razpoloženju in bivši poverjenik Kristan hudo občuti, da se druge stranke pogajajo za razdelitev portfeljev, ki jih on tako ljubi, pa sedaj ne more priti v poštev; miče ga, pa stranka mu ne pusti, ker je bilo njegovo ministrovanje za stranko porazno. Zato udaje svoji nevolji duška s prostaško frazo v »Napreju«: Zanima nas predvsem to, da 'se naši klerikalci krčevito drže svojih ko-manderskih sedežev pri vladi in ne dado liberalcem nobenega iz svojih rok — zna menje, da jim je v vladi gorko gnezdo! — Vidi se, da g. Kristan ne zna razločevati med zahtevami strank in osebnimi ambici
jami, ki so mu očividno prva stvar. Kristan pač sodi druge po samem sebi! Zato tudi borbo »klerikalcev« proti svobodni izvozni korupciji pojmuje in razlaga kot obžalovanje, da bodo sami lileralni bankirji izvažali velikansko žetev v Vojvodini, Ptič se pozna po perju, kaj ne da, g. Kristan?
+ »Naprejeva« taktika. Kadar spravimo socialiste v zadrego, si zna »Naprej« hitro pomagati. Vsakokrat tedaj poroča svojim bralcem, da se je »Večerni list« — zlagal. Silno komodno stališče! Ko so bili socialisti v objemu s komunisti, je bilo vse lepo in prav, kar so delali in govorili komunisti. Sedaj pa, ko so si v laseh, piše »Naprej«, da komunisti po shodih lažejo kakor »Včerni list«. Prepričani smo, da se bo moral »Naprej« še mnogokrat zateči k zadnjemu sredstvu, vrednemu njegovega resnicoljubja, k izgovoru, da vsi tisti lažejo, ki odkrivajo socialistične grehe.
-f- Komunist Fabjančič in »Naprej«. Na zadnjem trboveljskem komunističnem shodu je govoril med drugimi tudi komunist Fabjančič, »Naprej« prinaša sedaj sledečo Fabjančičevo fotografijo: »Dosedaj smo že vedeli, da si je dal pred dobrim letom plačati v Parizu 5000 švic. frankov (po takratnem kurzu 150.000 kron) za to, da je namazal tri pole papirja. To je bilo takrat, ko se je prepiral malo popre je v Ženevi z raznimi levičarskimi socijalisti, češ, da je gospod Korošec, sedanji minister železnic veliko boljši socialist in bolj revolucionaren, kakor Ljenin ali Trocki. Je pač tako: ta gospod menda služi vsakomur, kdor ga plača. Ko so ga plačali nacionalisti, je bil srbski prostovoljec, pisal in agitiral je za nacionaliste, bil proti komunistom, sedaj pa, ko uživa komuni-tični kruh, pa vpije, živel Ljenin in Trocki, — katere je še pred enim letom psoval in preklinjal. No, ta možakar je pa tudi užival Kerenskijeve novce, in kdo ve. čigave novce uživa sedaj. Ta študentovska duša se je upala na zborovanju blatiti naše leta in leta stanovitne značajne so-druge, ki so vedno ostali v vseh bojih delavstvu zvesti, tudi takrat, ko se ni nikdo brigal zanje, ko so bili še čisto navadni sužnji nekdanjega ravnatelja Terpolitza in raznih drugih takih tiranov.« Dokler Fabjančič ni nastopal proti socialistom, v očeh »Napreja« ni bil taka prodana duša, ampak značajen sodrug; še-le sedaj je prinesel »Naprej« njegovo fotografijo, ko se je Fabjančič končno oddvojil od svojih prvotnih sodrugov.
+ Zagrebški občinski svet je imel 27. t. m. sejo, katere so se polnoštevilno vdeležili odborniki iz prvotnih in dopolnilnih volitev, Wilder in dr. Juriša sta se izjavila proti verifikaciji novih mandatov, zahtevala razpust celokupnega občinskega zastopa in razpis novih volitev. Po viharni razpravi so se zedinili za to, da se novi odborniki potrdijo. Potem so sklenili, da se v posebni seji razpravlja o razveljavljenju frankovskih mandatov, ker se njih nositelji niso udeležili seje in se tudi niso opravičili. Nato se je seja zaključila.
+ Izjave kardinala Csernocha. Ogrski primas kardinal Csernoch se je nedavno vrnil iz Rima ter podal o svojih rimskih političnih vtisih časnikarjem nekaj izjav. Rekel je, da so Italijani Ogrom prijazni in da celo v vojni niso bili njihovi sovražniki. Nemško-ogrski koleg in nemški jezuiti so v Rimu zopet v polnem delu. Prijaznost nasproti Nemcem čimdalje bolj raste-
'+ Kako potuje Bela Kun. Kakor poročajo nemški in avstrijski listi, so dobri prijatelji in zaščitniki Bele Kuna — avstrijski socialisti skrbeli za to, da se vozi Bela Kun s svojim ženskim in moškim spremstvom v desetih vagonih I. in II. razreda. Zadnjič se je pa »Arbeiterzeitung« pritoževala nad romarskimi vlaki domačega prebivalstva, češ da se troši premog,
+ Nemški državni zbor. V nemškem državnem zboru je 26. t. m. poročal državni kancelar Fehrenbach o pogajanjih v Spai. Rekel je, da so ta pogajanja nosila značaj ultimativnega diktata. V vprašanju razorožitve in premoga je Nemčija varovala svoje stališče. — Zunanji minister dr, Simons je govoril o nemškem stališču v rusko-poljskem sporu. Rekel je, da je Nemčija priznala sovjetsko vlado že' za časa brestlitovskega miru. V sovjetski republiki ne vidi nič slabega; v marsičem more biti v vzgled. Nikakor pa ne bo Nemčija poslušala nasveta, da bi se vrgla v naročje Rusiji in se tako rešila versailleskih obvez. Nemčija ima dovolj ene tridesetletne vojne. Ako bo Poljska hotela igrati vlogo nagipa med Nemčijo in Rusijo, jo čaka zelo nesrečna bodočnost; nasprotno pa ima zelo lepo nalogo, da služi obema državama kot most. Nemčija proti Poljski nima ničesar.
Dnevne novice.
— Občni zbor konsumnega društva v Tržiču je bil v nedeljo 25. t. m. Na zbor sta došla gg. Kocmur in Marinček iz Ljubljane, Udeležba je bila obilna. — Za odbornike so bili izvoljeni: K. Pirc, M. Slapar, Iv, Majer-šič in M, Pogačar, — Konsumno društvo se lepo razvija in ima mnogo članov.
— Umrl je v Tržiču veletovarnar Karol Mally. Bil je lastnik čevljarske in strojarske tovarne. Dolgo let je županoval trgu. Dasi domačin je vodil županstvo popolnoma v nemškem duhu. Bolehal je več kot leto dni. Ž njim lega v grob eden najstare-jih tržanov. Naj počiva v miru!
— Atentat koroških nemškutarjev na vlak. V nedeljo zvečer se je vrnilo 200 Slovencev s shoda v Velikovcu. Med vožnjo je bil na vlak poskušen atentat pri Grabštaj-nu, kjer je bila na najopasnejšem mestu, ob prepadu v Dravo, položena na tir lesena ovira. Strojevodja je nakano pravočasno opazil in vlak ustavil. V Labudu so aretirali pet oseb, ki jih bodo prepeljali pred sodišče v Slov. gradcu. Ena teh oseb je baje krivdo že priznala, druga je pobegnila v Avstrijo.
— Avstrijskim uradnicam dovoljen zakon. Avstrijska narodna skupščina je sprejela predlog, da se odpravijo vse omejitve glede ženitve državnih uradnic. Uradnice, ki so se bile v zadnjem času radi ženitve odpustile iz stalne službe, se pod gotovimi pogoji reaktivirajo.
— Toča. Po avstrijskih deželah letos pogubonosno bije toča. S Štajerskega in Spodnje Avstrije poročajo iz mnogih krajev, da je toča uničila ne samo pridelke na polju in v vinogradih, ampak celo streho in okna hiš. Toča je bila ponekod težka do enčetrt kilograma.
— Obveznost telovadbe na nemških vseučiliščih- Nemški študenti so te dni zborovali v Gottingenu. Med drugim so sprejeli sklep, da se noben dijak ne sme pripustiti k državnemu ali akademičnemu izpitu, ako nima izpričevala o dveletnih športnih vežbah.
— Ukradeno krilo. Šivilja Katarina Brešič iz Godešič se je v dveh razpravah zagovarjala, ker je bila obtožena, da je ukradla Mariji Goršičevi krilo, katero je spoznala Goršičeva za svoje na postaji v Medvodah. Brešičeva se je zelo temperamentno zagovarjala: »Naj me h .... z mesta vzame, če sem krilo vzela!« je klicala. Deželno sodišče v Ljubljani je obsodilo Bre-šičevo na dva meseca težke ječe.
— Stavka v dunajski elektrarni, LDU Dunaj, 28. julija. (ČTU) Davi je izbruhnila v mestni elektrarnici stavka. Cestna železnica ves dan ni vozila. Proti večeru se je med občino in stavkujočimi dosegel sporazum glede povišanja mezde za 15%. Nato je bila stavka končana.
— Ženski naval v srednje šole. Na dunajskih srednjih šolah je število dečkov nasproti minolemu šolskemu letu padlo za 602 ali za 7.1%, število deklic pa naraslo za 1402 ali 97.4%. Kaj bodo počeli Dunajčani s toliko armado uradnic in učiteljic, ko že sedaj ne vedo, kam s svojimi duševnimi delavci?
— Nevaren tat je Franc Vilfan. Med drugim je bil zaradi tatvine obsojen v Ljubljani leta 1915 na 8 mesecev težke ječe, v Gradcu pa po vojaškem sodišču na 4 mesece garnizijskega zapora. Te dni je sedel zopet na zatožni klopi pred kazenskim senatom ljubljanske deželne sodnije, ker je v raznih krajih kradel. Sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev težke ječe.
— Ukradeni črevlji. Ljubljansko deželno sodišče je obsodilo Ignacija Likarja iz Tržiča na 1 mesec težke ječe, ker je ukradel Ivanu Blažiču par čevljev, vrednih 560 kron; Anton Megušarja iz Tržiča je pa obsodilo na 6 tednov težke ječe, ker je od Likarja ukradene črevlje kupil.
— Valute dne 28. julija na zagrebški borzi: 1 dolar 70 K; 100 avstrijskih kron 41 K; 100 carskih rubljev lfc K; 1 napole-ondor 315 K; 100 nemških mark 179 K; 100 rumunskih lejev 195 K; 100 italijanskih lir 405 K; 100 češkoslovaških kron 151 K.
ljubljanske novice.
lj Arogantna Tržačanka. Tržačanka Ana Slabez, ki pravi, da biva redno v Go-stdngu, je bila predstavljena policijskemu ravnateljstvu, ker je prišla brez dokumentov iz Trsta v Jugoslavijo. Pri zaslišanju se je vedla proti uradniku tako zasmehljivo, arogantno in izzivalno, da ji je moral zagroziti z verigo na roko, ako se ne bo dostojno obnašala. Norčevala se je tudi iz Slovencev v Trstu, češ da so Lahi »Narodni dom« zažgali zato, ker da so Slovenci metali iz njega ročne granate. Zaradi nedostojnega vedenja napram službujočemu policijskemu uradniku je bila po naredbi celokupne vlade z dne 17. januarja 1919, št, 272, obsojena na tri dni policijiskega zapora.
lj Nepreviden kolesar. Trgovski so-trudnik Franc Živic je v Šelenburgovi ulici povozil s kolesom 72 letnega mestnega ubožca Viktorja Merlaka. Merlak je padel na tla in je bil ves krvav.
lj Nasilnež. Zidar Ljudevit Drovet z Gline, iz Čabra doma, je jezen na zidarskega polirja Martina Potrča. Brez vzroka je napadel Drovet Potrča na cesti, ga sunil s pestjo v zobe in mu prebil spodnjo čeljust. Na glavni cesti na Glincah je pa osu-val Potrčevo ženo,
lj Glasbena Matica, Izlet pevskega zbora Glasbene Matice na Bled dne 1. avgusta se ne izvrši.	(k)
Razne novice.
r Povratek ženskih redovnic na Fr**’ cosko. Zadnje čase kličejo francoska sta svoj čas pregnane redovnice, ne da čakala na preosnovo zadevnega zakona-Tako je n. pr. mesto Calais poklicalo se* stre sv. Petra, ki so bile pred petnajsti®1 leti izgnane iz francoske dežele, ker se posvetne oskrbnice in strežnice niso od-nesle.	,
r Poslednji trenutki slavnih mož. Slav« fiziolog Haller je umiral gledaje utripanj® žile privodnice, »Prijatelj,« je dejal zdravniku, »zdaj moja žila več ne utriplje« -" j® čez par trenutkov je ugasnil. — Angle® pesnik Chancer je pisal na smrtni poste) svojo »Balado o Geoffreyu Chancerju, spes* njeno na smrtni postelji v smrtnih težavah«; — Fizik Newton je umiraje hotel še navi i uro in pogledati nanjo. — Ko je umiral slav ni francoski kritik Bayle, je baš njegov skamičar poslal še po korekturo. Bay’e ) to čul, pokazal z roko, kjer je ležala ko* rektura m zaprl oko. — Zadnje bese«e angleškega igralca Ouinsa njegovim Pnia' teljem so bile: »Igral sem marsikatero h®, gično sceno. O, da bi tudi že ta bila P? kraju!« — Pesnik Petrarka je umiral v sv0)i knjižnici, vtopljen v branje,
I. slovanski orlovski tabor v Mariboru.
Za Prekmurce in one iz ptujskega
okraja vozi vlak iz Dol. Lendave v peteKj
30. julija, ob 9. uri dopoldne in gre naz*) v nedeljo, 1. avgusta, ob 10. uri zvečer-
Vstopnice za gledališko predstavo* koncert in telovadbo so že skoro vse raz* prodane. Kar jih je še na razpolago, s dobe v upravništvu »Straže«.
Jugoslovanski klub se udeleži korp°' rativno mariborskega tabora.
Pevska vaja za mašo bo v soboto, d®*
31, julija, točno ob pol dveh na vrtu z*' voda šolskih sester v Samostanski uhc*1 Vse pevke in vsi pevci, ki so se priglasll!j ali sicer žele sodelovati, naj pridejo k vap točno!
Ustanovno zborovanje pevske
bo v soboto, 31. julija, ob pol petih na vrt, šolskih sester v Mariboru v Samostan^ ulici. Pevski zbori! Pošljite zanesljivo svO' je zastopnike k temu velevažnemu zboro vanju! — Pevovodja.
Naročene vstopnice dobe naročnik* * Mariboru v upravništvu »Straže«, Ko*0' ška cesta 5, takoj po prihodu.
Orlovska konjenica nastopi pri s^v” nostnem sprevodu v Mariboru; po®? , številno bo zastopana z lastnimi konji of' lovska konjenica iz Sv, Križa pri Lju*°' meru,	,
20.000 je doseglo število udeležencev brez Štajerske, ki se Pri£ v Mariboru.
Ženske, ki znajo vezati peče, Pr0SV?f'
da se zglase v nedeljo, 1. avgusta, v s riboru, in sicer na zbirališču narodnih n° ' t. j. na Zrinjskem trgu.
SPLOŠNA NAVODILA.
Pisarna krajevnega odbora in odseka za Pr6j hrano v Mariboru ie na Koroški cest (I. nadstr.).	J,
Odsek za prenočišča ima lastno pisarno deški šoli (Slomškov trg),
Skupna prehrana stane s kruhom dnevno *■? o plača se vnaprej za vse dni, za kar o vsak izkaznico,	^	.	a(J
Na Teznem posluje o priliki tabora poštni » s telefonsko govorilnico.
Pisma oddana v nabiralnikih na TezneiHi _ glavni pošti in glavnem kolodvoru, . f Orli-konjeniki in Orli-trobentači imajo va^ soboto 31. julija 1920 na Teznem. Prenočišča v Mariboru:	,	-jji
1. Čehoslovaki, Francozi, Belgijci in sv*c»* v vojaški realki.
2. Čehoslovakinje v zavodu šolskih se
3. Hrvatje v gimnaziji in učiteljišču, Hrvatij* dijakinje v zavodu šolskih sester, 4 y# v dekliški meščanski šoli (Miklo»*c cesta 1).	,	go-
4. Dijaki v telovadnici deške meščansKVaf' le (Krekova ulicah dekliški šoli (Va5,egfi-jeva ulica), I. in II. nadstr., deški i"
(realki).
k!
5. Orli v realki, III. dekliški šoli (Zrl L[i trg), I. deški šoli (Slomškov trg) in
na Krčevini.	,	..Ji-
6. Orlice v IV. deški šoli (Samostanska ca), v zavodu šolskih sester (novo slopje).	,	,	„ck0
7. Delavci v III. deški šoli (magdale predmestje).	,
8. Pevci »Ljubljane« v slavnostni “v učiteljišča (Koroščeva ulicah .olnic*
9. Pevke »Ljubljane« v deški varov (Strosmajerjeva ulica).	..lica)'
10. Učitelji v dekliški šoli (Cankarjeva
11. Učiteljice v zavodu šolskih ses^friPnsk0
12. Godbe v otroškem vrtcu (Magda predmestje).	a c«'
13. Prekmurci v dekliški šoli (Korošce
sta] in v ljudski šoli v Poberžu. _ -feZ'
14. Orli tekmovalci v gradu Bednavi na nem.
15. »Ljudski oder« v vinarski šoli. , ., gast'
16. Pripravljalni odbor in sodniki v bivs niški menzi.	a^lah	***
17. Drugi udeleženci v učiteljišču, v so Teznem, v Studencih in v Melingho -
Odgovorni urednik Jože	f
Izdajatelj konzorcij »Večernega “• * Tiaka »Jugoslovanska tlakama« * **