vsak rasen •<*•*, mMJ m prtnA®*« 8und»y« Holttsjs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE 1«. IIU, •« Um Um AM mt t ooimas of Mart* I, llTt CHICAGO, ILL., TOREK. S. SEPTEMBRA (SBPT. S), 1940 tleske bombe zaneti-l požare v Berlinu HKE NEMŠKE IZGUBE 0NDON, 3. sept.—Včeraj in p zjutraj so Nemci uprizfej masne navale na London in n angleška mesta, ki pa 80 odbiti. Naciji so vrgli 700 ,ih klal v navale, toda kro-a tppniških baterij in letaki ^h od podili. ftai.ski minister poroča, da katere so vrgli Nemci, ni-tovzri^ile velike škode. An-tis« uničili 42 nemških bomb-k sami pa so izgubili IS Družba obtožena kršenja zakona Nepost&vna kontrola kovin New York, 31. avg.—Federal-na veleporota, ki že dolgo preiskuje kršenja protitrustnega zakona v vojnih industrijah, je obtožila General Electric Co. zarote z namenom kršenja tega zakona, navijanja cen in nepo-stavne kontrole zalog trdih kovin. „ Ta obtožba je najbolj značilna med vsemi, ki so bile izrečene proti kompanijam v zadnjih tednih. Štiri druge družbe so bile prej obtožene kršenja proti-trustnega zakona. Te so udeležene v produkciji letalskih motorjev in drugih pritiklin. Poleg General Electric Co. obtožnica omenja "direktorje te idmiraliteta je naznanila, da >il parnik z angle^imi beti na poti proti Kanadi tor-ran zadnji petek. Ime pariti in kraj, kjer je bil napaden, i omenjena. Na parnfku je 320 otrok, ki so se vsi rešili. erlin, 31. avg.—Angleška le- i »o vrgla mnogo bomb na lin danes zjutraj. Nekaj ib je treščilo na tla v sredi-mesta in zanetile so požare, i stanovanjski hiši in tri t»-ine so bile poškodovane. Ena iba je treščila na tla le ne* korakov od urada ameriške »pisne agenture Associatec t&, ki se nahaja v središču Iti: iflogo bomb, je padlo na juž zhodno sekcijo Berlina in iročilo požare, katere pa ao Hci kmalu pogasili. Ta «el£ • i je bila bombardirana iz la tudi zadnji četrtek. Bom-katere so vrgli Angleži, so ■at ubile deset civilistov in ile čez dvajset drugih oseb Berlinu so priznali, da so Mki letalci napadli z bom )i tudi več drugih mest v se ni Nemčiji. Tarča bombardi-ja so bile letalske tovarne v inkfurtu in letalske baze na ncoskem obrežju, on d on. .'51. avg.—Letalski ii*ter poroča, da je bilo 1500 likih bojnih letal pognanih v \teraj in danes zjutraj, letala so se pojavila v nad Londonom in prednjih in uprizorila štiri na-'■ Krojrlc iz protiletalskih r'J *<> jih razpršile. Proti mcem se dvignili angleški in jih odpodili. rad na vest pravi, da so Nem-*Kul>ili »12 borthbnikov včeraj dan< > Angleške* izgube zna-> nam.. m letal. Letalski J' naznanil, da .so An-"iili ««/. tisoč nomških \ zadnjih petih te Acceffrp* for maiting at n»eci»l rmU of poaUf« prorided for »Ktlon 1103, Act of Pet. 8, 1917, «uthori—d on Jan« 14, 1911. Urednllkt ta) upravnllkl pro»U»r!j 8657 South UwndaU An. Offio« of Piiblieatlon: 1667 South Uw(mUU A to. ToUphono, Rockw»U 4606 96.00 Yoorlf $TK V.—NI! M B E R 172 SENAT P0V0I.IL PET MILIJARD ZA OBRAMBO Amerika bo imela največjo bojno mornarico POVSPESITEV PRODUKCIJE 0R02JA Washington, D. C.. 31. avg.— Senat je sprejel načrt, ki določa potrošnjo $5,000.000,000 za gradnjo novih bojnih ladij, letal, topov in drugega orožja. Skupna vsota, ki jo je kongres dovolil v sedanjem zasedanju za ojačanje oborožene sile, znaša čez dvanajst milijard dolarjev. Obrambni program, ki ga je kompanije. Ti so Walter M.| priporočila kongresu v sprejet Stearns, W. G. Robbins in Zay je Rooseveltova administracija, Domače vesti Nov grob v Jolielu Joliet. — Pred dnevi je tu umrla Katarina Judnič, roj. Stukel, stara 60 let in doma iz Petrove vasi pri Črnomlju v. Beli Krajini. V Ameriki je bila 33 let in tu zapušča moia, sina, hčer, brata in Štiri sestre. Iz Penn»y Ivani je Yukon, Pa.—Dnu ,31. avgusta »ta bila tu poročen« Frank Po-verk in Kleonora Indof. Ženin je član društva 720 SNPJ in upati je, dji privede tudi svojo ipMo (l^letno) ženo v krog naše jedndte. Obilo sreče i Vest iz Sheboygana Sheboygan, Wis.—Dne 28. avgusta je tu umrl Josip Benčič, star 66 let -in rojen v vasi Ben-čici, občina Kaatav. V Ameri-co je prišel 1. 1903. Tu zapušča ženo, tri hčere in enega sina. Bil je član samostojnega društva Ilirija. REVOLTA V FRAN- Suešfei prekop {bombardiran COSKIH KOLONIJAH SE ŠIRI Reprezentantje genera-\ la Gaulla prevzeli oblast —r PETAINOV REŽIM NAPADA ANGLIJO Jeffries. Slednji je načelnik od bora direktorjev. Jeffries je, ko je bil informiran o obtožbi, izjavil, da se je njegova kompanija ravnala po največjo nasvetih svojih odvetnikov in svetu da ni vedoma kršila nobenega Druge točke obrambnega pro-federalnega zakona, grama določajo; oborožite v ar- določa ojačanje bojne mornarice na stopnjo, da bo lahko ščitila Združene države ot> Atlantiku in Pacifiku. Amerika bo imela bojno mornarico na Federalni sodnik Francis G. Caffey je naznanil, da se bo obravnava v zvezi z obtožbo pričela 10. septmebra. Manevri ruske armade in mornarice Ureditev nove meje med Rusijo in Rumunijo r' liHti-r ti nbrnl k U. 'I avK.—^Sojlisče '* "b»dpi^a4e Moskva. 31. avg.—Veliki in "realistični" manevri sovjetske armade so se pričeli v zapadnih militarističnih distriktih. Istočasno je sovjetska bojna mornarica odšla na manevre. Morje, kjer se vrše, ni omenjeno. Sovjetski voditelji hladnokrvno opazujejo razplet gibanja ob ruskih mejah in na Balkanu. Doslej še niso komentirali dunajske konference, na kateri sta Nemčijo in Italija pritisnili na Rumunijo in jo prisilili v odstop polovice Sedmograške Ogrski Sinoči je bilo naznanjeno, da je mešana komisija na delu glede ureditve meje med sovjetsko Rusijo in Rumunijo. Značilno je, Icer je Rusija odredila manevre na kopnem in morju v momentu, ko je osišče Rim-Berlin odrezalo nadaljnji kos rumun-skega ozemlja in ga dalo Ogrski. Manevri ruske armade se vr-fte pod nadzorstvom maršala Semena Timošenka, obrambnega komisarja. Kraji niso omenjeni ; znano je le to, da se vrše v zapadnih pokrajinah. Sovjetska vlada *e čaka na odgovor Rumunije na svojo protestno noto, v kateri je bila ru-munska obmejna straža obdol-žena provokacij. Nekateri di-plomatje so izjavili, da situacija ni resna. Nota, poslana Rumu-niji, vsebuje tudi svarilo, da bodo prišle nevarne posledice, če ne bo Rumunija držala svojih čet na svoji lit ran i meje. --- ./ Podmornica potopila angleški parnik » Punta del Gada, Azorski oto ki, 31. avg.—Podmornica, katere identiteta še ni bila ugotovljena, je potopila angleški tovorni parnik" Ilvington Court 150 milj zapadno od tukaj. Posadka 87 mož se je rešila. made 1,200,000 mož, gradnjo bojnih letal, tankov in topov. Armada bo dobila 14.000 bojnih letal, mornarica pa 4000. Pred sednik je tudi dobil oblust od kongresa, da lahko potroši $100, 000,000 za gradnjo vojaških ba rak. V nižji zbornici §e je pričela razprava o Burke-Wadswortho-vem zakonskem načrtu obvezne vojaške službe, ki je bil žo sprejet v senatu. Pričakuje se, da bo načrt kmalu sprejet. Ta je povezan z zakonom mobilizaci je narodne garde, ki ga je pred sednik Rooševelt že podpisal. Vojni tajnik Frank Knox je dejal, da bodo pogodbe glede produkcije bojnih letal iti orožja kmalu podpisane s korpora cijami. Ko se bo to zgodilo, bodo začele orožne in municijske tovarne operirati s polno paro Knox je apeliral na korporaci je, naj kooperirajo z vlado vseh ozirih, da se povspeši produkcija orožja. Konskripcijski načrt z dodatkom, da vlada lahko zaseže industrije, ki nočejo sodelovati pri izvajanju obrambnega programa, jf zdaj pred nižjo zbornico. V senatu je bil sprejet z veliko Eksplozija v italijanski tovarni Deset delavcev izgubilo življenje Rim, 31. avg—Deset delavcev je bilo ubitih in mnogo ranjenih pri eksploziji, ki se je pripetila v municijski tovarni v Bologni. Eksplozija je zanetila požar, k je zajel tudi poslopja v bližin tovarne. Vojaške čete in člani RueČega križa so odstranili trupla žrtev izpod razvalin tovarne in odved li ranjence v bolntinico. N* po zorišče nesreče so prišli fašistični uradniki, da ujotove vzrok eksplozije. Angleška naročila kanadških letal Montreal, Kanada, 81. avg.— Canadian Car & Foundry Co je potrdila poročila iz yOttawe da je sklenila pogodbo/Z britsko vlado za 600 bojniMetal. Naro-čilo znaša $13,000,000. Kanad ski letalci v Angliji pilotirajo letala, ki jih prt>ducira omenje na družba. večino in vse kaže, da ne,bo i letel na močno opozicijo v zbor niči. - d i I/ondon, 31. avg.—<3 e n e r a 1 Charles de Gauller vodja fran* coskega odbora v Londonu in vseh "svobodnih Francozov", Je izjavil, da se je velik koa fran coskega kolonialnoga imperij v Afriki že odločil za borbo pro-Nemčiji in Italiji na strani Velike Britanije. V mnogih ko-onijah je že izbruhnila revolta proti francoski vladi, kateri na-čeluje maršal Potain. General je omenil kolonije Chad, Kongo in Cameron kot središča revolte, iameron je bil nemška kolonija pred iprvo svetovno vojno, po <:ej pa je postal mandat Francije. Ta ogromna sekcija francoske zemlje," je rekel general, "se bo borila z Veliko Britanijo proti sovražnikom. Gotovo je, da ji bodo druge sekcije slfdile. Francoski imperij se je dvignil n se odločil za nadaljevanja borbe. Naše zastave bodo vihra-e naprej in kazale pot k zmagi." De Gaulle je rekel, da so njegovi reprezentaintje a dovoljenjem ljudstva že prevzeli civilno in militaristično oblaat v Chadu, Kongu in Kamaronu. Governer Konga ja polkovnik LeClark, govornik Kamerona pa general Larminati. Angleški minister za informacije je naznanil, da se je De Gaullu- pridružil general Cat-roux, bivši generalni goverjiar francoske Indokine. Petalnov režim je odstavil tega generala, ker se je izrekel za nadaljevanje vojne proti Nemčiji in Italiji na strani Velike Britanije. < Vlchy, Francija, 31. avg.—-Pa-tainova vlada je ponovila ob-dolžitve, da Velika Britanija podžiga revolto v francoskih kolonijah v Afriki in odstavila guvernerje v Chadu, Kameronu, »ngu in Novi Kaledoniji. 8led-nfa je otoška kolonija, ki se j# Ldaj odločila za nadaljevanje ne proti Nemčiji in Italiji. Nov naval na angleško trdnjavo Rim, 31. avg.—Vrhovno poveljstvo poroča, da so italijanski letalci bombardirali Sueški prekop. To je bil prvi bombni napad na prekop. Bombe so padale na ozemlje ob prekopu med Port Saidom in Ismalijo in na Železnico, ki spaja prekop z Kgiptom in Palestfno. Poveljstvo pravi dalje, da je bila Aleksandrlja, egiptako pri-staniično mesto, kjer ima Anglija vaino pomorsko baso, tu-bombardirana is zraka/ An-i poskus invazije Eritreje, italijanske kolonije, iz angle ško-eglptskega Sudana, se je lijalovil. Čete, ki ao nameravale prekoračiti, mejo, so bile vržene nazaj. . Italijani ao zasedli angleško trdnjavo pri Polignaou ob jezeru Rudolphu in odbili angleški nav4 na G4llabat, italijansko postojanko v Sudanu. Vattatta, Malta, 81. avg.— Masa sovrainih letal ao napad le to angleško ok^ko trdnjavo v Sredozemskem Tnorju. Vrgle so mnogo bomb, ki pa niso povzročile posebne škode. Itall janska letala so napadla z bom bami tri angleške bojne ladje, ki so spremljale egiptske in gr ške parnike. .' Cardenas obsodil umor Trockega Mehiška komunistična stranka potvar jena * unijo United W-veitsvillu, Va„ In se razbilo. M«d žrtvami Je tudi senator Krne* Lundean, farmer-laborlt Iz Min-nesot«. letalo je bilo na |s»ti iz Washlniftona, D. C., v Pltta-burgh. Vzrol rwwireče še nI ugo- tovDff). . ____ RUMUNIJA PRISTALA NA ZAHTEVE OSlSCA O g r tka dobila velik kot Sidmograihe VELIKO VEŠELJE V BUDIMPEŠTI I>unaj, 31. avg«—Na dramatični konferenci, ki se je vršila v zgodovinski palači Belvedare, sta Nemčija In Italija odrezali polovico Sedmograške od Rumunije in jo dali Ogrski. Na podlagi sklenjenega sporazuma mora iumunija Izpraznila, severno po-ovico Sedmograške v prihodnjih dveh tednih. V aameno ja Rumunija dobila garancijo od-osišča, da bo ščitilo okrnjeno iHimunsko ozemlje v slučaju, da , i bodo stavljene nov« zahteva strani Ogrske, Bolgarije ali luaije. Ako se bo pojavilo novo trenj«, bo oaišče ponovno poae-glo vmes. To novo razkosanje Rumunije, ki j« le morala odstopiti B«- • sarabijo in severno Bukovino Rusiji in Južni del Dobrui« Bol-garijl, je težak udarec. Število prebivalstva Rumunija, ki je znašalo čei 20,000,000, J« padlo na 15,000,000. To izgubo j« Rumunija utrpela v zadnjih treh meaaclh. Dunajski sporasum Ji je odsekal teritorij, na katoram šivi okrog 2,090,000 ljudi. Na konforenci so s« odigravali dramatični dogodki. Nap«t. moment je naatal, ko sta Italijanski zunanji minister Clano in nemški zunanji mlni«t«r Rib-ben^rop prečltala svoja govora In zagotovila mvtulK da Je bilo storjeno vse za zaščito miru v juftnovzhodni Evropi. Konferenci, katere so se udelvlill rumun-ski zunanji minister Manolles-cu, ogrski premier T«ieky in ogrski sunanji minister Csaky, ja predsedoval Ribbantrop. Iz-gledalo ja, da se bo Manollescu onesvestil. Bil ja blad In pridal se je tresti. Neki delegat Ja hitro prinesel kozarec vodo, katero je ponudil rumunskemu ministru. - Francoski letalci i« / pridružili Anglelem - Algeelra«, ftpanija, 81. avg. —Pet francoskih tKmibnlkov je v Gibraltar, kjer so si; pridružili brlUkl letalski sili, s«* glasi sem dospelo poročilo. To dostavlja, da je v zadnjih tr^h dneh prišlo v GlbralUr dvanajst francoskih letal. Rumunijo Je poleg zunanjega ministra reprezentiral Valer Pop, ki je ha videz ohranil hlad-no kri, Poročano Je bilo, da se J« eštl In vseh drugih ogrskih mestih. Takoj so bile organizirane parade in razvite zastave, da se proslavi »ms-. tri.' Dunajski sporazum pomeni, da sta obe, Uumunija in Ogrska, tiatelil NemčlJ« In Italije, Njuno zunanjo |w»IUIko bosta narekovala Itcrli" 'l,m i'" nju iunamjlh opasovskev jr «M»r#«iiffi naperjen proti sovjet-j skT RuslJl, da ustavi njeno pro-diranj« na lianam* Nrza4ovoHen UiT Zaposlenost ' V jeklarski industriji New York, 81. avg —Amerl-Akt železarski in Jeklarski institut pf>roča, da Je število detav-ctv v Jeklarski industriji zna-laki M9.000 v juliju. 2l,(MKf več nego v juniju. Skupna mezdna izplačila s<» znašal s v juliju »M2,- Italijanske bombe ubile dva Američana I Kairo, Kgipt, vMl. afg —Tu-ItaJšrijJ ameriški ponlanik Ja naznanil, da sta bllar"*v Italljan-«kem letalskem napadu na angleško postojanko v egiptskem Sudanu ubi^a dva Američana. To sta dr. T. A. Umble, dlrek-Uir ameriške misijonske postaje pri Khartumu, In njagova lena Trije drugI A»«alč/inl so i bili ranjeni. / P It OS VET A rjirfifjrr« («lMt »o 4o»cr»«ru. lUAopUi Mftoo» to MMrofeaft «laak«v mm um rrmtmfr. KokaoUi Iturmrn« »MfclM (Artto* P®* v«ti. Itmm. immI M) mm trmmf p««tU«Ulto to t »lutoto. to i« »riUU pMMto«. A4«wttoto« nUm om mgr~r»mr,L- Mmnumertpts * eommunI-tntlpM «nd itiMulteiiad »riieUa will Mt M (MarnM. Otk«r mmnmmcrivu. »u«Ji m auvi«. pl«r*. »mm. •«*.. will b« ratvraM to HMkr Mir aMonp«ni«4 bjr M and atonpM NuUf m vM.Jtvr to» aUk • -----1'ROHVKTA M74t Mm. UwmdmU Am. CMmm—, MEMBER OB THE rSIJEBATSD . Itolu« v <*Wp>J" •«• prlm«r (M^umtor M. ItM). polric vmteum Immum m Matovu potamal. 4m »w» i# ■ u-m datumom poUkto rodu t o«. Pi«««lto to privotoM, d« m »»« tUt mm uaU»l. 1M Bogati in revni! Senatna zbornica je v zadnjem hipu pred glasovanjem o zakonskem' načrtu glede obvezne vojaške službe zadnji teden »prejela z veliko večino amcndment, ki določa konskripcijo privatnega kapitala v slučaju potreb kakor konskripcijo moštva za armado. Predaednik je pooblaščen, da zaseže vttako tyvarnoJkatere lastnik ne bi upiral pogojem produkcij bojgih potrebščin in potem vlada obratuje zaVeže»\o tovarno ali jo pa odda drugim v najem. . Ta drastična določba, ki je nekaj nenavadnega v Ameriki, balancira ostale določb" konr Hkriptnega zakona, t*ko da obveznost obrambe ne velja samo za ljudi, temveč tudi za privatni kapital. To-je popolnoma pravično. V tem smislu velja konskripcijš enako za revne in bogate — vsi se morajo žrtvovati. Vprašanje je le, če bo ta določba ostala v veljavi. Nitja zbornica še ni sprejela načrta konskripcije ofo času, ko to pišemo, in bojimo se, da bo amendment zadušen v nadaljnjem procesu kongresnega mečkanja nem in tja. Kdo more garantirati? Clkaški burbomtki organ Tribunu je natančno "dokazal**, da je invazija Združenih držav nemogoča. Za invazijo je treba najmanj milijon vojakov in kje je toliko ladij za prevoz topov, tankov in druge opreme! Nemogoče! Stoprocentno nemogoče! Tribuna je natančno omenila vse "nernogoč-nosti," le imena ekspertov, ki ho jo Informirali, je 'pozabila omeniti. To pa ni tako važno. Ekspert ima lahko »edem imen, toda kje so njegove garancije, da bo res vse tako. To je bolj važno! Poznamo dolgo vrsto ekspertov, ki ho svečano izjavili in zapisali, da je Maginotova linija neprekoračljiva in Francija je nepremagljiva; drugi strokovnjaki so rekli, da si je Hitler zadrgnil vrat, ko je napadel Norveško. Spominjamo se tudi svečanih prerokovanj iz leta 11)32, da nemško ljudstvo ne bo trpelo Hitlerja »iti eno letoi druga napoved je bila, da bo Nemčija prej bankrotirala kot se pa oboroži. Vse te "strokovnjaške" napovedi so padle v vodo. Niti ena se ni izpolnila! Ali je Tri-bunino dokazovanje kaj več vredno? Kje »o stoprocentne garancije? Jih ni! — Mi nislho.nobeni vojaški eksperti, vemo pa toliko, da v današnji dobi bliskovitih iznajdb novih proceiiov — napadalcu sploh ni treba prevažati nobene urmade^v Ameriko, ni treba prevažati topov in tankov?" Vse to — armada, topovi ln tanki — je že tukaj. Kdino kar je treba, je teror iz zraka; lit "naredi zadosti zmešnjave in pripravljena armada — peta kolona! — se dvigne pred našim nosom in za našim h Hitom. Kdor pozna geografijo, se lahko Miruje razdalji 8000 milj. Po zraku od K v rope do Grenlandije je nekaj-ur In Grenlandija se drži Kanade. Kako daleč je za letalo od Kanade do . New Yorka? Od Dakarja ita bregu zapadnc Afrike do Brazilije je nekaj čez tisoč milj. Kako dali»č je po zraku od Brazilije do panam-skegar prekopa ? Napada na Ameriko po zraku ali drugače morda ne bo, ampak kje so garancije, da ga ne bo? To je vprašanje* Kje so garancije1? —-In kje so~kakšne "garancije, da je na svetu npioh še kaj nemogočega? B. mMo "nemogoče" pocnajo I«- burbonci Napredni ljudje v*m1<> iz zgodovin«* in i/.kiiVnj. da brm-du "nemogoče" ne pomeni nJč*__________ iz naselbin Obisk J'eiinHylmnije Dftroit.—Večkrat sem si želela iti v Penno, o kateri rojaki toliko pišejo.~" Posebno sem pa želela obiskati mrs. Sage, s katero »em »e seznanila v prvih dneh mojega bivanja v tej deželi. Ta želja se mi je izpolnila pred nekaj tedni. Neko jutro pridejo sin, sinaha hI njena sestra in mi pravijo, n*T"se hitro napravim, da gremo v Penno. Ni mi bik) treba dvakrat reči. Takoj sem bila v redu in smo se odpeljali. Zvečer orno dospeli v Cecil, kjer se okrepčamo, potem pa gremo v Morgan, kjer sem dobila "jer->erge" pri mrs. in mr. Maroley iu par dni. Drugi dan gremo v Burgetts-tovvn, da presenetim mrs. Sage. Ustavimo se v Slovenskem domu, kjer smo se pozdravili z očetom moje «inahe mr. Trusnovi-čem. On nam je povedal, da mrs. Sage že ve, da pridemo in da sta tam tudi njen oče in mati —Krošleva iz Minerala, Kans. Tako sem bila jaz presenečena. Kdo bi si mislil, da se bomo sešit Penni, ker stanujemo tisoč milj narazen. V Slovenskem domu smo se pozdravili z mnogimi rojaki, vzelo pa .bi preveč prostoru in moi*-da sem katero ime tudi pozabila, zato jih ne bom imenovala. D<5m imajo lep za tako malo naselbino, toda uekaj se mi je vendar čudno zdelo; v domu je bilo namreč precej moških, toda nobene ženske razen nai zunanjih. Najbr-že so kuhale kosilo, da postrežejo možem, ko pridejo » seje domov. Sagev dom je samo nekaj korakov od Slovenskega doma. Podali smo se tja in svidenje je bilo prisrčno. Spoznala sem tudi mr. Saga, ki je "fant od fare," kakor bi rekli po domače; je prijazen in razumen Človek, zato nain je čas kar hitro potekal. Seveda, z mrs. Kro&el nisva nič spali In tudi mrs. Maroley sem prikrajšala nekaj ur počitka,'ker bi vendar ne bilo pravilno, ako bi rflalo ne pogledale v staro domovino. r— Ustavili smo se malo časa tudi v Strabanu, kjer nam je mr. Zig-mun razkazal dvorano, v kateri Be bo vršilo praznovanje narod nega dneva SNPJV- l>vorana je lepa in prostorna in bi delala čast mnogo večji naselbini. • Toliko o Penni. Ko bom drugič imela priliko, da grem tja, si bom vse bolj natančno ogledala; ako bo čas. Hvala vsemjsa po strefbo. Ako pridete v I)etroit, bom po motnosti vrnila. Dne 5. julija sem imela prili ko, diLgrem s hčerjo ln zetom ter njejpvimi starši mr. in mrs. Benedict v Gleveland, kjer se je vršila konvencija JSZ. V Slovenski delavski dom na Water-loo smo priAli ravno o pravem času za kosilo. Zato smo se takoj podali v spodnje prostore, da potolažimo naAega diktatorja. Tam sem takoj opazila br. Bar-biča. Po kratkrm pozdravu smo |>osedli h kosilu. Barbiču sem omenila, da ni tako dol>er kuh kot se je hvalil, ker je bolje iz gledal prej, dokler mu je kuhala mrs. Barbič. škoda, ker nismo imeli časa, da bi jo bili obiskali. Kakor poročajo, je zdaj že zdrava, kar tudi nas veseli. y 8IA0 smo se sestali z našimi dopisovalci Prosvete. Njih imena so vam večinoma znana, zato jih ne bom pisala. Nekaj časa smo poslušali tudi govore in debate. Ne bom pisala, ali je prav narobe, ker je zbor odglaso-val za odstop zveze od stranke. Če je kdo glasoval zato, da bomo lažje obdržali nase publikacije, se je zmotil. Br. Barbič naj se ne jezi. Manjšina se pokori veČini.- Ce ta večina dela prav, bo prikazala bodočnost. V soboto; 6. julija, je mrs. Siskovich peljala Benedicta in vilndala s trebuhom za kruhom v Novo deželo, kakor vsi drugi ameriški Slovenci. Ho dolgi vgžnji sem se znašla pri mojem stricu v Kenoshi. Leta 1913 sem pristopila v SN-PJ in sem še vedno zvesta članica iste. »o Dana mi je bila prilika, da sem leta 1928 obiskala rojstni kraj. In tako sem zopet vzela slovo od mojih dragih staršev in sorodnikov. Leta 192T je naju doletela velika nesreča, ko sva izgubila edinega sina v najlepši mlade-niški dobi. Takrat so nam bilj prttatGljrtn sorodniki zelo naklonjeni, za kar sva jim vedno hvaležna. In dasl nesreča nikdar ne počiva, tako tudi sreča ne. V soboto, 17. avgusta, je naju nepričakovano obiskal prijatelj iz West Allisa. Ker je bil večer zelo go-rak, je naju zapeljal na kozarec piva v dobro znano slovensko gostilno Francisa Robsela in na zvit način naju spravil v dvorano. Ko vstopiva, so luči zažarele, oglasi se harmonika, iz okrog 150 gr pa zadoni: "Surprise!" Zelo sva bila presenečena, posebno še, ko zagledava najino prijateljico mrs. Oblak iz Berwyna, 111., harmoniko v rokah. Krasno obložene mize, okinčane s cvetlica mi, na njih pa vsega, kar si po želel. — Nama se 'i\i nikdar sanjalo, da imava toliko prijateljev in sorodnikov, ki so prišli nama čestitat k najini 25-letnici zakonskega življenja. Omeniti moram, da sva bila pred 25 leti poročena ci- jJela .naprej pomikati, ne da bi fce prijel za vajeti. In predno sem i;o mogel storiti sta bila že v polnem diru. Drvfela sta naravnost v žično ograjo. Zadnji hip sem jih z vajeti hitro potegnil na stran, da se nista opraskala, pri tisti priči pa se je pol voza sena sko-talilo na tla. Seveda>sem jaz naj-prvo zlete na tla in seno name, conja pa sta se spla&ila in dirjala četrt milje. Vendar se jima ni nifi zgodilo niti vozu, le jaz sem si pri padcu nogjMnčtenku izpahntl, taco da senf moral dva tedna berg-je rabiti, in sicer prvič v življenju. Primoran sem bil iskati tudi zdravniške pomoči. Zato bi svetoval rojakom po Ameriki, ki še niste pri nobenem društvu, da pristopite k podporni organizaciji, H.er človek nikdar ne ve, kdaj ga nesreča doleti. Farmam že 25 let, toda se mi še ni kaj takega pripetilo. Sem pa zadovoljen, da n^ bilo kaj hujšega. Sedaj se pa lepo zahvalim jednoti za poslano bolniško podporo. Jacob Garm, 273. Kje je izhodi Sharon, Pa. — Danes jasno vidimo, da se narodi, in države po vsem svetu nahaja jo" v tistem položaju, da jim je celo obstoj resno ogrožan. Torej je zadnji čas, da o tem resno in trezno razmišljamo, najdemo resnične vzroke in izid iz tega položaja. Bilo bi več kakor nesppametno, če bi o tem ne razmišljali in javno ne razpravljali vsled bojazni, da bi tem izzvali prepir ali nespo razum. Odkritosrčen človek ne bo nikdar zamolčal resnice. Ros- V podobnem položaju se nahaja ves svet. Manjšina je obogatela, med tem ko se število onih, k nič nimajo, dan za dnem vefa in povsod obupno naraščata re> sči-na in beda. Trdijo, da je na svetu preveč živeža, med tem k<> milijoni nimajo niti potrebne oble-ke. ■■■ Politični položaj je po Vsemi svetu kaotičen. Nobena oblast, noben narod se ne počuti popolnoma varnega in ne zna reševat problemov, pred katere ga je postavil današnji čas. Skoraj vse monarhije so propadle, a tudi de mokratične republike se dane^ ne počutijo bolj varne kot so se prec Thomas in Willkie . Republikanski predsedniški kandidat. VVill-kie je pozval Rootevelta na 4*vtw> debato. Roo-i*»velt je odgovoril po drugih, moralo ni nič bolje. Zločini se vsak dan bolj množilo, in sicer predvsem v tako zvanih krščanskih deželah. Mnoge žene in celo nedorasle deklice so padle na nižjo stopnjo kakor propadli možje. Strah in obup se je polastil ljudstva in malo jih jej ki bi bili varni svoje posesti, svojega doma, da celo svojega življenja. Današnje nepravične vlade ne morejo nuditi ljudstvu nobenega upanja. Pod pravično vlado ne bo na svetu g^adttjočih množic. Tedaj ne bo več dolgih vrst ubogih ljudi, ki danes čakajo, da se jim milostno podari košček kruha, med tem ko so nekateri obdani z vsem mogočim razkošjem. Tedaj ne bo več davkov za vojno, ki tlačijo judstva. Skrbi lin nadloge so danes vzrok, da miujone ljudi pade v prezgodnji grorrrLjudje so to-iko razočarani, da skoraj ne morejo verjeti, da bodo še kdaj vladali pošteni, odkritosrčni in pravični ljudje. In sicer ne morejo verjeti, ker so bili vladarji v preteklih stoletjih večinoma krivični in nepošteni. Toda, ko bo svobodno ljudstvo spoznalo in se naučijo spoštovati resnico, bo rešeno ogromnega bremena. Nasilje, opresija in izkoriščanje ž^tako dolgo vladajo na svetu, da je vtčina ljudi prišla do prepričanja* da mora tako biti in da ne bo nikdar bolje. Z drugo besedo: ljudstvo je izgubilo zaupanje v samega sebe. Ko zopet dobi vero v samega sebe, bo konec te nove srednjeveške dobe in narodom bo zasijalo lepše solnce, solnce svobode, blagostanja miru. _. ~ Jack Yert, 262. ....... -■ ] TMVVJ^^ | Ob IttfjHt H Anton Garden KAM DRVI AMERIK Al—V Ko je zadnji četrtek senat , cijski osnutek kongresnika n,torjaBurkeja, ki je ob povr alEu^J pred par leti na vse pretep hvala Hm2? režim, je desno krilo konsknu-ii J- in niča nam odkriva ono, kar mora ljudstvo izvedeti. Gospodarski položaj-Amerike ______________ je z delavskega stališča zelo*lab,—»Na drugr strani pa naš Mplek Barbičev poper urednikom Cleveland. — Nam ni treba po navijati, da je vojna v Evropi in na Daljnem vzhodu, kjer pobi jajo ne samo vojake/ marveč tu ii civiliste. Vojno imamo tudi doma na našem lastnem dvorišču in to ne s petelini, marveč z našimi najbolj brihftnimi glayami —naprednimi časnikarji ali uredniki. Kako je nastala ta borba med voditelji naroda? Našim Cleve-landčanom gre za nohte pri Enakopravnosti. Ce bi prišlo do združenja, bi tiskarna izgubila Nar predek in podjetje naših delni čarjev bi trpelo. Vatro bi potem zopet moral postati urednik Enakopravnosti, Tone Šabec pa bi se moral nekam umakniti, da napravi prostor staremu boritelju naše metropole. Torej naj se nihče ne čudi, Če Sabec drži Grillom. In če bi še JSKJ sklenila,.da se njeno glasilo tiska kje na Elyju, bi bilo to strašno za naš list. Radi tega se fantje mo rajo boriti. Sploh pa naša metro pola ni nič drugega kot nepre stana borba za to ali drugo stvar. In kako bi bilo nam dolgčas, če 61 ne brio fcorb! I M vkup- trpi radi te borbe, kar je sala mensko težko zanj ( ?). Ako bi ostal tiho, bi rekli, da se boji. Ker se je spustil v boj, se ni zameril s«mo našim okoli Enakopravnosti, ki so vodilna sila pri SSPZ, marveč tudi nekaterim pri SNPJ, ki ga nimajo radi in bi radi izrabili to priliko, češ "Čemu se je spustil v l»oj in tako, in zakaj ni storil tako? Nam, ki poznamo boje in naše ljudi, ni-tfe-ba povečevalnega stekla, da to opazimo* Podpisani bo na primer samo malo pošpegal na tega in onega in bo tiifcgj »poznal, kakšno ljubezen goji do urednika Provvete, -•«' Kakšni so ti naši bojevniki v splošnem ? Meni se zde kakor občinski pisarji v stari domovini, ki so se morali prikupiti gospodu županu, da jih je rad imel in da sO se potem laftko ljudstvu kazalirda so nokaj več, ker čeč-kajo po papirju, 'kar navaden kmečki sin ali "stari" ne zna tako lepo. "Šiftar" pa je lahko še i v'nedeljo zjutraj stopil kot pe-' telin na cerkveni zid in naznanil svoje delovanj«*, kar so vaščanl vzeli za novostuTake novosti tu-mi dobivamo af "naših ured-niko\\.dokler jim dajemo bakMš* Ko pa bakšiš preneha, tudi urednik preneha biti urednik in za nas. za narod, nastane mrtvilo O tam sva diakuzirala s starim borcem sa delavske pravice. On mi reče: Poglej, pokojni -Frank Savs j« bil delaven, dokler je fajl ur. dn*k in upravni^ Neki "šolmeštef**, nastavljen pri Proletarcu, je bil socialint le takrat, ko |e bil urednik. Imamo starega boritelja, ki je bil boH-CDati* h« S. strani.| zakričalo, da hoče ^ riko. Zakričal je posebno An litični najdenček velebiznisa, ki i' , [ za republikaitskega predsedniške^ L ?V' Zatulil je kot^ zaboden vol, ker njem hipu sprejel amendment za VW šego tistih podjetij vojne industrije Tf1' hotela kooperirati z vlado pri oboroie4n u Zelo značUno. Konskripcija ljudi za do, magari od 18. do 64. leta starosti ^ konskripcijonisti originalno predlagali' ni ben "sovjetizem", marveč ."demokracija" t" da konskripcija bogastva, oziroma le lov'« tistih kapitalistov in trgovcev s smrtjo ki £ šajo s "sedečo stavko" izprešati čim vije fite pd Strice Sama — od ameriškega IjadS — to pa ni več, demokracija, to je zem." mm Zelo, zelo značilno. Dokler je samo človj ški material obligiran služiti državi pri brambi domovine" — Jahko tudi v Evi Aziji ali tečajih — je to demokracija, kaži hitro naj bi bila pa tudi privatna svojina M vržena sličnemu zakonu, se demokracija ti koj spremeni v — sovjetizem, in sicer v vjetiz^m", ki čisto nič ne ograža profitne. sistema! Slutnje imam, da bo nižja zbornk poskrbela, da bo ta "sovjetizem" izginil iz koi skripcijskega osnutka predno postane zak« Za to bo že poskrbel velebiziils, ki je /upet sedlu na vsej5 črti. Potem pa naj človek verjame babilonskii glasovom mogočne propagande, da Ameri potrebuje kpnskripcijsko armado za — obra bo demokracije. Resnica je, da je gospod« jeni dežele demokracija postraska atvaMfc se njih tiče — in oni imajo glavno, odloči besedo! — je vse oboroževanje namenjeno konskripcijsko armado vred obrambi "robui nega" kapitalističnega sistema. T9 prizna tudi junijski Bulletin vvalhstreetske Nation City banke v New Yorku, ene od petih najve jih bank v deželi, ki pravi, da tfre za "ojačen in ohranitev privatne podjetnosti (jirint enterprize)." "Privatna podjetnost" seved pomeni privatni kapitalizem. In nacijaka ter fašistična revolucija, ki im v oblurtti že vso Evropo razen Anglije, re« o gra^a ta kapitalizem, še bolj pa delavstvo i ljudske pravice. Po dramatičnem in tragične« skrahiranju Francije so ameriški kapitalist čez noč spoznalj, da je tudi njim pričeli tel voda v grlo. Ih to je v glavnem povod m histeriji za oboroževanje in kontfkribiranje v« jakov. - Toda njih obrambni cilji so povsem neki drugega kakor pa obrambni cilj ameriškeg delavstva in preprostega naroda. Njim gre 1 ohranitev privilegijev, svoje bogate poseičin in moči' za čim bolj svobodno »koriščanje d« lavcev in konzumentov, pa tudi majtaih invei torjev. Od Hitlerja in Mussolinija so se ni učili, da fašizem ne respektira niti njihove« bogastva ne moči, ker hoče biti »am gospodi in izkoriščevalec vseh. Kapitalistom da le U liko privilegijev in pravic kolikor smatra, d je to potrebno za nemotenrf funkcioairanje ti talitarskega režima. f . . Ljudstvu pa gre za ohrano pravic in svod« ščin, katere si je priborilo s težkimi m krat krvavimi boji v zadnjem poldrugem« letju, oziroma od pričetka ameriške zg"^ Ta dva cilja pa sla si tako oddaljena m W nasprotna kakor južni in severni tedaj W redno lahko proti fašizmu korakata le d« ttj da odbijeta fašistično armado, ako bi faktično napadla Ameriko - majhna m Tukaj se pa vsa sorodnost ciljev teMv h pin ali razredov konča, ker naloga >n (Dalje na 3. strani) ^ | Pred dvajtetimi leti_ (Iz Prosvete, 3. septembra 1920) DomUe ve,H. V Cle FJumu. WaMh- kJ v gozdu ubil 61-letni Blaž Cafen« ^ nad Skofjo Loko. član SNPJ. . J Delavske r^Oud^rji na antrac-tu » glasovali za "počitnice'^, ker niso dob.l. wm nega poviška. ^ p ,/c inozemstva. Iz Londona A nimzio zapušča Reko. _ jejo pogajanj* ^ govjeuk« žete umaknile iz|>r>-<' (DaU* l« P1"" M01*' ciallat. Ali ni, Vr»i "^.JSZT t«ko.dol*r a» dol»lo kol j« Zanimiva vest ' n fdri»vt'< Prišel je prvi dan r^^ y,vef-nov in poštar Wayne I,u p* Horida. je čakal na prišl«* ^»vijM* dva zamorca^- Ali ^ ^ ju vpraša poštar. — IM"^ "" , _ V « prvl črnec. — Ki^ta * Vtoru* s Združb dr*^ ^ j* ameriška državljana^ i • ,,, ^ - pa nama ne punte voliti, * PRGSVETA i starega kraja Pripiorja h^ožaj v idkijskem t).mku i ^imm l*iia, julija- - NovHpatnik 5ZU rudnika je izmenjal Zln. ljudi na upravi rudnika ■prejšnjiti je ostal-* * ^ \a nji^va mesta so bili hijeni sami mladi in v prak-Jjoi pogledu skoro neizkušeni Kije. • j. % \ Rudnik kaže že precejšnjo iz- onflust. Kljub vsemu iskanju [pore se naleteti na kako izr Ljšo živosrebrno žilo. Zato vodstvo primorano odpirati ^ u pozabljene rove, ki so li Dekoč opuščeni spričo bogatih najdišč. Pri kopanju v teh Jih le je ugotovilo, da je ruda Up in daje precej visok odsto-k jjvega srebra. Radi pomanjša novih žil so začeli pred Ukini tudi z izkopavanjem z pekdaj izrabljenim materija-d Msatih mest, ker je tudi v bi maU-rijalu še vedno toliko »ga srebra, da se delo izplača. Ker rudnik ne kaže toliko ren- jilnosti, kolikor se je pričako-|o, so bile izdane stroge odred-f||ede' Atednje,z vsakovrst-11 materijalom, pred vsem z cm, da se na ta način režijski lotff znižajo na minimum, itirana štednja z lesom pa bo (kakor prej ali slej rodila sla-poiledice za sam rudnik. Pri panju novih rovov ae namreč orablja mlad obdelan les, P"štempeljni" (podporaja-, g katerim se vodoravno in rpično |K>dpre novonastali del n, ter se na ta način dotično sto zavaruje pred vdori «e-Ijskih plasti nad njim. V tem rledu je potrošnik lesa zelo Uu. Zato je nekdaj Avstrija lemali meri ravno iz tega raz-a v idrijski okolici gojila kra-(fflzdove, iz katerih je črpala rtbcii materij al, deloma pa je nabavljala od okoliških »tov. Ker ho danes erarični or tudi privatni gozdovi dO ijnosti izčrpani, je možnost posredne nabave lesa odpadla, o pa se je seveda cena lesu le povišala, ker je družba v n pogledu odvisna od uvoza, stanje je družbo napotilo, da »rabo lena čimbolj mogoče »ji, in~je zato skoro povsem uiien stari način zavarovanja 'ov z lesom. Tako ravnanje urnost dola v rudniku zmanj-ona minimum. iup rib iz Jugoslavije K julija. Ker je poleg lih živil občutno tudi po-»jkanjc m<'su goveje živine, je že^jred vojno morala »vu Uvažati iz drugih držav, pvsem iz južnovzhodne Evro-j« opazitLveliko zanimanje r Vzhodna obala Italije je " plitvine revnA na ribah, za-M>iluje z njimi jugoslovan-* obala. Ker je letos v Dal-' Kiji »lo boKat ribolov, ae ita-tvrdke zelo zanimajo za b>»K0, predvsem za sardele, Jlh -kupujejo v Jugoslaviji na-k«r po 5 L za kilogram, ■»da bodo imeli jugoslovan-■ftMi |rrav lepe dohodke. ^ pšenice bo ■"»"Ko manjši N; j iti 1!mo. _ Kmetij-»miater jt» ,kk1h1 predsedni-žno poročilo o le-' 1 Mini, jz katerega je raz-da bo ktos Italija pride-"> milijonov stotov ljudje z veliko skrbjo gledajo v bodočnost, zlasti še radi izredno slabe letine. Edina sreča je v tem, da merodajne italijanske oblasti res vestno pazijo na to, da trgovci ne dvigajo po nepotrebnem cen in ugotoviti moramo, da so cene nekaterim živilskim potrebščina nižje kot drugod. Ivanka Lapajne Dne 23. julija je umrla v Idriji po dolgi in mučni bolezni Ivanka Lapajne, posestnka, v visoki starosti 77 let. Bila je zalo zavedna Slovenka, ter je v tem duhu vzgojila tudi svoje otroke, od katerih naj omenimo le našega rojaka Iva Lapajneta, urednika mariborskega "Večernika" in pred kratkim umrlega ekonoma Franca LApajneta. Iz Sfoveiuje Smrt natega rojaka Ljubljana, julija. — V nedeljo 19. t. m. je napravil samomor Ivan Fabčič, rojen v Št. Vidu nad Vipavo 1. 1882. Fabčič je stanoval v Mostah in se je preživljal z branjarijo, ki jo je imel v Šiški in se je ie s težavo preživljal. Pokojni je bil že po naravi sam vase zaprt in otožen,' kar mu je še bolj otežavalo njegovo že itak skromno in težko življenje. Za pred leti si je nesrečni Fabčič hotel vzeti življenje, pa. je bil v tej nakani preprečen. Sedaj pa mu je ta strašna namera uspela. Smrt v planinah __ . Ljubljana, julija 1940.—Dne 21. julija se je pripetila na Veliki planini nad Kamnikom težka nesreča, pri kateri je zgubil življenje naš rojak Friderik Hrovatin, star 24 let, stanujoč v Zaborštu in delavec v parni žagi v Domžalah. Omenjenega dne ae je Hrovatin podal s svojimi tovariši za dva dni v planine, da bi se malo oddahnil od tedenskega dela. Ko so bili že blizu cilja se je Hrovatinu na skali spodrsnilo in to je povzročilo, da je padel v globok prepad. Tovariši so takoj pričeli z reševanjem in so ponesrečenca z veliko muko prenesli v dolino do Stahovice in od tam ga odpel j a li v Kamnik, in nato v ljubljansko bolnišnico. — O sinovi smrti je bila takoj obveščena Hro-vatinova mati. Politično »tališče jugoslovanskih socialistov Dne 7. julija je bila v Beogradu seja glavnega odbora socialistične stranke. Dr. Zivko Topalovič, ki je predsedoval, je podal obširno poročilo o notranjem in zunanjem položaju. Po debati, v katero je posegel tudi elegat Josip Petejan iz Mari->ora, je bila sprejeta resolucija, ci odobrava dosedanje delo vodstva stranke, zlasti pa sodelovanje z opozicijo, ter pooblašča predsedstvo, da svoje delo v tej smeri nadaljuje. Pri sodelovanju z ostalo opozicijo bodo zastopali stranko dr. Zivko Topalovič, Josip Petejan in Jovo Jakšič. Ne glede na izpremembe, ki bodo izvedene v organizaciji države, ostanajo socialisti idejno in or-ganizatorično povezani in ae bodo še nadalje borili za ohranitev državne zajednice vseh Jugoslovanov, za sporazumno organizacijo države in za ljudsko vladavino v njej. Mednarodni položaj zahteva čim tesnejše sodelovanje vseh balkanskih in podu-navskih držav, kar zahteva obenem likvidacijo vseh sporov brez vsakega tujega vmešavanja. Načrtna organizacija narodnega gospodarstva je nujno potrebna, toda to veliko delo se ne sme izviti birokratično. Načrtno gospodarstvo mora zajamčiti delo in kruh vsem atajem naroda. Resolucija na koncu pozdravlja vzpostavitev odnošajev s Rusijo in iiraža~ pričakovanje, da se bodo tako na gospodarskem kakor na političnem področju raivijali ti odnošaji v duhu dobrega sosedstva in spoštovanja medsebojne neodvisnosti.*' Glasovi iz naselbin Ob tednu (Nadaljevanje z 2. strani.) delovnega razreda niso, da brani kapitalizem in doprinaša zanj največje žrtve, marveč da ga nadomesti z novim socialnim sistemom, ki bo v gospodarstvu in politiki slonel na pravi, resnični demokraciji ter nudil ljudskim masam najširše blagostanje in svobodo. Toda v današnji "obrambni" histeriji ni slišati skoraj nobenega glasu o tem vprašanj vi. Vae, kar slišimo, je to, da moramo biti čim bolj oboroženi in imeti čim večjo armado ca — obrambo Amerike. Katere A-merike? Moja Amerika, Amerika delovnega ljudstva je drugačna kakor pa Amerika lastnikov mogočnih korporacij, vvall-streetakih bankirjev in trgovcev s smrtjo. Da faktično tudi oni ne vidijo nobene resne nevarnosti Hitlerjevega napada, je dokaz njih sedeča stavka, s katero so vlado prisilili, da je vrgla med staro Šaro vse omejitve profitoy_ pri vojnih naročilih in da jim bo obenem tudi zgradila nove tovarne ali povečala istp in tu* di kupila stroje. Po petih letih bo pa vse skupaj njim ostalo: stroji irt1 tovatne, med tem ko bodo pobasali gigantičnc profile od vojnih naročil. Teh se bo novi davek na na^profite komaj dotaknil. nadaljuje.) ~ Angleški ekonom pozvan domov Washington, D. C., 21. avg.— George Paish, angleški ekonom, ki je bil obdolžen, daje prišel v Ameriko z namenom, da potisne to deželo v vojno na strani Velike Britanije, kar je izzvalo ostre kritike v senatu, je dobil nasvet od svoje vlade, naj se vrne domov. Paish je dobil ta nasvet, ko se je oglasil v uradu angleškega poslanika lorda Lo thiana. Slednji mu je povedal, da je v interesu ohranitve pri jateljskih odnošajev med Veliko Britanijo in Ameriko, da se vrne domov. ^ Štirje nemiki letalci se ubili v Španiji Bilbao, Španija, 31. avg.— Štirje nemški letalci so se ubili, ko je letalo treščilo na tla in se razbilo. Nesreča se je pripetila v gorovju v bližini tega mesta. (Nadaljevanje a S. strani.), talj le toliko časa, dokler je bil pri Proletarcu; daai še šivi, je vendar mrtev. Trugar je bil iz-boren boritelj za Enakopravnost. Kaj je z njim? Naš Kabay je zamenjal upravništvo za boljšo aluftbo. Staut je pričel sam jtvoj biznis. Jontez, ki je zmagoslavno nastopil, je klaverno» odstopil prostor Tonetu Sabcu. Kako bo ta zapustil svoj list in narod, bomo videfli. In Grill je tudi rad zamenjal svoj prejšnji uredniški stol ta tega pri Na. predku. In če ga itgubi, bo SSPZ izgubila živega in vnetega delavca in ostalo bo mrtvilo. Naj bo v selu ali gradu* # Chicagu ali Clevelandu, j« pač borba za obstanek, ne toliko za ideale kot, kje bom sedel. Najbolj smešno se mi vidi, ko pošljem dopise Um izobraženim urednikom, pa dobim odgovor, da sem oseben ali celo zloben, kar mi je eden omenil pred kratkem (ne Molek). Ali pa dobi kakšen drug virok, da mu moram potem povedati v brk, da je "full of prunes", ker pravi vzrok je, da ni njemu po godu ali se pa njega tiče. In sedaj, ko imajo to borbo med sabo, je pa vsaka beseda pripravna, pa če je slovnična ali ne in robata, da je le za v salun med pijance. Naš Ton6 ra»W>esedo "šleve", kar so gotovo dopisniki, ali pa "aupejr-ipisalelji". Kar se mene tiče, takih kosmatih ne poirem kar tako. Sem še vedno toliko Amerikanca, da vrnem take izraze, posebno še, če pridejo od gimnazijcev, ki so po svoje izobraženi. Samo moram biti "&ur", da je meni namenjeno. Grill ponovno naziva Ivana Molka "papeža" —-vsaj tako mi je povedal član S&PZ, ki dobiva Napredak. In vendar hi tega kriv Molek, če je član S&PZ in tudi SNPJ ter naročnik Prosvete pisal, kako so ga lomiti na konvenciji zveže. In kaj moremo mi pričakovati od tega? Nič drugega kot to, da gremo % našo naprednostjo, a našo delavsko izobrazbo nazaj. Nekdanje bojevitosti ni več med nami. Preveč vodij imamo in vsak nas hoče voditi drugače, v drugo smer. Naša delavska politična pot nas vodi na štiri vetrove; po vsaki cesti korakajo delavci, vsakdo v drugo smer. Edino, kar se Ae nam ponuja, je — kultura, a niti sada j še ni sem na jasnem, kakšna je ta kultura. Kot sem opazoval in opazujem nekaj teh urednikov, oni zajemajo preveč kulture in izo brazbe iz steklenic. In Če hočejo meni servirati tako kulturo, se jim zahvalim za oboj«, za# kulturo in izobrazbo, tf ft bom trdil, da so'val zaljubljeni v močne spiritualne duhove, ker se tud! še med njimi dobe toki, ki spadajo na na#o stran. Naši fantje s "čifom" vred pri Prosveti so v te moziru »5% okey. In tako sem se spomnil, kako m4 je pravfla neka ženska, da sta dva moža postavila kvgrt žganja na mizo, včasih ob deve tih zvečer in sta pričela debati ratl. Ko je bil kvart prazen, sta nehala — včasih je bila ura.že tri zjutraj. Tudi so mi povedali o dopisniku, da je postavil steklenico "munšajna" pred sabo predno je sačel pisati, in ko Je bila atakleniai prazna, je bil do- I r ¥ k % Colaton S. Warne, profeaor na kolegiju Amheral in tlan odbora, ki vodi kampanjo proti aa*ndl-ranju VVagnerJevega zakona. ?is končan. Pokojni urednik katoliškega liata jih je moral par prej spiti,, potem pa mu je šlo ko *sto vragov. Ni 4e dolgo, ko je neki urednik vihtel pesti nad mano, kakor da drtf govor. Ker ga poznam, da ni tako hud, de jih prej nekaj ne popije, vprašam prijatelja, ki je bil prej i njim; koliko jih je apil. Odgovori mi ."Samo pet. Oho, zato je bil tako korajžen, ker drugače gle. da, kakor da bi mu kure kruh ukradle. Poznam tudi nekega »ivšega urednika, ki ae ga je tako naarkal, da je zaspal pod "porAem", kakor tudi nekoga, ki je tkka tečen, kadar ae ga naleze, da bi bilo bolje na rame ga položiti in noaiti okrog, kakor [>a poslušati ga. .. In to ao ljudje, ki nas uče dopisovanja, slovnice, stavljenja vejic, pik, dvopičja, podpičja. Najrajši i>a imajo klicaj, ki pravi r Se enega in naj bo "ta kratki" ali kakor pravijo Čehi: "silni za Čaj". Tukaj aem nekoliko pojasnil, zakaj so moji dopisi včasih zlobni, ker urednik vidi zlobnost tam; kjer je ni. Končano. Frank Uarblt, G3. Vodja unij CIO na za• padu ponovno zailUan San Francisco, Cal., 81. aVg. J. Edgar lioover, načelnik fe deralnega detektivskega biroja, je dospel sem iz VVaahingtona v »vezi s preiskavo, ki naj bi ugotovila, ali je bila odkrita evi-danca proti Harryju Brldgesu, voditelju unij CIO v Caiiforni-ji, da se ga deportira. Bridgcs, ki Je prišel v Ameriko is Avstralije, ni ameriški državljan. Hoo-ver je dejal, da bo Bridges ponovno zaslišan. On hote ugotoviti, ali je Bridges član komunistične stranke. Mehika odprla vrata beguncem Mexico Clty, 81. avg.—Tu je bilo naznanjeno, da bo Mehika odprla svoja vrata 260,000 španskim tojaliatom, ki so pobegnili v Francijo v čaau civilne vojne. Zadevni dogovor je bil Že sklenjen s francosko vla- Beseda o strupih, ki ne učinku je jo Dr. Sftnko llevk Ce govorimo o strupih, mislimo na snovi, ki škodujejo zdravju 4»li povzročijo celo smrt. Pri tem navadno ne deloma razločka med človekom in živalmi. Večina ljudi meni, da učinkujejo strupi na vse žive stvari enako ali vsaj podobno. Temu pa ni tako. /7a> pri ljudeh samih nahajama ^reeejiuje razlike. Pri tem ima veiikp vlugo navada. Pričeuši z najmanjšimi količinami, ki vidno še ne učinkujejo, se more človeški organizem polagoma privaditi na večje množine, celo na tolikšne, ki bi nevajenemu povzročile gotovo smrt. V tem pogledu so znan primer oni prebivalci Alp, ki u-šivajo arzenik (mišjico) in ga brez škode za zdravje ali navidezno celo v njegovo korist prenesejo do tri desetinke grama, ko sta sicer že dve desetinki smrtonosni: de večja jo ralfika med Človekom in Živalmi. Atropin, ki ga človek ne prenese niti desetinko grama, ne škoduje kuncem in drugim glodalcem nič. Nasprotno pa je strup acJlain, ki ga vsebuje morska čebula, škodljiv baš glodalcem. Zato zastrupljajo s njim na veliko po mestih podgane, kar ni neverno za druge žl: vali, kakor za pse, mačke, golobe itd. Psi so odporni proti velikim količinam morfija, jež proti kurarinu In kantarldinu. En gram tega strupa usmrti 2M) ljudi, pa le & ježev; torej je jež skoraj UGO kratnejši odpor proti kantarldinu kakor človek. Tudi kačjega struim je treba dobršno mero, da od njega jež pogine, več kakor ga ima na razpolago gad ali modras pri spopadu. Večja množina gadjega strupa pa umori tudi ježa, prav tako tudi atrup kake večje kače, slasti take, ki ima drugačen strup kakor "naši domaČi strupenjači. Drugi preganjalci kač, kakor ihjnevnom, mungo in uje-de kačarke, niso imuni napram kačjemu strupu, pač pa znajo ka6e'tKfco spretno loviti, da Jih te ne ukoljejo. Mungo, ki spominja po velikosti iti obliki na zgodno kuno, le da ima daljši je deloma v Vzhodni Indiji In velja za najhujšega sovražnika strupenih naočark pa tudi manjših aeaalcev. Zato so ga razplodill tudi v Zapadni Indiji in na Jamajki, pred leti tudi na dalmatinskih otokih, da bi Jih očistil strupenih kač. Dobri zatiralci kač so tudi prašiči, ki jim kačji strup zaradi plasti toliki Jo imajo pod koio, ne more do živega. Nakatere živali žro brez zlih posledic strupene rastline, ki bi drugim 61 valim povzročile smrt Tako globa zajec s pose^np„naslado tiso, ki konja zastrupi do smrti. Neka vrsta miši v Sibiriji ne prehranja posebno pozimi skoraj Izključno s koreninami preobjede, ki vsebujejo strašen strup akonltin, ki pri človeku že v količini štirih tispčink grama učinkuje smrtno. Močno strupe- Izcedak iz strupenih žlez, ki x naj bi ščitil nekatere šivali pred mesojedci, je brez učinka ' napram posebnim zalezovalcem. Tako žre belouška brez škode ia prav rada močerade in papke, neke afriške kače s posebnim u-žitkom krastače. Tudi pikajoče žuželke, strupeni pajki ;in stonoge imajo svoje "odjemalce", ki se prav nič ne boje njihovega strupa; sanje je bres učinka. Brez učinka je tudi laatui atrup. Z lastnim strupom se žival ne more zastrupiti; gad ne pogine od gadovega ugriza, Škorpijon ne od lastnega vboda. Zato spada na pr. njegov samomor, o katerem se je mnogo pisalo, med bajke. : Nastane vprašanje, če no vali, ki žive od strupene trave, tudi same strupene? V največ primerih moremo to saivfkatl, vendar no v vseh. Posebne vrste gosenic v trofičnih krajih, ki se hranijo s strupenimi rastlinami iz družine podraščnic, ohranijo strup v sebi. Ta strup pride tudi v metulje, ki jih žužkojedi ptiči dobro poznajo in se jih ugibajo. Nekaj sličnoga nahajamo ;>ri nekih morskih polžih, ki žro muhovce s ofigalVami. Takih oži-galk polž ne prebavi vseh, am« ->ak, nekaj jih prodere Črevo in ke iHilne struim se naselijo na polževem hrbtu ter tako Ščitijo polža pred živalmi, ki se ogiba« o ožigalk. Druge vrste zanimivost Jo ličinka kalifornske muhe Psylopa petrolei, ki žive v petrolejskih vrelcih. To živalico so prvič o-pazili leta lti»8. v petrolejskih užah pri Lo* Angelesu in leta 012, uta ameriška zoologa Craw-Wd In Ksterley dognala način njenega življenja. Prnv tako so se navadile druge živali, da žive jako slanih vodah. r;Vobše Je igornja meja za živalsko življenje 15 odst. slanica, vendar poznamo Živali, ki prenašajo še višjo alanočp. Maki rakec artami-a se dobro počuti v vodi, ki ima 82 odst. soli v sebi. Tudi Človek se je v teku časa navadil na nekatere strupe, kakor so kuhinjska sol, alkohol in tobak, ki v manjših količinah no škodujejo vidno njegovemu zdravju. Zlasti aoijanicn jedem se ja človek tako privadil, da nesoljenih skoraj uživati ne more. Vendar je tudi "kuhinjska sol strup. Znani so amrtni primeri zaradi preveč zaužite soli: pol ciiograma more povzročiti smrt. Na sol gredo volk, koae, ovce in drugi prežvekovalci, tudi divje Živeči. Srnam in gamsom na-rejamo v gozdu aolnice, da jih obdržimo v lovišču. Ce jim sol koristi, je še. odprto vpraAtfnje, zlasti za lovišča, kjer ima ta divjad vso |M)trebno pašo. Čudno Je, da gamsi in srne s največjo slastjo jedo tobak. Zlasti udo-maftenhn se kar najbolje prikupiš s smotkrt aHvcIgareto, do Nek, uradnik Je dejal, da - ^ i- i M gode zelenelL taščica, fazan. I Kljub temu, da bi mogli slič nih primerov navesti še precej moramo vendar reči, da Je neob-čutnost za strupe pri toplokrv nih živali le rw»ek pojav Izje ma, v tem ko jo pri nižjih živa lih najdemo prav pogosto. Prej omenjeni strup kuranln, ki ga že dala zavetje 10,000 španskim beguncem. Dogovor s franconku vlado predvideva, da begunci ostanejo v Franciji, dokler *«* ne reši problem transportacije. Obrambni odbor zapustil Kanado „ Ottawa, Kanada, BI. nv«^- j ^JJ' £ ^upij^nje slrellc, C lan I ameriške aekcije skup- . h |m |koduj zobnik, krlstav«, tro-^Uom. ki bo morda razkrilo beUka, mišljak Itd. žive posebne italijanske namene proti GrčlJI.|vrste žuželk 1n njihove ličinke Kanadska verekg z^kta proti noinji oro&ja Calgary, Kanada, 81. svg,— Adventlsti, verska sekta, so apelirali irn vlado, naj jih ne sili v nošnjo orožja in službo v armadi, ker Jim njih vera prepo-ved u je nošnjo orožja. .C, W. Degerlng je y apelu naglnsil, da so adventlsti lojalni vladi, toda opravljati hočejo lo civilna de-a. V Kanadi Je okrog 10,0110 članov te cerkve. Naciji obialujejo napad na irski parnih Publln, Irska, 81. avg,—Nem-čija Je sporočila Irski, da obža-Juje napad na irski parnlli Ker-ry llead. Irska je v noti Hitlerjevi vladi,*uhtu*ala odškodnino za Ako-ne »novi po vsem telenu. Vitamine stvori -narava nama in so v v Ceh »ve*lh živilih. NajveTvi-taminov je v oni zelenjavi in jf, • oiifm sadju, ki raste na jutranjem soncu. Popoldan »ko sonce ne izžareva več toliko ultravijo-ličastih žarkov, ki povzročajo, da v rastlini, živali a]i človeku nastajajo vitamini. Rastlina, ki je v senci, nima dovolj vitaminov in zaostane v razvoju, prav tako tudi rastlina, ki je sicer na soncu, a je pokrita. Kazinkavanja o vitaminih so odkrila šest glavnih vrst vlffc-m i nov, ki jih zaznamujejo z za-" |N>rednimi Atevilkaml al>eeed<»: ■ Vitamin A se imenuje tUdI protiinfekcijski vitamin. Pomanjkanje tega vitamina,v telesu povzroča nekatere bolezni, zlasti očesno vnetje. Vitamin A je liotreben za rast in dobro zdravje v vsaki starostni dobi. Ako ga telesu primanjkuje, postane zelo sprejemljivo za razne nalezljive bolezni. Vitamin A se tvori iz takoevanega karotina in sicer šele pri prebavi. Za človeka zadostujeta na dan dve in pol tisočinki grama, da se ne poka* žejo lH>lezen«ki znaki zaradi pomanjkanja tega vitamina. Nahaja se največ v živalski maščobi in v živalskih oljih. Mnogo vitaminov A imsjo nirovo maslo, svefce mlako, »ir. rumen/ak, ribje olje, .ribe, jetra In ledvice, korenje, Apinača pa parsdiiniki. — •• Vitamin R najdem« skoraj \edno akupaj .t vitaminom A. Vitamm B je potreben za rast in zdravje sploh, za dober tek in pravHno delovanje prebavnih organov. Ce ga v telesu nič ni, lahko dobi človek neko- živino vnetje, ki se imenuje beri-beri Pri tej bolezni se živci vnamejo in ohrome. Posebno je prizadet spodnji del telesa, pa tudi roke Mišičevje otrpne, koža pa posta ne hrapava fn neobčutljiva. Ta bolezen se pojavi povsod, kjer je hrana preveč enolična. Največ krat so za njo zboleli mornarji ako so dobivali preveč dobro olu Ščen rii, kajti tega vitamftia je največ v neoluščenem/itjj. Prav tako ga je mnogo v neotuščenem žitu. kvasu, grahu in fižolu, > orehih, sveži zelenjavi, paradi! niku, repi in v mleku. Velika škoda za naše tek) je. da imamo samo tako moko, kateri so vzeli otrobe V otrobih je največ hra nllliih »novi jn otrobi vsebujejo tudi sestavine, ki dajejo telesu pobudo za tvorbo novih vitaminov. Zato bi bilo prav, ko bi pekli kruh iz moke z otrobi, a seveda bi morali, biti otrobi prav tako drobno.zmleti kakor lito. Na tak kruh bi te kaY hitro privadili, saj ima jo. otrobi zelo sladek okus. V 100 kilogramih riževih luščin je *am^> poldrug gram tega vitamina. — Neka druga vrsta vitamina B varuje človeško telo pred raznimi koinimi boleznimi, Deska z napisom, ki hoče ustvariti vtis, da je francosko delavstvo odgovorno za polom Francije. Deske a takimi napisi je postavila organizacija tovarnarjev in trgovcev v Los Angelesu v več krajih. preprečuje pa tudi izpadanje dlake pri živalih in izpadanje las pri Človeku. Vitamin C je najvažnejši vitamin in se imenuje tudi antiskor-butni vitamin, ker je važen zlasti za preprečevanje skorbuta. Skorbut je bolezen, ki jo dobe zlasti mornarji, če dobijo hrano samo v konzervah. Med svetovno vojno je bila ta bolezen zelo razširjena v Nemčiji. Pri skor-butu zelo krvavijo dlesni it zobje naglo izpadajo ,na koži se pojavijo tvori. Tudi takozvana pomladanska utrujenost, ki jo često smatrajo za predhodni pojav skorbuta, je posledica pomanjkanja vitamina C. Pomanjkanje tega vitamina v telesu povzroča včasih nekako trganje v telesu, ki je podobno revma-tizmu, a so bolečine bolj kratke in ostre. Vitamin C je vlažen za ledvice in žolč, odstranja pfii tudi nespečnost in nervoznost. Vitamin C je med vsemi vitamini najbolj občutljiv in se ne drži dolgo. Pri kuhanju, sušenju in konzerviranju razpada. Jabolka na primer, izgubijo vitamin C, če so Že obležana in stara. Vitamina C imajo zlasti mnogo sveže sadje, pomaranče, limone, sladka repa, zelenjava, posebno paradižniki, parttid! sveže meso. Zelo veliko vitaminov C je v zelenem peterši|ju, ki bi ga zato morali v kuhinji še bolj uporabljati. Sesekljan peteršilj bi moral biti V vseh juhah, omakah in prikuhah, na solatah in krompirju. Izvrstno tekne kruh s sirovim maslom, ki je posut s pe-teršiljem. Obilo vitaminov C vsebujejo smrekove igle, a samo pomladanske., .__ Ugotovili so, da je tudi v krbmpirju mnogo vitaminov C. Največjih ima pravkar izkopan krompirčki je pa že popolnoma zrel. Ker ima krompir v zgodnji jeseni štirikrat več vitaminov kakor krompir, ki jf~prezi-mil, si s pogostim uživanjem krompirja v jeseni telo mnogo opomore, posebno v času jesenskega dežeVja, ko je izpostavlje no prehladu. Seveda se pri kuhanju vefji del vitaminov lzgu bi. Krompir ima najboljše snovi tik pod* olupkom, zato bi morali jesti le pečen krompir z olupki vred. Francozi, ld~*o izredni sladkokusci, častijo fcečen krom pir nad_vse in Jurčič je goipvo vedel, zakaj je napisal o pečenem krompirjjuLcelo zgodbo. Velika Škod* pa je tudi pri ze- drugim ne smeli zavreči zunanjih zelenih listov zeljnatih in solatnih glav, ker vsebujejo mnogo več vitaminov je v svežem mleku, sinovem maslu, jajčnem rumenjaku, ribjem olju in v ribah. Vitamin D se tvori tudi v človeški koži pod vplivom sončnih žarkov, če padajo naravnost na golo kožo. Ce so obsevali molzne krave z višinskim soncem, je imelo mleko takih krav več vitaminov. Vitamin E se imenuje tudi sterilostni vitamin, ker so pri poizkusih z živalmi našli, da povzroča pomanjkanje teh vitaminov neplodnost obeh spolov. Čebele pitajo svoje matice z medom, ki ima zelo mnogo vitaminov E. Razen v medu je precej vitaminov E v ovsu, lucerni in mesu. • '' --------- Vitamin G je potreben za splošno zdravje in rast. Ce ga v telesu nič ni, dobimo bolezen pe-lagro, ki je podobna živčni one alkohol. Nalezljive bolezni in hrana, ki sestoji iz rib in ribjega olja, povzroča pri njih želodčne in črevesne bolezni. Pristojne oblasti so ie^mnogo pripomogle za civilizacijo in varstvo Eskimov. Dale so na primer graditi šole, bolnišnice in lepe" hišice. V Gothabu, na južni konici Greenlanda, kjer ie t0rek-4smbra edino večje seli^T^T^ oblasti postavilo hišice s hlevi za p* ^ ^ mi s* sani in £ * hflmb dalje oeči in or<*i peci in ognji&a pa leto nato prUli v Gothi - -topniki vlade, da fi kako so vse te E^imom, so jzolfl videč da Eskirni tem lepim hišam, ker ,»7 postavili svoje umazane u m so tako bivali, sicer v hi^ a hkrati tudi v avojih iZ Nato je vlada zgradila C Se v obliki šotorov in v fEL1 Eskimi radi naselili. Na severu Kanade je tudi kaj eskimskih šol, v katerih stalno po 20() otrok. Starti nesejo svoje otroke v sUrJi do 5 let v šolo in jih pridejo, 12 let zopet iskat! Ti otroci izredno težko učijo. V teh 12 tih komaj znajo pisati in brt poznajo le najenostavnejše sti je, šivalni stroj in stroj u & ženje. Fantje sanjajo o tem bi postali kočijaiUli pomočili evropskih trgovcev s koin dekleta si želijo, da bi »e on žile z belokožci, pa je kaj da so in koliko so vredni, bi le bili bele polti. In zares na severu Kanade in Labrad* ja mnogo mešancev. Prizadevanja držav za ohi nitev in napredek Eskimov dotikaj o jjjihovega pravnega moralnega življenja. Prepušd jo jih njihovemu lastnemu stvu, pustijo jim mnogoženst in praznoverje. AGITIRAJTE ZA PROSTOR E CANKARJEVE DRUŽBE a, -•-» Cankarjeva družba v Sloveniji je za leto 1940 izdala sledeče tri knjige: 1. KOLEDAR, povečan in z bogato vu> bino. _____ 2. MARSEUEZA, spisal v spomin 150-letnice francoske Velike revolucije Herman Wendel. 3. SLOVENSKI POLITIČNI PROBLEMI. Spisal Anton Dermota. Vse te tri knjige dobite poštnine proito za $1. Velika zaloga drugih knjig v »lovemkem moglosti. Ta bolezen razsaja zla-; J in angleskem jeziku. Piiite po cenik sti med Kitajci in Japonci, ki se * najbolj enolično hranijo. Vitami-1 j Knjigarna Proletarca 2301 So. Lawndale Av«. - Chicago, Illinob na G je največ v žitnih lu&činah, jetrih, svežem mleku, ribah, v sveži zelenjavi in v jajcih. Eškimski polarni narod počasi izumira Domovina Eskimov je prav za prav Greenland. Tam živi ob jugovzhodni obali, ki je nekaj mesecev v letu brez ledu, le ie 12,000—15,000 duš. Skoraj toliko jih živi na severu Kanade, na Novem Fundlandu in na Aljaski. Prebivalci ruske severne Sibirije Tunguzi, Jakuti, Burjati in Aloiti so čistokrvni Mongoli in ne spadajo k Eski-mojn. Temu 25,000 do 3&,000 glav številnemu narodu grofci smrt, krfkor že več let poudarjajo poznavalci Eskimov. V^rok je isti lenjavi, kjer pomečemo najbolj!kot pri Indijancih: evropska no-zdrave dele ptoč. Tako bi medlša, evropski način življenja in TISKARNA S.N.RJ. SPREJEMA VSA v tiskarsko slrt spadajoča dola Tiska vabila sa veselice in shode, vizitnice, časnika, knjige koledarje, leti** itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaAkam, > češkim, nemtkem^angleikem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.NJ»Jn DA . TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI T Vm pojMrtla daj* vodstvo tl*kan».—C«m >n«rn«, anijako dale piv« vrst v A H Informacij« m SNPJ PRINTERY |SS74» SO. LAWNDALE AVENUE m iiaiii mm CHICAGO, ILLINOIS - NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po aklapn 11. radne k on renči Je aa lahko naro« na Hat prliteje eden. dva. tH, štiri ali pat iUnor ii en® d rutin« k ««»>"T nI ni.* Liat Proarata etane sa vaa enako, la dane ali ntftane H eno letno naročnino. Kar pa tlani la plačajo pri »»J tednik, aa jim to prliteje k naročnini. Torej eed«i ni rirek^ren. Je liat predrag sa člane SNPJ. Llnt Proeveta J« gotovo Je r r.akl drniini nekdo, ki bi rad čital H«t " Uhtu Proeveta Je: Za Zdrni. države In Kanado.f0-00 ♦1 tednik In.............4JO 2 tednika in............0.60 I tednike In............2.4® 4 tednike In............ 1.20 5 tednikov In....*....... nič 2* Evropo je.. Is polili te spodnji knpon. priložite potrebno v^to deajrjs .li Order v plarn« in si naročite Proaveto, liat, ki Je vais lMfnw* Pojasnilo:—Vselej kakor ksterl teh i\snov prenehs biti ^ SNPJ, ali če aa pre.eli proč od drutine hr-be sshtfvsl «•» Za Cleero In Chirsfe J« 1 tednik In.......... 2 tednike la:,. 2 tednike In......... 4 tednike In..,.......... J"" | tednikov in........... .........$»•0 . •tednik, bode moral tlati član is dotlčne drutine. ki i« ^ ^ naročena na dnevnik Prft.veto, to takoj nasnaniU uprs™1« ^ ^ in obenem doplačati dotlčno vsoto listu Pro-vets AXot*r tedaj mora upravniitvo sniiati datuig ss to vioto nsr\ • e •• e ••••• o ••• dhp ••••••••• e • e e • e • e * * Ustavite tednik In ga pHpiMU k m»Jl asrrfnlnl * | mojo draftin^: ,).....................................ČL draMvs it........ .......................... ..a drsita * ...... •/ ♦ o b e • e O e ♦ »mm—. 4).........................................O ........ .. .. . ........^ rfnrfm *........ V/.........................«.........*"* JpooSo.••»**•, Nov naročnik.