Štev. 36.
Y Ljubljani, 3. septembra 1909.
IL. leto.

Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K
doI leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ >» t» tf trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petrt-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Ob 40 letnici državnega ljudskošolskega zakona.
Govoril dr. Ljudevit Pivko na 5X1. glavni skupščini „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" v Mariboru 16. avgusta 1909.
Ob 40letnici državnega ljudskošolskega zakona se spominjamo razmer, iz katerih je vzklilo sedanje ljudsko šolstvo, spominjamo se mož, ki so nam izvojevali in branili državni ljudskošolski zakon, a tudi tistih, katerim je bil ta zakon neljub. Ob tem jubileju pa se oziramo tudi v prihodnjost, ki pripravlja ljudskemu šolstvu še jasnejše dni.
*
Po dogodkih leta 1866. se je moralo v Avstriji marsikaj izpremeniti. Nevolje je bilo preveč, ker so državo še vedno bolele solfe-rinske rane, ko nas je zadel nov udarec pri Kraljevem gradcu. Zdaj ni bilo več kraja, kjer bi ne bili žalovali za kakim življenjem, žrtvijo takratne naše diplomacije. Toda žalost se ni priplazila samo v meščanske, kmetiške in delavske hiše, tudi na preplašenem obrazu marsikaterega višjega gospoda si čital nemo vprašanje, kaj bo sedaj, kaj se zgodi sedaj! Po dunajskih palačah je strašila zopet pošast revolucije, podobna oni, ki je prevrgla leta 1848. cneza Metternicha in njegov stari avstrijski sistem.
Ia glejte, kmalu nato se je podarilo narodom, po čemer so hrepeneli desetletja in desetletja. Grudna leta 1867. smo dobili ustavo in v njej podlago vsemu temu, kar je potrebno v modernem državnem življenju.
Veselje se je razlegalo po Avstriji. Dobili smo ustavo, ki v tej prvotni obliki ni mogla okameneti, ampak ki se je morala po svoji naravi razvijati in izpolnjevati.
Blagodejni vpliv ustave se je pokazal kmalu v stremljenju po osvoboditvi in izboljšanju našega ljudskega šolstva, ki je bilo v tej dobi resnično slabo v primeri s šolstvom ostalih kulturnih držav. Sedaj se je že čutila silna
potreba, da se podržavi šolstvo tudi pri nas, da postane iz eerkvene zadeve (ecclesiasticum) državna posvetna zadeva (politicum). Saj se je vedelo, da je bil svetovni pregovor iz 1. 1866. preeej opravičen, ki je trdil, da je ljudskošolski učitelj najboljši general, isti .pregovor, ki se je iznova potrdil po 40 letih za rusko-japonske vojne.
Odveč bi bilo na tem mestu navajati vse posamezne hibe in slabosti avstrijskega ljudskega šolstva v dobi izza leta 1855., ko se je sklenil konkordat med državo in cerkvijo, po katerem si je osvojila cerkev poleg drugih pravic v državi tudi nadzorstvo nad šolstvom. Kar vas je starejših, moji dragi prijatelji, vsaj okrog 50 let starih, veste sami, kakšna je bila ljudska šola v dobi konkordata. Spomnite se tistih ^ladinskih šolskih let in nam pripovedujte, kako ste obiskovali šolo, kdo vas je poučeval, česa ste se učili in kako! Po edinem principu učenja na pamet ste se učili poleg veronauka še nekoliko čitanja, nekaj pisanja in to je bilo vse. 0 realijah, o zgodovini, zemljepisju, prirodoslovju in sploh o predmetih, ki bi bili lahko razširili duševno obzorje mladine, ni bilo v listi šoli niti sledu. Nekateri odstavki takratnih šolskih naredb pravijo celo odkrito, da ljudska šola nima namena skrbeti za to, da se povzdigne duševno stanje ljudstva, ampak narobe, duševni napredek je treba ovirati, ker bi drugače ljudstvo lahko postajalo nezadovoljno in nesrečno. Mislečih in izobraženih milijonov ljudstva takrat niso mogli rabiti rabili so le ,pridne in dobre ljudi', t.j. — po takratnem razumevanju — ljudi, ki jim je vse po volji in ki ne morejo postati nikdar nadležni.
Nekoliko srednjeveškega aristokratskega značaja si je ohranila še tista šola, ker je dajala zadostne izobrazbe le otrokom izbranih višjih stanov, množici nizkega ljudstva pa ne. Taka šola, ki skrbi samo za nekatere izbrane otroke, je razredna šola in po današnjih pojmih velik socialni zločin.
Tudi v narodnem oziru je bila konkor-datska šola vredna obsodbe, ker je zanemarjala nadarjenost narodnega naraščaja in se ni brigala za velikanske duševne zaklade, ki leže globoko v narodu zakopani in neporabljeni, dokler tava ljudstvo v temi nevednosti. Ista šola je tudi precej zakrivila, da se avstrijski narodi v gospodarskem oziru niso mogli razvijati in da so po naravnih zakonih morale priti nad državo raznovrstne katastrofe.
Učiteljstvo je imelo v konkordatski dobi tri nadzornike: poleg škofa in dekana še domačega duhovnika. Domači župnik je skrbno pazil, katere časnike in knjige čita učitelj, če sploh kaj čita; s kom občuje, o čem se raz-govarja z ljudmi, kako živi doma, ali se posti itd. Kar je povedal župnik o domačem učiteljevem življenju, se je seveda uvaževalo pri kvalifikaciji, kadar se je oglasil za kako mesto. Ob nastavljanju se je zahtevalo, da je bil prosilec dober pevec in da je znal igrati vse običajne cerkvene melodije, da je bil torej zmožen cerkovniške in orglarske službe. Med prosilci z isto kvalifikacijo se je dajala prednost dobremu — tenoristu. (§211.)
Glede takratne učiteljske izobrazbe je bilo odrejeno, da učitelj nima več vedeti nego to, kar se vbija otrokom v glave. Tej zahtevi se je lahko ugodilo, saj je bilo jako malo učiteljev, ki so prišli s to določbo navzkriž zaradi svojega preobilnega znanja in svoje pregloboke izobrazbe. Le pomislimo, kdo so bili po veliki večini takratni učitelji — rokodelci, obrtniški pomočniki, cerkovniki, in v marsikaterem manjšem mestu so bili veseli in celo ponosni, če jim je poučeval mladino kak doslužen kor-poral. 0 poprečnem duševnem stanju učiteljstva nas poučuje dovolj razvoj učiteljskih izobraže-vališč. Po Pelbigerjevi reformi v dobi Marije Terezije je imel učiteljski kandidat dovršiti po ljndski šoli še trimesečni, pozneje šestmesečni tečaj, v katerem si je izpopolnil svoje znanje v pisanju, čitanju iu računanju v toliko, da je lahko poučeval na trivialki. Šele po 1. 1849, se je ta tečaj nekoliko raztegnil, in sicer naj-
prej na eno leto, pozneje na dve leti. Državni ljudskošolski zakon je končno izpopolnil učiteljsko izobrazbo in ustvaril učiteljišča s 4 letniki, za katere se je izdal leta 1874. posebni organizacijski statut.
Ko se je vložil v državnem zboru prvi predlog na osvoboditev in ločitev šolstva od cerkve, je zapihijala sveža sapa med naprednimi krogi, drugod pa je nastal krik in vrišč. Avstrijski škofje so izrazili v svojem protestu bojazen, da bo nesrečna mladina izgubljena, da se bo bujno razvijalo razbojništvo, požiganje, zakonska nezvestoba, da bo vse podivjalo, ako se sprejme tak zakon, ki bi vzel cerkvi nadzorstvo nad šolstvom. Dne 27. aprila 1869. se je sprejel v eni seji za poltretjo uro brez vsake debate državni ljudskošolski zakon, s katerim je proglasila država, da gre nadzorstvo in vodstvo vsega šolstva njej sami. Cerkvi se je pustil pouk veronauka, na ostale predmete pa se ji ni pustilo vpliva.
Ponosno stavbo so nam zgradili naši predniki letu 1869., toda vprašajmo se, ali smo si ohranili, kar smo podedovali po očetih? Priznajmo si, da si državnega ljudskošolskega zakona nismo izpopolnili, niti Jtako ohranili kakršnega smo sprejeli, ker nismo bili na straži, ko je prišel sovražnik šole in delal marljivo po dnevi in ponoči, da bi izpodkopal temelje glavnim stebrom državnega ljudskošolskega zakona.
V bojno vrsto proti državnemu ljudsko-šolskemu zakonu so stopili razen principialnih politiških nasprotnikov zlasti bogatejši posestniški stanovi. — Marsikateri bogataš je vedel, da ima dobiček od tega, če ostane ljudstvo še nadalje neizobraženo in nevedno, češ, jaz sem izobražen in prosvetljen dovolj, imam svoje dobro prepričanje o zemlji in nebesih, toda čemu je ljudstvu vsega tega treba!
To je ono stališče, moji dragi prijatelji, ki nam je vzelo in odtujilo množico ljudstva in v katerem tiči glavni greh naših izobraženih prednikov in vrstnikov. Kdor ima oči, da gleda, bi saj dandanes že lahko videl, da je
LISTEK.
Ob odkritju Volaričevega spomenika.
Spisal Janko Leban.
Kaj je bil V o 1 a r i č na polju slovenske glasbe, mi ni treba praviti. Blagopokojni Danilo Fajgelj ga je imenoval duhovitega skladatelja", ter dostavil: „Le škoda, da ni imel veliko šole". Dasi je Volarič umrl mlad, vendar je Slovencem podal veliko lepega. Njegove skladbe so postale prava pravcata lastnina vsega slovenskega naroda 1 Ob pevskih produkcijah na vsem ozemlju slovenskem dobiš na programu Volaričeve skladbe tako pogosto, kakor sploh pri malokaterem drugem našem skladatelju. To kaže, da je znal Volarič zadeti narodni ton in da je ljubljenec narodov.
Jaz ne mislim danes tu podajati obširnega življenjepisa Volaričevega, saj sem to storil koj po njegovi smrti 1. 1895. v „Dom in Svetu". Vendar nekaj kratkih črtic ne bo tudi na tem mestu odveč.
Bodil se je HrabroslavVolarič 13. oktobra v Kobaridu na Primorskem. Oče mu je bil preprost čevljar in godec. Dovršivši ljudsko šolo doma in pozneje v Trstu, je vstopil leta 1878. na učiteljišče v Kopru ter zadobil izpričevalo zrelosti 31. julija 1882. Potem je služil dve leti v Kobaridu. Oktobra meseca 1884. je napravil izpit učiteljske usposobljenosti. Potem je prišel za učitelja v Tolmin, kjer je služil eno leto, na to v Livek. Tu je služil tudi eno leto. Nato je dobil službo v Kozani (v goriških Brdih), kjer je ostal 6 let. Naposled je prišel v Devin blizu Trsta, kjer je preživel tri leta. Poročil se je 3. maja 1886 I. s svojo ljubo Frančiško, takrat 16 letno deklico. Umrl je 30. septembra 1895. za legarjem v Devinu.
Pred njegovo smrtjo so izšle te skladbe :
Leta 1884. „Venec čveteroglasnih pesmi", op. 1.
Leta 1885. „Pozdrav iz dalj a v e". Izdala „Glasbena Matica" v Ljubljani, op. 2., parafraza za klavir. Pesem: Slovenski svet ti si krasa n. Op. 3. v Zbirki slov. napevov in „V
domačem krogu". Op. 4. Pot-pouri slovenskih narodnih pesmi za klavir, poklonil g. ravnatelju Fr. Dominku.
Leta 1887. „Narodne pesmi",
op. 5.
Leta 1888. „Gorski o d m evi", op. 6., čveteroglasne pesmi.
Leta 1891. „Slovenske pesmi" za sopran, alt, tenor in bas, op. 7. ; posvetil veleč. g. Simon Gregorčiču, slavnemu pesniku slovenskemu.
Leta 1893. „Zvezdica", polka-ma-zurka za klavir, op. 9.
Leta 1894. „Slovenske pesmi" za štiri moške glasove, op. 10., poklonil pevskemu društvu „Nabrežina".
P o njegovi smrti sta izšli še dve deli :
a)	Skladbe, samospevi s klavirjem, založila Franja Volaričeva, izdal Josip čerin.
b)	I. Divja rožica, II. Sloven-skim mladenkam, za ženski dvospev in klavir, op. 12., založila Frančiška Volaričeva.
Veliko njegovih skladb hrani gospa Volaričeva v rokopisu.
V K o p r u je Volarič našel v tamoš-njem učitelju glasbe g. C z a s t k i skrbnega gojitelja svojega talenta.
0 njegovem življenju in delovanju v Kopru mi piše njegov sošolec in prijatelj, tov. Janko K a v s sledeče ;
„Volarič je bil s a m o u k v glasbi. Bila sva skupaj na stanovanju vsa štiri leta. Da bi postal skladatelj, to je bila njegova srčna želja. Ko je zložil prvo mazurko, je hotel skoprneti samega veselja. Koj na to se je lotil uglasbljevanja pesmi. Večino pesmi v svojem 1. op. je zložil že kot učiteljiščnik v Kopru. A tega ni znal, če so pravilno zložene, ker takrat ni imel še niti pojma o generalbasu. Svetoval sem mu, naj jih pošlje tedaj še ži-večemu_ g. V a 1 e n t i v Ljubljano, kar je tudi storil, čakal je dolgo odgovora. Že je bil skoro obupal, češ: „Nič ne bo!"
„E, čakaj!" sera ga tolažil. „Gotovo je g. V a 1 e n t a preobložen z delom in preden 16 pesmi temeljito pregleda, treba tudi nekaj časa!"
(Dalje.)
narod močan samo takrat, kadar hodi njegova inteligenca roko v roki z ljudstvom in vsemi stanovi, stremeč za skupnim ciljem, ki je blagor splošne omike, svobode in napredka.
(Konec.,)
Skupščina Smrdelovcev.
Kdor išče — najde!
Na neprestana infamna izzivanja smo pri-morani svoji časti in svojemu poštenju za voljo odgovoriti, tako kakor je treba. A s tem še ni povedano vse! Ker niso izpolnjeni stavljeni pogoji, ni nam treba z naše strani nobene obzirnosti več!
Bilo je precej bobnanja, ker so najbrže že slutili polom. Saj smo vam že vnaprej povedali, da jih ne spravite niti toliko skupaj, za kolikor je „Zaveza" letos narasla. Slepiti ste mislili naše somišljenike s svojo večino. Kje je? In bombastičen poziv: „Zborovanje „Slomškove Zveze" naj pokaže slovenskemu ljudstvu, da je večina učiteljstva v krščanskem taboru, potem smemo pričakovati boljših časov." — Zadnjič je trdil „Slovenec": „Brez običajne reklame se je zbralo liberalno učiteljstvo v Mariboru"; pozneje pa pravi: „Z velikansko silo in pritiskom je spravila osamljena ljubljanska garda liberalnih učiteljskih teroristov četo takozvanih zavednih v Maribor." — Konsekvenca izjav resnice in logika laži ! ?
Svetniki! Ne, vi ste pošteno krščansko učiteljstvo, ki živi med ljudstvom in za ljudstvo; vas je doslej držala le lastna bojazljivost in ljubezen do miru v naših vrstah; kdo more to misliti, da bi bili vi ne-značajneži in koristolovci — priznamo in kličemo: „Mea culpa!"
Ce že govorite o „Učiteljski tiskarni", potem kar nadaljujmo! Imel je vaš kolega svojčas v njej službo, ki jo je nekega dne sam odpovedal, in sicer z motivacijo, da prestopi v „Slomškovo zvezo". To je prvotni motiv, kije za javnost, olepšava je tajna! Popolnoma nedolžna stvar, torej nikakor ne koristolovstvo. Toda stoj!
Tisti čas je bilo oddati ali s e j e oddajalo tudi učno mesto, za katero je pa prosil tudi naš prijatelj sam! — V svoji fantaziji si je predstavljal, da je zmožen in postane bodoči ravnatelj meščanske šole ali vsaj okrajni šolski nadzornik, (Cujmo!) Šel je še dalje! Bil je brez postranskega zaslužka, a tudi tega si je mož že vnaprej preskrbel; saj je sam imel opraviti s šolskimi tiskovinami v „Učiteljski tiskarni". Izdale se bodo sedaj nove tiskovine, toda kako priti sedaj do njih, ker ima rokopis le „Učiteljska tiskarna"? Ker so Slomškarji pošteni, krščanski in značajni učitelji, si izmisli naš prijatelj to-le pošteno pot: Naroči na naslov svojega kolege (sorodnika) vzorce vseh tiskovin, ki jih do tedaj še ni bilo dobiti, in to s pretvezo, da mu je do-tični sorodnik in kolega pisal in ga prosil, naj mu jih on preskrbi in dopošlje. Judeževo kronico je pa ponujal svojemu nasledniku v tiskarni za trud, ki ga je imel z zbiranjem vzorcev.
Bazume se obsebi, da je naš tovariš kronico odklonil, ni pa slutil lumparije in tatvine, ker kolegi v tiskarni so menili, da so Slomškarji značajni, pošteni in krščanski učitelji, ki žive, kakor sami pravijo, „po verskih načelih!"
Kompromisno s klerikalnimi kolegi, klerikalno tiskarno in s svojimi krščanskimi načelije takorekoč ukradel tiskovine ali rokopis nam in ga nesel v klerikalno tiskarno, da ga tam ponatisnejo, z a -lože tiskovine in dobi on slično službo kakor jo je že opravljal. Pripravil si je cenik že prej in ga dal istotako ponatisniti!
„Seveda je „Učit. Tov." potem eden najbolj umazanih slovenskih listov'" ker govori o demoralizaciji in poroča o smradu, umazano-eti, blatu, gnilobi in izdajalstvu, ki ga proizvaja „krščansko učiteljstvo" — ga proizvajate vi! To ste apostoli prave krščanske prosvete med našim ljudstvom, tako kažete s svojim življenjem, kakšnim apostolom so izročeni v vzgojo nedolžni otročiči, nedolžna deca!
Demoralizatorji učiteljske mladine in naraščaja, ne dvigajte se, ker vsakdo izmed vas ima na sebi poleg grešne duše črn madež!
Naj vam li povemo o onem vašem kolegi še več, ali naj mari pričnemo po vrsti? Kar je ukradel nam ubožnim, s tem hočete bogateti vi, nenasitneži! Škandal, da mu ga ni para. Smrad, ki se vije do neba!
Besnica je, da vplivajo vaši čini demo-ralizujoče, a prinašamo jih zato, da se učiteljstvo pouči, kako ne sme delati v prid naroda in — mladine. „Slovenec" pa nima odločevati, komu sme in komu ne sme dajati založništvo „Učit. Tov." Seveda je ob sebi umljivo, da govori in se zavzema sedaj za nedolžno mladino. Tudi pod pretvezo demorali-zacije ne bo imponiral merodajnim faktorjem na učiteljišču, ker ti vedo, da govori „Slovenec" iz same zavisti in da je „Slovenčeva" banda ono, kar vpliva demoralizujoče na uči-teljiščnike! Kdo naj išče vzornikov med- ljudmi, ki so tatovom enaki ?! Kdo more sploh občevati s takim človekom?!
Sicer pa tudi gospodje na učiteljišču niso tako neprevidni in so boljši pedagogi nego Slovenčev" pisec, ker vedo, da je tudi med časom študija in vstopov v javno življenje potreba prehoda. Obsebiumevno, da ne bodo omejevali osebne prostosti, ki je takorekoč privatno življenje dijakovo. Učiteljiščniku, ki stopi v enem letu v javno življenje, torej postane popolnoma samostojen, vendar ne bodo v zadnjem letu predpisovali, kaj mora čitati in česa ne sme čitati.
Doba vzgoje s policijskimi predpisi je minila, posebno pa prehodna doba nima in ne sme imeti policijskih vzgojnih sredstev. Da je „Slovenčev" pisec tako slab pedagog, na to se, žal, svet ne more ozirati.
Sicer pa vemo, da „Slovencu" ni všeč, kar ni v njega duhu — naj se nikar ne ujeda, če so kandidati zavrnili „Slovenskega učitelja", jim mora biti že pretežko prebavljiv.
Saj je sedaj nastopila doba pravičnosti, pravi „Slovenec" ... plače bodo zvišane, kadar bo večina učiteljstva v klerikalr nem taboru .. . politiška večina učiteljstva, torej večina deželnega zbora — plače! — da so z delom v šoli zaslužene, to je postranska stvar; politiško prepričanje kaže upravičenost in potrebo plač . . . Kdor vidi, ta ve, zakaj tako! To so demokrati!
Nastopila je doba pravice! — „O, zlati vek zdaj muzam kranjskim pride!"
Smrdi in zasmrdelo je že po deželi, zato se vas ogiblje večina slovenskega učiteljstva! Tako vam kliče ljubljanski kolega, ki nič ne participira, in ste mu dali besedo zadnjič v Slovencu". (Glej Članek „Skupščina'Jelenčev-cev", štev. 192.)

Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovana zadruga % omejenim jamstvom.
Promet do konca avgusta: K 166.48512.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od V»2.— popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.

Poučni tečaj v Celju.
„Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem" priredi s sodelovanjem „Socialnega odseka Zveze slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic" in „E k s e -kutive n a r o d n o - r a d i k a 1 n e g a d i j a š t v a" v dne od 8. do 12. septembra t. 1. v Celju poučen tečaj. Na praznik, v sredo dne 8. septembra, se vrši zvečer ob 8. uri v veliki dvorani celjskega „Narodnega doma" predstava A. Peskove igre „Slepa ljubezen". Nastopijo ptujski diletantje. V četrtek ob 9. uri dopoldne se pa začnejo predavanja. Doslej so obljubili sodelovanje ti-le gospodje:
Dr. Gregor Žerjav (Ljubljana): Slovenska politiška zgodovina od 1. 1848. naprej Dr. Pavel Grošelj (Ljubljana): Moderno svetovno naziranje.
Adolf B i b n i k a r (Ljubljana): Delavsko vprašanje na Slovenskem.
Anton O g o r e 1 e c (Sv. Barbara v Halozah): Alkoholizem.
Miloš S t i b 1 e r (Celje): Kmetijsko zadružništvo in Slovenci.
Dr. Ernest K a lan (Celje): Pravno-varstvo.
Dr; Karel Kod1»rman (Celje): Is društvenega prava.
Ivan P r e k,o r š e k (Celje): Društveno življenje.	*
Badoslav K na Nič (Gorica pri Mozirju): Kako ustanavljamo ljudske- knjižnice?
Janko L e s n i č a r (Oelje)i: Časopis kot izobraževalno sredstvo.
Miloš S t i b l e r (Gelje): Predavanje kot izobraževalno sredstvo.
Dr. Franjo L i p o 1 d (Gelje)i: Sokolstvo.
Anton Pese k (Naraplje)>: Narodna vzgoja mladine.
Andrej Ose t> (Št. Jurij oh južni železnici); Organizacija napredne mladine.
Ta predavanja se razvrste v skupine in se vrše dne 9., 10. in 1L septembra v veliki dvorani „Narodnega doma" v Gelju. Po možnosti se vrše vsak popoldan ali pO' večerih izleti v bližnja podjetja.
V nedeljo, dne 12. septembra, dopoldne ob 9. uri se vrši v telovadnici ^„Sokolskega doma" v Gaberju pri Gelju zaključno zborovanje, ki mu takoj sledi sestanek štajerskih Ciril-Metodovih podružnic zaradi ustanovitve pokrajinske Zveze štajerskih podružnic. Na tem sestanku bo govoril Ivan Prekoršek .potovalni učitelj CiriUMetodove družbe, o narod-no-obrambnem delu na Štajerskem.. Popoldne istega dne pa se vrši v vseh prostorih celjskega „Narodnega doma" velika narodna slavnost v prid Giril-Metodovi družbi in Zvezi narodnih društev na Štajerskem in Koroškem.. Pri slavnosti sodelujejo tudi zunanja društva.
Bojaki! Vabimo Vas, da se vseh teh prireditev udeležite v čim največjem številu! Poglobiti hočemo smisel za narodno društveno izobraževalno delo in pridobiti na tem polju novih sodelavcev. Pravo narodno in izobraževalno delo naj si pridobi r našem narodu tisto veljavo, ki mu po svoji važnosti gre! Udeležite se torej vsi, ki se zanimate za stvar naših prireditev, osobito pa poučnega tečaja, prosimo, dai nam svojo udeležbo nemudoma javijo na naslov : Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem v Gelju. Obenem naj javijo, ali jim naj preskrbimo stanovanja ali ne. Za ubož-nejše bomo preskrbeli po možnosti brezplačna stanovanja.
Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem v Celju.
Anton Pesek,	Dr. Kari Koderman,
predsednik.	I. podpredsednik.
Miloš Stibler,
tajnik.
Trnjeva pot čeških šol.
Z Dunaja poročajo dne 26. avgusta: Deželni šolski svet je svoj čas sklenil, da čeških šol društva „Komensky" v III. dunajskem okraju in v Poštorni ni smatrati za nadomestilo ljudski šoli, zato se jih ne more odobriti. Na šolah se je vkljub temu poučevalo, ker so Cehi rekurirali na ministrstvo, ki je pa pravkar odločilo v smislu dež. šol. sveta. Cehi se bodo, pritožili na upravno sodišče.
Nadalje poročajo z Dunaja dne 27. avgusta: Poslanca Velich in Slama sta bila danes zaradi čeških šol v naučnem ministrstvu in sta protestirala proti naredbi tega ministrstva. Ko sta prišla v tej zadevi tudi * češko krajansko ministrstvo, nista tam dobila ne ministra Začka ne ministrskega svetnika in ne tajnika. V čeških krogih vlada zaradi tega veliko ogorčenje.
*
Vodstvo društva „Komenskj-"- je imelo v prisotnosti poslanca Slame seja, v kateri je sklepalo o zatvoritvi čeških šol na Dunaju in Poštorni. Sklenilo se je, naj se društvo zaradi zatvoritve pritoži na upravno sodišče ter izda na narod oklic, v katerem se naj natanko opiše
mučeništvo nižjeavstrijskih Cehov.
*
Županu v Poštorni se je ukazalo, da zapre češko šolo „Komenskega" in ker tega ni storil, se mu je naložila globa 50 K. Globo je župan plačal, v šoli pa se poučuje naprej. Občinski svet je sklenil dati društvu „Komen-sky" za šolo na razpolago poslopje bivše nemške deške šole, a ta sklep je dež. šolski svet razveljavil. Župan je podal pritožbo na upravno sodišče.	Člen XIX,
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Jnbilejska samopomoč. Dne 17. avgusta 1909 je umrl tovariš nadučitelj Andrej Š k e t v Podsredi. Ker je bil! član društva izplačal sem vdovi g. Frančiški Šket 46© K. Bazposlal sem položnice vsem članom in prosim, da se odzovejo z vplačilom J E M T.
Studenec-Ig, 1. septembra 1909-.
Prirn K.e. Trošt, t. č. predsednik
Štajersko.
Zahvala. V nedeljo, dne- 22. avgusta 4. L, so dospeli iz Središča trije težko naloženi voaovi različne zelenjadi in živil pred slovensko ormoško okoliško- šolo, da se porazdele med po toči poškodovan» prebivalce.. Ljudstvo se je kar trlo okolo živil in v kratkem časuje-bil© vse razdeljeno. Gtnjeni so se ljudje zahvaljevali za tako bogat izraz sočutja vrlih Središčanov. Zato si šteje podpisano učiteljsko društvo za ormoški okraj, ki je središko učiteljstvo k nabiranju živil vzpodbudilo, v prijetno dolžnost, da se vsem, ki so na katerikoli način pri nabiranju .sedelovali, v imenu obda-rovanih ormoških okoličanov, aajiskreaejše zahvaljuje. Posebna hvala gre vriemu središkemui. učiteljstvu s šolskim ,voditeljem in veleposestnikom tov. K o s i j « m na čelu, ki je središki šolski mladini nabiranje narodilo. Hvala iskrena, nadalje vsem staršem' šolarjev sred-iške fare,. ki so po svojih otrokih toliko skupaji spravili, da so bili kar trije-vozovi polni! Tadi> g. Bo-biču in g. polkovniku Hergu srčna hvala, ker sta razen tov. Kosija dala brezplačno vozove za vožnjo živil v Ormož. Omenimo še, da so tudi središki dijaki pri nabiranju živil vrlo sodelovali, g. jurist Šalamun pa je a vso vnemo in z velikim naporom živila razdeljeval. — Kratkomalo vsenkt vrlim Središčanom, ki so se^ pokazali tako dobrosrčne* iskrena hvala!:
Učiteljsko društvo, sa ormoški; okraj, Mi. avgusta 1909.
Anton Bosina, Jo&ip Bajš-p,. tajnik..	predsednik.
Goriško.
Občni abor „Tolminskega učiteljskega društva" se vrši dne 8. septembra t. 1. ob 10. uri zjutraj v ljudski šoli. v Kobaridu s sledečim dnevnim redom:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika,
8. Poročilo blagajnika.
4.	Volitev dveh pregledoval cev računov.
5.	Volitev novega odbora.
Istega dne odkrije društv» spominek» ploščo, trg Kobarid pa spomenik Hrafenoelavu. Volaričut
K. obilni udeležbi vabi vljudno
o dtbi o r.
* *
„Tolminsko učiteljsko društvo" je prišla» pilo k društvu« za zgradbo „Učit., kanr^ta" ? Ljubljani z 200 K kot ustanovnik.
Srednješolski vestni k.
*	* Odlikovanje. C: kr. deaelnemu, šolskemu nadzorniku Franu L. e v e e je podeljen red železne krone 3. razr.;. profesorju rta državni realki dr. Josipu Binderju je podeljen nasldv šolskega svetnika.
** Razpisano Je mesto skriptorja na c. kr. lieejski knjižni« v Ljubljani. Pražnje je vložiti potom podrejenega službenega, mesta, do 25». septembra 1909 n a deželno vlado v Ljubljani.
** Z novomeške gimnazija Na državni gimnaziji v Novem mestu se- ustanovita s prihodnjim šolskim letom dve para'elki, in sieer za prvi in drugi razred. —« Vprašanje gtede stavbe nove gimnazije roaaa po štirih ministrstvih semtertja. Prepirajo se zaradi borih 54.000 kron. Finančni minister nože odnehati naučnemu ministru; ta pravi: Jaz pa ne morem odnehati od svojih zahtev iz pedagoških in higieničnih vzrokov. Oni pa kratkomalo : Jaz pa 54.000 K os dam. — Tako ostane ta podrtija še vbodoče v škodo mladine!
** Dopust. Na ljubljanski državni realki službujoči profesor dr. Mandl je dobil v svrho preureditve učnih knjig dopust za prvo polovico šol. leta 1909/10.
** Nova realka na Štajerskem. Zagotovljena je ustanovitev državne realke v Furstenfeldu, v vzhodnoštajerskem nemškem mestecu. Kadar zahtevajo enak zavod spodnješta-jerski Slovenci, dobe pri vladi samo gluha ušesa !
*	* V osmi razred. Prof. Fran Ž n i -d e r š i č na drž. gimnaziji v Gorici in prof. Bihard B i e g 1 e r na drž. realki v Pulju sta pomaknjena v 8. čin. razred.
Hrvaška realna gimnazija v Vo-loskem. Ministrstvo za nauk in bogočastje je dovolilo, da se začetkom novega šolskega leta otvori v Voloskem občinska realna gimnazija s hrvaškim učnim jezikom. —
Dalje v prilogi,
Priloga k 36. štev. „Učiteljskega Tovariša", dne 3. septembra 1909.
Bavnatelj tega novega zavoda bo Ivan B a b a r. dosedanji ravnatelj srednje šole v Osijeku. Ba-bar je doma s Kanfarščine v Istri. Zares krasna pridobitev, ker je Babar znan kot vrl rodoljub in pedagog. — Novi gimnaziji kličemo iz globine bratskega srca: Vivat, floreat, crescat na boljo srečo našega zatiranega naroda v Istri!
Književnost in umetnost.
Učne slike za ponavljalne šole, oziroma za kmetijsko-nadaljevalne šole. Uredil, izdal in založil Ljudevit S t i a s n y. Cena 3 K. — 1909. Natisnila „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Str. 272.
Predavanja učiteljev krškega in litijskega okraja v šolskem letu 1908/09. — Izdal in založil Ljudevit S t i a s n y. Cena 1 K 30 h. V Ljubljani, 1909. Natisnila „Katoliška tiskarna" v Ljubljani. Str. 62.
Obe te knjigi sta plod neumornega, sta-novsko-zavednega delovanja učiteljstva krškega in litijskega okraja. Nekatere učne slike kakor tudi nekatera predavanja smemo imenovati naravnost vzorna dela svoje vrste.
Domače ognjišče. Vsebina 8. številke: 1. Ferdo Plemič: Zakaj otrok laže. — 2. Fran M i 1 č i n s k i: Pijanec pred sodiščem. — 3. Fran M i 1 č i n s k i : Naša zanemarjena mladina in Kranjska, oblastna ji mačeha. — 4. Anton L i k o z a r : Salezijansko deško vzgajališče na Bakovniku v Ljubljani. — 5. Domači zdravnik. — 6. Drobtine. — Priporočamo !
Kulturno delo.
+ Skupščina „Družbe sv. Cirila in
Metoda" na Jesenicah se je vršila dne 8. m. m. Predsedoval je skupščini prvomestnik vladni svetnik Andrej Senekovič. Tajnikovo poročilo je podal dr. Žerjav. Iz tega poročila posnemamo, da je družba štela okrog 10.000 društvenikov. Na šolah deluje 9 učiteljev, 19 učiteljic in 18 vrtnaric. Šole pa obiskuje 2395 slovenskih otrok. Prihodnje leto slavi družba 251etuico svojega obstanka; proslavila jo bo z ustanovitvijo novih šol in otroških vrtcov. Po poročilu blagajnika notarja Hudovernika je imela družba v preteklem letu 136.268 K dohodkov, stroškov 93.483 K, torej prebitka 42,784 K. Dohodkov je bilo letos 41.117 K več kakor lansko leto. Ves ta denar so nabrali napredn.jaki, kar je dokaz, da družba prav lahko, da, še bolje uspeva, ako v nji ne delujejo klerikalci, ki bi pač radi imeli v družbi glavno besedo, žrtvovali pa za njo nič. Časopisi so za družbo nabrali 12.839 K. V odbor so bili izvoljeni: notar Hudovernik, župnik Vrhovnik in prof. Vajda; v nadzorstvo doktor Ilešič, dr. Müller, dr. Bavnihar, Matej Prose-kar in Miloš Stibler; v razsodišče pa: notar Kogej, ces. svet. Šavnik, dr. Tekavčič, doktor Triller in dr. Hudelist.
+ „Prosvetina" knjižnica v Slivnici pri Celju se je otvorila dne 8. pret. m. z veselico pevskega zbora in sodelovanjem šentjurskega „Sokola". Knjižnica prav živahno deluje — ljudstvo z velikim veseljem sega po knjigah.
Politiški pregled.
*	O preosnovi ministrstva govore zopet, in sicer v krščansko-socialnih krogih, ki kažejo velik apetit po še večjem zastopstvu v vladi; zahtevali bi za ministra javnih del dr. Fuchsa, za pravosodnega ministra pa dr. Pattaja.
*	Koliko velja vojaštvo? Izdatki za vojaštvo so določeni za to leto v posameznih državah takole: Angleška 1532 mil. K, Nem-
. čija 1452 2 mil. K, Busija 1348*4 mil. K, Zedinjene države 1158 mil. K, Francija 1115 mil. K, Avstrija 541 mil. K, Italija 443 mil. kron in Japonsko 402*6 mil. V celoti pogoltne torej vojaštvo teh 8 držav nad 8000 milijonov kron! Groza!
*	Razpust hrvaškega sahora. V poli-tiških krogih potrjujejo, da bo hrvaški sabor razpuščen koncem meseca septembra. Nove volitve bodo tekom zime. Ako se baronu Bauchu tudi to pot ne posreči dobiti večine v saboru, bo takoj odstopil, k čemur ga bo prisilila mad-jarska vlada.
*	Kristjani v Turški armadi. Kristjani doslej niso služili v turški armadi. Morali pa so zato plačevati poseben davek. Sedaj pa je izšla nova ministrska naredba, po kateri so podvrženi vojaški službi ter se je že začelo z nabori.
*	Novi kardinali. Kakor poročajo iz Vatikana, je papež sedaj definitivno sklenil, da se v novembru vrši konzistorij na katerem bo imenoval več novih kardinalov. Od zadnjega konzistorija pred 2 letoma je umrlo 9 kardinalov,'tako da jih je sedaj samo 53, namesto 70. Gotovo je samo to, da dobi kardinalski klobuk papežev majordom, mons. Bisleti.
*	Zakon za mladino. ADglija je prva praktična država, ki je uvedla v veljavo zakon za otroke. Prva točka tega zakona prepoveduje
dečkom, ki še niso dopolnili 16. leta, kajenje. Druga točka prepoveduje otrokom izpod 14. leta prebivati v prostorih kake gostilnice. Oni, ki bi kakšnega otroka poslal v pivnico, kjer se točijo pijače, bi bil kaznovan. Mnogo gostilničarjev je prosilo zaraditega, da bi smeli podaljšati svoje pivnice in dograditi čakalnice za otroke; oblastnije so pa seve te prošnje večinoma zavrnile. Starši, ki imajo pri sebi otroke izpod 14 let, ne smejo pohajati gostilnic. Tudi v takih prostorih, kjer vidno gori ogenj, ne smejo prebivati otroci sami. Otrokom je za-branjeno beračiti in prosjačiti po hišah in po javnih lokalih. — Tako izvrstnih odredb bi potrebovali tudi pri nas.
Tovariši in tovarišice iz leta 1899!
Sestanek se vrši v ponedeljek dne 6. septembra dopoldne v „Švicariji".
Zdravko Mikuž.
Obrambni vestnik.
*	Uskokom v album. Dne 22. avgusta t. 1. je bil shod mladeničev ribniške dekanije pri Sv. Gregorju. Shodu je predsedoval predsednik „Slomškove Zveze", gospod Jaklič. Govoril je tudi neki kaplan S k u 1 j in sicer o značajnosti. O njegovem govoru čitamo v „Slovencu" (št. 192) to-le poročilo: „Kakor električni tok nas je nato prešinil govor po-toškega g. kaplana Š k u 1 j a o značajnosti. Judeževne m ara m o, i z d aj a 1 c i , ki so danes tukaj, jutri tam, fiaj zapuste naše vrste, čejih je kaj med nami! Frenetično ploskanje je pričalo, kako se s temi besedami strinja ves shod."
—	Kdo ve, je li Jaklič te besede povedal Slomškarjem, ko so zborovali na Brezjah?
| Hvali se „Slovenec", da ima mnogo svoje vrste naraščaja med učiteljstvom. Vemo, kako je rekla lisica pod trto; tudi „Slovenec" bi ga rad imel, a naj nam veruje, da je mladoučiteljstvo oprezneje od „Slovenca" in se ne bo dalo ujeti na lokave besede „ . . . , da jih je precej, a njih število vedno narašča."
—	In kolikor ga ima, to je šlo — kakor vreme, nestanovitno, po sapi !
% Resolucije „Zaveze" ne imponirajo „Slovencu" — tako pravi sam. Verjamemo, ker gotovo je, da stvari, ki so jasna priča klerikalnemu nasilju na Kranjskem, ne morejo imponirati klerikalcem in ne „Slovencu" kot njih glasilu.
*	O brcah učiteljstvu vedno govori „Slovenec". Kdo daje učiteljstvu večje brce in ga blati pred ljudstvom kakor Jaklič, ki je pa poleg tega predsednik učiteljske organizacije „Slomškove zveze". Teh brc „Slovenec" ne opazi, pač pa pazi na taktične napake nar. napredne stranke napram učiteljstvu in jih hitro uporabi v svojo korist. — Besnica je in tudi ne tajimo, da ima učiteljstvo tudi svoje stališče napram zagreškom narodno-napredne stranke, a s tem še ni rečeno, da bi delalo v korist klerikalizmu. Klerikalizem je kanalija, zato ga je potreba zatreti popolnoma, kjer le sili na površje. — Lažje mi oponiramo nar.-napredni stranki kakor „Slomškarji" klerikalni, ker mi nimamo politiško vezanih rok na nobeno stranko, kar pa imajo „Slomškarji", ki imajo še celo za predsednika strastnega klerikalnega strankarja. — Tudi naš čas pride!
*	Učiteljišče v Ljubljani je tudi precej vzrok, da se veliko kandidatov ktnalu po-liberali. Dušeslovje se uči na popolnoma zastareli (novo bo sfabriciral „Slovenec!") materialistiški podlagi in se dušeslovnost istoveti s tvarnostjo. Merodajni faktorji so intere-sirani na tem, da se dušeslovje na pripravnici ne bo poučevalo tako, kakor se dandanes niti na najsvobodomiselnejših fakultetah ne, ker pač danes ni psihologija, ki bi tvar in duha istovetil, kakor se to dela na c. kr. učiteljišču v Ljubljani in tako kandidate usposobi za „Svobodno Misel." Tako „Slovenec". — Vemo, da je klerikalizem nasproten vsaki znanosti in znanstvenim raziskavanjem in to zato, ker je znanost odkrila marsikatero budalost, ki jo je duhovska hierarhija proglašala kot absolutno resnico; in cerkev, duhovska aristokracija, klerikalizem je moral se ukloniti znanosti — in resnici. Se je in se še bo! A nauki Keplerja in Galileia še danes stoje trdno, akoprav jih .je nezmotljivi papež proglasil za brezverske in jih — proklel. Vemo, da je klerikalizem nasproten svobodni besedi (razen na prižnici), „ker beseda je meso postala", in duhovščina je bila zopet v zadregi, kako bo zagovarjala svoje ukrepe, ki nasprotujejo vsakemu zdravemu razumu. Zatorej vsakogar, ki se upa kri-tikovati njih uredbe brez zagovora takoj na grmado! Vemo, da je klerikalizem nasproten vsaki kulturi in šolstvu, saj se je odlikoval
za protireformacije v zatiranju vsakega 'napredka, saj je postavil šolstvo na najnižjo stopnjo. Zgodovina šolstva je zgodovina tla-čenja šolstva od strani klerikalizma. — Popolnoma umevno, da se „Slovenec" zaletava v pedagogiko in učiteljišče, saj on je le izvrše-valni organ velikega kozmopolitiškega klerikalizma, le del njega in mu ostaja novodobni klerikalizem „naroden in ljudski" le naivna fraza. Naš klerikalizem kaže javno tudi bistvo velikega klerikalizma, da je nasproten kulturi, znanosti, svobodi besede, šolstvu, saj hoče uvesti celo štiriletno šolsko obveznost, da bi vendarle zatrl v ljudstvu še to kal razuma in vednosti, ki jo ima — in v bistvu ni tudi nič drugega nego del mednarodne duhovske organizacije vkljub posvetnjakom, ki so v njej in silijo z njo na površje — ki izkuša z načeli klerikalizma utrditi svojo politiško moč v vseh narodnostih. — Uničiti pedagogiki pravo podlago — o tem se sedaj sanja klerikalizmu. Tako daleč pa ne sega moč „Slovenca", da bi dirigiral poučevanje profesorja in mu on omejeval pot pri poučevanju! Dovolj je ravno klerikalizem uničil stopnjo izobrazbe učiteljiščnikov in s tem učiteljstva — a naj pazi, da se ravno tu ne ubije njega moč, ker udaril ni na prava tla!
£ Kompromis. Tovariš s kmetov nam piše: Kompromise da bi mi sklepali s klerikalci? „Slovenec" da bi molčal in Lampe preklical ? Saj se je poslanec Jaklič sam izrazil : „Udarjenje po učiteljstvu, to je naša politika in to moramo storiti!" Torej da bi „Slovenec" nehal blatiti učiteljstvo in krasti nam čast, da bi Lampe preklical svojo laž, o tem ni govora, ker so klerikalci izdali parolo: „Blatenje učiteljstva?" Saj je to Jaklič sam izdal nekemu naprednemu učitelju! V svojo skledo ne bomo pljuvali, tudi-na podlagi zvitih kompromisov ne.
—	Naprej — za resnico!
*	Ne ve se, kaj Je? Učiteljica nam piše: Pač, klerikalec je, nesramni klerikalec-vohun! Ni učitelj, gimnazijski abiturient je! Udeležil se je zborovanja naše „Zaveze" v Ma-boru in pazljivo vlekel na ušesa vsako besedo govornikov. Potem pa je šel in objavil nesramen članek v „Slov. Gospodarju" z dne 19. avgusta zoper učiteljstvo, češ: „Kadarkoli se sestanejo liberalni učitelji, slišimo le dvoje: zvišanje plač in boj proti kat. strankam. Vsled tega pa uživajo tudi zasluženo veljevo med našim ljudstvom." — Čitatelji pa sedaj ne bodo vedeli, čemu gornji napis: „Ne ve se, kaj je?" Ta je popolnoma opravičen. „Gospodarjev" člankar si pač ni nikdar mislil, da bodo tudi njegovi grehi enkrat očiti. Evo jih: Ko sva se seznanila, mi je začel ponujati „Zoro". Pa sem odklonila njegovo prijaznost. Mislil je menda, da sem bila kot prvoletnica še prenaivna, da bi ne spoznala njegove politike. Ob priložnosti mi je tudi rekel, da je klerikalnega mišljenja Zato sem imela pomilovalni smehljaj. Spoznal je, da veter drugače veje, kakor si je v začetku mislil! In začel je, kakor je to lastno vsem klerikalcem, obračati plašč za vetrom. Bekel mi je: „Jaz pravzaprav nisem klerikalec, ampak katoliško-narodni dijak." Pri drugi priložnosti pa: „Jaz sploh ničesar ne verujem — jaz sem skeptik!" Torej katol.-narodni dijak — skeptik! Kako se to strinja ? Sodbo prepuščam čitateljem. Hočem še samo povedati, kako naroden je ta klerikalec. Občuje v ultranemških rodovinah, se brati z nemškimi tovariši in nastopa tudi v nemškem mariborskem teatru, kadar nedostaje oseb pri skupinah. Nadalje se je izrazil proti neki nemški punci, da ne bo slovenskih deklet nikdar več pozdravljal, ker so mu ljubše nemške; slavil je napram nji nemško literaturo in nemško kulturo, Slovencem pa prorokoval pogin.
—	Gotovo že ve člankar „Slov. Gospodarja", kdo mu tako javno našteva njegove pregrehe. Pa ker sem si svesta, da je vse resnica, ne bom izgubljala besed v svoj zagovor; to, kar sem rekla, ostane pribito!
*	Zakaj so tov. Žirovnika premestili ? Temu vprašanju odgovarja dopis iz Št. Vida v „Slovenskem Domu": Pravijo, da iz službenih ozirov, češ, da ga v Borovnici potrebujejo. Dobro, toda ali ga pri nas morebiti ne potrebujemo? Ali je morebiti za nas dobra kaka mevža, ki bo z vsem zadovoljna, kar mu bo župnik naklonil? Iz podpisov na prošnji je razvidno, da je večina posestnikov (300!) za to, da ostane g. Zirovnik tukaj, ki je naš dobrotnik. C. kr. deželni šolski svet pa je vendar ta ljudski glas zavrgel. Ljudstvo je govorilo, toda njegova volja nima danes nobene veljave, ker ima vso oblast v rokah par mogočnih duhovnikov. Tem pa je bil g. Zirovnik trn v peti. — Zakaj? — To je razvidno iz sledečega: Bajnki naš rojak Bi t ene je zapustil za šentviško šolo kaj lepo ustanovo 80.000 gld. S tako ustanovo se ne more postavljati nobena vas na Kranjskem. S pomočjo te ustanove bi imel lahko Št. Vid krasno šolo in ne samo ljudsko, ampak tudi meščansko šolo s kmetijskim in trgovskim značajem. Naši otroci, ki jih je čez 500 všolanih, bi se lahko doma veliko za življenje koristnega naučili. Naredilo se pa ni do danes nič, otroci morajo pohajajati v temne, mokrotne in smrad-ljive šolske prostore, ena šolska kajžica je pa taka, da se jim lahko nad glavami zruši. Kakor se čuje, pa se navzlic temu namerava Bitenčeva ustanova kar na tihem podariti nikdar sitim ško-
fovim zavodom. Dokler je Žirovnik v Št. Vidu, to ne pojde tako lahko, zato pa mora v Borovnico !
*	Razkrinkani ljudski vodniki. V prijazni Komendi pri Kamniku službuje iz Sore prestavljeni nadučitelj tov. Grmek. Znano je, s kakšnimi argumenti so ga klerikalci v Sori napadali. Obdolžili so ga raznih stvari, a ko jih je k sodniji citiral, da mu dokažejo razna dejanja, so dolžni ostali dokazov in sodišče je obsodilo obrekljivce na občutne kazni. Komaj leto dni v Komendi, se tudi tamošnji klerikalci zahrbtno napadali tov. Grmeka in mu nič manj nego d e ve t o vadb na deželni šolski svet obesili na vrat. Te ovadbe so od konca do kraja same izmišljotine in kruto žaljenje tov. Grmeka, ki ga slikajo kot človeka, ki žive kristjane žre, za pijačo pa si privošči samo nedolžno kri naših kranjskih krščanskih katolikov. Kakor rečeno, ovadbe so bile take, da se morajo vsakemu bogaboječemu človeku je-žiti lasje, če jih čita. Pisali so ovadbe gospodje župani, ki so čisto preprosti ljudje, a sestavljene so tako, da se na prvi hip vidi, da so jih sestavljali taki gospodje, ki so študirali liguori-ansko moralo, ali kaj podobnega. Ker so te ovadbe bile vložene že meseca novembra lanskega leta, so objektivno zastarale, tedaj se sodnijskim potom ne da doseči nikakega zadoščenja. Dva župana pa sta vendar vse obdolžitve še enkrat ponovila v mesecu aprilu letos. Tov. Grmek si ni mogel drugače pomagati, da je izročil vso zadevo dr. Krautu v Kamniku, ta pa sodišču, da tam dokažejo vse, kar so trdili. Ena obravnava se je vršila dne 23. prêt. mes. Tožen je bil župan iz Suhadol, preprost kmet. Očital je Grmeku, da otroke kaznuje, če ga krščansko pozdravljajo, da je pozdravil shod „Svobodomiselecev" v Pragi, da hodi v cerkev v neki kot, kjer so poleg njega sami zaraščeni pijanci in zanikrneži. Pri prvi obravnavi pred štirimi tedni je ta župan izjavil, da nastopi dokaz resnice o vsem. Vzel si je zagovornika dr. Pegana. V pondeljek se je tedaj vršila druga obravnava, pri kateri so nastopili kot priče znani župan M e j a č, župnik Poč, kaplan S m o 1 e j in v pomoč so si vzeli še llletnega dečka šolarja, ki naj bi pričal, da je bil kaznovan zaradi tega, ker je krščansko pozdravil. Dokaz vsem se je temeljito ponesrečil in sredi obràvnaveje ponudil dr. Pegan kot zastopnik župana iz Suhadol poravnavo in preklic ter plačilo vseh stroškov. Tov. Grmek, ki ga slikajo kot grozovito liberalno zver je velikodušno in s pravim kava-lirstvom sprejel poravnavo in preklic, ker je župan iz Suhadol v izjavi izrečno poudarjal, da je vso ovadbo spisal zaradi napačne informacije na podlagi in na prigovarjanje „verodostojnih" oseb, ki so ga v to pripravile. Mož je tedaj igral vlogo „Sündenbocka", „verodostojne" 0sebev80 pa lepo proste. In kdo so tiste osebe? Župnik in kaplan iz Komende in znani s križcem dekorirani gospod Mejač. Ta dva sta dala informacije možu. Sedaj je gonja proti Grmeku razjasnjena, razkrinkani so pa ljudje, ki se slikajo kot ljudski osrečevalci. Zupan iz Suhadol bo plačal in je podpisal preklicno izjavo, ljudski osrečevalci so pa potegnili svoje roge nazaj kakor polž sline Tako delajo za ljudstvo !
*	„Rdeči Prapor" piše v številki z dne 26. pret. m. o skupščini „Zaveze" v Mariboru ter se peča zlasti z resolucijami, ki jih je sprejela delegacija. Kritikovanje je sploh lahka stvar, tako tudi ni težko reči, da bi namesto štirih točk resolucije zadostovale samo tri. Da izrekamo preganjanim tovarišem svoje simpatije, se je zgodilo iz dveh vzrokov: tisti, ki jih preganjajo — tudi dež. šol. svet je med njimi; — trdijo venomer, da so to najbolj zanikrni učitelji, ki sploh niso vredni, da se kdo zavzema zanje. Mi smo hoteli v Mariboru pokazati, da jih drugače cenimo, ker poznamo njihovo šolsko in izvenšolsko delo, pa tudi vemo, kako hudo jih je discipliniranje zadelo v moralnem in materialnem pogledu. Kdor ni bil še n. pr. v Potokarjevi koži, ta ne pozna te bolesti. „Wer nie sein Brot mit Tränen aß, wer nie die kummervollen Nächte auf seinem Bette weinend saß . . Spričo tega vendar smemo tam, kjer je najpripravnejše mesto, izreči svojim tovarišem simpatije, da jim damo — in to je drugi vzrok ! — moralno podporo, ko se jih hoče polaščati — obup! Nikomur pa ni hodilo na misel, da bi hotel s tem „prikriti splošno apatičnost učiteljstva". — „Omenjena resolucija je predvsem izraz liberalizma, v obliki, kakor ga učiteljstvo goji..." Ne tako ! V omenjeni resoluciji nikar ne iščite tega, česar v njej ni, zakaj omenjena resolucija ni nič drugega nego protest proti kršenju zakona, proti politiški nasilnosti in brezpravnosti ; omenjena resolucija je opozoritev poklicanih krogov na njih zakonite dolžnosti in končno je omenjena resolucija klic po pomoči vse javnosti, ki ceni važnost učiteljstva. Bes, to je vse, „k čemur se je moglo učiteljstvo povspeti o priliki svoje manifestacije pravcatega idealizma". V Mariboru gotovo ni bilo nič drugega mogoče storiti, kakor je bilo že tisoče vsakojakih stanovskih in politiških manifestacij z enakim ali tudi manjšim uspehom. Končno pravi „Bdeči Prapor" : „Imponirala nam bode po učiteljih sklenjena resolucija še-le tedaj, kadar bode pozival sestavnik tudi na delo izven
šole, za nabavo politiške moči med narodom, in to vkljub vsemu klevetništvu, nadalje kadar bode glasovala za odpravo birokratizma v šolski upravi ter zahtevala isto v področje narodne samodoločbe." — Oprostite, ampak tu prihaja „Bdeči Prapor" dve leti prekasno! Vse to smo mi že sklenili na skupščini v Badov-ljici dne 24. avgusta 1907! (Glej: A. Pesek: „Na delo med ljudstvo!) Tedanje sklepe izvršujejo naši socialni odseki. Seveda gre delo počasi, ker je napoti tisoč zaprek Tudi „Bdeči Prapor" ve, da je treba časih celo desetletje, da se dobra stvar pomakne vidno naprej. V našem stanu pa se dogodi tudi slučaj, da tistega, ki dela 36 let med ljudstvom in za ljudstvo, za plačilo — disciplinirajo (slučaj Žirovnik!). Seveda se je „Slovenec" brž naslonil na „Bdeči Prapor", češ tudi ta vas graja! Ampak težko ni videti, da to ni graja, temveč razmotrivanje položaja — po svoji glavi 1
Slovenskemu štajerskemu učiteljstvu!
„Zveza slov. štaj. učiteljev in učiteljic" poživlja tem potom vse svoje člane in članice, da se udeležijo glavnega zborovanja „Steierm. Lehrerbunda", ki se vrši dne 11. septembra t. 1. ob 2. uri pop. v Gradcu.
Tovariši, tovarišice! V najboljšem spominu vam je gotovo še zborovanje štajerskega učiteljstva dne 2. februarja 1907, kjer se nas je zbralo okolo dvatisoč organizovanih učiteljev in učiteljic iz vse Štajerske. Povzdignili smo takrat glasen protest napram beraškim našim plačam in — dosegli smo vsaj nekaj.
Letos vas „Steierm. Lehrerbund", to je združitev obeh deželnih stanovskih organizacij, iznova kliče na plan; torej pridite vsak in vsaka, komur je mar izboljšanje našega gmotnega položaja.
Edina točka vzporeda omenjenega zborovanja je: „Kaj zahteva štajersko učitelj stvo od novega deželnega zbora?"
Novoizvoljeni deželni zbor se bo kmalu sestal. Od njega je odvisno, na kak način bo našemu stanu izboljšal gmotno stališče in če ga sploh bo. Glasno moramo zaklicati poslancem, istotako vladi: „Tukaj smo vsi štajerski učitelji in učiteljice — in zahtevamo: Izboljšajte naše gmotno stališče, dajte našemu stanu primerno plačo, ne pustite nas v bedi in nadlogi 1"
Stanovski greh ima tisti in tista, ki ne bo navzoč na tem velepomembnem shodu. Kdor ne leži bolan na postelji, tisti mora iti v Giadec.
Deželni poslanci in vlada morajo vedeti, da smo vsi bodisi iz tega ali onega dela dežele složni, da zahtevamo to, kar nam gre s človeškega in postavnega stališča.
Ne dve, tri sto se nas zbere v Gradec, temveč pridimo vsi do zadnjega.
Dne 11. septembra t. 1. bo štajersko učiteljstvo govorilo in ne brezuspešno.
Še besedo specialno slovenskemu učiteljstvu. Nemški kolegi in koleginje bodo večinoma vsi na zborovanju in mi Slovenci naj bi zaostali? Ne, to ne sme biti! Pokažimo našim sodeželanom, da slovenski učitelj in slovenska učiteljica ne zaostajata za duhom časa, da vemo tudi mi ceniti in uvaževati velik pomen složnega nastopa ter da gori tudi v nas stanovska zavest. Torej vsak in vsaka v Gradec!
Vzpored:
I. Odborova seja.
V	petek, dne 10. septembra, ob 2. uri popoldne v Ferdinandeumu.
1.	Poročilo vodstva.
2.	Bazdelitev obresti iz Fran Josipove ustanove.
3.	Priprave za delegacijsko zborovanje.
4.	Slučajnosti.
II. Delegacijsko zborovanje.
V	soboto, dne 11. septembra, ob 10. uri dopoldne v Ferdinandeumu.
1.	Poročilo vodstva in odbora.
2.	Obravnava in sklepanje o resolucijah, ki naj se predlagajo pri glavnem zborovanju glede vprašanja o plačah in o pravnih razmerah štajerskega učiteljstva.
3.	Predlogi odbora in odposlancev.
III. Glavno zborovanje.
V	soboto, dne 11. septembra, ob 2. uri popoldne v „Štefanijski dvorani" (Schmied-gasse).
Predmet: Kaj zahteva štajersko učiteljstvo od novega deželnega zbora?
Poročevalca: Fran K a 1 i s t a in Fran Monschein. _
Vestnik.
V našem poročilu o „Zavezinem" koncerta r Mariboru je izostal ta-le odstavek : Koncert je vodil tov. B. V r e č e r. Kakor zadnjih v Celju se je izkazal tudi sedaj za vrlo spretnega in izobraženega dirigenta, ki ume vsaki skladbi odbrati nje najlepše strani ter jih s svojim zborom predočiti poslušalstvu. Njegovi mahljaji so temperamentni — dokaz, da čuti lepoto skladbe s svojim srcem. Lep uspeh, ki so ga dosegle vse pevske točke, je v prvi vrsti njegova zasluga.
Literarisches Institut Kosmos. Vsako leto se klati po slovenskih deželah agent „1 i t e r a r i č n e g a instituta Kos-m o s", ki ima svoje knjigarne v L i p s k e m, na Dunaju in v Budimpešti. Na piko vzame najrajši učitelje in učiteljice. Te zadnje še posebno rad. Najrajši jih nadleguje med poukom. Marsikdo se mu vda, da se ga reši, meneč: „Bom pa preklical!" — Toda zaman je preklic! Knjige dojdejo. Ko jih pošlješ nazaj, terjajo okolo 2 K odškodnine. Sedaj imaš okolo 14 dni mir. Zdajci dcjde poziv njihovega odvetnika. Ta stane okolo 3 K. Da se ogneš sitnostim, vzameš končno le knjige, ki stanejo že za 5 K več, nego sta se domenila z agentom. Glavna reč pa tiči v tem, da dobiš silno drage knjige, ki jih izdaja „lite-rarični institut Kosmos", že čez leto dni za polovično ceno skoraj v vsaki knjigarni. Da obvarujemo tovariše in tovarišice gmotne škode, nasilnosti, neprijetnosti in aro-gance, s katero navadno polni „literarični institut Kosmos" svoja pisma, opozarjamo, da je ravnokar omenjeni „institut" eden izmed najdražjih in najnasilnejših; zakaj če nočeš vzeti izlepa, moraš pa izgrda. Ker agent „literarič-nega instituta Kosmos" slovenščine niti ne pozna, temveč nastopa s svojo nemščino siluo bahato, svetujemo vsem slovenskim tovarišem in tovarišicam, da ga odslove kratkim potom. Podpirajmo rajši domače tvrdke, ki nam dado isto blago ceneje in ki nimajo navade pritiskati na naročnika s silo, grožnjo in aroganco kot dela to zgoraj imenovani „institut".
Slovenskim učiteljicam t uvaže-vanje. Štajerska koleginja nam piše: Tovariš Pesek nas je pozval, naj se zavežemo v petih letih plačati vsaj 60 K za obrambni sklad Družbe sv. C. in M. — To bo pač vsakemu mogoče, četudi je plača bore pičla. Pa marsikatera učiteljica poreče: „Hm, 60 K, to bi bilo ravno za prav lepo obleko!" — Obleka je prav lahko elegantna, ne da bi stala 60 K. Toda čipke, ki vise v tako obilni meri po obleki, so drage. Bajše si kupite boljše blago, ki traja dlje časa, pa manj čipk. Saj imamo učiteljice, ki so preprosto, a vendar elegantno opravljene; nikakor pa ne bodi učiteljica oblečena kot gledališka igralka. Poznam učiteljico, ki ima zimski klobuk, drag nad 40 K. Potem ni čuda, če sovražnik kriči: „Učiteljica ima dovolj denarja!" V resnici pa ne manjka dosti, da ne gladujemo! — Če pa ima kateri učitelj ali učiteljica več nego samo mesečno plačo, potem pa lahko daruje obrambnemu skladu 60 K, saj daruje svojemu narodu, in ta denar ne gre v izgubo 1
Za učiteljski konvikt je daroval g. Ivan N e k e r m a n , c. kr. okrajni šolski nadzornik v Trstu, 5 K ker se ni mogel udeležiti „Zavezinega" zborovanja v Mariboru. Živel!
Letnino za učiteljski konvikt je plačal tovariš Tomo Bitenc iz Dragatuša. Hvala !
Učiteljska tiskarna je založila vzorne urnike za vse kategorije ljudskih šol, ki jih je sestavil c. kr. okr. šol. nadzornih g. Lj. Stiasnj v Krškem. Ti vzorni urniki olajšajo delo gg. šol. voditeljem in ustvarijo enotno razdelitev predmetov. — En komad velja 5 h. — Dalje je založila Učit. tiskarna I z -posojilno knjigo za učila. Ta knjiga je zelo potrebna osobito na večrazred-nicah, da se upelje red pri izposojevanju učil. Vsak izposojilec zabeleži v to knjigo ime učila, dan izposojila in vrnitve in komu se je učilo izposodilo. — Učiteljstvu, ki poučuje na nadaljevalnih šolah, priporočamo izborno urejeno knjigo: L j. S t i a s n y : Učne slike za ponavljalno šolo. Zbrano je vse potrebno gradivo za pouk v pon. šoli. Imeti bi jo moral v roki vsak učitelj in vsaka učiteljica na ponavljalni šoli. — Tudi „D n e v n i k" za razdeljen pouk se tiska in se pošlje tistim, ki ga izrečno naroče.
Iz Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učit. društev. Po neljubi pomoti je izostal pozdrav, ki ga je poslal glavni skupščini Zaveze v Mariboru g. Jvan Nekermann, c. kr. okrajni šolski nadzornik za Trst in okolico. Piše nam:
Ker se ne morem osebno udeležiti slavnostnega glavnega zborovanja, pozdravljam tem potom drage mi tovariše najprisrčnejše, želeč zborovanju najboljših uspehov. Priložen znesek 5 K podarim v korist Učit. konviktu v Ljubljani. Da ste mi zdravi!
Šolski voditelji pozor! Onim šolskim voditeljem, ki prirejajo in vodijo šolsko matico mesto krajnega šolskega sveta, se jim svetuje naj zahtevajo za to delo nagrado opravilne doklade dotične šole, t. j. 60 K na enorazr., 100 K na dvorazr., 150 K na trirazr. in 200 kron na štiri in večrazrednicah.
Mestna šolska zdravnika sta postala v Ljubljani dr. D e m š a r in dr. B u s. — Gospoda doktorja stopita takoj pričetkom novega šolskega leta v prijateljsko dotiko z ljubljanskim učiteljstvom, da bosta z njegovo kolegi-alno podporo delovala za blagor šolske mladine.
O klerikalni vzgoji mladine priob-čuje „Narodni Dnevnik" v 191. štev. članek, kjer pripoveduje, kako je neki klerikalni dijak-agitator izpovedal svoje prepričanje z značilnimi besedami: „Kupili so me! Kupljen sem !"
Državni poslanec Fran Ivaniševič,
po poklicu duhovnik, se je odločno izrekel proti osnovanju klerikalne stranke v Dalmaciji. „Slovenec" ne ve o tem ničesar poročati.
Vojaški kontrolni shodi. Po odredbi vojnega ministrstva letos vojaških kontrolnih shodov ne bo. Prizadete naj tovariši na to opozore.
Razpisan štipendij. Pričetkom prvega polletja šolskega leta 1909/10. se ima podeliti en državni štipendij za Istro dijakom, pristojnim v kako občino kopne Istre, slušateljem prava ali zdravilstva na c. kr. univerzi, v letnem znesku 315 K in če bi takih ne bilo, gimnazijskim učencem iz iste pokrajine, toda v manjšem znesku letnih 168 K. — Dijaki zdravilstva imajo razentega predložiti lastnoročno podpisan, in če so mladoletni, od postavnega zastopa odobren in podpisan reverz, s katerim se obvezujejo, da bodo v slučaju, da se jim podeli štipendij, po dosegu doktorske časti zdravili najmanj 5 let po kmetiških občinah istrskih, ali da bodo v nasprotnem slučaju vrnili popolnoma njim izplačane štipendijske zneske. — Istočasno se ima oddati še en štipendij v letnem znesku 420 K. Pravico uživanja tega štipendija imajo dijaki iz Istre ali poknežene grofije Goriško-Gradiščanske, ki obiskujejo višjo poljedelsko šolo na Dunaju in predvsem slušatelji poljedelskega oddelka imenovane visoke šole, ki se zavežejo s formalnim reverzom, da uporabijo svoje zaradi poljedelskih štipendij pridobljene znanosti v lastni domovini. Prosilci naj predlože svoje prošnje c. kr. namestništvu najkasneje do 15. novembra 1909. — Tovariši naj opravičence opozore na ta dva razpisa.
V Velikovcu je umrl nadučitelj na mestnih šolah M. P i c h 1 e r.
III. mednarodni kongres za šolsko liigijeno se vrši o Veliki noči leta 1910. v Parizu.
Blagoslovljenje šole. V Gratkornu na Štajerskem se je dogodil slučaj, ki je morda edin svoje vrste. Šolsko poslopje so blagoslavljali župnik, mežnar in župan, pri tem se jim pa ni zdelo vredno obvestiti o tem občinskega sveta, šolskega sveta in ni enega učitelja, še voditelja ne, kamo li, da bi jih še povabili. Tako hočejo sami ločiti šolo od cerkve. Prav!
Konkordat. Tržaški „Indipendente" javlja, da ne bode dr. Oandotti, profesor na občinski (italijanski) realki, postal ravnatelj ženskega liceja, ker je baje slabo veren. Namest-ništvo je samo želelo, da bi njega imenovali, ali naučno ministrstvo mu je odreklo potrditev, ker je škofijska kurija bila za to. Škof se je izrazil, da bi v slučaju, da postane Oandotti ros ravnatelj, primoran prepovedati svojim duhovnikom pouk.
Iz tržaškega šolstva. Suplent navtične sekcije c. kr. trgovinske in navtične akademije v Trstu Manilij B a d i c i c h , je imenovan definitivnim učiteljem tega zavoda. — O. kr. ministrstvo za javna dela je profesorja na državni obrtni šoli v Trstu, Hermana Pot-nasaricha, potrdilo v šolski službi.
Iz šolske službe na Kranjskem. Dosedanja prov. učiteljica Vida V r e z e e v Vel. Trnu je premeščena na Studenec pri Krškem; učiteljska kandidatinja Adela C h r i s t o f je pripuščena k brezplačni praksi v Planini. Premeščeni so: prov. učitelj Maks T s ch i n k e 1 iz Kočevja v Koprivnik; prov. učiteljica Boža Ermacora iz Kočevja v Stari log; prov. učitelj Josip Gregoritsch iz Starega loga v Kočevje; prov. učitelj Ivan S t a 1 z e r iz Beichenaua v Kočevje; prov. učiteljica Valerija K a s c h iz Kočevja v Beichenau; prov. učiteljica Zofija Tscherne iz Koprivnika v Kočevskov Beko. Za prov. učiteljico pride v Koprivnik Štefanija K a s c h ; učiteljska kandidatinja Olga J o n k e je imenovana za prov. učiteljico v Kočevju. Krajni šolski svet v Postojni je imenoval učiteljskega kandidata Josipa Goriška za suplenta na meščanski šoli v Postojni.
Odhodnico napravijo prijatelji naduči-telju Žirovniku v nedeljo 5. t. m. popoldne ob 4. uri pri „Slepem Janezu" in pričakujejo, da se je udeleže vsi tovariši in tovarišice, ki so z njim službovali v Št. Vidu.
Brezplačna razstava učil. Povodom uradne učiteljske konference za ptujski okraj je bila v šolskem poslopju ljudske šole Ptujska okolica v dobi od 28. avgusta do 2. septembra 1909 dobroznane dunajske tvrdke „A. Pichlers Witwe in sin" velezanimiva razstava najnovejših in najboljših učil za nazorni pouk, zemljepisje, zgodovino, prirodopis, risanje, petje, verouk, prirodopisne pripomočke, risarske modele, stereoskopne slike i. dr. Bazstava je bila otvorjena v navedenem času vsak dan od 9.—12. ure in od 2.—6. ure popoldne. Napredno slovensko učiteljstvo si je razstavo ogledalo v mnogobrojnem številu. — Naznanilo
o tej razstavi nam je došlo prepozno, zato ga nismo objavili. Morda nam pošlje kdo o razstavi sami točnejše poročilo.
Deška ljndska šola v Novem mestu dobi v prihodnjem šolskem letu za III. in IV. razred paralelko.
Ravnatelj navtične akademije v Trstu, g. G e 1 c i c h , je stopil v pokoj in je tem povodom dobil naslov ministerialnega svetnika. G. Gelcich je rodom iz Dubrovnika, torej hrvaškega pokolenja, ali on sam se je vsekdar priznaval Italijanom. To pa nas ne ovira, da ne bi priznavali njegovih zaslug kot historika. Napisal je Italijanskih zares izbor-nih zgodovinskih del o Dubrovniku in Boki Kotorski.
Laško učiteljišče otvorijo že to šolsko leto v Gradišču. Občina je dobila te dni tozadevni ministrski odlok. Tem povodom se bo vršila posebna slavnost na čast poslancema Faiduttiju in Bugattu, ki imata zaslugo, da se je laško učiteljišče premestilo iz Kopra v Gradišče. Kaj pa je s slovenskim učiteljiščem? Ali to ostane še v Kopru ?
Posojilnica v Mariboru podeli za šolsko leto 1909/10. obiskovalcu slov. trg. šole v Ljubljani podporo v znesku 240 K. Pravilno opremljene prošnje se sprejemajo do 15. septembra 1909 s pripomnjo, da pridejo vpoštev samo prošnjiki slovenske narodnosti iz politi-tiškega okraja Maribor.
Razpis za držami obrtni štipendij. Početkom šolskega leta 1909/10 je na razpolago državni obrtni štipendij v letnem znesku 400 K za istrske mladeniče brez sredstev, ki se posvečujejo ali se nameravajo posvetiti naukom na trgovski šoli v Spljetu. Štipendij se uživa vse redno trajanje naukov.
Mariborski učiteljski maturanti iz L 1869, obhajajo dne 5. in 6. septembra t. 1. svojo 40 letnico pri narodnem županu Jos. Šinku v Središču. Izmed 12 tovarišev še živi: Flis Slavko, Škofja Loka; Jurkovič Fran, Šmarje pri Jelšah; Košutnik Fran. Dramlje pri Št. Jurju ob juž. žel; Bobič Janko, Ljutomer; Srabotnik Šimen, Pragersko, in Sinko Josip, župan, Središče.
Št. Vld-Grobclno. Pišejo nam: Dne 8. septembra uprizore tukajšnji narodni igralci narodno igro „Divji lovec", ki ss» je z izbor-nim uspehom igrala pred par leti ter ostala občinstvu in gostom v živem spominu. Na splošno željo se ta ponovi v prid ubožni šolski mladini. Vrši se v Završih v prostorih gosp. Gobca ob 4. popoldan. Kar je zaradi zveze vlakov jako ugodno. Pri igri in odmorih svira domača godba. Po igri prosta zabava in ples. Za točno in ceno postrežbo preskrbljeno. Na snidenje v prijaznih Završih!
Narodni fantje in dekleta.
Prav dobro ohranjen klavir se za nizko ceno proda. Beelnim plačnikom tudi na obroke. Pojasnila da nadučitelj Fran Ks. Trošt na Igu.
Na novoustanovljena trgovina s šolskimi potrebščinami Goričar in Leskovšek v Celju ima v zalogi šolske tiskovine za Štajersko iz Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Tiskovine so izvršene po najnovejših vzorcih na najboljšem papirju. Štajerske tovariše opozarjamo na to tvrdko in jim priporočamo šolske tiskovine iz njene zaloge. S tem podpirajo mlado podjetje, obenem pa tudi Učiteljsko tiskarno.
Iz slovanskih pokrajin.
O Dr. Fran Vrbanič f. V noči 27. avgusta je preminul v Zagrebu vseučiliški profesor dr. Fran Vrbanic. Bojen v Gospiču leta 1847. je bil 1. 1876. imenovan za profesorja. Pozneje se je pečal zlasti z gospodarsko politiko ter je bil večkrat izvoljen v hrvaški sabor. Bil je pristaš bivše takozvane obzoraške stranke, koncilianten tudi napram napredni struji. Velikemu hrvaškemu rodoljubu bodi ohranjen trajen spomin!
O Pobratlmstvo med Čehi in Poljaki. Cehi so napravili izlet na Poljsko, kjer so bili navdušeno sprejeti. Na banketu se je govorilo tudi o popolnem slovanskem zbli-žanju.
O češko Sokolstvo v Severni Ameriki. Meseca avgusta se je vršil v čikagu vse-sokolski zlet v Ameriki, ki so se ga udeležili razen Cehov tudi Slovenci, Poljaki, Hrvati in Srbi. Iz Prage se je odpeljalo v čikago okrog 30 Sokolov, na čelu jim dr. Scheiner, starosta Češke Sokolske Zveze. Praški telovadci pa se niso udeležili tekme, ki je bila namenjena samo za ameriško Sokolstvo.
O Razstava mest Poljskega kraljestva. Društvo hišnih posestnikov v Varšavi je stavilo predlog, naj se leta 1911. priredi v Varšavi razstava poljskih mest. Izvoljen je bil odbor, v katerem so zastopani: društva hišnih posestnikov, magistrati, društva zdravnikov in tehnikov. Bazstava bo imela 14 oddelkov, v katerih bode razvidno: 1. razvoj mest, 2. fizični pogoji mest, 3. vodstvo in zidanje mest, 4. uprava mest, 5. vodovodi, 6. kanalizacija, 7. razsvetljava, 8. ubožništvo, 9. higiena, 10. verstvo, kultura, šolstvo, 11. ognjegasništvo, 12. komunikacije, 13. statistika in mestne finance, 14. industrija. Stroški za razstavo so proračunjeni na 250 tisoč rubljev.
Razgled po šolskem svetu.
— Rektor češke politehnike. Iz
Prage javljajo, da je naučno ministrstvo potrdilo izvolitev profesorja Josipa Bertla rektorjem češke politehnike. S tem je minister Sttirgkh popolnoma kapituliral pred značajnim rektorjem Bertlom. Prof. Bertl je bil namreč tudi lani rektor češke politehnike ter je povo dom svojega imatrikulačnega govora in ob priliki nekega plesa akademikov prišel v ostro navzkrižje s profesorskim zborom praške nem ške univerze in ministrom StOgkhom, ki ga je pozval na Dunaj na odgovor. — Bektor Bert je dostojno odgovoril ministru, da mu je vest čista, da nima zaradi ničesar odgovarjati. Stvar je prišla tudi pred parlament in minister je grozil „neposlušnemu" rektorju. Na koncu šolskega leta je profesorski zbor češke politehnike na željo dijaštva vnovič enoglasno izvolil profesorja Bertla rektorjem in ministru Sturgkhu ni preostajalo nič drugega, nego da je potrdil to izvolitev in ostal — blamirau Evropejec.
—	„Deutsche Scliule" t — MIlanu
Nekaj časa sem se blišči v Milanu v eni naj-prometnejih ulic na čednem poslopju napis „Deutsche Schule". V principu ne bi imeli kaj prigovarjati, ker priznavamo, da imajo v Milanu bivajoči Nemci vso pravico, da si vzdržavajo nemško šolo s svojimi sredstvi. Vendar bi našim Italijanom, ki vidijo pri belem dnevu slovanske strahove, morda ne škodilo, ako bi posvečali malo več_pažnje svojemu razmerju do Nemcev 1
—	Slovenske docenture na češkem vseučilišču v Pragi. Državni posl. Hribar in z njim vsi slovenski naprednjaki ter njihova glasila se trudijo, da bi se ustanovile slovenske stolice na češkem vseučilišču v Pragi, ki bi se potem premestile v Ljubljano. Po poročilih praške „Union" se je vršil v Pragi dijaški shod, na katerem se je naznanilo, d a je akademični senat češkega vseučilišča v Pragi že v principu sklenil pripustiti slovenske docenture.
—	Dve novi madjarski soli. „Hrvatsko" poroča, da bodo v Imsovu okraj Daru-var, in v Antonovcu okraj Pakras, ustanovljeni madjarski šoli. Šoli bosta kakor verski ustanovljeni za tamošnje kalvince, vendar se bo sprejemalo tudi otroke drugih veroizpovedanj.
—	Madjarsko nasilje. Madjarski na učni minister grof Apponyi je izdal naredbo, da bo moral od 1. septembra naprej vsak rumunski katehet, ki poučuje kršč. nauk na drž. šolah, poučevati v madjarskem jeziku. Duhovnikom, ki tega ne bodo storili, bo odvzeta kongrua. Škofi so izdali na duhovnike poziv, da ne smejo izvršiti naredbe. Bumun-sko časopisje agitira jako živahno proti naredbi in poživlja škofe, da ne smejo od nehati.
Raznoterosti.
X Zdravniki proti dvoboju. Zdravniki neke laške province so sklenili na svojem shodu soglasno, da se ne udeleže nobenega dvoboja. Ta svoj sklep so objavili po vseh novinah s pristavkom, da se bo pazilo, da kdo obljube ne prelomi, zakar bi ga zadela glasom dogovora društva kazen. Govore da je mero-dajnim krogom vlada skrivaj namignila, da se predlaga in odobri predlog. Pridružilo se je temu sklepu tudi nebroj zdravnikov cele Italije. Da je vlada to gibanje med zdravniki provzročila in pospešila to določbo je prav lahko verjetno, če se upošteva, da je laški kralj protektor vseh protidvobojnih družb v Italiji.
X Kdaj je list brez tiskovne napake ? List je brez tiskovne napake, 1. ako je pisec ali dopisnik prav pisal, 2. ako je pravo tudi razločna pisal, 3. ako je stavec v vse predalčke svoje omarice vrgel prave črke, 4. ako je prave tudi vzel, 5. jih je prav postavil, 6. ako je korektor korekture prav čital, 7. ako je stavec prvo korekturo prav popravil, 7. ako je revizijo prav čital. 9. ako je v reviziji dobljene napake stavec tudi prav popravil, 10. ako se je za to dalo dotičnemu dovolj časa in slednjič, ako se še ducat drugih okolščin prav tako srečno izvrši.
X O kačjem strupu in nJega delovanju je dr. Callmette, ravnatelj Pasteurje-vega zavoda v Lillu, v nekem članku v „Bevue Scientifique" priobčil zanimive podatke. Cal-mette razdeljuje kačje strupe v dva razreda; prvega imenuje „neurotoškega", delovanje strupa se takoj razširi po vsem živčnem zistemu, Tako je delovanje strupa naočarke in drugih kač, ki živijo pretežno na vztoku; druga vrsta strupa omejuje glavno delovanje na ugrizeni del, kakor strup gadov, klopotač, modrasov. Dr. Calmette navaja več zgledov, iz katerih izhaja, da je napačno splošno mnenje, po katerem deluje kačji strup le smrtno, ako pride naravnost v žile; smrtnonevarno deluje tudi, ako pride v dovolj močni dozi po notranjem potu v človeški organizem. Navadno zdravilo, da se ugrizeno rano izsesava, ni torej brez vsake nevarnosti. Tudi mnenje, da so kače same proti strupu drugih kač zavarovane, ni resnično, kakor so dokazale preiskave. Strup n. pr. klopotače umori naočarko. Le strup lastne vrste ne škoduje. Kot kemično sredstvo proti kačjemu piku omenja dr. Calmette hiper-
mangakisli kali, klorovo zlato, klorovo apno in klorovo kislino, ki vsi delovanje strupa več ali manj uničujejo, ako se jih takoj po piku ubri-zga. Kot edino gotovo sredstvo pa se je tekom eksperimentov pokazal posebni serum, ki se ga dobiva od večkrat cepljenih kuncev in morskih prešičkov. Najboljo možnost za pridelovanje tega seruma pa nujajo konji. Serum se najbolje vcepi v kožo trebuha ali lopatice; učinek je gotov, ako se serum vbrizga vsaj dve uri po piku!
X Zastrupljanje otroČIČkov. V Mona kovem je državno pravdništvo začelo uradno postopati proti katoliškim nunam, ki imajo tam „dobrodelen" zavod za otročičke. V tem za vodu je v 14 dneh umrlo 11 otrok. Bazmere v tem zavodu so škandalozne. Nune so otro čičkom ponoči dajale makov čaj, da so jih omotile, kadar so bili nemirni. Makov čaj pa je strupen. Torej zato, da so nune mirno spale, so v varstvo jim izročene otročičke zastrupljale. Državno pravdništvo je dalo že več umrlih otročičkov izkopati.
X Materinska ljubezen ptice. V Scbonebergu pri Magdeburgu je pričela goreti hiša, na kateri je imela štorklja svoje gnezdo V gnezdu so bili trije negodni mladiči. Ko se je ogenj začel oprijemati strehe, je starka od upno letala okolo gnezda, ko pa je bil plamen že čisto blizu, je sedla na gnezdo in mladiče pokrila s svojimi perutmi. Zgorela je z mladimi vred.
Listnica uredništva.
Posavčan: Vaš članek smo prejeli in ga porabimo čimprej. Mnogo imamo gradiva — novi sotrudniki se oglašajo — a obseg našega lista je pretesan Treba bi podvojiti njegovo izhajanje, atrebabipred-vsem podvojiti število plačujočih naročnikov in treba bi listu stalnega urednika, ki bi n« imel drugega posla. — Zdaj veste, kako se poganjajo gavrani v nas, hote ž nas zadušiti. Dolžnost vseh somišljenikov in vseh somišljenic je ravno sedaj, da nam svoje simpatije izkažejo — v dejanju! — Nemudoma na delo! Vsak, ki j e danes naročnik ali naročnica „Učiteljskega Tovariša", mu pridobi takoj po enega novega naročnika — vsak brez iz< jeme! Ubiti nas hočejo! Mi odgovorimo na lopovščino s tem, da podvojimo svoje Število! Vsi na delo — vsi in nemudoma! — „Poštenjaki, na dan!" članek porabimo čimprej. Pozdrav! — R. G.: Kakor vidite, smo porabili. Prosimo Vas, oglasite se večkrat, a uvažujte tudi to našo prošnjo: Vsako notico pišite na poseben list in to samo na eno stran. To velja tudi drugim dopisnikom in dopisnicam. S tem jako olajšate delo nam in stavcem v ti' skarni. Prosimo!
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 2073.
Kranjsko.
135 1—1
Na trirazredni ljudski šoli v Horjulu je stalno oddati učno mesto z zakonitimi prejemki.
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj predlagati
do 1. oktobra 1909.
V kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državnozdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 24. avgusta 1909.
St. 2041.	136 1-1
Na šestrazredni ljudski šoli v Spodnji Šiški je stalno oddati učno mesto z zakonitimi prejemki.
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj predlagati
do 28. septembra 1909. V kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državnozdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo.
Na prosilce, ki se obenem zavežejo, da bodo stanovali v Spodnji Šiški se bo oziralo v prvi vrsti.
C. kr. okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 21. avgusta 1909.
St.2069.	132 1—1
V šolskem okraju Ljubljanske okolice se razpisuje v nameščenje služba učnousposobljene delovne potovalne učiteljice s stajališčem v Grosupljem proti stalni letni nagradi 1000 K.
Potovalni učiteljici bo poučevati ionska ročna dela na enorazrednih ljudskih šolah v Grosupljem, Št. Jurju, Skocijanu in Lipoglavu in sicer na prvi 2, na ostalih po 1 dan v tednu in vsak 3. četrtek v po-navljalni šoli s številom tedenskih ur, ki jih predpisuje učni načrt. Službo ji bo nastopiti z začetkom šolskega leta 1909/10.
Pripomni pa se izrečno, da je nameščenje le začasno in ne daje pravice do preskrbljevanja ali pokojnine.
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom eventualno neposredno semkaj predlagati do 10. septembra 1909.
C. kr. okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 26. avgusta 1909-
St. 1760.
140 1-1
V črnomaljskem šolskem okraju se razpisujejo v stalno nameščenje učna mesta na «norazrednioah v črešnjevcu in Dobljičih ter učno mesto na trirazred-nici v Semiču z dostavkom, da se bode pri namešče-nju služb na imenovanih enorazrednicah oziralo le na moške prosilce, pri onem v Semiču pa imajo ti prednost.
Pravilno opremljene prošnje naj se semkaj vlagajo do 28. septembra 1909.
C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlju, dne 30. avgusta 1909.
St. 1149.	134 1-1
V kamniškem šolskem okraju se razpisuje v nameščenje služba učneusposobljene delovne potovalne učiteljice s stojiščem v Št. Gotardu proti stalni letni nagradi 1000 E.
Potovalni učiteljici bo poučevati ženska ročna dela na enorazr. ljudskih šolah v St. Gotardu, Čem šeniku, Št. Ožboldu, Motniku in Špitaliču, in sicer na prvi 2, na ostalih po 1 dan v tednu s številom tedenskih ur, ki jih predpisuje učni načrt. Službo ji bo nastopiti z začetkom šolskega leta 1909/10.
Pripomni pa se izrečno, da je to nameščenje le začasno in ne daje pravice do preskrbljevanja ali pokojnine.
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom eventualno neposrednje semkaj predlagati
do 10. septembra 1909.
C. kr. okrajni šolski svet v Kamniku, dne 26. avgusta 1909.
Št. 105.
131 1—2
Deška meščanska šola v Krškem.
Sprejem učencev v meščansko šolo in v enoletni učni tečaj se vrši dne 13., 14.. in 15. septembra.
Ravnateljstvo.
Poziv tolmin. učiteljstvu
Pevke in pevci, ki bodo peli na Volari-čevi slavnosti v Kobaridu, se poživljajo, da se pridno vadijo v petju onih štirih pesmi.
Dne 7. septembra je šole prost dan za vse tolminsko učiteljstvo.
Na snidenje tedaj 7. septembra zjutraj v Kobaridu, kjer bo glavna poizkušnja Ne zabite not!
Odbor „Tolminskega učit. društva".
Našim rodbinam priporočamo 27
- Kolinsko cikorijo -
Slavnemu učiteljstvu in ostalemu občinstvu se priporoča za obilen obisk
sostiina 9pri Jurju4
na Dolenjski cesti
(v bližini dolenjskega kolodvora).
Priznano izborna vina, dobra kuhinja, lep senčnat vrt, steklen salon.
Točna postrežba, nizke cene!
Z odličnim spoštovanjem
Jurij Marenče,
87 10-7
gostilničar.
Ne zamudite
se letos prepričati o čudovito znižanih cenah
v veletrgovski hiši
R. STERMECKI t Celju.
Vzorci proti vrnitvi in pošiljatvi čez
K 20 — franko. Posebno po ceni je: fina satinasta odeja, šivana, lastni izdelek, samo K 8-—. 55 26 14
(jričar & lejač
t Ljubljani, Prešernove ulice 9
priporočata v veliki izberi po najnižji ceni
obleke za gospode in dečke, površnike za gospode in dečke, obleke za otroke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice itd. itd.
Nepremočljive pelerine iz lodna ali vel-blodje dlake (Kamelhaar) v vseh velikostih. Gg. učiteljem in učiteljicam popust za »Učiteljski konvikt«. 32 24—7
Knjigarna
L. Schwentner
Ljubljana, Prešernove ulice 3
priporoča nastopne novosti:
Aškerc A.: Akropolls in piramide. Poetični sprehodi po Ori-entu. — Broširano K 3 —, eleg. vez. K 4'50.	92 30—10
Cankar Ivan: Za križem. Obsega 13 novel in črtic z epilogom. — Broširano K 3"—, eleg. vez. K 4 50. Levstik Vladimir: Obsojenci. Vsebina: Nenormalni piščanec. Bazmišljeni Vid. Mlada Breda in slepec. Bikard Malloprou. Broš. K 2 50, eleg. vez. K 350. Milčinski Fran: Igračke. Črtice in podlistki. Broš. 2 K, el. vez. 3 K. Murni k Bado: .Jarl junaki. Humoreske. Br. K 2 50, el. vez. K 3-50.

Anton Šare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Specialna trgovina za opreme nevest
Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, sifon, širting, kreton, batist itd. itd.
Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke stalne oene.
Gg. učiteljem in njih rodbinam 5°/o popusta.
Svetlolikalnica: ===== 33 42-37 Kolodvorske ulice št. 8.
mmmmmmmmmmmmm
Snažno se oblači
vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice	lil 52—9
Marije Jirsove
učiteljeve soproge
v Novem Hradku n/Met.
(dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu).
Dobiva se 2—8 metrov dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska
itd, Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavoja za 9, ozir. 10 K. Blago je stalnobarvno in močne kakovosti.
NaroČite in ostanete stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko.
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerlkanska
tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. 6f88
Najboljše
orgelj-harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 133
(Češko).
Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta.
Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo.
Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje.
Cenovniki gratis in franko.
Ivan Bonač
v Ljubljani 121~6
Šelenburgove ulice 6
(nasproti glavne pošte) priporoča ("lavnim šolskim vodstvom svojo
trgovino papirja in šolskih potrebščin.
Velika zaloga vsakovrstnih šolskih zvezkov, papirja, črnila itd. itd — Edina zaloga najboljših svinčnikov v korist
družbe sv. Cirila in Metoda. (Prosim blagovolite zahtevati eenovnik, ki ga dopošljem brezplačno.)
Risarska stojala
iz močne Ia lepenke z upognjenim hrbtom (nezarezanim) po najnovejšem predpisu.
Velikosti I. = 240X 195 mm a 10 vin.
II.	= 280X200 mm a 12 vin.
III.	= 350X250 mm k 22 vin. Trpežne zaponke za pritrjenje predlog
100 komadov K 2-—.
- Velika knjigoveznica -
v kateri se izdelujejo preprosta kakor tudi najfinejša dela. — Za šolske in ljudske knjižnice stavim posebno znižane cene in so take knjižice najtrpežneje v močno platno vezane. — Cc. šolska vodstva naj blagovolijo radi cen vprašati.
Dum
Slavnim šolskim vodstvom in gg. učiteljem vljudno priporočam svojo
izvrstno urejeno
knjigoveznico.
Izvršujem vsa v knjigoveško stroko spadajoča dela.
Za šolske in druge knjižnice sem upe-ljal posebno trpežno in lično vezavo, namreč v celo močno platno ravno za isto ceno kakor do sedaj pol platno.
Pri večjih naročilih 10% popusta.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
Anton Janežič
knjigovez u 10-9 Ljubljana, Florijanske ulice 14.
„SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka
zavaruje v življenskih oddelkih: na slučaj doživetja in smrti, doto otrokom, dohodke in pokojnine, ter dovoljuje uradnikom, častnikom, profesorjem, učiteljem in vpokojencem posojila proti prenotaciji na služnini, pokojnini, ženitveni kavciji itd., in v požarnem oddelku: proti škodam po požaru. Zavarovani kapital . . Zavarovalnine .... Izplačane škode in kapi-tali leta 1905 .... Rezervne in poroštvene
zaloge.....
Pokojninski zalogi (uradniška in zastopniška) . Premoženje, naloženo v vrednostnih papirjih, posestvih, posojilih na
posestva.....
Izplačana dividenda členom življen. oddelkov 1. 1905
V	vsem pa doslej . . .
V	letu 1905 se je premoženje pomnožilo za
V	37 letni dobi svojega obstanka izplačala je banka „Slavija" svojim členom odd. I—V. za
škode in nagrade . . „ 97,814.430 97
Vsa pojasnila daje 14 26~17
General, zastop banke .Slavije'
V I^jtll>ljfllli,
<3-osposlre vilice št. ±2.
I Iprednemii učiteljski
Vsakdo bodi naročnik učiteljskih listov, ki so:
Učiteljski Tovariš Popotnik Zvonček Domače ognjišče Naša bodočnost.
K 105.3,737.339 88 8,090.621-63
4,361.283-89
„ 41,335.041-01
2,188.391-24
„ 34,087.781-48
206.296-40 1,606.893-21
3,004.509-80
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice,
odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli. — Štambilje, vignete. — Zavitke za urade v vseh velikostih. — Ceniki brezplačno na razpolago. — Dobro blago
in točna postrežba.	6 42—36
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu.
Slavnemu uciteljstvu se priporoča stara in znana gostilna pri
„Zlati ribi"
Izborila kuhinja in klet. — Tsak petek raki in sveže morske ribe.
Za obilni obisk se priporoča
139 6-i Beti Pilko-Kos.
V najinem založništvu je izšla:
VOJVODINA KRANJSKA
Izdava A. za šole:
17 zemljepisnih nariskov v barvotisku z besedilom in dodanim pojasnilom zemljepisnih znamenj.
Sestavil in narisal
FRAN MAROLT,
učitelj v Ljubljani.
Visoki deželni svet kranjski je z razpisom z dne 25. maja ¡907, št. 2463, odobril in pripustil to učilo v uporabo kot razredno na ljudskih in meščanskih ioiah s slovenskim učnim jezikom.
Vsi nariski, izvršeni na 18 listih, so risani v merilu 1 : 75.0<")0. - Velikost 87 x 60 cm.
Torej ponazoril jejo po minimalnem načrtu za zemljepisni pouk v ljudskih šolah izbrano učilo v taki velikosti in preglednosti, da ga vsi učenci vsega razreda lahko na daljavo čitajo.
Izdava E5 za učence: 17 zemljepisnih nariskov v barvotisku z besedilom.
Sestavi! in narisal
FRAN MAROLT,
učitelj v Ljubljani.
Izbor učiva se naslanja doslovno na podrobni učni načrt, ki ga je odobril c. kr. deželni šolski svit z razpisom z dne 27. decembra 1903, št. 2791, in ki velja kot normativ za domoznanski pouk v četrtem šolskem letu 2-, 3-, 4- in večrazrednih ljudskih šol. Z razpisom vis. c. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega z dne 28. januarja 1908, št. 468, je to delo odobreno kot učilo na ljudskih in meščanskih šolah.
O na 10 K.
lg. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
Cena 1 K.

Šolske potrebščine
kupite jako ceno in dobro edino pri tvrdki
Goričar & Leskovšek
v Cejju, Graška ulica štev. 7.
Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih predpisih. — Zaloga šolskih tiskovin, papirja, peres, svinčnikov, peresnikov, raznovrstnih črnil in tušov, kamenčkov, gob, tablic, uradnih zavitkov in strun. Na debelo.	138 9—1	Na drobno.
IB1BBBBIBB"
Naš denarni zavod.
(15) 12—11
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
ID
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Vplačuje in izplačuje se vsak četrtek od 11.—12. ure dopoldne in vsako soboto od 5.—'/,7. ure zvečer ali pa vsat dan potom poštne nakaznice ali c. kr. poštne hranilnice (čekovni račun št. 866.312). Za
drugače storjena vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hranilnih vlog po 5 °/0, oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vračevanja (glej spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok in plačnik), zastava premičnin,
zemljišč invknjiženih terjatev, predznamba na plačo ali penzijo. Prošnje za posojila brezplačno proti vpošiljatvi 20 h v poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam za posojila naj se priloži poštna znamka za 20 h za dopošiljatev rešitve.
Vsakih 100 K posojila (dva pasivna deleža) se vrača po načinu : A v 12 mesečnih rokih, in sicer 11 rokov a 9 K — h, 12. rok 4 K 73 h
B „	18 „	n	» n	17	» n	6	»	—	»	18.	rt	3	n	56
G „	24 „	n	n n	23	n n	4	n	50	n	24.	rt	4	rt	—
D „	38 „	n	n rt	37	» rt	3	n	—	n	38.	n	—	rt	66
E „	46 „	n	n n	45	n n	2	rt	50	n	46.	n	1	rt	81
F „	60 „	n	n n	59	n rt	2	n	—	n	60.	n	—	rt	70
G „	70 ff	rt	rt n	69	n »	1	rt	75	n	70.	n	1	n	42
	85 „	n	« n	84	n n	1	n	50	n	85.	rt	1	n	26
Zadružni lokal je v Ljubljani, Gradišče št. 4., I. nadstr.
UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče štev. 4 ^ v Ljubljani Gradišče štev. 4
priporoča si. kraj. šol. svetom, šol. vodstvom in uciteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge.
Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj. Postrežba točna. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna
po zmernih cenah v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih cenah. Tiskovine se izvršujejo v eni ali več barvah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Telefon št. 118.
(5) 52—32
Litogr afija.
Poštna hranilnica št. 76.307.