PcStnlna plačana v gotovini Leto IX., št. 49 („jutbo" št. 292 aj Ljubljana, ponedeljek 1$. decembra 1941-XX Cena cent. 70 UpravnlStvo: LJubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Pucclni-. jeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: LJubljana, Puccinijeva ul. 5. Telefon St. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-2« Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj — Naroča se posebej ln velja mesečno L 2.50 Za inozemstvo L 3.80 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu __^ CONCESSIONARlA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano tirali succsssi defavlazione itaio-german ca II nesmco respmto ad ovest di Tobruk — 30 apparecchi nemici abbattuti II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 14 dicembre il seguente bollettino di guerra n. 560: Nella zona ad ovest di Tobruk vivaci attacchi nemici contro le nostre posizioni sono stati respinti. Insistenti tiri di artiglie-ria sul fronte di Sollum. La giornata di ieri ha segnato brillanti successi delTaviazione italo-germanica, in-tervenuta pure con pronte azioni di mitra-gliamento e ianeio di bombe nella lotta a terra. Nel corso dei numerosi combattimenti, in uno dei quali dieci aerei italiani hanno affrontato una formazione di circa 50 aeroplani avversari, sono stati abbattuti 24 velivoli: 10 dai nostri cacciatori e 14 da quelli tedeschi; abbiamo perduto tre aerei. Nel Mediterraneo centrale un nostro ri-cognitore, attaccato da due caccia e tre hombardieri ha abbattuto uno Spitfire riu-scendo poi a disimpegnarsi. Durante due nuove incursioni su Argo-sto, che non hanno causato danni ne vittime, la nostra caccia, con immediati inter-venti, ,ha distrutto 5 apparecchi da bom-bardamento. Su Navarrino (Grecia) velivoli inglesi hanno sganciato alcune bombe: colpita una časa di abitazione e feriti tre greci. Veliki uspehi lijaitsxih in nemSk h letal Sovražnik odbit zapadno od Tobruka — 30 sovražnih letal sestreljenih Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 14. decembra naslednje vojno poročilo štev. 560: Na področju zapadno od Tobruka so bili odbiti jaki sovražni napadi na naše postojanke. Neprestani topniški ogenj na fronti pri Solumu. Včerajšnji dan je prinesel sijajne uspehe italijanskemu in nemškemu letalstvu, ki sta naglo posegala s strojnicami in bombami v borbe na kopnem. V številnih letalskih spopadih je bil tudi spopad 10 italijanskih letal z oddelkom približno 50 sovražnih aparatov. V teh spopadih je bilo sestreljenih 24 letal, 10 od naših lovcev, 14 od nemških. Izgubili smo 3 letala. Na osrednjem Sredozemskem morju je bilo naše izvidniško letalo napadeno od dveh lovcev in treh bombnikov. Sestrelilo je eno letalo tipa Spitfire, nakar se mu je posrečilo odkrižati se nasprotnika. Pri vseh novih napadih na Argostoli, pri katerih ni bilo ne škode ne žrtev, so naša lovska letala takoj intervenirala in so uničila pet bombnikov. Angleška letala so odvrgla nekaj bomb na Navarrino. Ena stanovanjska hiša je bila zadeta, trije Grki pa ranjeni. Uspešni letalski napadi Berlin, 14. dec. d. Letalske sile, ki operirajo v severni Afriki so v zadnjih dveh dneh uspešno podpirale vojsko na kopnem. Posebno hudo je skupina bombnikov včeraj bombardirala angleške avtomobilske kolone in tanke južno od Tobruka. Letala so sovražnika napadla tudi s strojnicami. Mnogo tovornih vozil je bilo uničenih in zažganih. Predsnočnjim so nemški bombniki napadli tobruško luko in letališče. Zadeta je bila zaloga pogonskih sredstev, ki je zgorela. V letalskih spopadih so nemški lovci, ki so spremljali bombnike na njihovih napadalnih poletih, sestrelili tri angleška letala. M@tn$ko vojno Topniško obstreljevanje pristanišča v Sevastopolju In vojaških ciljev v Petrogradu — Velike sovjetske letalske izgube Iz Hitlerjevega glavnega stana, 14. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Na vzhodu je topništvo nemške vojske obstreljevalo z dobrim uspehom sovražnikove ladje v pristanišču Sevastopolja in vojaško važne cilje v Petrogradu. V ostalem so bili boji omejeni na odbijanje sovražnikovih krajevnih napadov. Pri napadih na transporte so nemška letala bombardirala kraje, kolone in taborišča ter prizadela sovražniku na vzhodni fronti hude izgube ljudi in vojnih potrebščin. Na morju ob Angliji je bil z bombami hudo poškodovan sovražni rušilec ob vhodu v Bristolski preliv in se more računati z njegovo izgubo. V noči na 14. decembra so letala z uspehom bombardirala ob angleški vzhodni obali vojaške cilje. Pri poizkusu, da bi priletel nad obalo Ro-kavskega preliva, Je izgubil sovražnik 7 letal. V severni Afriki so odbile nemško-itali-janske čete na področju zapadno od Tobruka napade združenih angleških sil ter uničile več baterij, kakor tudi 11 oklopnih bojnih voz. Nemška in italijanska strmoglavna bojna letala so prizadeia sovražnim motoriziranim kolonam hude izgube. Lovska letala sil osi so sestrelila v letalskih bojih 15 letal brez lastnih izgub. Nadalje so nemška bojna letala z dobrim učinkom bombardirala na področju pri Tobruku letališča, oskrbo- valna skladišča, kolone oklopnih in drugih motoriziranih vozil nasprotnika. Boljševiško letalstvo je izgubilo v času od 6. do 12. decembra skupno 125 letal. Izmed teh jih je bilo 88 sestreljenih v letalskih bojih, 32 jih je sestrelilo protiletalsko topništvo, ostanek pa je bil uničen na tleh. V istem času smo izgubili na vsej vzhodni fronti 7 lastnih letal. S finskega bojišča Helsinki, 14. dec. s. Finsko topništvo je na Karelski ožini nadaljevalo obstreljevanje postojank ter poljskih utrdb sovražnika, pri čemer je prisililo k molku več baterij in uničilo številna strojniška gnezda preko Rajiaokija. Poskusi prodiranja sovražnih patrol so bili zavrnjeni. V odseku pri Si-vaeriju delovanje nasprotnikovega topništva in možnarjev. Finsko topništvo je uničilo sovjetsko baterijo in mnogo pehotnega težkega orožja. Na fronti vzhodne Karelije so bili v južnem odseku odbiti sovjetski napadi. Finske čete so zasedle južne otoke na jezeru Voljaerdiju, kjer so rdeči izgubili 150 mož. Nadaljuje se uničevanje ostankov treh sovražnih divizij med Krhu-makijem in Vorentso. Ujeti so bili sovjetski padalci, ki so se spustili na tla za finskimi četami v zapadnem delu Viipurijske-ga zaliva. Finske letalske sile so nadaljevale bombardiranje murmanske železni« e med Maaselko in Kočkono, pri čemer je v polno zadelo postajo ter material. Med letalsko bitko na severu Kronštata je bilo sestreljeno eno sovjetsko letal« Letalski napadi na italijanske bolnišnice čeprav so bile jasno označene z rdečim križem so jih angleška letala bombardirala Rim, 14. dec. s. že večkrat je bilo govora o neprestanih napadih angleškega letalstva na italijanske bolnišnice in poljske lazarete, čeprav so bila na njih mednarodna znamenja Rdečega križa vedno dobro vidna. Med bitko v Marmariki 22. novembra je okoli 16. skupina 14 angleških letal bombardirala in s strojnicami obstreljevala poljsko bolnico 242-0 in sanitetno sekcijo divizije Trieste 90-0, pri čemer so bili ubiti in ranjeni bolniki ter sanitetsko ■osebje. Tako bolnica kakor sanitetna sekcija sta bili nič manj nego 3 km oddaljeni od vsake vojaške formacije ter sta bili iz višine dobro vidni, kajti na številnih belih šotorih so se jasno odražali znaki nevtralnosti, drugi velik rdeč križ pa je bil začrtan na tleh. V popolnoma jasnem vremenu je sovražni oddelek letel v višini ne več nego 600 m. Obkrožil je najprej ozemlje a sanitarnimi ustanovami, ne da bi spustil bombe, pri drugi obkrožitvl pa Je Izvršil bombard iranje brez vsake ovire, kajti zavoljo značaja naprav na tem ozemlju nI bilo v bližini nobene protiletalske obrambe. To dokazuje, da je bil napad premišljen in da so cilj napada predstavljale žrtve, ki so bile ranjene, ter sanitarno osebje. Med žrtvami sta bila tudi dva kaplana, kl sta v tistem trenutku kleče izvrševala obred ob truplih dveh vojakov, padlih nekoliko dni prej. m nekega angleškega letalca, ki so ga bili našli ln z veliko pieteto pobrali. V času napada so zdravniki poljske bolnice pravkar zdravili tudi dva druga angleška letalca, ki sta bila ranjena v nekem letalskem napadu. Prestrašena in ogorčena od zlobnega napada sta oba letalca podala Izjavo, ki izpričuje brutalni napad njihovih tovarišev. Tudi poročilo glavnega stana 2. decembra je objavilo angleške napade na naše bolnice, zlasti pa na bolnico Princa Piemontskega v Bengaziju. Pri tej so angleške bombe znova ranile angleškega letalskega poročnika, ki je podal istotako Izjavo, s katero izpričuje ta dogodek. Napadi so se nadaljevali tudi v preteklih dneh nad bolnicami Cirenaike in nič ne kaže, da bi imel sovražnik namen, ta svoja junaška deganja opustiti, JAPONSKA OFENZIVNOST NE POPUŠČA Japonske operacije se nadaljujejo i uspehi tako na Malajskem polotoku kakor okoli Hongkonga in na Filipinih Rim, 14. dec. s. V dveh poročilih o operacijah na bojišču je angleška polslužbena agencija objavila, da so se angleške sile umaknile na področju pri Kedahu v seve-rozapadnem delu Malajskega polotoka in da so japonski bombniki včeraj opoldne hudo bombardirali vojaške naprave okrog Manile. Stockholm, 14. dec. s. »Alehanda« beleži v poročilu iz Londona, da smatrajo angleški krogi položaj na Malajskem polotoku za skrajno resen. Angleške čete na polotoku so preslabotne, da bi preprečile neprestano izkrcavanje japonskih čet na raznih točkah polotoka. Obramba jim je onemogočena, odkar so Japonci zavzeli nekaj pomembnih letalskih oporišč v severnih predelih polotoka. Obleganje Hongkonga Tokio, 14. dec. s. Dobro poučeni japonski krogi zatrjujejo, da Ima zasedba Kav Luna (Kcovv Luna) ogromen pomen, ker bo spričo njegovega položaja sedaj mogcč odločilni udarec proti Hongkongu. Omenjeni krogi naglašajo, da zasedba Kav Lu">a pomeni izolacijo angleških sil od ostale Kitajske. Japonske operacije proti Hongkongu so se pričele že prvega dne vojne. Dne 8. decembra so Japonci izsilili prehod v šumkun. Dva dni nato so v naglem prodoru zavzeli postojanko Kinšan, glavni steber angleškega obrambnega sistema okrog Hongkonga. S tem so si odprli pot v Kav Lun. šanghaj, 14. dec. d. Zastopnik japonske vojske je izjavil novinarjem, da je vrhovni poveljnik sil, ki operirajo okrog Honghon-ga, po padcu Kav Luna pozval Angleže v Hongkongu, naj se vdajo. V svojem pozivu je ugotovil, da je Hongkong sedaj popolnoma obkoljen. Japonsko topništvo lahko že obstreljuje mesto in bi lahko povzročilo mnogo žrtev tudi med civilnim prebivalstvom. Neprestani letalski napadi na Luzon Saigon. 14. doc. s. Javljajo, da je bil ves otok Luzon včerajšnji dan cili neprestanih napadov japonskih letal. Tokio, 14. dc. d. Japonski letalski napadi na Luzcn so »c tudi včerai ves dan nadaljevali. Posebno škodo so japonska letali a napravila v Paita.n£esu. Ibi in Glaik-fieldu. Operacijsko področje japonskega letalstva se je te dni sploh zelo razširilo. Tako poročajo iz Ranguna, da so se japrnska lčrtala v velikem številu pojavila tudi nad zapadn;m področjem Malajskega polotoka iz Melbourna prihajajo vesti, da se japonska letala opazili nad Bismarkovkn otočjem Japonci na Guamu Rim, 14. dec. s. Ameriški mornariški minister se je končno odločil priznati, da so japonske oborožene sile zasedle otok Guam Izjavil je, da so radijske kakor tudi kabelske zveze z Guamom prekinjene. Veliki uspehi japonskega letalstva Stockholm, 14. dec. s. »Dagens Nyheter« objavlja vesti iz Londona, po katerih delajo japonske letalske sile naravnost čudeže. Njihove operacije so presenetile vse vojaške kroge na svetu. Nihče niti od daleč ni pričakoval, da bodo tako skrbno pripravljene za vojno. Angleži so na Malajskem polotoku izgubila že več letališč. Japonci jih imajo sedaj trdno v svoji posesti. Od dne do dne narašča tudi nevarnost za Manilo prav zaradi tega, ker so se Japonci polastiti letali«S na Malajskem polotoku. Tokio, 14. dec. s. Japonsko vrhovno poveljništvo je snoči objavilo komunike, v katerem pravi, da so japonske letalske sile na Malajskem polotoku in na Filipinih sestrelile 129 sovražnih letal, potopile 1 transportno ladjo, hudo poškodovale 2 topii-čarki in 4 nadaljnje tovorne narnike. Pri včerajšnjih operacijah so razdejale 100 tovornih avtomobilov. Japonsko letalstvo je doseglo nad Malajskim iin filipinskim področjem premoč, ker je že v prvih treh dneh vojne uničilo pretežni del sovražnih letalskih sil. Japonci so izgubili v celoti 17 letal. Novi letalski napadi na Havaje šanghaj, 14. dec. s. Kakor znano, se ameriški mornariški minister Knox mudi v Honoluluju. V tem času so japonska letala znova bombardirala Havajske otoke. Bombni napadi so trajali skupno 9 ur. Po nekih vesteh se zahtevali 1500 človeških žrtev. Zelo mnogo ljudi je bilo ranjenih. Ameriške in angleške izgube ladij Tokio, 14. dec. s. V tukajšnjih krogih opozarjajo, da je narasla s potopitvijo ameriške oklopnice »Arizone« tonaža potopljenih, poškodovanih ali zaplenjeTdh ameriških in angleških ladij od pričetka sovražnosti na Pacifiku do včeraj na 140 tisoč ton. Sovražnik je izgubil 5 oklopnlc in sicer 3 pred Pearl Harbourom, dve ob Malajskem polotoku, nadalje matično ladjo za letala, ki je bila potopljena v Davau na Filipinih, 1 podmornico, 3 manjše vojne ladje in 2 nadaljnji pomožni vojni ladji. Bržkone je bila potopljena tudi neka nosilka letaL štiri nadaljnje oklopnice so bil« hudo poškodovane. Prav tako so bile poškodovane 1 podmornica in 3 manjše vojne ladje. Tokio, 14. dec. s. Mornariški oddelek imperialnega glavnega stana objavlja, da je bila potrjena vest, po kateri je bila ameriška oklopnica »Arizona« potopljena med bitko pri Havajih. Potrjujejo nadalje potopitev angleškega lovskega letala med bitko pri Malajskem polotoku. »Arizono« so splovili 1. 1915. L. 1931 so jo modernizirali. Razvijala je brzino 21 vozlov in je posadka štela 1366 mož. Oborožena je bila z 12 topovi po 356 mm in 12 topovi po 120 mm, z 8 protiletalskimi topovi po 127 mm, 4 po 47 mm in 8 po 40 mm. Imela je dva katapulta in tri letala. Siamske čete v boju Bangkok, 14. dec. d. Objavljen je bil komunike, po katerem so tajske čete odbile angleške in kitajske sile, ki so prodrle na področju pri čienmaju na tajsko ozemlje iz Kitajske. Angleži in Kitajci se umikajo proti severu. čienmaj je v zapadnem Laosu. Gore segajo tam preko 2500 m v višino. Bangkok, 14. dec. s. Ministrski predsednik Luang Songraim je v razgovoru z japonskimi novinarji izrazil svoje zadovoljstvo zaradi sklenitve vojaške pogodbe med Tajen: in Japonsko. Siam si je že dolga leta želel takega sodelovanja s cesarstvom vzhajajočega sonca. Spnčo te zveze so se avtomatsko prekinili diplomatski odnošaji Siama z angleško in ameriško vlado. Siain-ska vlada je že odredila blokado vsega angleškega jn ameriškega imetja na siamskem ozemlju. Siamska vlada namerava zaščititi vse Kitajce na siamskem ozemlju, kolikor bodo lojalni, nastopila pa bo z vso ostrostjo proti onim, ki so v službi Cangkajška m bedo skušali na kakršenkoli način odražati »iamsko varnost. Odhod angleškega poslanika iz Bangkoka Bangkok, 14. dec. s. Javljajo, da je angleški poslanik v Taju sir John Croc odie-tel v Birmo z ostalimi Člani legacije. Mobilizacija v Indokini Tokio, 14. dec. s. »Niči Niči« objavlja vest iz Saigona, da je vlada v Francoski Indokini na osnovi vojaške pogodbe, ki jo je sklenila z Japonsko, odredila mobilizacijo vseh mladeničev, sposobnih za vojaško službo. Seja japonskega kronskega sveta Tokio, 14. dec. d. Pri mikadu je bila včeraj izredna seja kronskega sveta. Udeležili so se je vsi člani vlade. Zunanji minister Togo je podrobno poročal o zvezi z Nemčijo in Italijo ter o odnošajih s Tajem. Izjave japonskih državnikov Tokio, 14. dec. s. Na velikem zborovanju v parku Hibiji je govoril min. predsednik general Tojo. Izjavil je, da Japonska v vseh 2000 letih svoje zgodovine nikoli ni zgrabila za meč, če ni bila prisiljena k obrambi in če se ji ni bilo treba boriti za svoje pravice. Opozoril je na angleške in ameriške manevre proti Japonski, na napore japonske vlade, da bi preprečila vojno na Tihem oceanu. Zedinjene države so vse japonske predloge gladko odbile. Japonska je bila prisiljena zgrabiti za orožje proti Angliji in Zedi-n j enim državam. Prepričan sem, da je pravica na naši strani. Generel Tojo je nato svaril pred prevelikim optimizmom in pred prevelikim poveličevanjem počet-nih uspehov, ki jih je Japonska dosegla. Poudaril je, da mora biti narod pripravljen na dolgo vojno in na potrebne žrtve. Zaključil je svoj govor s poudarkom, da zmaga Japonske ne pomeni samo nove dobe na Daljnem vzhodu, marveč tudi triumf novega reda na svetu. Tokio, 14. dec. s. Zunanji minister Togo je imel na proslavi sklenitve trojne zveze kratek govor, v katerem je dejal, da bo os zmagala v tej vojni ter zagotovila narodom pravico. Obeležil je ta sporazum kot pravi in praktični instrument sodelovanja med vsemi tremi državami in izrazil je svoje zadovoljstvo spričo njegove sklenitve. Proslavo je priredil min. predsednik general Tojo na svojem domu. Banketa so se udeležili vsi glavni zastopniki japonskih vojaških in civilnih oblasti ter veleposlanika Italije in Nemčije. Nemška sodba o vojnem položaju Monakovo, 14. dec. s. Listi podčrtavajo še nadalje uspehe, ki jih dosegajo Japonci na vseh frontah. »Miinchner Neueste Nachrichten« navajajo, da se je ton vseh angleških in ameriških listov na Daljnem vzhodu zaradi cenzurnih navodil znatno spremenil. Razen uradnih poročil ne objavljajo iz Londona in iz Washingtona dejansko nobene vesti. Molk je postal popoln zlasti v Slngapuru, potem ko so sporočili, da so se na severu polotoka Malaja angleške čete umaknile na prej določene postojanke. Zelo malo tolažilno, pravi list, je tudi dejstvo, da so bila, kar se tiče Rusije, angleško-ameriška pričakovanja razočarana, ker je izostala vojna napoved Rusije Japonski. Iz tega sklepajo v Londonu, da je Sovjetska zveza danes vojaško tako oslabljena, da ne more tvegati novih vojnih podjetij. Kar se tiče vzhodne fronte poudarjajo »Miinchner Neueste Nachrichten«, d« ao Htttadore besada o obpovitad pohoda ob začetku prihodnje zime dokaz, da ja nemško poveljništvo prostovoljno določilo ta premor in sicer ne zato, ker bi bilo v to prisiljeno, temveč zato, ker tako lahko stori. Nemško poveljništvo se je navzlic nasprotnikovem izzivanjem postavilo v defenziven položaj, pri čemer pa si je ohranilo polno Iniciativo. Sklep, da se čete obvarujejo prehudih vremenskih neprllik in da prezimijo na sedanji fronti, ki je primernejša za ta namen, se je lahko tem bolj sprejel, ker ne predstavljajo boljševiki zaradi svojih porazov nobene resne nevarnosti več. Odhod ameriških novinarjev iz Nemčije Berlin, 14. dec. s. lz pristojnega vira se je zvedelo, da bodo ameriški novinarji danes skupno s člani diplomatskega in konzularnega zbora zapustili Berlin. Potovali bodo proti jugu. Diplomatske interese Zedinjenih držav v Nemčiji in Nemčije v Zedinjenih državah bo v bodoče zastopala švicarska diplomacija. Omejitev ameriških transportov v Angtf |i> Rim, 14. dec. s. »News Crcnicle boko pod ničlo. Sano toliko, da čez noč pomrzne blato in brozga, ki se nato čez dan spet stali, da 'mamo blatne ulice in sprehajališča. Zjutraj zagrinja Ljubljano gosta megla, ki pa je vedno znani,tka lepega vremena. V takem vremenu seveda tudi ni prave ga predbožičnega razpoloženja. Druga leta se je na kongresnem trgu bohotil velik gaj smrek in jelk Letos jih ni in jih ne pogrešamo. Naj raste, kar je mladega in leno obetajočega — mi pa se zadovoljimo z jaslicami! Ljubljanske izložbe nudijo kln*b vojni prav prijazno 'Hce in -w ot v krogu slojih otrok, vnukov in vnukinj, zetov m srnah. Današnjo nedeljo jo spremili na doma če pokopališče na Kozini. — V Ljubljani je umrl upokojeni železničar g. Jožef Logar. Zapustil je vdovo, hčer in sina. K večnemu počitku ga pospremijo v ponedeljek ob 15. uri iz kapelice sv. Jožefa na Žalah. — V Ljubljani je umrla gospa Jelena Kajzelleva, po rodu Šercljeva. vdova po nepozabnem Bogumilu Kajzeliu. ki ga je smrt dne 17. septembra 1939 rešila trpljenja. Ob odru ljubljene matere žalujeta sin*va dr. Vfal mir in dr. Miroslav. Ugledno pokojhrco oo do spremili k Sv. Križu v ponedeljek ob pol 16. uri iz kapele sv. Petra na Žalah — V Dolnjem Logatcu ie umrla gospa Ana Novakova. Bila je cd vseh spoštovana mat; babica in prababica, ki so jc vezale sorodstvene vezi s svojci na Vrhniki n v Št. Ilju. Pogreb bo v ponedeljek ob 16. ori. — Pokojnim blag spomin. žalujočim naše iskreno sožalje. 'roces v Trstu Pred proglasitvijo sodbe Trst, 14. decembia Pred posebnim sodiščem za zaščito di-žave je bil včeraj zadnji dan zagovornikov. Glede na to je računati s tem, da bo sodišče še danes izreklo sodbo. Včeraj dopoldne se je razprava pričela z govorom odvetnikom Ciolelle, ki je branil obtoženca Simona m Josipa Kosa ter Melušiča. Simon Kos je v preiskavi priznal, da je imel nalogo orožja in streliva v bližini Bovca. Državni tožilec je zanj zahteval smrtno kazen. Njegov brat je bil obtožen sokrivde. Branitelj je vso njuno krivdo zvrnil na želena, Kravanjo in Rejca. Obtoženca sta biia le njihovi žrtvi. V vsakem primeru rta samo podlegla silni propagandni akciji in izsiljevanjem bivših jugoslovanskih eksponentov pod vodstvom Zelena. Odvetnik Buda je zagovarjal Bobka, Dolenca, Vato, Semca in Marijo Urbunčičevo. Zahvalil se je predsedniku, ker je bil nepristranski in omogočil braniteljem, da so obtožence svobodno zagovarjali. Podrobno je nato obeležil pravno stran vse Stvari. Opisal je položaj vsakega posameznega obtoženca in skušal je omiliti njihovo oa-govornost tem mestoma drugače klasificirati njihova dejanja. Za Urbančičevo je zahteval oprostitev. Dolgo je govoril o Bobku in omiljeVal obtožbe glede vohunstva ter nazadnje pozval sodišče, naj upošteva, da ni neovržnih dokazov za njegovo krivdo. Opozoril je, tudi na obtoženčevo duševno stanje. Odvetnik Pangrazl je zatrjeval, da Vad-nal in Sluga nista bila včlanjena neposredno v organizaciji, marveč sta sodelovala le v oboroženih skupinah. Prosil je sodišče, naj ju milo sodi. Kot zadnji je govoril odvetnik Presti, ki je branil Ivan-čiča. Glede njegovih dejanj je Izjavil, da niso imela hudih posledic. Tudi o® je Sodišče pozval, naj milo sodi. XXXIII. seznam kočevskih optantov XXXIII. seznam kočevskih optantov (Služ. list od 6. dec.) vsebuje naslednjih 237 oseb (v oklepajih staro6t ln rojstni kraj): OBČINA KOPRIVNIK Prerigel: Springer Edvard (21), Ivan (15). OBČINA SEMIČ Kot: Zal ta Marija (34), Ivana (36); Zalta Ivan (66), Karolina roj. Strltzel (75), Adolf (12), Peter (6), Veronika (39), Josipina 37); Kraker Franc (82, Srednja vas). Brčice: Bukowetz (45), Rozalija roj. Mat-zelle (43), Ivan (19), Alojzij (12). Ivana (8); Ogolin Joetp (31), Zoffla roj. Bukowetz (34), Marija (7). Josip (3); VPenetitsch Adolf (22); Lu-kesehitseh Josip (38), Alojzija roj. Spreitzer (31), Edvard (3). OBČINA KOČEVJE OKOLICA Cvišlarji: Boiz Ivan (54. Laze), Štefanija roj. Weiss (55). OBČINA KOČEVSKA REKA Kočevska Reka: Samide Josip (32, Kleč), Viljemina roj. Kickel (27), Kurt (2), Eliaa (1), Gunther (1 mee.). M i a k a : Zekoll Ivan (58), Ivana roj. Primec (59), Arnold (7). OBČINA STARI LOG Rlgelj: Hutter Franc (67), Magdalena roj. Rankel (41). Hilda (19). Leni (18). Ela (16), Zofija (14), Albert (13), Frida (8), Veronika (5). Henrik (28); Zose Franc (59), Magmalena roj. Wolf (41), Rihard (17), Franc (19), Erna (18), Ana (14), Marija (12), Ernest (6), Albert (1); Konig por. Schneiaer Magdalena (50. Stari breg), Regina (17). Rihard (31), Franc (28); Wittreich Franc (55), Marija roj. Petsche (52). Franc (17), Ot.Tjar (15); Hutter Franc (31), Olga roj. Pet-schauer (22), Edeltraud (1); Hutter Joeip (64), Josipina roj. Hutter (63), Jurij (29); Kresse Matija (42), Marija roj. Konig (35), Ana (5). Gornji kamen: Herbst Franc (40, Vinska gora) Ana roj. Konig (38), Marija (15), Hilda (13), Ema (9), Ivan (6), Franc (3); Schneider Josip (31). Štefanija roj. Kimig (28). Franc (4), Erna (2); Herbst por. Konig Marija (59), Frida (18); Herbst Rudolf (41); Konig Franc (29). Ana (25), Emilija (22); Konig Franc (26). Josipina (32). Valter (2 mes.). Grlntavec: Kump Franc (37, Novi log), Pavla roj. KSnig (40). Ervin (12), Regina (10), Franc (5), Irma (3); Schneider por. Kump Jera (72), Matija (78); Turk Joeip (42), Rozalija roj. Konig (42), Erna (13). Ivan (11), Ana (8); Perz por. Turk Marija (77); Samide Ivan (59). Josipina roj. Krisch (49), Rihard (19). Josipina (65), Iran (21), Anton (21); Pfeiffer por. Samide Ma-ri'a (91, Smuka); Kraker Josip (43). Julija roj. Konig (32), Ivan (8), Josip (3): Jonke por. Kraker Margareta (74, Kleč): Stiene Leopold (50, Stari breg), Marija roj. Hoge (33), Valter (11). Ivana (8), Hilda (5), Ivan (2). Hedviga (2); Schneider Alolzij (75); Weber Štefan (56). Terezija roj. Herbst (54). Franc (16); Konig Matija (43 Stari breg), Pavla roj. Wittreich (4i), Frida (29). OBČINA CRMOŠNJICE Občice: Petschauer Ivah (21). Stara žaga: Samida Ferdinand (42, Po-gorelec), Ivana roj. Kump (38), Marija (16), Ivan (15), Gizela (11), Viljem (9). Blatnik: Spreitzer Andrej (76), Zofija (19). Olga (16); Hutter Ernest (51, Pleš), Ana roj. KuTiip (41), Ivan (21), Friderik (19), Dora (12), Hilda (11), Rudolf (9), Berta (5). Ludovik (2), Adolf (7 mes.); Fritzel Ivan (27). Antonija roj. Jaksche (23), Adolf (1), Albin (11); Fritzel Marija (44), Ivan (47); Spreitzer Elizabeta (36), Rozalija (28). Andrej (23); Buchte Elizabeta (31); Mausser Roza (42). Ivan (65): Hutter Marija (17); M*usser Veronika (44); Krisch« Ivan (63), Elizabeta roj. Krische (29). Karel (6). Ivan (2), Ida (5); Brinskelle Ivan (23); Butscher Franc (52. Pleš), Elizabeta roj. Spreitzer (39), Marija (18) Kristina (15), Avgust (12). Ivana (10), Cit® (7). Rihard (1); Petschauer por. Bučhte Marija (61, Semič), Justina (27); VValisch Josip (84); Mausser Rudolf (52). Marija roj. Stalzer (47), Edvard (18). Joeip (15). Adolf (13). Elza (10); Fink Pavel (28) Ivan (38). Julijana roj. Stritzel (33), Franc (11), Alfred (10), Josip (8). Ivana (6), Mira (3) Albert (1); Fink Ivan (78), Rozalija roj. Moschner (71): Fuchs por. Schmnck Veronika (61): Windlschmann por. Fuchs Veronika (75); Snreitzer Josip (25). Marija (38); Fritzel Neža (73); Bukowitz Martin (83. Brčice); Brinskelle Franc (86 Gače): Bukowitz Ivan (50), Marija roj. Brinskelle (47). Marija <20), Alfred (19); Krische Ivan (43 Stara ?asa). Alojžlja roj. Bukowltz (38). Marija (9). Rihard (•). Avgust (4). Ernestlna (3). Roz® (1); Kotsctiewer Ma rija (79, Lazeč)- Schmig por. Fritzel Marija (45, Mali Riaelj) Adolf (6). OBčtNA DRAGA Podpresha '. Mlklltscll Ivan (31), Anton (29), Frančiška roj. Panther (78). Anton (58), Marija roj. Schager (50). Laze: Kaltsohitsch por. Lipowitz Marija (35), Ivan (14), Marija (7). Srednja vas: Duzzi por. Swaschnig Jera (61, Kočevska Reka), Rudolf (35), Josipina roj. Bencina (32). Rudolf (5). Ivan (3), Marija (7 mes.). Upniki navedenih oseb morajo prijaviti svoje terjatve do 20. "ecembra Pobotnmu uradu aa terjatve in dolgove, Ljubljana. Rimski trg. Naše Gledališče DRAMA Poo e d el j ek. 15.: zaprto. Torek, 16.: ob 17.30 Doni. Red Torek. OPERA Ponedeljek 15.: zaprto. Torek, 16.: zaprto. (Generalka). dbjave Nocojšnji intimni koncert Glasbene Matice bo lrnel naslednji spored: 1) Beethoven: Varijacije v e-molu; 2) PavčiČ: Kaj mi pravi ptiček — Uspavanka II. Samospeva s spremljevanjem klavirja; 3) Vitezslav Novak: Pesmi zimskih noči: a) Pesem mesečne neči, b) Pesem viharne noči, c) Pesem božične noči, č) Pesem karnevalske noči; 4) Ravnik: Pozdrav iz daljave. Lajo-vič: Kaj bi le gledal. Samospeva s spremljevanjem klavir;a; 5) Jlndrich Kaan: Fantazija na motive iz cikla sinfoničnih pesmi Moja domovina od Smetane. Klavirske skladbe bo izvajala pianistka Mila Dernovškova, ki bo tudi spremljala sopra-nistko-solistko Ljudmilo Polajnarjevo pri izvajanju samospevov. Na koncert dvfh domačih umetnic opozarjamo in VHUdnO vabimo. Koncert bo v mali filharmotiični dvorani točno ob 18.30. Konec pred 20. U/o. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. (—) Koncert Angela J m ca in Marije Tiranove bo v sredo ob 18.30 v dvorani Pokrajinske delavske zveze na Miklošičevi cesti. Pn klavirju bo oba solista spremljal prof. Justin. G. Jarc je med ljubljanskim občinstvom dobro znan zlasti po vvojih nastopih v Veselem teatru, >?dč. Tira nova pa je talentirana učenka direktorja Betetta. Na sporedu so same domače skladbe. Koncert zasluži, da mu občinstvo posveti dim večjo pozornost. Razstava umetniške trojic* Debenjak- Ja kac-Mlhelič je dosegla prvi teden, odkar je odprta v Jakopičevem paviljonu, prav lep uspeh. Naše kulturno občinstvo opozarjamo. naj ne zamudi prilike, da t.bišče to resnično lepo umetniško prireditev iin naj se razstavijalcem oddoflži tudi t Odkupom, jaj je lepa umetniška slik« najlepše božično darilo. Najlepše darilo za god ali božič je Album slovenskih književnikov, ki ga naj ima vsaka hiša. Knjiga stane 60.80 L. in M dobi v knjigarni Tiskovne zairuge v Ljubljani, šelenburgova ul. 3. (—) ŠPORT Kdo le najhitrejši v Evropi? Iz Novega mesta »VESELI TEATER« prireja danes prvo predstavo ob pol 16.. drugo pa ob 18.30. Prosimo, da pride Občinstvo točno, ker bo pričetek točno ob napovedani uri. Predprodaja vstopnic dopoldne v Ljudski knjigarni, od 15. dalje pa pri blagajni Prosvetnega doma. Darujte za aboge jetlčne bolnik«! Podprite proti.jetično borbo bolnim v pomoč, sebi v korist! — Pro ti tuberkulozna zveza v Ljubljani. — PoŠt. ček. ra«. St 15.331 Na vprafianje, kateri Je najhitrejši tekač v Evropi, je leto« težko odgovoriti. V minuli sezoni je bilo tako malo mednarodnih nastopov za primerjavo, da se taksen vrstni red skoraj ne da sestaviti brez ugovorov. Razen tega pa vsi evropski tekači letos niso prišli do izrazito vrhunskega izida, saj je najhitrejši čas ostal vse !eto 10.6 na 100 m. Po številu najboljših zastopnikov na kratkih progah je Itaiija s tremi tekači na čelu, in sicer z Montijem, Marianijem in Titom. Nemec Scheuring je izgubil bitko proti obema prvima dvema v nemško-italijanskem dvoboju. Tito pa je pozneje nekoč spet porazil Marianija. Pri tem je važno še dejstvo, da je Montl postal dvakratni italijanski prvak. Ker so bili ti mednarodni dvoboji pred prvenstvenimi nastopi, vo bili časovno italijanski sprinterji na bolj-Sem, ker se nemški tekači običajno šele v pozni sezoni dvignejo do najbol še forme. Holandec Osendarp je bil letos v konkurenci samo proti Scheuringu. Prvič ga je porazil, drugič pa je dvoboj izgubil, tako da je partija ostala neodločena. V tem p«e-gledu je treba omeniti Še francoskega sprlnterja Valmyja, ki pa ni prišel do rr«t-narodnih nastopov, pri tem pa doma postavil odlična časa z 10.6 odnosno 10.5 V teh okoliščinah je torej težko reči, kdo je prav za prav letos bil najhitrejši med evropskimi tekači. Če bi Scheuringu pri tej oceni vzel! v poštev še čase, ki jih je dosegel na 200 m, bi vsekakor njemu člo prvo meeto pred vsako inozemsko konkurenco. Ta odlični Nemec je to progo ponovno pretekel v 21 Sekundah in ga pri tem ni dosegel nobeden ostalih evropskih spriiiterjev, ne glede na to, da je bil ves čas tudi zelo vztrajen v svoji formi. Vprašanje najhitrejšega tekača v Evropi bo torej letos, kakor mnogo drugih športnih in hesportnih, zaradi dogodkov, ki so vse drugače potegnili pozornost nase, ostalo slej ali prej nereSeno. Vabilo zanimancem za hokej na travi Kakor je bilo že objavljeno, namerava tukajšnji zaupnik CONI-ja organizirati delovanje tega prelepega in zdravega športa Hokej na travi je ako popularen šport ✓ Angliji, Nemčiji in seveda tudi v Italiji in odločilne tekme privabljajo množice gledalcev. Iz hokeja na travi se je razvil hokej na ledu, ki je slovenskemu občinstvu in športnim gurmanom dobro znan. V svrho organizirarja in populariziranja tega športa sklicuje zaupnik CONI-ja v torek 16. t. m. ob 18 30 sestanek v uradu CONI-ja, Ljubljana, Tyrševa la, II. nadstropje, vse one gg. športnike, ki se zanimajo za ta šport bodisi kot aktivni igralci, sodniki ali funkcionarji. Vsi oni gg. izven Ljubljane, ki se zanimajo za ta šport, pa naj javijo zaupniku CONI-ja pismeno način svojega delovanja v tem športu. Neka] drobnih Henry Cochet spet amater Francoska teniška zveza je proglasila Henryja Cocheta, nekdanjega najboljšega igralca Francije, spet za amaterja. >Cudo-delnik iz Lyona«, kakor so Cocheta imenovali zaradi njegovih velikih sposobnosti, ho torej prihodnje poletje lahko spet posegel v dogodke na teniških terenih. Henry Cochet je bil dolga leta najuspešnejši in najslavnejši teniški igralec. Mali mojster belega športa bo v teh dnevih dosegel 40. leto starosti, bil pa je na višku svoje športne kariere že pred skoraj 20 ie-ti, to ie leta 1922, ko je prvič postal svetovni 'prvak. Dvakrat je bil zmagovalec na wimbledonskem turnirju in leta 1928 si je priboril tudi prvenstvo Amerike. Doiga leta je bil v svetovnem seznamu teniških igralcev na prvem mestu, dokler ga ni Američan Vines leta 1932 porazil dvakrat zaporedoma in dokončno odrinil s prestola. Na isti seli so bile sestavljene tudi liste najboljših teniških igralcev za minulo sezono, v katerih vodi med moškimi Dosti e-meau pred Boussusom. medtem ko je n.ed ženskami na najboljšem mestu La Farra-gue. Zagrebški Gradjanski je moral svoje ove igri s Ferencvarosem iz Budimpešte nekoliko preložiti. Zdaj je dokončno sklenjeno tako, da bo prvič nastopil v madžarski prestolnici prihodnjo nedeljo, 21. t. m, povratna tekma pa bo odigrana 2S. t. m. v Zagrebu. Dva zagrc>3ka smučarja, oba člana Ha-ška, in sicer fckerlj in Dvofak, sta odšla ra trening v Nemčijo. Kakor poročajo, sta trenutno v šoli na Zugspitze. kjer so zdaj zbrani skoraj vsi najboljši nemški smučarji. predvsem oni za alpske discipline. Bslgarija v vofni z Izjava ministrskega Sofija, 14. dec. s. Bolgarska vlada je prekinila diplomatske odnošaje z Zedinjenimi državami in je objavila, da se smatra v vojnem stanju z njimi in Anglijo. To je izjavil min. predsednik prof Fi-lov na izredni seji bolgarskeega sobranja, ki se ie sestalo včeraj popoldne Zunanji minister Popov je podal na seji daljše poročilo o antikominternski konferenci evropskih državnikov v Berlinu, nakar je spregovoril min. predsednik Filov, ki je med drugim dejal: Zadnji dogodki so dovedli do vojne med Japonsko ter osnimi silami na eni in Zedinjenimi državami na drugi strani.^ Vojna med Japonsko in obema anglosaškima silama je bila neizbežna. Bolgarska vlada je morala do nje zavzeti svoje stališče. Bolgarija je pristala na trojni pakt in se je neomajno postavila na stran velesil osi ter njihovih zaveznikov Ostala bo na svojem mestu do kraja ter bo s svojimi zavezniki vsestransko sodelovala. Zadnji dogodki so omogočili Bolgariji, da le izpolnila eno izmed svoiih dolžnosti. Tretji člen trojnega pakta določa, da morajo države, ki so podpisale pakt. gospodarsko, politično in vojaško pomagati sleherni izmed pogodbenic, ki bi jo napadla kaka druga sila. Culi ste govora Duceja in Hitlerja. Državnika sta izjavila, da so Zedinjene države izvršile celo vrsto napadov na sili osi, tako da sta bili Nemčija in Italija prisiljeni prekiniti diplomatske odnose z niimi in jim napovedati vojno. V teh okoliščinah je bolgarska vlada na svoji seji 12. decembra ?klenila prekiniti diplomatske odnose z Zedinienimi državami ter njim in Aneliji napovedati vojno Bolgarija je tvdi tokrat kakor vselej zvesto izpolnila dano besedo. V tem primeru pa ne gre samo za izpolnitev obveznosti, marveč tudi za solidarnost, ki mora biti osnova odnosov med državami nove Evrope. Bolgarska vlada ie prepričana, da je izpolnila svoio dolžnost. Nedvomno bo sobranje potrdilo to odločitev, ker se zaveda, da je v skladu z interesi države. Bolgarski narod bo na ta način lahko prispeval svoi delež k ustvaritvi novega evronskeea reda. ki se ustvarja z žrtvijo tolikih človeških življenj na ruševinah stare Evrope. Govor predsednik Filova so večkrat prekinili z viharnim odobravanjem in vzklikanjem Duceiu in Hitlerju. Tudi japonskemu in nemškemu poslaniku, ki sta prisostvovala seji, so priredili ovacije. Takoj po seji sobranja je bil ameriškemu poslaniku v Sofiji izročen potni list. Sofija, 14. dec. s. Listi poročajo obširno o včerajšnji seji bolgarskega sobranja, na kateri je bila objavljena vojna napoved Ze-dinienim državam ln Angliji. Vsi poudarjajo, da je Bolgarija izpolnila dano besedo in da hoče sodelovati z velesilami trojnega pakta z vsemi svojimi sredstvi. O priliki vojne napovedi so v Sofiji priredili tudi veliko ljudsko manifestacijo. Množica je viharno manifestirala pred dvorom , italijanskim, nemškim in japonskim poslaništvom. Madžarska vojna napoved Budimpešta, 14. dec. s. Snoči je bil objavljen službeni komunike, ki pravi, da je poslal zunanji minister predvčerajšnjim ameriškemu poslaniku v Budimpešti noto v kateri je izjavil, da je madžarska Umrla je naša draga skrbna mati. babica ln prababica, gospa Ana Novak Pogreb bo v ponedeljek 15. decembra ob 4. uri popoldne. DOL. LOGATEC — VRHNIKA — 6T. ILJ, dne 13. dec. 1941. Žalujoče družine: NOVAK, JERINA, HODNIK, VALENČIC. TRŠAR, BENCINA. Umrla nam je naša mama, gospa Ka]zelj Jelena roj« Sereelj Pogreb be v ponedeljek, dn9 15. decembra 1941 oh H 4 url popoldne 2 2al — kapele sv. Petra — k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 13. decembra 1941. DR. VLADIMIR, dr. MIROSLAV KAJZELJ — sinova, ln ostalo sorodstvo. Danska plavalka Ragenhild Hveger J« na svoji turneji po Nemčiji lz Dunaja nadaljevala pot v Lioz, kjer je nastopila dvakrat, deloma tudi proti moški konkurenci. Na 400 m prosto je dosegla čas 5:14.7, na 100 m prosto pa se je morala proti dvem dobrim naraščajnikom zadovoljiti v Času 1:08.9 s tretjim mestom. Pred časom so po listih krožile vesti, da Je «el slavni španski nogometni vratar Za-morra med bikoborce. To vest popravljajo zda- tako, da se Zamorra ni lotil prave bi-koborbe, temveč samo nastopov proti majhnim bikom, da bi se spoznal s sposobnostmi torerov. V ostalem je Zamorra še zmerom ostal trener enega izmed najmočnejših madridskih klubov. Ameriko II! Aftgllp predsednika Filova vlada popolnoma solidarna z velesilami trojnega pakta in se zaradi tega smatra v vojnem stanju z Zedinjenimi državami. Politični in novinarski krogi so sprejeli vojno napoved Zedinjenim državam z velikim zadovoljstvom in opozarjajo, da & je Madžarska v smislu zadnjih izjav min. predstavnika postavila ob stran Italije. Nemčije in Japonske tudi v vojni proti Ameriki. Madžarska se ne bo borila le proti boljševizmu, marveč tudi proti vsem sovražnikom novega reda v Evropi. Pol-službeni »Pester Llovd« naglaša v svojem uvodniku, da je Madžarska zvesta svoji besedi in da je hotela spričo tega zavzeti jasno stališče tudi do Zedinjenih držav. Tudi Hrvatska Zagreb. 14. dec. O priliki odhoda nove skupine hrvatskih prostovoljcev na rusko bojišče, je bil dopoldne na Trgu Stjepana. Radiča defile, ki mu je prisostvoval obenem z zastopniki italijanske, nemške in hrvatske vojske tudi pogiavnik dr. Pavelič. V svojem nagovoru na odhajajoče vojake je ob tej priložnositi razglasil sklep hrvatske državne vlade, da se Hrva/tska kot članica trojnega pakta smatra v vojni z Zedinjenimi državami in Anglijo. Letalski bs?i na zapadli Berlin, 14. dec. d. Dve angleški letali sta včeraj poskusili napasti nemške obrambne naprave ob zapadni francoski obali, nemški lovci pa so ju prestrelili in obe sestrelili. Padli sta v morje. Kodanj, 14. dec. s. Neko angleško letalo je včeraj s strojnicami napadlo vlak, ki je stal na neki postaji v južni Jiitlandijl. Strojnik je bil ranjen in vlak je bil nekoliko poškodovan. Neko drugo letalo je bilo sestreljeno. Algeciras, 14. dec. d. Angleški dvomotor-ni bombnik tipa »Hudson« se je ponesrečil in padel na neki pomol v Gibraltarju. Posadka se je ubila. V nekem skladišču ob pomolu je izbruhnil požar. Vojna na morju Tanger, 14. dec. s. Iz Gibraltarja poročajo, da se je potopil briitski tovorni parnik »Gerchleande« z 2000 tonami. Bil U naito-vorien z železno rudo. Letala so ga napadla v Rokavskem prelivu. Izmed 41 mož posadke sta se rešila siaimo dva, Berlin, 14. dec. s. Veliki admiral Rader je inspiciral brodovje brzih torpednih čolnov, ki je doslej potopila 90.000 ton sovražnega ladjevja. Ob tej priliki je pohvalil posadke torpednih čolnov in napovedal, aa bo Nemčija uporabljala torpedne čolne v vedno večji meri v borbi proti Angliji. Potopljena ameriška tovorna ladja Buenos Aires, 14. dec. s. Ameriška 6400-tonska tovorna ladja »Oregon« je v luki New Ford zadela ob ameriško bojno ladjo in se notopila. Ladja je bila šele pred kratkim zgrajena. 17 članov njene posadke je utonilo. Zatiranje špekulacije v Grčiji Atene 14. dec. &. Bcrba proti črni borzi se nadaljuje z vso silo. Samo v dveh dneh so aretirali nad 130 špekulantov, med njimi številne Žide. Mnogi med njimi so spe-kulirali zlasti s farmacevtskimi proizvodi. Vlada pa je sprejela primerne ukrepe, da zajezi nezakonite kupčije z zdravili. Zmanjšanje potrošnje kruha v Bolgariji Sofija, 14. dec. s. Trgovinski minister je izjavil, da se bo dnevni obrok kruha znižal na 100 gr. Zadevni odlok je že izšel v uradnem listu. Podaljšanje postnih olajšav Vatikan, 14. dec. s. Papež je spričo današnjih posebnih razmer podaljšal za vse leto 1942 dispens zakona o postu za Italijo. Ta zakon ostane v veljavi samo za pe-pelnično sredo in veliki petek. Radio Lfisblfana Ponedeljek, 15. decembra^ Ob 7.30: Vesti v slovenščini. — 7.45: Rajz-n čvrst na glasba. — 8: V odmoru napoved časa. — 8.15: Vesti v italijanščini. — 12.15: Orkester na lok pod vodstvom mojstra Manna. — 12.40: Komorna glasba. — 13: Napoved časa in vesti v itahjanšČMu. — 13.15: Poročilo glavnega stana Oboiraženih Sil v slovenščini. — 13-20: Fulmska glasba — orkester pod vodstvom mojstra Angelini ja — 14: Vesti v italijanščini. — 14.15: Koncert violinista Kajetana Burgerja in saksofonista Miloša Ziherla, pri klavirju Marjan Lipovšek. — 14.45: Vesti v sloven- j _ 17.15: Slovenska glasba — orkester ! ljubljanskega EIARja in komerni zbor pod vodstvom D. M. Šijanca. — 19: Govorimo italijanski, učna ura prof. dr. Stanka Leb- na _ 19.30: Vesiti v slovenščini. — 19.45: Simfonična glasba. — 20: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 20.20: Opombe k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.30: Vokalni simfonični koncert pod vodstvom mojstra Franka Capuana s sodelovanjem sopranistke Rcsette Pamnanini in basista Tancredi Pas&era. — 21.35: Obvestila v slovenščini. — 21.40: Poje Rsbagliatv — 22: Koncert operne glasibe, orkester ljubljanskega EIARja pod vodstvom mojstra D. M. Šijanca ob sodelovanju tenorja Ivana Framc-la in basista Borisa Popova. — 22.45: Vesti v'italijanščina. Umetna megla Važno obrambno sredstvo v vojni je gosta megla, ki zakrile velike predele ozemlja in ga tako zaščiti pred napadi sovražnih letal. Posebno jeseni in pozimi nastane v nekaterih krajih tako gosta megla, da io še svetloba električnih svetilk Komaj" prodira. Človeka vidimo šele tedaj, xo nam pride v bližino nekaj metrov. Ko niti v malih razdaljah ne moremo prepoznati razne predmete, kako naj tedaj šele letalec v veliki višini vidi pod seboj objekte, ki jih mora napasti. To megleno zastiralo sestoji iz drobnih vodnih kapljic, ki so velike tisočinko pa tudi milijonlnko centimetra. Iz prav tako drobnih delcev je sestavljen tudi dim, toda v tem primeru so ti delci trdni. Mnogokrat pa preti nevarnost tedaj, ko ni megle. Važne industrijske zgradbe in kolodvori so v nevarnosti, da jih napadejo sovražni bombniki. Vse te ob ekte moramo »skriti«, da jih letalci ne vidijo. Pri tem popki se poslužimo umetne megle. Naj- j manjši delci te umetno napravljene megle j sestoje iz drobnih kapljic ali pa prašnih delcev, ki za gotovo dobo prekrijejo tovarne in kolodvore ter tako povzročijo, da jih letalci zgreše. Megla je torej obrambno sredstvo Pa tudi na samem bojišču se poslužujejo umetne megle. V svetovni vojni se je mnogokrat dogodilo, da je prišel pod okriljem goste megle napadalec med sovražne vo'ake in napravil med njimi zmedo ter jih premagal. Tudi vojne ladje se skrijejo v gosti megli, ki jo proizvajajo posebne priprave na palubi. Umetna zameglitev je tem boljša, čim goste šo meglo proizvajamo. Biti mora obstojna nasproti padavinam, vlagi in toploti. Kaj nam koristi še tako gosta megla, če se v kratkem času po nastanku spet razblini! Aparati, s katerimi zamegljujemo, morajo biti čim lažji, da jih lahko brez posebnih težav prenašamo iz kraja v kraj. Pa tudi rokovanje z njimi mora biti preprosto. Najbolj važno pa je, da je zamegljevanje kolikor mogoče poceni. Iz male množine cenenih kemikalij moramo dobiti mnogo goste, obstojne megle. Te. komaj nekaj tisočink milimetra ve like kapljice umetne megle niso nič drugega, kakor fino razpršena fosforjeva ali pa žveplena kislina. Zato imenujemo te vrste meglo kislinska megla. Kako nastane umetna megla, nam zelo nazorno kaže naslednji poskus: Ako segrevamo na zraku košček belega fosforja, se ta že pri 60*0 vžge in zagori s svetlim plamenom. Pri tem nastaja gost bel dim, ki je po kemičnem sestavu fosforjeva spojina s kisikom, fosforjev pentoksid. Ta se spaja z vlago v zraku v drobne kapljice fosforjeve kisline-dobili smo meglo fosforjeve kisline. V resnici seveda ni tako preprosto. Kaj bi bilo, če bi na ulicab zažigali fosfor, ki je tako strupena snov! S fosforjevim pentoksidoin polnijo granate ali pa šrapnele za zamegljevanje. Ko se tak izstrelek razleti, se razprši drobni prah na vse strani, vpije vlago in nastane megla ... Za zamegljevanje s fosforjem služijo priprave, ki stalfc s pomočjo vodne pare precejšnje količine belega fosforja. Fosfor se zelo rad tali že pri 44.1°. Poleg tega ima pa še lastnost, da ga lahko pri 100° prehlapimo v vodno paro. Hlape fosforja, združene z vodno paro, potiskajo s precejšnjim pritiskom skozi drobne luknjice raz-pršilnika. Fosfor pride v zelo majhnih delcih na zrak ter se sam od sebe vžge. Pri tem pa nastaja bela, gosta megla. Taka fo-sforna megla zakriva najmočneje izmed vseh doslej znanih umetnih megel. Že pri- , sotnost 20 miligramov (20 tisočink grama) i te snovi v enem kubičnem metru zraka po- j vzroči, da ne vidimo predmetov, ki so 6 metrov oddaljeni od nas. Iz 1 kg fosforja dobimo 50.000 kub. metrov megle. Kljub tem odlikam ima megla iz fosfor-ne kisline mnoge slabe strani. Zelo hlastno vpija vlago, zato postajajo meglene kapljice vedno večje, obenem pa tudi težje ln popadajo na tla. Megla zatorej ni obstojna in tudi zamegljevanje ni kaj priročno: na razpolago moramo imeti vodno paro. Zato se poslužujejo teh priprav predvsem na ladjah. Poleg vsega je fosfor zelo nevarna snov. Drobni kosci se vžgejo na koži in povzročijo rane, ki se zelo počasi celijo. Je pa tudi zelo strupen. Desetinka grama učinkuje smrtonosno na odraslega človeka. Tudi vdihavanje fosforjevih hlapov je zelo nevarno (fosfor hlapi počasi tudi pri sobni temperaturi). Kot posledica vdihavanja razredčenih fosforjevih hlapov se pojavi razkrajanje čeljusti in zobovja. To je bila nekdaj pogosta bolezen delavcev, ki so izdelovali fosforne vžigalice. Zato uporabljajo v velikem obsegu predvsem žveplenokislinsko meglo. Snov, ki jo povzroča, je žveplov trioksid. Ta plin zelo hlastno vpija na zraku vlago in se pri tem močno dimi. Pri spajanju z vodo tvori drobne kapljice žveplene kisline. Zato se imenuje tudi anhidrid žveplene kisline. Za tehnično izvedbo zamegljevanja je pa važno, kako bomo čim enostavneje dobili ta plin. To je mogoče na več načinov. Mnogim je gotovo znana težka oljnata tekočina, imenovana oleum ali kadeča se žveplena kislina. To je koncentrirana žveplena kislina, v kateri je raztopljenih do 60% žveplovega triokslda. Imamo torej raztopino tega za zamegljevanje zelo važnega plina. Potrebno je le, da izrinemo iz oleuma žveplov trioksid, pa že nastane megla. Druga, za zamegljevanje potrebna kislina je klorsulfonska. Njeni hlapi se na vlažnem zraku zelo močno kade. Voda jih namreč razkraja v žvepleno in solno kislino. Tudi v klorsulfonski kislini se raztaplja žveplov trioksid in je tako najboljše sredstvo za proizvajanje megle. Navadno uporabljamo zmes klorsulfonske Kisline rl kadeče se žveplene kisline Ta zmes se imenuje Z3.megljevalna kislina. Paziti pa moramo, da ne pridejo kisLne v dotiko z vodo. Z vodo se krepko spajajo in pri tem nastane taka toplota, da kisline zavrejo in obrizgajo okolico. Ako brizgne taka kislina na kožo, povzroči skeleče opekline, ki se ne zacelijo kmalu. žveplov trioksid izganjamo iz kislin mehanično ali kemično. Mehanično na ta način. da s stisnjenim zrakom ali katerim drugim stisnjenim plinom izrivamo žveplov trioksid iz ene teh kislin, ki je v posebnem aparatu. Plin. ki ima velik pritisk lahko proizvajamo kar v aparatu za zamegljevanje. Navadno so to aparati, v katerin je zamegljevalna kislina v zvezi z izpuhom bencinskega motorja: izpušni plini izganjajo žveplov trioksid iz kisline na prosto. Kaj preprosta je priprava, s katero dobimo kemično lz kisline žveplov trioksid. Sestoji iz dveh posod: v sodčku je oleum ali zamegljevalna kislina, v spodnji posodi pa žgano apno. Iz sodčka spuščamo v tankem curku kislino na žgano apno. Pri spa- Anglež! IBTgl« fckiiir %mr j mmAp Un aerodromo civile presso Singapore — Civilno letališče pri Singapnru Singapur je ime, ki ga bomo poslej pač vedno čitali v poročilih. In če hočemo kratko obeležiti najvažnejši cilj japonskega stremljenja, potem ga lahko kratko označimo z besedo: Singapur. Ko je admiral Jellicoe leta 1919. obiskal britanske dominione, je priporočil, da se ustanovi britanska tihooceanska mornarica z oporiščem v Singapuru. Kmalu nato so se sestali v Penangu britanski admirali, ki so podprli predlog admirala Jellicoea. Ze takrat so bili Angleži v skrbeh zaradi novega stanja, ki je nastalo po svetovni vojni, iz katere je izšla Japonska zmagovita in polna novega poleta za učvrstitev svojih postojank. Najbližja britanska baza za velike vojne ladje je bila Malta, oddaljena od Tihega oceana celih 8000 milj. Leta 1921. se je sestala v Londonu imperialna konferenca, na kateri je spet obširno poročal admiral Jellicoe. In tedaj je bil sprejet predlog, da se izgradi velika pomorska baza v Singapuru. Ker pa je delavska vlada leta 1923. razveljavila sklepe prejšnje konservativne vlade, se je gradnja zavlekla. Cim so konservativci naslednje leto spet prišli na oblast, so se vrnili k prvotnemu načelu in se je delo pričelo. Trajalo je neprekinjeno skoraj 15 let. Dne 14. februarja 1938. je bila singa-purska baza svečano izročena svojemu namenu. Singapur je otok, dolg 27 milj in širok 14 milj, zvezan pa je z azijsko celino po morski ožini Johorju. Pomorska baza je v Seletru na severni obali otoka, 12 milj daleč od mesta Singapura. Še nekoliko dalje proti vzhodu je letalska baza. Tam stoje tudi trije radiotelegrafski stolpi, podobni Eiffelovemu stolpu v Parizu. V posebno urejenih pozemskih hodnikih so ogromne množine streliva. Singapurska pomorska baza zavzema površino 21 kvadratnih milj in ima dva doka za naglo popravljanje velikih vojnih ladij. Ce bi ne bilo Singapura, bi morale angleške in ameriške ladje v sedanjem velikem spopadu iskati popravila daleč tam gori na Malti in je prav verjetno, da bi se vojna končala prej, preden bi se naoravlje- Una grande arteria a Singapore - Velikomestna ulica v Singapuru ne ladje spet vrnile na Tihi ocean. Gibljivi dok je po veličini tretji na svetu, zgrajen je bil v Angliji in so ga v posameznih delih prepeljali v Singapur. Drugi dok pa je zidan in je še nekoliko večji od gibljivega Gradili so ga šest let. Vanj lahko spravijo največje ladje na svetu. V bližini so specialne delavnice, v katerih lahko popravijo najrazličnejše dele na ladjah, da bi tako bili neodvisni od zaledja ali domovine. Neugoden je Singapur za plovbo podmornic, ker je v bližini vojnega pristanišča mnogo podzemskih skaL Na drugi strani se seveda lahko ponesreči sovražna ladja ali podmornica, ki ji te pri-rodne ovire niso do podrobnosti znane. Letalsko oporišče v Singapuru ima tri vojaška letališča in tudi letališče za civilna letala, ki so ga odprli junija 1937. Oddaljeno je 7 minut od mesta Singapura. V letalskem oporišču je v mirni dobi stalno po 40 letal. Zadnjo dobo se je seveda število silno jsovišalo, razen tega pa je mogoč prirastek z eskadrilami iz Indije. V mirni dobi je v Singapuru kakih 7000 britanskih vojakov. To ni mnogo. Po angleški sodbi so važnejše od števila posadke skrite utrdbe in težke baterije. V tehničnem pogledu je Singapur vsekakor prava pomorska trdnjava. Vsi otočiči okrog Singapura imajo topniške posadke in inže-njerske čete. Angleški imperij je za Singapur žrtvoval veliko denarja, vsega skupaj nad 16 milijonov funtov šteiiingov. Sam gibljivi dok je stal milijon funtov šterlingov, letalska baza pa 700.000. Takrat nabavljena vojna letala so bila po 350.000 funtov. Izdatki so bili kriti z raznih strani. Nova Zelandija je prispevala milijon funtov, Hong-kong 250.000, Avstralja pa je prispevala največji delež pri izgradnji mornarice za Tihi ocean. Malajski polotok, ki spada med najbogatejše pokrajne na svetu, Je moral prispevati 2 milijona funtov. Z raznimi drugimi prispevki: je tako angleška vlada odrezala prav poceni ln ji ni bilo treba prispevati več kakor dva in pol milijona funtov šterlingov. Vzdrževanje baze stane v mirni dobi vsako leto več kakor poi milijona funtov. Izdatek se krije z lepimi dohodki te pokrajine, ki vržejo v mirni doto} okrog 460 milijonov funtov šterlingov. Da ima Singapur odličen strateški položaj, tega so se Angleži seveda zavedali, ko so ga uifcrdiiK. Toda istočasno *> se tudi Japonci prav dobro zavedali, da je Singapur pretnja nasproti njihovim prizadevanjem. Singapur je oddaljen 1578 mM j od Manile in 1674 miHj od Hongkonga. Od Jokohame je sicer resda oddaljen 3450 miilj, toda Japonci so brž izgnadiili važno letalsko (oporišče na Formozd, ki je Singapuru znatne bližja. S sivojim položajem je Singapur go tovo sposoben za obrambo, toda moderna vojna lahiko prinese mnoga presenečenja. V Singaipum je ooveljsitvo angle;ke im panialne vojske na Daljnem vzhodu in se je v zadnjih letih močno ojačilo. Napravljena so bila nova letališča tudi v Sara-vaku na severnem Borneu 'n ni malajsk' celini, daileč nad Singapairom Angleži sodijo, da je ai