JOHN POLLOCK 1-8-49 2 4465 LAKKLAND BLVD. EUCLID.OHIO 23 OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY EODVJSEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI VUL. XXXI. _ LETO XXXL Domače vesti Vile rojenice Vile rojenice so se zglasile 19. novembra pri Mr. in Mrs, Frank j. Koss, 18104 Neff Rd., in ji-pustile v spomin zalo hčerkico. V družini imajo od preje sinčka in hčerkico. Dekliško ime %atere je bilo Mary Jeram, oče pa je bil več let tajnik društva Strugglers št. 614 SNPJ. Tako Je postala Mrs. Mary Jeram, 668 E. 160 St. šestič stara ma-Mr. Frank Koss iz 18007 Waterloo Rd. pa tretjič stari oče. Naše čestitke! Vaje "Jadrana" Jutri, v sredo zvečer ob osmih se vršijo vaje pevskega zbora "Jadran" v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Vsi člani so pro-■Seni, da se gotovo udeležijo. Otvoritev Doma v West Parku preložena Mr. John Mišma s, tajnik Jugoslovanskega delavskega narodnega doma v West Parku, sporoča, da radi nepričakovanih ^eprilik, na katere je naletel gradbenik, se je moralo prelo-2'ti otvoritev njih novega po-katera je bila določena 12. december. Prosi vsa društva in zbore ter vse goste, ki So bili povabljeni na otvoritev, ^9^ tozadevno obvestilo upoštevajo. Kdaj se bo proslava vršila, bo poročano pozneje. Letna seja Jutri, 1. decembra se bo yr-letna seja društva St. Glair ^^ove št. 98 WC v Slov. nar. *^onfiu na St. Clair Ave. Poleg •drugih važnih zadev na dnev-lem redu se bodo vršile tudi Volitve odbora za prihodnje le-^0- Po seji se bo serviralo okrep-Članice so vabljene na pol-^oštevilno udeležbo. Slovenci nastopijo v televiziji Zadnje čase nastopajo po enkrat na teden razne narodnost-skupine pod avspicijo kultur-vrtov na programih, ki se Jih oddaja na televizijski postaji WEWS med 9. in 9:30 uro Zvečer. Prihodnji četrtek zvečer ^odo nastopili sledeči Slovenci: Johanna Mervar, Miss Glo-Lausche, Mrs. Jeanette Ca-Mrs. Mary Marsich, Mrs. Johanna Mally, Mrs. Nettie Bi ince, Mr. Joe Grdina, Miss eanor Karlinger, Mr. Matt ^linar s svojo harmoniko ter A. Grdina s kamero. Sode-°vali bodo pevci in plesalci. Občinstvo lahko prisostvuje programu na postaji, oni pa, ki ^^ajo televizijske aparate, bodo lahko sledili programu do- %a. 'estala operacijo Včeraj zjutraj je srečno pre-operacijo v Mt. Sinai bol-'^'šnici Mrs. Mary Zakrajšek, Soproga Antona Zakrajšek, ^^08 Calcutta Ave. Prijatelji-jo lahko obiščejo, mi ji pa belimo, da bi čim preje popolno-okrevala! ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), NOVEMBER 30, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 233 CIANG KAjmi HOTEL, DA AMERIKA IN ANGLIJA VODITA PROTI-KOMUNISTItNO BORBO V Jugoslaviji kritizirajo napake BEOGRAD, 29. nov. — Zunanji opazovalci pravijo, da so najvišji jugoslovanski voditelji začeli kritizirati napake, ki so bile storjene v preteklosti. Veru- NAIVKirfG, 29. riov^-Uradno glasilo kitajskih nacio- iplistov "Central Daily News" je danes dalo vedeti, da p^j^najo kritike Kominforme, bo soproga diktatorja Čiang Kaj seka ob priliki svojega j ki je med ostalim obtožila vod-bivanja v Zedinjenih državah apelirala na Ameriko in stvo jugoslovanske Komunistič- Anglijo, naj prevzamete vodstvo pri organiziranju nekakšnega "proti-komunističnega bloka na Daljnem vzhodu." V uredniškem članku, ki se je^ pojavil, ko je gospa Čiang Kaj-šek z ameriškim letalom odpotovala iz Šangaja, je svetovano, da se takšen blok ustvari. Po zamisli nacionalističnega glasila bi Zedinjene države in Anglija morale "razviti načrt in politiko, ki bi bila naperjena proti komunistom na Daljnem vzhodu. "Pravi, da bi takšna politika bila "življenjskega pomena v borbi, da se potisne nazaj železno zaveso." na vsporedu .^ocoj se bo v Areni vršila za-i^^iva rokoborba in na vspore-ste dve ženski-rokoborki, w'^Pijonka Mildred Burke in Vira Snodgrass. Po temu spo-du se bodo pa spoprijeli mo-prvaki, ki so v zadnjih ted-^ pokazali svojo spretnost v športu, in sicer: Cliff Gus-^ Son in. Frank Sexton; Fred ^^zie in Frank Talaber; Don ^ Vans in Frank Taylor Her Wal-^ Stratton in Eric Pederson. v uredniškem članku je dalje rečeno, da čeprav je ameriška pomoč velikega pomena, pa bi ustanovitev "proti-komunistič-nega bloka" bila celo bolj važna. V članku je bilo odraženo uradno mnenje, da nacionalisti celo z 4meriško pomočjo ne bi mogli sami ustaviti komuniste. Gospa Čiang Kajšek, kot je bilo naznanjeno, namerava v Zedinjenih državah apelirati za nadaljno nujno pomoč Čiang Kajšeku. SUe Ljudske armade vdrle na področje Nankinga Vojaška poročila pa pravijo, da so močni oddelki Ljudske armade, broječi kakšnih 150,000 mož, vdrli južno proti reki Jang-tze in na področje prestolnice Nanking. Sama nacionalistična poročila priznajo, da je močna komunistična armada razbila nacionalistične vrste na področju Suhsiena in Linpije in da se nahaja kakšnih 125 milj od reke Jangtze. Nacionalistične armade so se začele umikati s področja pri Sučovu v naporu, da bi dohitele napredujoče komuniste še pred-no bi se nevarno, približali Nan-kingu. Najhujše borbe so včeraj divjale pri reki Kuro, 125 milj vzhodno od Nankinga. Nacionalisti sicer poročajo, da so njihova letala uničila vse ponton-ske mostove, ki so jih zgradili komunisti, toda druga poročila pravijo, da so nekateri komunistični oddelki prekoračili reko. Računa se, da so komunisti vrgli več kot 100,000 mož v napad proti jugu. Sam vojaški stan nacionalistov je priznal, da so komunisti doslej zavzeli več kot polovico od 265 milj dolgega pasa med Sučovom in Nankin-gom. Dve glavni trdnjavi Sučov in Pengpu sta popolnoma obkoljeni. Gospa Čiang Kajšek pride pred kongres? WASHINGTON, 29. nov.— Gospa Čiang Kajšek ima sedaj več izgledov, da bo povabljena pred kongres, kjer bo apelirala za nadaljno pomoč diktatorju Čiang Kajšeku. Senator H. Alexander Smith, ki je predsednik skupnega odbora za opazovanje zunanje pomoči, je izjavil, da bo pozorno raz-motrival o predlogu, da se Čiang Kajšekovo soprogo povabi na zasliševanja v petek. Zapadno-evropske države predlagajo vojaški sporazum LONDON, 29. nov.— Predstavniki petih zapadno-evrop-skih držav so predložili ameriškim predstavnikom osnutek obrambenega sporazuma z Zedi-njenimi državami in Kanado. O osnutku se bodo vršile konference v Washingtonu. Zapad-no evropske države—Anglija, Francija, Belgija, Nizozemska Luksemburg — so pripravljale osnutek na tajnih sejah, ki so se en mesec vršile v Londonu. Obveščeni krogi pravijo, da osnutek sporazuma predvideva obljubo o medsebojni pomoči držav podpisnic, toda brez določene obveze, da bodo morale vse države iti v vojno, če bo katera od članic napadena. * Turčija bi tudi pristala na zvezo RIM, 29. nov. — Italijanska časnikarska agencija ANSA je danes sporočila, da je turški zunanji minister izjavil, da bi njegova dežela verjetno pristopila k zvezi zapadne Evrope. Pristavil pa je, da bi nekakšna Sredozemska zveza bolj odgovarjala interesom Turčije. Najdaljša stavka Francije končana PARIZ, 29. nov. — Francoski premogarji so danes prenehali z najdaljšo stavko v zgodovini Francije. V teku stavke so bili ubiti trije premogarji, na stotine policajev, vojakov in delavcev je bilo - ranjenih, zaprtih pa čez 2,000 stavkarjev. Stavka se je začela 2. oktobra. S 56 dni trajajočo stavko je Francija zgubila 5,000,000 ton premoga in je morala namesto hrane in blaga s svojimi krediti iz Marshallovega načrta kupiti v inozemstvu 1,000,000 ton premoga. Premogarji so stavkali zahtevajoč povišico, katero pa niso dobili. Materialne zgube so velike. Računa se, da je vlada s stavko izgubila $65,000,000, premogarji pa v plačah okrog $20,000,000. PAPEŽ SE JE VRNIL S POČITNIC RIM, 27. nov.—Papež Pij XII. se je vrnil iz svojega letovišča Castel Gandolfo, kjer se je štiri mesece nahajal na počitnicah. ne stranke, da je ^avrglo mark-sistično-leninistični) načelo o sa-mo-kritiki in da noče priznati svojih napak. Po mnenju Kominforme je največja napaka jugoslovanskih voditeljev način, s katerim je bilo obravnavano kmečko vprašanje. Maršal Tito je na sestanku Komunistične stranke Hrvaške rekel: "Ljudstvo se mora prepričati, da je (komunistični režim) najboljša oblast in vi morate to dokazati ljudstvu s svojim delom in dejanji. Iti morate med množice in učiti sebe in druge." Tito je k temu pristavil: "Vi ne morete ukazovati kmetom. Poučevati jih morate v popolnosti in previdno." Ljudstvo bo kmalu čutilo ugodnosti socializma Predvčerajšnjim pa je jugoslovanski zunanji minister Edvard Kardelj priznal, da vse "prostovoljno" delo pri obnovi Jugoslavije v resnici ni bilo resnično prostovoljno. Zunanji opazovalci so mnenja, da je samo-kritika in iskrenost jugoslovanskih voditeljev znak, da Tito popolnoma zaupa v moč svoje vlade. Sam Tito je zadnje čase pospeševal prijazno stališče napram ljudstvu. Kmetom in delavcem je vlil up, da se bodo kmalu začeli zavedati obljubljenih dobrot socializma. Doslej so te ugodnosti bile obljubljene za ne tako bližnjo bodočnost. 95 odstotkov zemlje v privatjiih rokah Podpredsednik jugoslovanskega presidija Moša Pijade pa je razkril da se več kot 95 odstotkov poljedelstva nahaja pod kontrolo malih, zasebnih kmetov, čeprav država lastuje več kot 97 odstotkov industrij, trgovine in finance. Pri proučevanju nedavnih govorov, v katerih se odraža vladno stališče, prihaja jasno do izraza, da vlada ne namerava pritiskati na kmete in vsiljevati kolektivizacije. Program je bil in verjetno tudi bo, da se kmete dobi prostovoljno v zadruge in na ta način bi vlada izvedla načrt za kolektivizacijo poljedelstva. V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma! Neelyviile, la. — Dne 3. novembra je umHa žena Franka Smodeja, stara 67 let, doma iz vasi Horči, pošta Gerovo, Jugoslavija. Pokojna je bila dobra gospodinja. Poleg moža zapušča dva sina. — Dne 4. novembra je tukaj naglo umrl tudi Jakob Livaršek, star 73 let. Podlegel je paralizi. Ob 3O-letnici Slovensko dramsko društvo "IVAN CANKAR" poda IVAN CANKARJEVO DRAMO V TREH DEJANJIH "KRALJ NA BETAJNOVI" v počast in v spomin 30-Ietnice Sovjetska zveza pristala na nove predloge nevtralcev glede Berlina Nov grob MATIJA PAPEŽ Po dolgi bolezni je preminil Matija Papež, p. d. Jurcov, star 72 let. Doma je bil iz vasi Pre-vol, fara Hinja, odkoder je prišel v Ameriko pred 50 leti. Bil je član društva sv. Lovrenca št. 53 KSKJ, društva sv. Nikola št. 22 HBZ in društva Najsv. Imena. Tukaj zapušča žalujoče sinove Josepha, Charlesa, Rudolph a in Antona, hčere redovnico Mathew Marie pri Dominikanskem redu, Mrs. Mary Fortuna, Rose in Mrs. Christine ■ Kozlow-ski, vnuke in vnukinje, ^sestro Mrs. Marija Blatnik in brata Franka, v stari domovini pa sestro Heleno. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:30 uri iz hiše žalosti na 3541 E. 82 St, pod vodstvom Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary. Pogreb Pogreb Cpl. Edmund A. Ma-tjasic-a, ki je zgubil svoje mlado življenje v koliziji z motociklom v nedeljo zjutraj blizu Fayetts-ville, N. C., kjer je bil nastanjen z 82. airborne parašutno divizijo, se bo vršil v petek)zjutraj ob 9.30 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary. Pričakuje se, da bodo tudi zapadne sile pripravljene na ureditev spora "Nedotakljivi" v Indiji dobili pravice človeka PARIZ, 29. nov. — Sovjetska zveza je danes sprejela nove nasvete tako imenovanih nevtralnih držav v Varnostnem svetu Z. N., ki posredujejo v sporu med velikimi silami v zvezi s krizo v Berlinu. ■ Argentinski zunanji minister^ Juan A. Bramuglia, ki je za tekoči mesec predsednik Varnostnega sveta in vodi šestorico "nevtralnih" držav, je naznanil, da je sovjetski delegat Andrej Višinski pristal na načrt, ki predvideva ustanovitev "nevtralne komisije valutnih izvedencev." Ta komisija bi skušala rešiti najvažnejše vprašanje v Berlinu, vprašanje enotnega denarja. Pred tem pa so baje tudi Zedinjene države, Anglija in Francija v principu pristale na načrt. Bramuglia je dejal, da bo verjetno odgovore treh zapad-nih sil dobil že jutri in da se bodo pogajanja takoj začela. Druši. "Napredne Slovenke" inia letno sejo V četrtek zvečer ob osmih se vrši letna seja društva "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ v dvorani št. 2 Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Med drugimi zadevami na dnevnem redu so tudi Načrt predvideva ukinitev "blokade Berlina" Po novi formuli, ki jo predlagajo Kitajska, Kolumbija, Sirija, Kanada, Argentina in Belgija, bi se zadostilo ugovorom za-padnih sil, ki se ne želijo pogajati s Sovjetsko zvezo, dokler i^e bo ukinjena blokada. Načrt nevtralnih držav ni v potankosti znan, toda na splošno predvideva končno ukinitev blokade Berlina istočasno,, ko bo denar vzhodne Nemčije postal edini veljavni denar za ves Berlin. Zapadne sile so že preteklega avgusta pristale na vpeljan je denarja iz sovjetske zone Nemčije, toda niso se mogle sporazumeti, kdaj bi denar stopil v veljavo in kakšno kontrolo naj bi se ustanovilo. To vprašanje bi volitve odbora za prihodnje leto. Po seji se bo vršila običajna'po novem načrtu rešila komisi-domača zabava. Vabi se ha obil- ja valutnih izvedencev, ki jo no udeležbo. i predlagajo nevtralne države. NEW DELHI, Indija, 29. nov. —Indijska ustavodajna skupščina je za novo' ustavo odobrila klauzuro, po kateri bo 60,000,-000 Indijcev, ki niso imeli nobenih pravic, uživalo pravice ljudi. Ti Indijci, tako imenovani "nedotakljivi' ali pa "parije," so bili zavrženci družbe. Klauzula v ustavi nanašajoča se na "nedotakljive" se glasi: "Nedotakljivost je ukinjena in njeno izvajanje v kakršni koli obliki prepovedano." Člani ustavodajne skupščine so vzklikali spominu pokojnega voditelja Gandhija, ki je dolgo vodil borbo proti nedotakljivosti. Sklep ustavodajne skupščinfe pomeni, da so "božji ljudje" (kakor so imenovali parije, od-nosno nedotakljive, ker jih nihče ni hotel) postali enakopravni državljani. Poreklo "nedotakljivosti" je tako staro, da nihče ne ve, kdaj se je prav za prav pojavilo. Že od 17. stoletja je bilo na milijone takšnih zavrženih "nedotakljivih." Proti tej navadi se je Gandhi boril 20 let. Hindujci verujejo, da so "nedotakljivi" bili zavrženi radi grehov, ki so jih storili v svojem prejšnjem življenju. Na oddih V Florido Včeraj sta odpotovala na oddih v solnčno Florido, Mr. in Mrs. Frank Race ml. s svojim sinom, ki vodijo poznano podjetje Euclid-Race Dairy na E. 200 St. Želimo jim mnogo zabave in razvedrila ter srečen povra-tek! AKMADNI BUDŽET BO ZNAŠAL 15 MILIJARD WASHINGTON, 27. nov.— Senator Millard Tydings, ki bo verjetno predsednik odbora za oborožene sile, je danes izjavil, da bo bodoči kongres omejil ar-madni budžet na $15,000,000,000 in zavrgel vsak vojaški izdatek, ki ni opravičen. Tydings je rekel, da "moramo sicer ohraniti močno Ameriko in mir na svetu, toda moramo imeti na mislih, da mora živeti tudi davkoplačevalec. "GLAS MOSKVE" ZA AMERIŠKE SLOVANE WASHINGTON, 24. nov.— Moskovski radio bo vsak četrtek imel posebne radio programe za ameriške Slovane. Prvi program ! KOMUNISTI HOČEJO PREVZETI BERLIN BERLIN, 28. nov. — Nemški komunisti so danes naznanili, da nameravajo ustanoviti separatno mestno upravo za Berlin, ki bo skušala kontrolirati celo mesto. . ,^ I 8 komunistično upravo bi le bil oddan preteklega četrtka. „ i- > . . , . , . . . Berlincam imeli dve upravi, kai- Med ostalim je moskovska ra- L^ ^^odnjo nedeljo se bodo v dio postaja pozvala amenskel^ j^.^ sektorjih vršile voli- Slovane, naj ji sporočijo svoje i vtise o programih, kakor tudi' želje, vprašanja in predloge. ŠE 14 NACISTOV OBEŠENIH Skupine nemških komunistov so danes skušale razbiti shode v zapadnih sektorjih Berlina, to-BOLGARI O PRIJATELJ da brez uspeha. Komunisti boj-STVU Z JUGOSLOVANI kotirajo volitve, ki so jih raz- SOFIJA, 28. nov,—Bolgarski; pisale vojaške oblasti treh za-časopisi so danes zagotovili, da | padnih sil in svetujejo Berlin-bo kljub političnim razlikam: čanom, naj ostanejo doma. So-dveh dežel prevladalo prijatelj-' vjetske okupacijske oblasti pa stvo med bolgarskim in jugoslo- j so že naznanile, da ne bodo pri-vanskim ljudstvom. Komentarji poznale volitve. so bili priobčeni ob priliki tret-1 - je obletnice ustanovitve repub like Jugoslavije. IZRAEL HOČE POSTATI ČLAN ZDRUŽ. NARODOV i PARIZ, 29. nov. — Izraelska j vlada je danes vložila formalno ; prošnjo, da se židovsko državo BAPTIST NAPADEL KATOLIŠKO PROPAGANDO NEW YORK, 27. nov.—Bap-; sprejme v članstvo organizaci-Itistični verski voditelj dr. Stan-'je Združenih narodov. MONAKOVO, 27. nov. — Da-1 ley Stuber je danes napadel iz- i Prošnjo je Izrael vložil toč- nes je bilo v zaporu Ladsberg javo katoliških škofov, s kate-1 no eno leto po sklepu Generalne smrti pisatelja Ivana Cankarja in'obešenih nadaljnih 14 nacistič-1 ro je bil kritiziran odlok najviš-^ skupščine Združenih narodov, obenem je to jubilejna predstava I , v. „ ^ . i_ ' za 30'l6tiiico obsl8*ika društva* j nih zlocinc6V. S t.6rn S6 J6 st6Vl- JI- C j ./.a«, L in>io lo na smrt obsojenih nacistov, v nedeljo 5. decembra 1948 , . , ... , . , v. OB 3. URI POPOLDNE odgovomi za zločine izvršene v koncentracijskih ta- V AVDITORIJU S. N. DOMA, 6417 ST. CLAIR AVE. boriščih in umore ameriških vojnih ujetnikov, zvišalo na 87. je sodni je proti verskemu pou-;da se v Palestini ustanovi dve ku v šolah. 1 državi, židovsko in arabsko. Dr. S|;uber je rekel, da je iz- i Sprejetju Izraela se bo ver-java katoliških škofov "očitno ■ jetno zoperstavljala Anglija, ki najhujši propagandni doku-1 podpira arabske države in ni na-ment." klonjena Židom. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 30. novembra, 1D48. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO, •231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 iBsued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevfelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mescecv) For Three Months—(Za tri mesece) -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto) — - —' ■»■•w iCLV/ - For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1.918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. KMEČKO VPRAŠANJE V JUGOSLAVIJI II. Kmetje sami odločajo, kakšna posestva želijo Ko je Titova vlada prevzela zemljo, ki je večji del bila zaplenjena, ker da je pripadala fašistom in ostalim izdajalcem, jo je razdelila, prednost pa so imeli vojaki in poljedelski delavci, ki sploh nikoli niso lastovali zemlje. Ostala zemlja je bila razdeljena kmetom na osnovi obsega njihovih družin in njihovih kmetovalskih skušenj. V centru za delitev zemlje v Stari Pazovi je 824 poljedelskih delavcev, ki nikoli niso imeh zemlje, dobilo posestva. "Vsak je lahko zbiral," mi je pojasnil poslanec. "Lahko smo zemljo združili in ustanovili kolektivne farme, kakor je to storilo 45 družin na farmi 'Janko Smelič,' ali pa smo lahko dobili mala posestva za vsako družino, običajno po dva hektarja (okrog 5 akrov), kakor so to storili vsi tisti, ki živijo na desni strani našega kolektiva." Vprašal sem, kako kolektivna farma uspeva. Kaj lahko držijo, kaj pa dajejo vladi. "Za vsako družino obdržimo količino produktov, ki ji je potrebna. Ostalo prodajemo vladi. O ceni odloča vlada v sorazmerju s cenami industrijskih produktov. To je za vsakega pravična izmenjava. "Naši sosedje, ki so se rajši odločili za lastovanje malih kosov zemlje, kot da bi pristopili v kolektivo, lahko prodajejo na prostem trgu po kateri koli ceni, ki jo lahko dobijo, pridelke z dveh hektarjev zemlje. Od njihove ostale zemlje pa so pridell^i prodani državi po ceni, ki jo določa—to pomeni po ceni, ki jo dobimo mi, kar je pravična vrednost v razmeru s cenami industrijskega blaga." Tri vrste živijo skupaj v miru in slogi "Svobodno podjetniški" kmetje so se nahajali na desni strani. Vprašal sem, kdo lastuje zemljo na levi strani. Povedano mi je bilo, da se na tej strani ni ničesar spremenilo, ker so majhni kmetje lastovali to zemljo celo pod monarhijo in so zahtevali, da jo lahko obdržijo. Tako sem na področju treh milj videl tri različne vrste poljedelske ekonomije: majhnih posestnikov iz dobe starega režima, novih kolektivnih farm in na desni strani ekonomijo običajne zemljiščne reforme, po kateri je vsak majhni kmet dobil malo posestvo, ko so bila veleposestva razkosana. Vprašal sem, kakšen učinek je kolektivna farma imela na dve ostali vrsti. "Mi smo tukaj le eno poletje, toda ni dvoma, da je vse, kar imamo, storilo močni vtis na naše sosede tako na levi kot na desni strani. Mi, seveda, imamo stroje. Vedno ko uporabljamo traktorje ali pa stroje za žetev, nas kmetje opazujejo z zavidanjem. "Morate razumeti, da mi nismo tekmovalci. Mi smo prijatelji. Toda ker smo mi kolektivna farma, mi najprvo uporabljamo naše stroje za sebe. Ko končamo z oranjem ali pa žetvo, posojamo stroje drugim. Toda mi tudi pridelamo več na našem akru zemlju jn ni potrebno omenjati, da z uporabo strojev hranimo tudi znoj in mišice ter imamo več časa za gradnjo in kulturne aktivnosti. Prvega januarja ni tu bilo ene same opeke. Danes imamo že začetke skupine poslopij. Seveda, posamezni kmetje, tako iz starih časov kot družine, ki so pridobile z agrarno reformo, nas spoštujejo in nam zavidajo. Mi smo že dobili prošnje za pristopanje v kolektivo tako od sosedov na desni kot na levi strani." Kmetje vseh treh vrst se sestajejo na enakopravni osnovi v zadružnem domu, o katerih sem poročal v svojem tretjem članku iz Jugoslavije. Učijo se skupaj, poslušajo predavanja o poljedelstvu in drugih predmetih in vedno, ko je potrebno, pomagaj a prostovoljno eden drugemu, naj bo na poljih, pri zidanju stanovanj in pri zidanju kmečkih poslopij. Kominforma pravi, da še vedno obstoja izkoriščanje Eno najbolj značilno dejstvo v celem sistemu, kot sem zvedel, je bilo to: Nobenega kmeta se ni sililo, kakšno od treh vrst kmetijstev si mora izbrati. Ce je imel malo knie-tijstvo, je to kmetijstvo lahko obdržal; če zemlje sploh ni imel, je lahko dobil dober kos; če je verjel v kolektivo, je lahko združil svoja posestva in svoje delo z drugimi. Uradniki, s katerimi sem jjovoril, uu verjeli, da bo UREDNIKOVA POŠTA OB TRIDESETLETNEM JUBILEJU Frank Česen V nedeljo bo obhajalo tridesetletnico svojega plodovitega kulturnega dela eno izmed najstarejših š e živečih dramskih društev "Ivan Cankar". Kot ustanovnega člana »in prvega predsednika, me veže prijetna dolžnost, da ob tej redki priliki izrekam igralcem in odbornikom moje iskrene čestitke. Za geologe je tridesetletna doba brez pomena, toda za slovensko kulturno društvo v tujini pa je silno dolga, če vzamemo v pošte v potežkoče, s katerimi se mora boriti. Zato je "Cankarjev" tridesetletni jubilej še toliko pomembnejši in dolžnost vseh ljubiteljev dramatike je, da se v nedeljo udeležijo slavnostne predstave "Kralj na Beta jnovi" izpod peresa našega največjega pisatelja, po katerem nosi to društvo ime — Ivana Cankarja. Dasi je bilo napisanih že več spominov izza prvih let društvenega delovanja, vendar ne bo škodilo, če se jih ponovno dotaknemo, ker so zgodovinskega pomena. Bilo je leta 1919, ko je skupina mladih in polnih kipe-čega idealizma, v Birkovi kuhinji krstila novorojeno kulturno dete, ki se je tekom let razvilo za naše razmere v krepkega orjaka in poklonilo slovenski metropoli v daljni tujini nekaj, česar se ne da kupiti z denarjem: dalo ji je dela naših najboljših pisateljev in pesnikov v obliki žive besede. Povod za ustanovitev "Cankarja" je pravzaprav dalo takrat močno razgibano politično gibanje Jugoslovanskega Repu-bličanskega Združenja, katero je imelo v načrtu vprizoritev predstave "Divji lovec" v korist milijondolarskega sklada. Med člani JRZ je bilo precej na-predno-mislečih igralcev od bivših dramskih društev kot: Lun-der-Adamič, Slovenski Sokol in Ti-iglav. Poleg par takozvanih intelektualcev, smo bili vsi preprosti delavci, polni idealov in energije. Vso to skupino je obvladovala le eno čustvo: gojiti in izpopolnjevati dramsko umetnost. Predstava "Divjega lovca" se je vršila v bivši Birkovi dvora- ni na vogalu E. 60th St. in St. Clair Ave. kjer je sedaj gaso-linska postaja. Režiral je Janko N. Rogelj. Meni je dal komično vlogo vaškega berača in posredovalca v ljubezenskih zadevah, Tončka. V vlogo sem se temelji-^ to poglobil, da ga ne bi "polomil." Z enako vnemo so se učili tudi ostali igralci. Uspeh igre je j bil vsestransko zadovoljiv in s I tem smo dobili pobudo za na-I daljno delo. j Še tisti večer smo ugotovili, j da bi bilo škoda takih "talen-j tov" pustiti v nemar. Zato smo : sklenili, da bomo ustanovili stal-! no napredno dramsko društvo. Par večerov pozneje smo se zbrali še v omenjeni Birkovi kuhinji. Prva točka na dnevnem redu je bila ime društva. Mrs. Birk, ali Birkova Zofka, nam je v jedernatem govoru očrtala delo, zasluge in smernice našega pisatelja Ivana Cankarja in sugestirala, da novo društvo osvoji njegovo ime. Predlog smo z navdušenjem sprejeli in danes brez oklevanja lahko trdimo, da je baš to ime vplivalo I na igralce in občinstvo, da je j društvo tekom trideset let dose-j glo tako lepe uspehe in da se I člani niso razšli kot že več igral-j skih skupin pred njimi. V Birkovi dvorani je bilo od tedaj živahno kot v panju. Predstave smo prirejali mesečno. Najprvo so prišle na vrsto ljudske igre iz kmečkega življenja. Ko smo te izčrpali, smo segli pod dramah in komedijah. Društvo je skokoma rastlo. Režiserji so imeli težavno delo pri oddajanju vlog, kajti igralci so se takorekoč "tepli" za vloge. Društvo je# vprizorilo par iger tudi za Socialistični klub. Medtem pa smo gmotno podpirali vse napredne ustanove in pridno zbirali sklad za bodoči Narodni dom. Vsled nepričakovanega razmaha, so postali Birkovi prostori mnogo pretesni in neugodni. Tista slavna peč sredi dvorane, kjer smo na vajah filozo-firali in poslušali zanimive anekdote, je vsled naraščaja odpovedala: čeravno je Homovcev Jack neprestano drezal vanjo. Oder I je postal premajhen. "Gardero- uspeh kolektivov v bodočnosti imel posledico, da jim bo večina naklonjena. Toda noben uradnik ni nameraval pritiskati na kmete,^kaj šele, da bi jim ukazal, naj se odločijo za tretjo vr^o. Kar se tiče sistema obdavčenja in določanja cen za produkte s strani vlade, nisem slišal nobenih pritožb. Bile so pritožbe radi pomanjkanja blaga za vžitnike, toda ne radi cen, za katere sem jaz,mislil, da so previsoke. Kmetje so imeli denar. To je bilo očitno. To je tudi ena od točk, ki jo Kominformi naklonjeni časppisi v ostalih deželah poudarjajo: jugoslovanski kmetje, pravijo, imajo preveč denarja; ni dovolj regulacij pri prodajanju hrane, kar povzroča nepravično delitev hrane v mestih, pomanjkanje in neprilike pri oddaji. Kominforma tudi obtožuje maršala Tita in voditelje dežele, da so premehki s kmeti, da še vedno obstoja veliko število "kulakov," ali pa premožnih kmetov, ki so dovolj bogati, da najemajo ostale desetinarje in poljedelske delavce,, katere izkoriščajo. (Nedavno je jugoslovanski zunanji minister Edvard Kardelj napovedal v govoru na sestanku slovenskih komunistov, bolj ostro borbo proti "kulakom" in svaril na nevarnost vaških "magnatov" in "kapitalistov." Maršal Tito je v predvčerajšnjem govoru tudi opozoril na to isto nevarnost.—Op. ured.) V izjavi Kominforme z dne 28. junija je poudarjeno marksistično tolmačenje vodstva ljudstva s strani industrijskih delavcev, ne pa s strani kmetov. Sedanja jugoslovanska politika vpošteva dve važni dejstvi: velika večina prebivalstva so kmetje, 50 odstotkov članov komunistične stranke pripada kmečkemu razredu. Tito in vlada pravijo, da se zavedajo prav tako dobro kot drugi, da bo poljedelstvo najuspešnejše, ko bo kolek-tivizirano, ko bo upravljano pod centralnim vodstvom in na obsežni ravni. Toda nihče ne želi vsUjene kolektivi-zacije. (Dalje prihodnjič) ba" v podstrešju je bila navzlic strupenemu mrazu, stalno natrpana. Režiser in masker sta ro-bantila, da se je kar kadilo. Tudi kulice, pohištvo in rekviziti niso več odgovarjali. Vsled tega smo pričeli v javnosti energično drezati za zidavo Narodnega doma. Uspeh ni izostal; odbor SND je šel na delo s podvojeno silo in kmalu je nastala jama okoli starega poslopja, iz katere je v par letih zrasla ponosna stavba — simbol energije in kulturne zavesti cleve-landskih Slovencev. Zdravstvuj Birkova dvorana in lepi spomini, kateri nas z njo vežejo! V skromnih okolščinah je bil "Cankar" ustanovljen, toda njegovi pionirji imajo prijetno zavest, da je njih trud poplačan z obilnimi sadovi predvajanja biserov naše in tuje dramske literature, kakor tudi s hvaležnostjo obiskovalcev naših predstav. V teku petih let smo v Birkovi dvorani vprizori-li nič manj kot štiriinštirideset dramskih del od vseh priznanih slovenskih in deloma tujih pisateljev. Ko nas je zapustil režiser Rogelj, je prevzel njegovo mesto Jos. Skuk, kateri je vodil režijo več let. Seveda smo se tudi sporekli. Frčale so vloge in knjige po tleh, da smo kar šklepetali; toda temu so bili največ krivi neudobni prostori. V takih trenutkih se je razkoračil pokojni Jack Komovec, založil velikanski čik tobaka, stopil naprej, udaril po mizi in zavpil: "Kaj se boste ongavili! Dajte vsak po en kvoder, drugo bom že sam "sfiksal". In res, kmalu privali sodček piva v dvorano. Godec (Špehek) brez katerega ni minula nobena narodna igra, je raztegnil svoj meh in spor je bil poravnan kot bi tre-nilnil. # Slovenski narodni dom in njegova zgodovina je poglavje zase, toda ker je tesno povezan z dram. društvom "Ivan Cankar", se mu ne moremo izigniti. Pred njegovo odprtijo leta 1924 smo iz Birkove dvorane selili našo skromno garderobo in rekvizite in se obenem z vso vnemo vadili za veliko otvoritveno predstavo "Brat Martin." . Kakšna razlika. Dočim smo se ira Birko-vem odru prerivali, suvali in ro-bantili, smo se na odru SND kar porazgubili vzlic temu, da je v igri "Brat Martin" nastopilo nad petdeset igralcev. Poleg tega smo imeli na razpolago lepe sobe in prostore za rekvizite in maskerja. Oder je bil razmeroma moderno urejen. Kulise so se premikale po najnovejši metodi. Homovcev Jack je trdil, da kar v "rafnik" zginejo. Isto je veljalo za zastorje. Medtem ko je v Birkovi dvorani zastor škripal in večkrat zaštrajkal, je v SND deloval brezhibno. Lučni učinki so bili v Birkovi dvorani sploh nemogoči, dočim smo jih v SND proizvajali z modernim reflektorjem in ''dimerjem" po mili volji. Dan slavnostne predstave dne 2. marca 1924 je napočil. Obširni avditorij se je pričel polniti. Kmalu je bil tako natlačen, da bi niti miš ne prodrla skozi. Sodili smo, da je bilo navzočih do tri tisoč ljudi, dočim se jih je moralo več sto vrniti ker niso dobili prostora. Razume se, da se nam je ob taki množici kar od veselja tajalo srce, kajti ničesar ne vpliva na igralca tako blagodejno kot velika avdijen-ca.i Sodeč po ploskanju, je bila igra dobro vprizorjena. Še danes me ljudje vprašujejo kako sem se počutil, ko sem v vlogi Crvička "babje hlače pegljal." Igro "Brat Martin" smo naslednjo nedeljo ponovili ob skoro enaki • udeležbi. Kmalu po otvoritvi SND je prišla v Cleveland pijonirke slovenske drame ga. Avgusta Danilova iz Ljubljane, katera je mimogrede povedano; vzlic visoki starosti igrala letos v prvem slov. umetniškem filmu "Na svoji zemlji." S sodelovanjem "Cankarja" nam je podala globoko zasnovano klasično dramo "EJga." Ko nam je razdelila vloge, nas je pričela uvajati v skrivnosti dramske umetnosti s strokovnega stališča. Ob njenem razlaganju smo se počutili kot šolarčki prvega razreda. Tedaj smo šele spoznali kako daleč smo še od popolnih igralcev in koliko važnih stvari smo prezrli v prejšnjih igrah. Vse je moralo iti kot po "žnor-ci." Meni je dala skrajno pusto vlogo starega grajskega oskrbnika. Ko bi mi jo dal povprečni režiser, bi jo hvaležno odklonil, njej pa sem sledil kot kužek vzlic temu, da me napravila gr-bastega, švedrastega in da mi je celo glas spremenila. "Elga" je bila v resnici umetniško igrana in hiša navzlic visoki vstopnini razprodana. Po tem uspehu smo postali tako navdušeni, da smo Danilovo angažirali kot režiserko in učiteljico dramatike za eno leto. Pod njenim vodstvom smo igrali za amaterje neverjetno težka in komplicirana dramska dela kot: Golgota, Martin Krpan, Bratje sv. Bernarda, Pahljača Lady Windermere, Ekvi-nokcij, Peterčkove sanje itd. V slednji je Danilova igrala vlo-! go Peterčkove matere tako pre-1 pričevalno in naravno, da smo se še celo utrjeni vojaki "Kra-; Ija Matjaža" za, odrom jokali. , Najbolj zanimiva in plodovi-ta pa je bila dramatična šola, katero je Danilova obdržavala trikrat v tednu. V tej šoli je pO' učevala dramsko teorijo v obliki kretenj, mimike in voTtalizaci-je. V vseh teh predmetih smo sicer že imeli precej površnega znanja, toda ona se je poglobila v vsako malenkost in je iz nje pričarala umetnost. Te tečaje je obiskovalo od trideset do štirideset učencev. Večina iz-(Dalje na 4. strani) Koncert Mladinskega zbora Dvanajstega decembra dan otroci zapojejo, za mračne misli, tuge ran prostora tam ne bo. Kje? V Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. P"' redi koncert ob 3:30 pop. mladinski zbor, ki šteje okrog ^0 pevcev in pevk in prekaša P" številu marsikateri odrasli zbor- Opozarjam vas v imenu mladine, da pridete na njihovo pi"'" reditev, ker tukaj rojena naša mladina je edini vir naše pesnU in slovenske v Ameriki. Torej, na svidenje v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd., 12. decembi'^ popoldne. J. Tomšič' PROGRESIVNE SLOVENKE AMERIKE O DELU Z A MIK IN BLAGOSTANJE Ob času, ko izdaja našega glasila dosegla članice, je že naša glavna tajnica, Jysie Zakrajšek dospela v Stockholm na Švedsko, od koder bo potovala preko Čehoslovakije do Ogrske, kjer se bo udeležila druge mednarodne konference Mednarodne Demokratične ženske Federacije. Prvotno se je imel vršiti ta kongres v Helsin-kiju" na Finskem ali ker je tam ob tem času prehuda zima, se je istega premestilo na Ogrsko. "Progresivne Slovenke" smo posebno ponosne, da je bila izbrana naša članica na Ameriškem Slovenskem Kongresu, ki se je vršil v Chicagi 24. in 25. septembra t. L, da bo zastopala ameriške Slovenke na tej konferenci. Pri navedeni organizaciji je pridruženih preko 81 milijonov žena celega sveta. Mednarodno Demokratična Ženska Federacija je protifašistična organizacija, katera dela za svetovni mir, za zboljšanje razmer za žene in otroke. Čim boljš; razmere bomo ustvarile za naše otroke, tem boljše bo za vse. Potovanje, kakršno je pod-vzela Josie Zakrajšek ni nikak luksus v današnjih časih in razmerah. Ko čitamo poročila naših časnikarskih poročevalcev, ki potujejo po Evropi, celo v najboljših hotelih nimajo gor-kote, tople vode, dovolj razne hrane, itd. Kadar gre kak odličen ali bogat Američan v Evropo vzame vedno seboj dovolj konservirane hrane, da nadomesti ono, kar tam ni mogoče dobiti ali zelo malo. Ali naša Josie je šla hrabro tja brez, da bi vzela seboj zalogo za priboljšek in me vemo, da bo doživela mnogo potežkoč. Ampak vemo tudi, da jih bo junaško prenesla, ker ona je vajena žrtvovati tieoe in svoj čas za pomoč svojemu narodu. Ko mislim o njenem potovanju v Evropo v sedanjih časih, mi ravno ob proslavi 30-letnice smrti našega velikega pisatelja Ivana Cankarja pride na misel njegov "Hlapec Jernej" in kako je on potoval od urada do urada in končno na Dunaj iska-joč pravico. Ker je s takim potovanjem v sedanjih časih mnogo stroškov, se je naš narod odzval s prostovoljnimi prispevki za kritje tega potovanja. Dosedaj so prispevala sledeča društva v ta sklad: krožek št. 2 Prog. Slov., čigar članica je Josie, $200, za od od krožek št. 10, Johnstown, P^-je poslala predsednica krožka $25 in one bodo posMle še vec: za krožek št. 11 v New Yorku Je poslala tajnica Rose M. KO" vač $15; za krožek št. 12 v She* boyganu. Wis., pe poslala tajn'' ca, Mary štih $10, SNPJ drU; štva, ki so prispevala dosedaJ so: Napredne Slovenke št. 13? $50; Vodnikov Venec št. 14' $25; Slovenske Sokolice št. 442 $25: Clevelandska Federacija SNPJ $25. Druge skupine so pO' slale sledeče: Pev. zbor "Zarja $25; Svobodomiselne Slovenk^ SDZ $50 in SANS št. 39 $50 i" ravno ko to pišem, sem zop^t dobila pismo od tajnice krožk^ št. 11, v katerem je bila poštn^ nakaznica za $5 in Rose K»vaC poroča, da je ta dar prejela Anne Krasne, kot prispevek United Slovene Societies v Yorku. Torej do sedaj smo pr®' jele $505 za kritje stroškov te* ga potovanja. Upam, da bodo tudi drugi krožki naše organi' zacije kaj prispevali za ta sklad, kakor tudi druga napredna drU' štva. V odboru za ta potovaln' sklad so sledeče: Josephin® Tratnik, tajnica Federacij® SNPJ in aktivna tudi pri drii' gih organizacijah, Josie Petric, tajnica Svobodomiselnih Si"' venk, kakor tudi odbornica P""' SANS-u ter direktorica SND-' Vida Shiffrer, glavna odbornicj'' Progresivnih Slovenk, Viki PoU' šak, ustanovna članica pevsk^' ga zbora "Zarja" in aktivna P': istem izza ustanovitve leta 19^ in spodaj podpisana. Ako želi vaše društvo ali ka'' posameznik prispevati v ta n'*' men, pošljite na: Cecilija belj, 1107 E. 68 St.. Cleveland 3, Ohio. Odbor se vam še vn^" prej zahvaljuje za prispevke. Kakor s e razvidi i z poroči' raznih krožkov naša organize' cije "Progresivnih Slovenk", prav dobro napredujejo. Prihodnjo soboto bosta krožka št. 2 v Clevelandu i" krožek št. 9 v Chicagi svoja bii' zarja. Vabim naše članice, k^' kor tudi prijatelje in prijatelj'' ce, da se udeležite teh I'azsta^ ali bazarjev. Na izbero bo liko lepih ročno delanih prednik' tov in si boste lahko nabavi'' lepa božična darila. Božični čas je čas sloge ij^ skupnega sodelovanja, zato P'*' dite in članice vam bodo hv"' ležne. Hvala vsem! Pozdravljam vse naše članic® in vse napredne! Zdravo! Cecilija Subelj' F 30. novembra, 1948. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 IIja Ehreiiburg: PISATELJEV GLAS Jugoslavija in Italija sta se dolgo prepirali o pravici do Trsta; kakor vemo, žive v tem Mestu Italijani in Slovenci. Ameriški imperialisti so prišli do spoznanja, da ima Trst ugod-110 lego in da bi lahko napravili iz njega dobro ameriško bazo. Ameriški listi pišejo o "pradavnih ameriških interesih v vzhodnem delu Sredozemskega morja" Ameriške vojne ladje so se zaljubile v pristanišča Grči-je in Turčije. Mussolini je ime-i^oval svojšas Sredozemsko morje "mare nostrum" — "naše morje"; Duce je trpel na mega-iomaniji in njegovi rojaki s o Ravnali bistroumno, ko so ga obesili z glavo navzdol. Toda ^Ussolinijeva bolezen je malenkostna bolehnost v primeri z Megalomaniji ameriških veriž-mkov, ki menijo, da je bližnji Vzhod — okolica Wall Streets m da je Sredozemsko morje our see". Le kam jih je zaneslo! Američani imajo v svoj folklori zabavno povest o pre-komorskem Munchhausnu, ki so imenovali David Crockett {Ta David Crockett je resnično ^ivel in pred dobrimi sto leti jej celo član Kongresa). O njemi pripovedujejo, da je hkrati' Ustrelil v jato divjih gosi in v S'^o, da je hkrati ubil kačo klopotačo, padel pri tem v reko in 2letel iz nje s polnimi žepi rib. ^ekako tako so osvajali Ameri-^^'li: hkrati so si prisvojili ba-2e v Afriki, na Greenlandu in Kitajskem, pa so že imeli v Grčijo in Turčijo. In po ^sern' tem si drznejo trditi, da Osvaja Sovjetska zveza tuje de-^^le in da se vmešava v tuje zadeve. Narodi vedo: eni osvajajo, drugi navdihujejo s svojim %ledom, eni si prilaščajo, drugi Nesebično pomagajo. Eni imajo ^ kvalifikacijskem listu pos^-^0 duševno govedino in pravkar "^^pisan račun zanjo, drugi pa požrtvovalnost Stalingrada. Kakor vsi drugi narodi, želi ^^di ameriški narod mir. Ce ne ^ore ukrotiti doma vzrejenih ljubiteljev vojne, jih ne more ker so povprečnemu Ame-^icanu zmešala glavo lažnjiva j poročila vsakodnevne "senzaci- j J®tiste klevete, ki jih izdelu- ■ Jejo onkraj morja na tekočem 1 ^f3-ku. Povprečnemu Američanu, otepajo v glave, da ni zavaro-. 1 ^an pred Rusi, pred Jugoslova- j •ii in pred Albanci, v resnici pa j povprečen Američan ni zavaro- i ^ati pred svojimi časopisnimi j ^^igsterji. Ko govorim to, ne! kislim to na tisto nekaznova-J^ost, ki jo uživajo v ZDA poli-'cni provokaterji, kolikor naj da povprečen Američan ne I '^ore odkriti pod visokimi fra-^iimi nizke laži. I'ovprecen Američan imasred-'^jo izobrazbo — besedo "sred-^j&" jemljem v njenem sploš- nem pomenu — ne dobro, ne slabo. Bolje je podkovan v fiziki, kakor v politiki, pozna tenko zgodovino in debel zemljepis svoje dežele, stari svet pa je zanj "terra incognita" — "neznana dežela". Ko sem bil v Ameriki, je obsodil sodnik nekega državljana, na denarno globo, ker je razžalil soseda; žaljivec je nazval žaljenega "socialist" in sodnik je v obsodbi poudaril, da je beseda "socialist" — žalitev, kajti socialist je "človek, ki si namerava prisvojiti tujo imovino". Mlada ekonomistka iz Texasa mi je rekla, da je Berlin eno izmed najstarejših mest sveta in da je stene njegove univerze poslikal Rafael. Ameriški novinar me je ogorčeno vpraševal: "Zakaj izdajajo Rusi eno mesto za dve?" Ko sem se pozanimal, o katerem mestu govori, mi je pojasnil, da sta Budimpešta in Bukarešta eno mesto in da se "oboje samo drugače izgovarja". V Ameriki sem govoril z nekaterimi vojaškimi osebami, ki so se vrnile iz Evrope. Blatili so Italijo, Francijo in celo Anglijo : "Stara šara, ropotija, tam ni ne naših kinematografov, ne naših dvigal, ne naših lekarn". Pri tem so pripominjali; "Najbolj kulturna dežela v Evropi je pač Nemčija." Kaj jih je omamilo v Stuttgartu ali v Muenchenu ?Kadar govore "kultura", pomeni to: tehnika. Kar se tiče barbarstva nemškega fašizma, se vprašamo, kako naj bi odbijal ljudi, ki so že zdavnaj pred Hitlerjem izumili doma gheto za črnce i n Lynchove sodbe ? Vsak imperializem je kulturi nevaren. Dvakratno nevaren pa je imperializem ljudi, ki imajo svojo tehnično opremljenost za višek človeških pridobitev. — V hiši nekega lastnika bombažnih plantaž sem videl čudovite stvari krasen radijski aparat, sijajen ventilator, toda gospodar tiste hiše je bil vivjak: odkar je nehal hoditi v šolo, ni prebral nobene knjige, pretreslo ga je, ko sem stisnil črncu roko, mož ni vedel, da je živel kdaj na svetu Lev Tolstoj, ni vedel kaj je socializem, vedel sploh ni-ničesar, razen o dolarjih in neslanih dovtipih. Toda pokroviteljsko mi je rekel, da bo "Amerika rešila svet". Bil sem pri nekem modernem advokatu v Knoxvillu. Imel je krasen domač bar za coctaile. Pogovor je nanesel na literaturo; ko sem omenil Hemingwaya, Steinbec-ka, Caldvvella, se je začudil: "Teh imen ne poznam". Najbolj vulgarni filmi, ki jih izdelujejo v Hollywoodu na tekočem traku, to je duševna hrana takega Amerikanca. Zdaj, ko bere časopise, renči: "Rdeče je treba uničiti in iiapiaviti red na svetu." Nikoli nisem zanikal pomena tehnike; tudi jaz imam rad komfort in lepe stvari, dobro pa vem, da je sesalec prahu samo življenska podrobnost. Kulture dežele ne moremo izmeriti s številom avtomobilov. V ta namen se je treba pogovoriti s človekom, ki sedi v avtomobilu. Laže je izdelati model "Buicka", kakor napisati "Vojna in mir". Naša prednost je v tem, da smo napravili pravo kulturo za vse ljudstvo. Sovjetski pisatelj je po pravici ponosen na svoje čita-telje, ki globoko preživljajo vse prebrano in razmišljajo o tem, in dobra knjiga vedno zapusti v zavesti našega ljudstva globoke sledove. A v Ameriki. Ro" man pisateljice Betty MacDo-nald "Jajce in jaz", je dosegel tam velik uspeh, pojavila sta se shampoon in coctail, "Jajce in jaz". Modne gizdalinke so jele nositi klobuke z žoltim žametastim jajcem, gizdalini pa kravate z jajci na zeleni podlogi, plesišča so uvedla nov ples "Jajce in jaz", odprli so pet in šestdeset klubov "Jajce in jaz" in končno je kuhar "Waldorf Astorie" izumil posebno palačinko in ji dal ime pisateljice. Ko pa je razpisala neka ameriška revija anketo: "Kaj nam ugaja v romanu Betty MacDo-nald", se je pokazalo, da so že vsi čitatelji pozabili, kakšna je vsebi,na knjige. Odgovarjali so: "Zdi se mi. da sem se kratkočasila in nagrado je dobil najtoč-nejši odgovor: "To je smešna zgodba z ljubeznijo in kurami". Tak uspeli ni vreden piškavega oreha. Mi smo res antipodi Amerike: mi cenimo harmonično vsestranski razvoj človeka. Mi imamo zaenkrat melo hladilnikov ali sesalcev prahu, to je res, injamo pa zelo mnogo resničnih ljudi. Društveni koledar DECEMBRA 3. decembra, petek — Richman Memorial Post 661 — Ples v SND na St. Clair Ave. 4. decembra^ sobota — Jugoslav Camp 293 WOW — Ples v SND na St. Clair Ave. 5. decembra, nedelja. — Ples društva "Združeni bratje" št. 26 SNPJ v SDD, Waterloo Rd. 5. decembra, nedelja — Plesna veselica Gospodinjskega kluba SDD na Recher Ave. 5. decembra, nedelja — Dram. zbor "Ivan Cankar" — Koncert v SND na St. Clair Ave. 11. decembra, sobota — American Croatian Pioneers 663 CFU — Ples v SND na St. Clair Ave. 12. decembra, nedelja — Prireditev Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd. 18. decembra, sobota — Gay Knights Club — Ples v SND na St. Clair Ave. 18. decembra, sobota. — športni ples društva Napredek št. 132 ABZ v SDD, Recher Ave. 19. decembra, nedelja. — Koncert Hrvatskega kulturnega kluba v SDD, Waterloo Rd. 25. decembra, sobota. — Ples Soc. kluba št. 49 JSZ v SDD, Waterloo Rd. 31. decembra, petek. — Silvestrov večer pevskega zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd. 31. decembra, petek. — Silvestrov večer Kluba društev SDD na Recher Ave. 31. decembra, petek — Silvestrov večer Slov. nar. doma in Kluba dr. SND — proslava v obeh dvoranah SND. 31. decembra, i>etek — Silvestrov večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Prirejajo klub društev in veterani. JANUARJA — 19Jf9 1. jan., sobota — Novo loto, OBLAK MOVER Sa priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 East 61st St. HE 2730 Maccabees Red Jackets Team - Pies v SND na St. Clair Ave. 8. januarja, sobota — Društvo Napredne Slovenke 137 SNPJ Ples v SND na St. Clair Ave. 9. januarja 1949. nedelja — Plesna veselica društva Vipavski raj št. 312 SNPJ ■ v SDD, Waterloo Rd. 15. januarja, sobota — Glasbena Matica — Ples v SND na St. Clair Ave. 16. januarja, nedelja. — Igra dram. društva Naša zvezda v' SDD, Recher Ave. ?1. januarja, petek.-—Ples keg-Ijačev društva "Cleveland" št. 126 SNPJ v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 22. januarja, sobota — Društvo Glas dev. delavcev št. 9 SDZ Ples v SND na St. Clair Ave. 29. januarja, petek. — Amer. Veterans — Ples v SND na St. Clair Ave. 30. januarja, nedelja — Obletnica. društva "Cerkniško jezero št. 59 SDZ v SDD na Waterloo Rd. SOVJETSKI TISK O OBSODBI JAPONCEV LONDON, 28. nov. — Sovjetski tisk je danes pohvalil obsodbe japonskih vojnih zločincev, čeprav izraža mnenje, da so kazni za nekatere obsojence pre-mile. AMERIŠKI KONGBESNIKI PRI SV. OČETU ; C AS TE L GANDOLFO, 27. , nov. — Papež Pij XII. je danes sprejel v avdijenco ameriške kongresnike, ki so člani odbora ' za oborožene sile. ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi * Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicoH07l8 Uncle Sam will pay to any wage earner thrifty enough to tuck away only $3.75 a week in U. S. Security Bonds for the next ten years, the sum of $2,163.45. And Uncle Sam will help you tuck it away, too—automatically, each and every week—through the Payroll Savings Plan where you work. Sign up for the Payroll Savings Plan today during the Security Loan Drive—and be well rewarded with financial security ten years from how; P. S. If you are in business or a profession, and the Payroll Savings Plan is not available to you, you can sign up for the Bond-A-Month Plan at your local bank. pick out your own reward here! SAVI EACH WIEK AND YOU WILL HAVE In 1 Y*ar In 5 Y#ar# In 10 Ynn $ 2:50 $130.00 $ 668.97 $ 1,440,84 3.75 195.00 1,004.20 2,163.45 7.50 390.00 2,009.02 4,329.02 12.50 650.00 3,348.95 7,217^ 18.F5 975.00 5,024.24 10,828.74 ^1^ America's Security is YOUR Seovrity ENAKOPRAVNOST Thin /s Mit offc/s/ CT. S. Tresiury Mdv^rt/sement^pr&ptred under MUSp/ceM o/ Trfssutr PtfPtrtmeat sad AdrgttMag Coaattt* ■^ONE SELIŠKAR: l'R2AŠKA CESTA ROMAN (Nadaljevanje) , celo ga je mikalo, da bi šel i Čevljarski most pogledat pti-ki so jih le-tu ptičarji pro- Gdno mnogo ptic naprodaj; , — in strnade, čižke in ščin-ku 1^5 tudi grlice, nekaj kavk in šoj. i Učit ''ščko ii ''•^^0, krivokljune in kanarčke, I potegnil za zvonec. Slara, pri-1 jazna gospa v beli avbi je odprla .............^ _______ ^ j vrata. ki so jih le-tu ptičarji pro- i "Kaj pa i)rinašaš dobrega, ■' jiili. Posebno danes so imeli j lantiček?" ga je vprašala. "Gospodu profesorju sem prinesel knjige in rože." ' "O ti ljuba duša! Knjige in rože? Potlej pa kar naprej stolpi, tega so naš gospod vedno [veseli. Kar v izbi jih počakaj, vsak čas bodo doma!" I Peljala ga je v veliko, pro-'storno sobo in mu velela sesti na zofo. Potem je vzela rože in jih vtaknila v veliko zeleno vazo na mizi. Ker je bila stara ženica zelo zgovorna, jo je Tine vprbšal: "Kdo pa je ta gospod na sliki?" , '1% so nemirno frfotale po ^t-kah, saj so jih otroci nepre-dražili, jih cukali za repke !! pihali v peruti. Tudi mla-' kosi in drozgi ter škorci so J 1 naprodaj in-mravljinčna jaj-krmo. Tik ob Čevljarskem mostu je ^ 'inoval profesor. Veža je bila fina, da se je moral dotiimti ^ stopnic in zgoraj v drugem ^^stropju je pri temnih vratih "Jejtana, mar ga ne poznaš? To je vendar France Prešeren, slavni slovenski pesnik!" "Pa ta dva svetnika na drugi steni?" "O nesreča ti nevedna! To sta vendar sveti Ciril in Metod! Ta dva sta prva učila Slovence brati in pisati. Betica ti taka, da še tega ne veš? Tam, vidiš tisto glavo na omari, to je pa Valen--tin Vodnik, tudi zvita buča. Napisal je mnogo lepih pesmi." Tine si je zapomnil vsa ta imena, saj je imel odprto glavo in hvaležno stlačil vanjo vse, kar je pametnega slišal. Povsod je imel odprta ušesa in oči, nič mu ni ušlo. Ko je odhitela ženica v kuhinjo, si je ogledoval akvarij, ki je stal na lesenem stojalu poleg okna. Voda, skoz katero je vdirala mirna svetloba z ulice, je bila prozorna kakor steklo, v vodi pa so plavale svetle ribice med zelenimi rastlinami. Ker mu je profesor že prvikrat razložil, da so te ribice pezdirki, ki žive v Malem grabnu in v vseh vodah barja in kako zanimivo je njih življenje, je zdaj gledal čudovito igro ribje svatbo. Samica je pravkar odlagala po dolgi cevki ikre v školjko, kj je bila zakopana v pesku na dnu akvarija. Samec pa je švigal po vodi, prekrasno spreminjal barve svojega vitkega telesca iz svetolozelene v rahlo vijoličasto, pa spet v kovinasto rdečežare-jčo, plesal okoli samice, se po-^stavljal na glavo, plaval zaden-ski in se včasih narahlo in bliskovito obsmuknil ob samico, j Ko je samica zaplavala spet po vodi, je plesal okoli školjke, se s trebuhom podrgnil obnjo in izpustil nekaj mlečka tik nad ' odprtino, skoz. katero je bila sa-jrcica vložila ikre. Zdaj so ikre na varnem, nobena druga vodna ' žival jih ne more požreti. "Pametna živalca!" si je mislil Tine. "Še človek se ne bi zlepa domislil kaj takšnega!" \ Potem je previdno stopil do velike knjižne omare, kjer je bi- lo od sile debelih bukev in glava mu je postala kar težka, ko je pomislil, da tiči vse, kar je v teh knjigah napisanega, v profesorjevi glavi. Joj, toliko vedeti! Kar strah ga je postalo pred toliko učenostjo in sedel je- spet nazaj na zofo ter se zagledal v rože, ki mu jih je prinesel. No, končno je le stopil profesor v sobo in je kar vzkliknil od veselega presenečenja, ko je zagledal Tineta. "O, moj mladi prijatelj je tu! Tak, knjige si prinesel nazaj! Kako ti je šlo z branjem? So ti ugajale?" "Da, obe sem prečital prav do kraja dvakrat!" "Pa si si tudi kaj zapomnil? No, kje živi lev?" "V Afriki!" "Pa tiger?" I "V Indiji!" , "Imenitno! Morda si si zapomnil tudi kakšno pesem?" "Naprej zastava slave . . ." "Ta preklemanski fant ti tak! Kar škoda te je za ključavničarja!" "Ampak brez tega ne morem k železnici!" "Da, prav imaš. Čakaj . . Tedaj je zagledal rože na svoji mizi. Obstal je pred njimi, oči so mu zažarele, vzdignil je vazo in potopil obraz v cvetje. "To mi gospa pošilja, kajne?" je vprašal, poln pričakovanja. "Ne, sam sem jih porezal. Go-ppa vas lepo pozdravljajo in se vam zahvaljujejo za knjige. Pozneje kdaj, so dejali, bodo pa spet prosili zanje." "In nič drugega ni rekla? Nisi prinesel odgovora na moje pismo ?" "Nisem." Profesor je nemirno stopil nekajkrat po sobi, pa se je vpričo fanta vzdržal, da se ne bi še bolj izdal. Torej je le res, kar je slutil vse te dni, ko je nikjer ni j videl. ] "Potem vam gospa tudi sporo-Jčajo, da so zadovoljni in da je prav tako kakor je sedaj in da drugače biti ne more. Veste, gospod, ne zamerite, tudi jaz mislim, da je tako najboljše! Zdaj je pri nas doma vse drugače, kar neka mora je šla od hiše. Gospa je vesela, se smeje in gospa je vendar tako dobra, da se moramo vsi potruditi zanjo. Tudi vi, gospod profesor!" Profesor se je v zadregi nasmehnil, ker ga je odkritosrčni fant zadel v živo; sedel je k njemu na zofo in dejal: "Dober fant si, Tine, ker tako modro govoriš zanjo! Da, Ic potrudi se, da ji boš ustregel, saj je zares prav tako! Ti vsega še ne moreš razumeti, ker je življenje čudno zamotano; včasih te omreži kakor pajčevina. Le pojdi zdaj domov in ji reci, da bom storil vse tako kakor želi! Te dni se odpeljem na Dunaj in bom ostal tam vse leto. 'Le povej ji, če bo še teh misli, ko se vrnem, da bo takrat knjige brala, ji bom z veseljem ustregel. Pa tudi ti pridi takrat spet po nje!" k STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 30. novembra, 1948. MIHAIL ŠOLOHOV TIHI DON TRETJA KNJIGA (Nadaljevanje) igledom in enkrat se mu je celo Oddelek je vdrugič prečkal | J® kozačka rečico Kumilgo in se zaril podi ® prestregel njen pogled ^ I rv V»i^ y-\ 1 d-\