LETO 1939 1. JUNIJA ŠTEV, 22 Kaj pa zajedatci? V nobeni letni dobi ni eadno drevo v govega belina, prstaničarja, zlatnice, rožni toliki nevarnosti pred neštetimi škodljivci hrošči in še nekatere druge žuželke, ki se kakor vprav junija meseca. Nad nežnim prištevajo k objedačem. mladjem so razni objedačl (gosenice, hrošči) Bolj nevarni škodljivci na mladju sad- ln razni sesači (ušice, bolšice, grinje, ste- negil drevja s(( pa sesa6i> mce (sostarji) itd. „ . . „ , , Objedače zatremo najzanesljiveje s stru- lo 80 zuzelke' ^ mladja ne objedajo, pi, ki z njimi škropimo liste in mladje. fnlpak 12 llstov in lub^a n6žnih poganjkov Dandanes pri nas že povsod vpeljana žve- 12sesavaJ° drevesni sok in s tem silno oško- pleno apnena brozga (2%) z dodatkom 300 duiej° drevo' ker £a tako ovirajo v rasti, gramov apnenega arzeniata na 100 litrov da ga cel° lahko Plinoma zamore. Raz- ali pa %% mešanica nosprosita brez vsa- množl,jej° se neprimerno hitreje nego one kega drugega dodatka, so priznana in ce- 12 Jodu obiedačev- NP levilo je vsak dan nena škropiva, ki z njimi prav zanesljivo vecje in vecje' tako da v2aslh popolnoma obvarujemo sadno drevje pred objedačl P°krUejo liste in poganjke. Kdor sadno drevje z zgoraj navedenimi Najbolj znan in skoraj najbolj škodljiv škropivi o pravem času obdelava, kakor je sesai5 je listn« ušica, o kateri je bilo pred bilo že letos večkrat opisano, z objedaČi ne nekaj tedni na tem mestu navodilo, kako se bo imel nobenega posla. Je ubranimo. Sedajle je tista doba, ko se Na mladem drevju, zlasti rfa češnjah in najbolj širi in zajeda zlasti mlade jablane hruškah se pojavi junija meseca zelo raz- ln hruške; pojavlja se pa rada tudi na čeS- širjena, črnim polžkoin podobna češnjeva njah, breskvah in drugih vrtnih rastlinah, grizlica. Ako tako drevje poškropimo z enim Drug nevaren sesač je krvava ušica, ki zgoraj omenjenih dveh škropiv, jo je hitro m še povsod zatrta, dasi že precej omejena, konec. Jabolčna in hruškova bolšica (bolha) j« Omladarja, ki odgrizuje vršičke mladim že od nekdaj znan sesač, ki dela ponekod jablanam, pa zatremo najlaže na ta način, veliko škodo na jablanah. Pri nas se hahaja da pobiramo in sežigamo odpadle vršičke, najrajši na pritličnih hruškah, ker je v njih zalega za drugo leto. Silno nevarni sesači so vsi kaparji. Po- Zelo škodljiv objedač je tudi jablanov sebno varovati se je ameriškega (San Jose) molj, ki se spozabi tudi na hruške. Ako ga kaparja, ki se je tu in tam pojavil tudi že o pravem času ne zapazimo, ogolijo gose- pri nas. Nadejati pa se je, da se bo s po- ,«iicam^ podobne ličinke cele veje. Črnoglave sebnimi ukrepi od strani oblasti, širjenje goseričice' žive izpočetka v skupnem mešič- preprečilo. ku, kjer tudi prezimijo. Drugo leto se za- Zelo težavno je drevje popolnoma obva- predek vedno bolj širi in požrašnost sega rovati pred temi škodljivci. Z zimskim vedno bolj na široko. Gosenice se kar v škropljenjem sadnega drevja sicer zelo ome- družbi selijo z veje na vejo; včasih ogolijo jamo njih širjenje, vendar Dopolnoma jih hi kar cela drevesa. Kdor večkrat pregleda mogoče zatreti. Zato moramo biti priprav- sadno drevje, zapredke prav lahko zapazi, Ijeni na nje zlasiti maja in iunija meseca, ko poreže in vrže na ogenj. Tako je nadloge se najbolj širijo in delajo največjo škodo, najhitreje in najzanesljiveje konec. Vsak sadjar naj ima vedno pri rokah V češpljevih sadovnjakih se v tei dobi tobačni izvleček in mazavo milo, ali pa pojavlja češpljev molj. ki ga prav tako za- kak drug v to svrbo nalašč prirejen pri- • tiramo kakor jabolčnega. pravek. S strupenimi škropivi, kakor so na- Razen naštetih, delajo škodo na sadnem men jeni za ob^edace (gosenice, itd.), pr1' se-, .drevju še hruškova listsrica, gosenice glo- gačih nič ne opravimo. " H, Sadjar junija meseca r Zelo napačno bi bilo, ko bi mislili, da zdaj čez poletje ni posebnega dela v sadovnjaku. Pa še koliko ga jel Le žal, da ga marsikdo ne vidi, marsikdo pa ne utegne, da bi vse opravil, dasi dobro ve, kaj bi bilo treba. Naj torej opozorimo na nekatera nujna in važna opravila, ki bi se oikdar ne smela opustiti ali zanemariti. Ali ste letos kaj precepijali? Ako da, tedaj nemudoma poglejte, kako fce je cepitev oponesla: kako odganja drevo na starem lesu in po cepičih. Prepričali se boste, da je vešča roka nujno potrebna. Spomladi o pravem času precepljeno drevo požene, kakor vsako drugo drevo. Razlikovati pa moramo tu dvojno mladje, in eicer ono iz starine in pa ono iz cepičev. Oboje zahteva svojo posebno oskrbo. Oglejmo si najprej poganjke iz cepiča. Ko so dolgi največ 20 cm, prerežimo vez, da ee ne zajč v lub in ne skvari veje. Potem pa si oglejmo od blizu vse poganjke, ki jih je navadno več, zlasti če smo vdjali po dva ali celo po več cepičev na eno vejo. Ko bi pustili vse te poganjke, da bi rastli kakor bi hoteli, bi dobili na koncu vsake precepljene veje »metlo«. Mi hočemo na vzgojiti novo vejo. Zato pustimo izmed vseh poganjkov samo enega najlepšega kot podaljšek veje, vsem drugim pa priščipniino vršičke in jih tako ustavimo v rasti. Popolnoma odstraniti bi smeli le kak posamezen pogan jkž ki dela preveliko goščavo in raste na zelo nepriližnem mestu. Žlahten poganjk, ki smo ga pustili za podaljšek veje neokrnjenega, se bo vidno daljšal. Zato ga moramo zavarovati pred viharjem na ta način, da ga privežemo na primerno palčico, ki jo pritrdimo na staro precepljeno vejo. Zdaj poglejmo pa poganjke po starini! Tudi teh ne smemo kar omandati ali porezali, ampak pustimo jih kot važne in nujno potrebne organe, ki pomagajo, da drevo operacijo precepljanja brez škode lahko preboli. Da vam pa na drugi strani s prebo-hotno rastjo ne prebite cepičev, jih vse brez izjeme pincirajmo, to ee pravi: priščipnimo jim vršičke, kakor one na odvečnih cepičih. Na ta način ohranimo drevesu čimveč listov — organov, ki prebavljajo obilico hrane, ki jo dovajajo neokrnjene korenine močno okrnjenemu vrhu drevesa. Ne bilo pa bi zadosti, ko bi si ogledali in na opisani način obdelali vsako precepljeno drevo samo enkrat. Večkrat čez poletje se moramo pomuditi pri vsakem takem drevesu, ker je rast zelo različna in 6ega tja do pozne jeseni. Ne pozabite ogledati si čez poletno dobo tudi drevje,-ki je bilo precepljeno pred dvema letoma ali še prej. Lahko rečemo, da j« treba vsako precepljeno drevo na poseben način negovati najmanj 4 do 5 let, da vzgojimo nov vrh in da pridejo zopet v ravnotežje veje s koreninami. Sainice / Zadnjič smo obljubili še nekaj nasvetov eastran pridelovanja satriic in še drugih stvari, ki so s tem v zvezi. Te reči so napisane v prvi vrsti za naše mlade bralce, ki se že ukvarjajo s čebelami in streme po znanju. Mislimo pa, da tudi starejšim ne bodo škodovale, čeprav vemo, da že imajo svoj prav, ki 'jim ga tudi nočemo podirati. Prvo je, da naj bodo satnice dobro izdelane. Omenili smo že, da slabo narejene satnice ne dosežejo svojega namena in je zanje zares škoda denarja in dela. Ulivanje eatnic ni kar si bodi; kdor se hoče uspešno lotiti tega dela, mora že nekaj znati in imeti _ to se razume — tudi potrebne priprave. Lastno vlivanje bi se morda splačalo kakšnemu velečebelarju, pa še to je vpraša- nje! Naše čebelarsko društvo ima v svoji »Društveni čebelami« nalašč za vlivanje satnic posebno delavnico, kjer izdelajo satnice kakor »iz škatlice«. Samo pravočasno se je treba pobrigati za to robo! Okvirčke (romiče) moraš najprej ožičiti, to se pravi raztegniti od letvice do letvice tanko, nalašč za ta namen pripravljeno žico. Okvirje ožičujejo naši čebelarji na več načinov: vsak pa svojo umetnijo povzdiguje in hvali! Pravijo, da je žičenje stvar okusa. Pa vendar to ne bo držalo. Imamo skušnje, ki so več vredne mimo raznih okusov, in te skušnje pravijo, da žičenje, pri katerem se žice križajo, ni priporočljivo; dalje pravijo, da pokončno žičenje ni tako dobro kakor vodoravno, ker poleti satnice kai rade zdr- 6nejo ob žicah navzdol. Ce bi hoteli stvarno in objektivno svetovati, bi se odločili za nasvet, naj se žice potegnejo vodoravno in primerno nategnejo, da »zapojo«. Sedanji okvirji imajo v zgornji letvici zarezo, ki ni brez pomena. Najvažnejše je, da je satniea dobro pritrjena na zgornjo letvico. Čebele se namreč, ko začno satnieo izdelovati, vsedejo na gosto na zgornji rob satnice in 'jo obtežijo. Ce ni dobro pritrjena, ee odtrga in vpogne — sat ne bo zanič. Da se more prav zgoraj dobro pritrditi, ima letvica zarezo, v katero ee eatmica vdela in z voskom zalije od obeh strani. Za vdelavanje satnic ni treba veliko priprav. Imeti moraš desko, ki ti drži satnieo prav do polovice širine okvirjevih letvic, kolesce za utiranje žice, svetilko za segrevanje satnic. ob zgornji letvici. Važne stvari pri delu so: pravilna toplina kolesca, mokra deska in mirna ter lahka roka. Satnieo položiš na desko, nato jo objameš z očiščenim okvirjem in paziš, da ee satniea z zgornjim robom vtopi v zarezo na okvirjevi letvicii. Ko je vse urejeno in tudi žice na satnici lepo ležijo, vzameš vroče kolesce in se ž njim mehko pelješ po prvi žici, nato po drugi itd. Hitrost te »vožnje« ti narekuje oko in občutek. Če je kolesce zelo toplo, vožnjo pospešiš, da se ti sataica ne topi preveč in da je ne prerežež; če je kolesce bolj hladno ga vlečeš počasi. Učinek mora — ali bd vsaij moral — biti vedno ta, da se žica v satnieo vgrezne in jo stopljeni vosek prekrije. Prvič se novincu ta stvar najbrž ne bo posrečila; saj tudi pri tem opravku velja pregovor, da se človek z vajo uči. Vendar bodo. šele te vrstice morda le nekoliko pripomogle, da bo začetna škoda manjša, kakor bi bila sicer in pa, da se bodo naši mladi čebelarji sami lotili tudi tega čebelarskega opravka, ki je v modernem čebelarstvu vsako leto ra dnev-nem redu. Še na to je treba opozoriti, da se žice pri vtiranju v satnice ne smejo nate-zati niti proti zgornji letvi miti narobe; v obojnem primeru se potem satniea izloči in je izdelani sat potem vegast. Ko so žice vdelane v satnieo, jo je treba ob zgornji letvi zabiti z voskom. Nekateri mislijo, da je to delo odveč, čes saj je vgrez-njena v žlebič, ki jo drži. Toda skušnje pravijo, da se zalivanje izplača in priporoča. Žice se namreč kaj rade pobesijo, satniea zleze iz žlebiča in se zavihne navzdol. Pa imaš! Kakšne sitnosti so potlej s takšnimi satnicami, ki so morda že napol izdelane in koliko škoda, vedo pač tisti, ki so že poskusili. Med njimi .je tudi ta, ki vam te vrste piše — zato le poslušajte njegove nasvete. Niso privlečeni za lase ampak preizkušeni — zato tudi držijo. Leča Dobro se še spominjamo, kako veseli femo bili svoje dni otroci, kadar je prišla na mizo leča, bodisi topla kot lečnat močnik ali pa enostavno kuhana na vodi, ohlajena in zabeljena z oljem in kisom. Okusen je Ižol, a za naš nekdanji in tudi moj sedanji okus je leča boljša. V severnih deželah je sejejo mnogo, po naših krajih gojijo le malo; ali ni škoda? Morda dado sledeče vrstice temu ali onemu manjšemu posestniku le pobudo, da se loti njenega pridelovanja. Ko smo jo v času svetovne vojne posejali na bolj slab, peščenat, skoTaj prodnat svet in je lepo obrodila, o kakšno slaščico je pomenila v tistih letih črnega, z lesno moko zabeljenega kruha! Znano vam je, da spada leča v družino tako zvane metuljnice ali stročnic, kakor grah in fižol, ker cveti nekoliko spominjajo na frfotajočega metulja, plod pa ee razvije v obliki stroka, v katerem je skrito seme. Seme spominja po svoji formi na stekleno lečo v povečakuh pripravah j[drgtoogledih)4 ali na lečo v našem očesu, odtod Ime rastline. V zgodovini poljedelstva je leča že davno znana; Ezav je prodal pravice svojega prvorojenstva za skledo leče bratu Jakobu, očaku in očetu egiptovskega Jožefa, našli so jo tudi v egiptovskih piramidah, grobnicah kraljev, ki so stare 5400 let. Stari Grki in Rimljani so lečo visoko cenili kot hrano, iz Italije se je njena kultura razši-i rila čez Alpe v severnoevropske dežele. Na Francoskem je leča med najbolj navadnimi jedili, važno vlogo za prehrano prebivalstva ima tudi v Nemčiji. — Leče je mnogo vrst, ki jih po velikosti delimo v dve skupini: 1. leča z velikim semenjem, visoka 49—90 eni; cvete belo z modrimi žilicami, seme pa ima premer 5—8mm; sem spadajo srednje in kasne vrste, ki dozorevajo v 85 do 120 dnevih. Sejejo jo po zapadni Evropi in severni Afriki. 2. Drobnozrnata leča, ki je visoka samo 20 do 40 cm; cvete modrikasto, semena pa merijo po 4—5 mm. Sem spadajo bolj zgodnje vrste, med katerimi dozore najbolj zgodnje (indijske) že v 65 do 70 dneh. To azijsko lečo pridelujejo v Perziji, Afganistanu, Indiji. Med debelozrnatimi lečami imamo take, ki so svetlo-zelene barve, druge so sivkaste, še druge pisane kot marmor. Med drobnozrnatimi vrstami pa je n. pr. ukrajinska svetlozelena, včasih pegasta, perzijska je svetlo-rdečkasta, druge vrste so Tdeče-rjave, marmornasto pisane, afganistanska pa je črna. Pri nas imamo rdečo in belo lečo. Leča je precej občutljiva za mraz, zato je kljub kratki rastni (vegetacijski) dobi ni mogoče pridelovati tako daleč proti severu kakor n. pr. zgodnje vrste graha; sejemo jo pozneje kot oves in grah. Leča zahteva zemljo, ki je očiščena plevela in dobro zrahljana, n. pr. peščeno ali pa lahko glinasto, v nobenem primeru pa ne sme biti preveč rodovitna — čudno, kajne? Že stari rimski agronomi (izvedeni kmetovalci) so se držali pravila: ne sej leče na mastno zemljo, če jo hočeš obvarovati bolezni in hude plevel-nosti! i Kako je pa z gnojenjem in obdelovanjem leže? Svežega gnoja iz hleva leča ne prenese, preveč trpi v tem primeru od plevela in raznih drugih škodljivcev. Ker je tako občutljiva za plevel, zato ima glede obdelovanja precejšnje zahteve. Njiva, kjer si pridelal lani krompir, je letošnjo pomlad pripravno mesto za sejanje leče. Količina semena za setev je odvisna od vrste in od različnih zunanjih pogojev obdelovanja — vrste z velikim zrnom zahtevajo več semena kakor drobnozrnate vrste, v bolj suhih krajih sejejo redkeje kakor v bolj vlažnih. To nam pojasnjuje čudno dejstvo, da se giblje količina semena za 1 hektar od 30 do celih 130 kg ali na 10 arov (100 kv. metrov) od 3 do 13 kg; v naših krajih jemljemo po 10 do 12 kg. Da ne polega preveč, sejejo lečo večkrat v zmesi s kakim žitom, n. pr. ječmenom ali ržjo. Kjer pridelujejo lečo le v malem, jo plevejo z roko, pri večjih ploskvah je pa najbolje sejati s strojem, potem pa tudi nadaljno negovanje vršiti s pripravnimi stroji, tako n. pr. okopavanje. Za-njemo, večinoma porujemo lečo takrat, kadar porjavi spodnje stročje; najbolje se opravi to delo kako rosno jutro. Lečo zložimo v majhne kupce, da se posuši. Dez lahko pokvari poruvano lečo, ker zrnje v stročkih porjavi in zgubi na tržni vrednosti; če torej pridelujemo lečo za prodaj, bomo z delom ob žetvi pohiteli, da bo pridelek Čimprej pod streho, Kako velik je pa pridelek leče? Pri nas velja kot pridelek na 10 arih okoli 100 kg. Po svetu so delali poizkuse glede pridelka leče, graha in grašice na enako velikih in e ti ako dobrih parcelah in našli, da je pridelek leče razmeroma najmanjši med naštetimi tremi stročnicami; vendar so pa dosegli precej lepe uspehe. V vzhodni Evropi, kjer pridelujejo mnogo leče, so dobili na raznih poizkusnih postajah po 140 do 170 kg zrnja na 10 arih. Splošno so pa tudi tam priznali, da se suče dobra letina pri leči normalno okoli 9 do 10 in eno petino kvin-talov na 1 ha ali okoli 90 do 105 kg na 10 arov; mnogo poizkusov pa je pokazalo, da utegne biti na revni zemlji pridelek leča boljši ka^or pa pridelek graha. — Škodljivci leče so podobni tistim, ki slabijo^ in uničujejo grah; tako je n. pr. hrošček lečar, ki je sličen graharju. Samica zleze silno drobcena rumena jajčeca na mlado stročje, izležena ličinka pa se prerije skozi luščino v zrno in ga razjeda. Škodljivca uničiš, če seme segreješ do 50° C; ta gorkota uniči zalego v piškavem semenu, segreto zrnje pa ne izgubi kaljivoeti. Druga škodljivka je pa iz rastlinskega sveta, namreč lečina rja, ki zajeda leči no listje in steblovja, nato pa zapusti gostitelja in ga zamenja za določen čas s cipresastim mlečkom. Leča je velikega pomena in važno sredstvo za prehrano; saj vsebuje celih 24?» beljakovin v zrnju, zato je zelo važna zlasti za družine, ki imajo v vsakdanji hrani premalo beljakovin (mesa, jajec, sira in poe-čem v precej vroči pečici, jim v luknjico nadevam marmelado ali brusnice. Češnjev kompot. Češnjam, ki naj jih bo pol kg, odstranim peclje, jih operem in denem v pol litra vode. Potem jim dodam 2 žlici sladkorja in odrezek limonine lupinice. Ko so kuhane, jih shladim in dam na miza SEJMI od 6. do 11. junija. 5. 6.: živ. in kram. Št. Jernej. Višnja gora, živ. Vrhnika, živ. in kram. Kranj in Novo mesto, Zagorje ob Savi, Sv. Jurij pri Celju, rogaita živina Ormož, živ. in kram. Slov Bistrica, gov in konj. Murska Sobota, gov. in kram Križevei, Dol. Lendava. — 6. 6.: živ. in kram. Vače pri Litiji, živ. in kram. Črnomelj (?), svinj. Ormož, gov. in konj. Dol. Lendava. — 7. G.: gov. in svinj. Krško, živ. Ljubljana, živ. in kram. Loški potok, Leniberg, svinj. Celje, Ptuj, Trbovlje, živ. in kram. Kapele pri Brežicah. — 9. 6.: živ. in kram. Žužemberk, svinj, in drobn. Maribor, živ. in kram. Pilštajn, svinj. Tur-nišče (?). — 10. 6.: živ. in kram. Lož, svinj. Brežice, Celje, Trbovlje. Zahtevajte v vseh lavnih lokalih »Boraoll&sba«! V vsako hišo katoiijki časopis! GOSPODARSKE VESTI ŽIVINA Zaradi slinavke in parkljevke je mnogo sejmov v zadnjem času izoslalo. zaradi česar nismo prejeli poročil o gibanju cen. Kolikor smo jih prejeli, jih v naslednjem objavljamo. Krško. V zadnjem času so se cene živine gibale v Krškem in okolici tako: voli I. vrste 5 do 6 din, II. vrste 4.50 do h, III. vrste 3 do 4.50; krave I. vrste 4 do 5, II. 2.50 do 4, III. vrste 2 do 3; telice I. vrste 4.50 do 5.50, II. vrste 3.50 do 4.75, III. vrste 2.75 do 4; teleta I. vrste 6 do 7, II. vrste 4 do 6 din za 1 kg žive teže. Prašiči špeharji 7 do 10, pršutarji 6 do 10 din za 1 kg žive teže. Maribor. Na svinjskem sejmu dne 19. maja so imeli prašiči sledeče cene: mladi prašički od 5 do 6 tednov 100 do 120 din komad, 7 do 9 tednov 130 do 145 din, 3 do 4 mesece 210 do 290 din, 5 do 7 mesecev 320 do 480 din, 8 do 10 mesecev 480 do 525 diin, 1 leto 730 do 990 din za komad. Na vago pa so plačevali 1 kg žive teže 6 do 8 din, mrtve 8 do 1 din. Pripeljali so 333 prašičev, prodali so jih pa 224. Ptuj. Na sejmu dne 16. maja so plačevali živino po sledečih cenah: voli 3.75 do 4.50 din za 1 kg žive teže po kakovosti, krave 2 do 4 din, biki 3.50 do 4.25 din, junci 3.50 do 4 din, telice 4 do 4.50, teleta 6 din, konji od 700 do 4.500 diin komad. Prignali so skupaj 762 glav živine, prodali pa 238 glav. Na svinjskem sejmu dne 17. maja so imeli prašiči te cene: pršutarji 7 do 7.50 din, plemenske svinje 6 do 6.75 din za 1 kg žive teže; debelih svinj ni bilo. Mladi prašički od 6 do 12 tednov 80 do 160 din komad. Ljutomer. V Razkrižju v okraju Ljutomer je bil sejem dne 16. maja. Živino so plačevali takole: bike 3.75 do 4.50, krave I. vrste 3 do 3.50, II. vrste 2.75 do 3, III. vrste 2.50 do 2.75; telice I. vrste 4.50 do 4.75, II. vrste 3.50 do 4.50, III. vrste 2.50 do 3.50 din za 1 kg žive teže. CENE Jesenice. Cene kmetijskih pridelkov in izdelkov so se gibale konec maja takole: moke št. 00 3.50 din, št. 6 din 3 za 1 kg; govedina 6 do 12 din, teletina 12 din, svinjina 8 do 16 diin, ovčje meso 10 din za 1 kg. Svinjska mast 17 din, sveža slanina 14 do 16 Sin, preka(j«na slanina 18 do 19 din za 1 kg. Mleko 1 liter 2.25 din, jajca komad 0.75, fižol 3 do 4 din, grah 10 din, domača leča 5, krompir 1 din za 1 kg. Celje. Moka št. 00 3 do 3.25 din, mokašt 6 2.25 do 2.50 din za 1 kg. Govedina 8 do 12 din, teletina 10 do 16 din, svinjina 15 do 17 din, ovčje meso 10 din za 1 kg. Svinjska mast 17.50 do 19 din, sveža slanina 16 din, prekajena slanina 18 do 20 din; mleko 1 1 1.75 din, jajca 10 kosov 6 din, fižol 1 kg 2.50 do 4 din, suh grah 9 din, leča 8 do 12 din, krompir 1.25 din. Maribor. Moka št. 00 2.80 do 3, št. 6 2.30 do 2.50 din za 1 kg. Govedina 6 do 12 din, teletina 10 do 14 din, svinjina 10 do 16 din za 1 kg, ovčje meso 10 din, svinjska mast 15 do 18 din, sveža slanina 12 do 15 din, prekajena slanina 15 do 20 din za 1 kg. Mleko 1 1 1.50 do 2 din, jajca 10 kosov 5 do 7.50 din, fižol 3.50 do 4, suh grah 8 do 10, leča 5.50 do 12, krompir 0.75 do 1.25 din za 1 kg. LJUBLJANSKI TRG Žito. Pšenica 1 kg 1.90 do 2.10 din, rž 1.95 do 2, ječmen 1.95 do 2.20, oves 2.15 do 2.30, proso 1.95 do 2.20, koruza 1.40 do 1.85, ajda 1.75 do 1.85, fižol ribričan 2.20, prepe-ličar 3.60, grah 6,40, leča 4 do 7 din. Krma. Seno sladko 100 kg 10 din, polsladko 90 din, kislo 80 din. slama 60 din. Kurivo: premog tona tona 385 do 400 din, trda drva 1 m 95 do 110 din, trda drva žagana 110 do 115 din, mehka drva 75 din; oglje 1 kg 2 do 2.50 din. Mlevski izdelki: moka št. 0 3 do 3.25, št. 6 2.40 do 2.65 din, kaša 3.10 do 3.40, ješprenj 2.90 do 3.25, ješprenjček 4.20 do 7, otrobi 1.30 do 1.55, koruzna moka 1 90 do 2.10, koruzni zdrob 2.25, pšenični zdrob 3.30, ajdova moka 4 do 5, ržena moka 2.90 do 3.20 din za 1 kg. Najvažnejše specerijsko blago: kava 56 do 80 din 1 kg po kakovosti; pražena kava 68 do 120 din, kristalni sladkor 14.50, slatj-kor v kockah 16 din, kavna primes 19 din, riž 8 do 13 din, jedilno olje 14 do 18 din 1 1, vinsi kis 4, navadni kis 2.50, sol morska 2.75, kamena sol 4 din za 1 kg, petrolej 1 1 7.25, testenine 1 kg 8 do 17 din, pralni lug 4 din za 1 kg. V vsako hišo »Domoljuba! PRAVNI NASVETI Izgubljena tožba s pravico revnih J. V. — Hudujete se, zakaj so vam dali ubožno spričevalo, ko ste vseeno tožbo izgubili in vas terja davkarija za kolke in zahteva odvetnik plačilo, češ če bi ne dobili ubožnega spričevala in pravice revnih, da sploh ne bi tožili. — Vase hudovanje je odveč. Sami se morate odločiti, ali se hočete pravdati ali ne. Na uradni dan lahko na sodišču dobite brezplačen pravni nasvet, ali bo vaše stališče pravilno aLi ne, seveda morajo biti vaše dejanske navedbe resnične. Če vas pa priče puste na cedilu, ni kriv zato niti sodnik niti odvetnik. Končno je le vsaka pravda dvomljiva, zlasti proti zapuščinam, ko je zapustnik mrtev in ne more več govoriti. — Če ste sami najeli odvetnika, ga morate tudi plačati. V sporu bo na predlog ene ali druge stranke sodišče določilo višino nagrade. Spor zaradi dediščine. F. S. — Pri zapuščinski razpravi, ki se je vršila pri ncn-tarju, je prevzemnik posestva obljubil, da bo sodedičem povišal prostovoljno njihove dedne deleže, da ne bodo prikrajšani. Sedaj obljubljenih zneskov ne izplača. Vprašate, kaj bi storili, — Predvsem ba treba presoditi, kakšna je bila prevzemnikova obljuba. Če je šlo za navadno darilno obljubo, ista ni veljavna, ker ni napravljena v obliki notarskega akta. Očividno je bila to takšna obl|uba. Možna pa je, da bi se sodišče v primeru tožbe postavilo na drugo stališče. Vsekakor je pravda tvegana. Lahko pa poskusite s tožbo, morate pa pri tem računati s tem, da tožbo lahko izgubite in plačate pravdne stre,ške. Gostilniška obrt. A. K. — Obrnite se z vprašanjem, ki sta ga poslali narrt, na domače okrajno načelstvo. Ono Vam bo lahko odgovorilo, če in kako. bi Vi dobili dovoljenje za izvrševanje gostilniške obrti. Nesnaga v sadovnjaku. B. L. — O podobnem vprašanju smo pred kratkim pisali in se nam zdi, da cela stvar izvira iz naga-jivosti. Mnenja smo, da noben sadjerejec ne gnoji svojega sadovnjaka tako pretirano, da bi smrad stalno ogrožal soseda. Zato pač sosed ne bo mogel braniti gnojenja sadovnjaka. Kmetska zaščita. I, V. — Vaš upnik Vam nikakor no.če priznati zaščite, čeprav Vain )o je priznala hranilnica. On pravi, ^ da je imel 6voi denar naložen v posojilnici in da ga je moral dvigniti, ko ga je Vam posodil. Zato zahteva vrnitev posojila v celoti in Vam noče izstaviti nave obveznice. — Če upnik ne 6proži postopka za zameno dolžniških listin, sme zahtevati zameno dolžniških listin tudi dolžnik. Ker boste sami težko znali izpolniti obrazce o dolžniških listinah ba najbolje, da prosite občino za posredovanje. Upnikovo mnenje, da ne uži- vate zaščite, ker je on denar dvignil iz posojilnice in ga posodil Vam, ni pravilno. Ako 6te Vi vzeli posojilo pred 20. aprilom 1932. in ste kmet pa uredbi o likvidaciji kmet-skih dolgov, uživate zaščito in Vam je upnik 6 takimi izgovori ne bo mogel odvzeti. Služba pri policiji: D. E. — Vprašate, kako bi prišli do policijske službe. — Kandidat za policijskega stražnika mara najprej dovršiti šolo za policijske uslužbence. Pripravniška služba traja tri leta in se v to dobro všteje tudi šolanje v osrednji policijski soli. Nezadovoljen z dednim deležem. J. T. — Vaše pripavedovanje o dediščini po očetu, ki je padel v vojni leta 1916, je precej nejasno. Svehremo Vam, da se oglasite pri zapuščinskem sodišču in prosite sodnika, da vpogleda zapuščinski spis ter Vam da potrebna pojasnila. Pot čez sosedov vrt. F. J. — Svojemu bratu nameravate namesto izplačila dediščine zgraditi stanovanjsko hišo. Pat na Vašo parcelo pelje čez sosedov vrt. Sosed Vam pa zabranjuje, da bi vozili stavbni materijal čez sosedov vrt in trdi, da smete voziti le gospodarske pridelke. Vprašate ali bo sosed uspel. Kupil je svoj vrt na javni dražbi. Tedaj je Vaš oče zahteval, da ostanejo pota, kakor so bila poprej. — Postava pravi, da se zemljiške služnosti ne smejo razširje-vati ampak po možnosti utesnjevati. Iz Vašega pisma ne izhaja, da je lastnik parcele, na kateri mislite zgraditi hišo, kedaj pridobil služnostno pravico za vožnjo gradbenega materijah. Kaj je Vaš oče na dražbi, pri kateri je sosed kupil vrt, zatrjeval, ni važno. Oče ni mogel samolastno vsiliti sosedu dolžnosti, da pusti čez 6voj vrt voziti kaj več in kaj drugega, kakor tisto, kar se je do tedaj vozilo, namreč poljski pridelki. Zato bo najbolje, da se s sosedom zlepa pomenite, predno začnete graditi hišo. Invalidnina za roditelje. I. P. in B. K. — Do invalidnine in njenega poviška imajo roditelji pravico ne glede na to, ali je padli sin zapustil družino (ženo in otroke), ki dobivajo invalidnino. Zato napravite prijavo na okrožno sodišče. Invalidnino boste prejeli za čas od 1. aprila 1939 dalje. Zaposlitev v Nemčiji. H. A. — Zaželjene podatke boste mogli izvedeti pri izseljeni-škem kcnnisarjatu v Ljubljani ali pa pri nemškem konzulatu v Ljubljani; nanj sa obrnile. Drča v gozdu. P. A. G. Pravica, uporabljati drče v gozdu na tujem svetu se ne more pridobcti s 30 letnim priposestvova-njem. Če lesa ne morete spraviti po svojem in ee s sosedom glede uporabe drče ne morete sporazumeti, potem predlagate pri okrajnem načeletvu, da vam določi pot za spravljanje lesa po tujem gozdu in odškodnino za to. — Cenejše bo, če se sami s sosedom pobotate glede nadaljnje uporab« drča