ne kupujte lOJNE BONDE! 1CT0RY Si A I WWlTED I I "atej "WNDS RsiSps Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v iem lisiu so uspešni ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI leto xxviii. KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio ★ Best Advertising Medium VICTORY BUY UNITED STATES WAR BONDS STAMPS cleveland, ohio, tuesday (torek), april 3, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 77 &mci V Ruhru zaman skušajo uiti iz pasti h . * * * » * * ★ ★ ^^itske kolone T dirki, da odsekajo Tse sovražne sile na Holandskem If!! PRED P p DUNAJA DAIISIAVE yski ianki "tli v Ur- s« |j .. Neusiadi; Semerinškem torek, 3. aprila. — ^ih g . trdnjav na K. ''^ kater slovaške drža-dve ^ oddaljene sa- Časnikar opisuje razmere, ki vladajo v jugoslovanskih vojaških bolnišnicah ski milji Ill pol, medtem u%l(i Z poroča, da so ■tti k^T Dunaja. . ^Rik ° Moskva ni objavi-S^jski glede bojev n Wer so Nem- ^ svoj II P %ip' sovražne radij-stoje ko So ° I^unaja samega, ^•Avl?""''-« 32 milj glo- ja samega, v Semerinške-PMmL ^ izmed ve- V " ®™p'- ' ^ Moskve pravijo, izbruhnili ve-naciji, ki iM ®®sto kot zad- .'cetai .•' • \ ^ Je ^dnje večje hu . ^■azarskem, ko je a armada mar- Na&r ' To D„_ filter oljne indu- "dni da, se nahaja % 'Ja. ftiili j samo madžarskega da ici,- lokrns'""' jG bilo v fronte tekom ^ ^«1 znašald 36,000. je število na vseh sek- NEKJE V JUGOSLAVIJI.— (O. N. A.)—Ravnokar sem se vrnil iz velike partizanske bolnišnice, nekaj kilometrov zadaj za sremsko fronto. V tej bolnišnici ne najdeš niti posteljnine niti rjuh. Postelj pa je tako malo, da leži večina ranjencev na slami na tleh. To je bolnišnica, v kateri vlada največje pomanjkanje najbolj primitivnih zdravniških aparatov in orodja. Prvi vzorci našega čudovitega zravilnega sredstva, penicilina, so prispeli sem šele pred kratkim. Kljub temu pomanjkanju, ki je skoraj sramotno, pa je ta bolnišnica skrbela v teku zadnjih treh mesecev za skoro 10,000 ranjencev. Smrtnih slučajev je bilo le 1% odstotka. Ta uspeh je treba pripisati zdravnikom, štirim po številu, od katerih je le en kirurg, peto-rici dijakov medicine in 40 bolničarkam, ki so skoro vse kmečka dekleta. Predno so se javile za svojo sedanjo službo, jih je bila polovica nepismenih. Ko vse to opazuješ in se spre- vedno nove bolniške sobe, si nisi več na jasnem, kaj te je prevzelo —ponos nad njihovo čistočo, vestnost in iznajdljivost, ali bolestna jeza, da je mogoče, da je bil v tej skupni borbi proti Nemcem prepuščen eden naših zaveznikov v taki revščini v pogledu najbolj elementarnih zdravniških potrebščin. Poln sočustvovanja sem vprašal, česa so najbolj potrebni. Sledila je ploha besed, ki so mi, v prevodu, povedali, da primanjkuje "vsega." Napravil sem si seznam predmetov, katerih sem se spominjal: Rjuhe, spodnja obleka, srajce, pogrinjače, ban-daže, kirurgični instrumenti vseh vrst, naprave za pretakanje krvi za transfuzijo, gips, vse sulfa droge, kacium, milo, penicilin, glukoza, vitamini, zdravniške knjige in časopisi. Ko pa sem končal ta svoj zapisek, mi je dejal ravnatelj bolnišnice naslednje: "V bistvu nam gre zdaj že mnogo bolje kot takrat, ko smo se borili še kot gerilske čete v planinah. Takrat smo morali Čeha jaš iz sprejemne dvorane, kjer; sto oditi z vsemi našimi ranjen-ranjence slečeje, okopljejo in' ci in vsemi našimi posteljami in njihovo obleko požgo, v opera-1 napravami—kar naenkrat. To cijske sobe, in iz bolniških sob v so bili zares trdi časi . . I NOV IN LAŽJI SISTEM I GLEDE VELJAVNOSTI I ZNAMK ŽIVEŽNE RACIJE Urad OPA v Washingto-nu je s 1. aprilom uvedel nov sistem glede veljavnosti racijskih pointov, o katerem se upa, da mu bo lažje slediti in da bo gospodinjam povzročal manj preglavic kot sedanji. Sprememba obstoji vtem, da bodo v bodoče vse racij-ske znamke, bodisi rdeče ali modre^ vedno postale veljavne s 1. dnem v mesecu. Znamke, ki so postale veljavne 1. aprila, oziroma prošloi nedeljo, in se jih bo sprejemalo do 31. julija, so sledeče: Rdeče znamke K2, L2, M2, N2 in P2, ter modre znamke T2, U2, V2, W2 in X2. Byrnes odstopil; napoveduje skoraj-šno zmago v Evropi Francozi in konferenca v San Francisco ■ Si '""' Mavnlc S'" urada so včeraj liili Ohiju odkrili ki posluje-§(■„ . Vir mesa na k, ®e ig ' ° ^-gentov v tem Podvo- 4;s« da se zatre ne-z mesom. ' V javtii , ure "losle^, ° v Clevelan-ali !! novo poli-. b -«0 "55 je itali- kJ^q4At**ofIbUy"na No^ teden je ^ilg ® odw . '^ašla klubove L j V njem se je ^ ^nth Upravi- *%k%^%*nyČWkb«!zeje zagovor. ^■^ARon Olj v, Matica 15. aprila PARIZ,—(O. N. A.)—Vesti, ki so se razširile v uradnih in neuradnih krogih, da bo Francija povabljena na konferenco velesil, ki se bo sestala še pred začetkom konference v San Fran-ciscu, so bile sprejete v Franciji z velikim olajšanjem. Francoska javnost je bila posebno vznemirjena radi vprašanja kolonij in mandatov. Zdaj prevladuje v Franciji mnenje, da vprašanje pravih kolonij ne bo na razpravi, temveč le vprašanje mandatov. Francoski mandati so naslednji: Sirija in Libanon, Toko in Kamenin. Obe pr-voimenovani deželi bosta imeli svoje lastne delegate na konferenci v San Franciscu. Glede drugih dveh, Togo in Kamerun, pa namerava biti Francija baje popolnoma nepopustljiva. Glede vojaških baz je francosko naziranje, da bi moralo biti na razpolago mednarodni organizaciji varnosti. Delavci pri Jack & Heintz dobijo več prostega časa V tovarnah Jack & Heintz, Inc., se bo s 5. majem uvedel sistem, glasom katerega bodo imeli vsak drugi teden delavci prosto soboto in nedeljo. Doslej so dobili delavci tak oddih samo •enkrat v štirih tednih. Toda uprava tovarne pravi, da bo produkcija pod novim sistemom ostala ista kot je bila doslej. Družba je obenem naznanila, da bo okrog 1. junija začela obratovati njena nova tovarna na W. 117 St. in Berea Rd. Novi grobovi MARY FUMIC Včeraj okrog 5:1J) uri popoldne je umrla na domu Mary Fu-mič, stara 24 let, stanujoča na 961 E. 67 St. Bolehala je dalj časa. Rojena je bila v Clevelan-du in je bila članica društva sv. Pavla št. 10 HKZ. Tukaj zapušča mater Mary, rojena Vrbetič, dva brata Nicka in Johna in tri sestre Mrs. Dorothy Shenk, Mrs. Frances Maxin in Miss Anna Fumič. Oče George je umrl leta 1932. Pogreb se vrši pod vodstvom A. Grdina in sinovi pogrebnega zavoda. Čas pogreba še ni določen. • * * * KARL BOKAR Po dve-letni bolezni je ob 7. uri snoči umrl eden prvih new-burških naseljencev. Kari Bo-kar, star 82 let. Doma je bil iz Deče vasi, fara Zagradec, odkoder je prišel v Ameriko pred 55. leti. Bil je ustanovitelj fare sv. Lovrenca in član društva sv. Imena. Svoječasno je delal pri American Steel & Wire Co., toda zadnjih 17 let je bil na pen-zijonu. Zapušča žalujočo soprogo Josephino, rojeno Mustar, hčer Mary Blatnik, dva sinova Franka in Louisa ter vnuke. Pogreb se bo vršil v petek ob 8:30 uri zjutraj iz hiše žalosti, 3538 E. 82 St., pod vodstvom Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Lovrenca in nato na Calvary pokopališče. Premogovne stavke ne bo vsaj tekom prihodnjih 30 dni WASHINGTON, 2. aprila. — Kljub temu, da je pogodba med unijo premogarjev, United Mine Workers of America, potekla 1. aprila in so bila vsa dosedanja pogajanja za nov kontrakt brezuspešna, pa tekom prihodnjih 30 dni ni nevarnosti, da bi v rudnikih mehkega premoga prišlo do stavke. Vladni delavski odbor je v soboto odredil podaljšanje stare pogodbe z določbo, da bodo vsi pogoji sporazuma, ki bo končno dosežen, veljavni za nazaj, oziroma od 1. aprila dalje. Podjetniki so na to pristali, ampak John L. Lewis kot predsednik premogarske unije je zahteval, da podjetniki tozadevno' podajo poroštvo, oziroma pisano garancijo. Podjetniki so se proti temu uprli, navzlic temu pa je Lewis v soboto brzojavno sporočil unijam širom dežele, da premogar-ji ostanejo na delu do konca aprila. Japonske sile na otoku Okinawa razklane na dvoje SEJA Članice podružnice št. 14 SŽZ so prošene, da se nocoj ob 8. uri udeležijo redne seje v navadnih prostorih. Za ukrepati je več važnih stvari in posebno se vabi vežbalni krožek. OKINAWA, 2. aprila.—Ameriška invazija na otoku Okinawa se razvija z blikovito naglico, in odpor je tako šibak, da se ameriške čete čiMoma vprašujejo, kaj se je zgodilo z japonsko armado. Včeraj so ameriške sile otok, ki leži takorekoč pred vrati Japonske, razklale na dvoje in so le tu in tam naletele na odpor sovražnih sil, ki pa se jih je z lahkoto strlo. NAGLOMA ZBOLEL Poznani Frank lic, st., 1074 Addison Rd., je v soboto večer nagloma zbolel in je bil odpe Ijan v Glenville bolnišnico, kjer se je moral podvreči operaciji na slepiču, katero je srečno prestal. Želimo mu skorajšnje okrevanje! WASHINGTON, 2. aprila. — SodnJk James B. Byrnes, ki je bil skozi eno leto in deset mesecev ravnatelj urada za vojno mobilizacijo, je danes položil resignacijo, nakar je bil takoj imenovan na njegovo mesto od predsednika Roosevelta dosedanji ravnatelj zveznih posojilnih agencij Fred M. Vinson. Resignacija Byrnesa, ki je bil odgovoren za koordinacijo vseh aktivnosti na domači fronti skozi najbolj kritično dobo vojne, je povzročila presenečenje. Kot mobilizacijski direktor je zaprl vsa konjska dirkališča v deželi in odredili, da se morajo gostilne in zabavišča zapreti opolnoči. Ko je naznanil svojo resignacijo, je Byrnes izrazil prepričanje, da je konec vojne v Evropi na vidiku ter podal zagotovilo, da bodo restrikcije, ki so bile uvedene glede dirkališč in zabavišč z zmago v Evropi odstranjene. Byrnes je prosil, da'bi njegova resignacija stopila v veljavo že danes, toda na prošnjo predr sednika Roosevelta je obljubil ostati na svojem mestu, dokler ne bo senat potrdil njegovega naslednika. Predno je Byrnes sprejel urad mobilizacijskega direktorja na domači fronti, je bil član najvišjega sodišča Zed. držav. Zavezniški vojni ujetniki v Nemčiji PARIZ.— (O.N.A.) —Nemci ženejo zavezniške vojne ujetnike s seboj na begu v Nemčijo. Bati se je, da bo mnogo žrtev, kajti hoditi morajo peš, kljub svoji oslabelosti radi pomanjkanja hrane. Nemci skušajo obdržati v svojih rokah toliko vojnih ujetnikov kot le mogoče, ker mislijo, da jim bodo mogli prej ali slej služiti kot nekakšni talci. Zapadne velesile imajo v Nemčiji najbrže približno naslednje število svojcev v nemškem ujetništvu: Amerikanci, 100,000; Angleži, 200,000; Francozi, 2,000,000. Zalaganje preko Švice, ki je j dozdaj mnogo pomagalo, posebno ameriškim in angleškim ujetnikom, postaja zdaj radi velikanske zmešnjave v Nemčiji vsak dan težje. Bati se je, da bo kljub vsem naporom Rdečega križa in zavezniških vlad postalo vzporedno z razpadanjem nemške državne organizacije še težje. Ameriške kolone stoje 155 milj od Berlina PARIZ, torek, 3. aprila—Ameriške čete so včeraj iz-nova zlomile nemške poizkuse, da bi udarili iz Ruhra, kjer se nahaja, zajetih v pasti okrog 110,000 nacijev, medtem ko so britske in kanadske sile na severnem sektorju vdrle 15 milj globoko v Holandsko, obenem pa so v ofenzivi proti severni nemški obali, od katere so oddaljene samo 68 milj, ustvarile položaj, ki grozi z odsekan jem vsem .nemškim četam v Holandiji. V bliskovitem prodiranju proti Berlinu so oklopne kolone ameriške devete armade napredovale daleč od obkoljenega Ruhra ter so snoči stale blizu reke Weser in mesta Hamelin, ki leži samo 155 milj zapadno od Berlina. TEKOM MESECA MARCA JE PADLO V UJETNIŠTVO 350,000 NACIJEV Z glav. stana generala Bradley j a je bilo danes poro-čano, da je bilo tekom marca ujetih za zapadni fronti 350,-000 nacijev, od katerih jih je tretja ameriška armada ujela 150,000, prva ameriška armada pa 90,000. Prva armada je včeraj zdrobila nemške izpade in protinapade v okolici Winterberga in Warburga. Nemške čete so si desperatno prizadevale, da bi se rešile iz svoje pasti. V bližini niesta Hamm so naciji poizkusili izpad z oklopnimi vlaki, toda so bili vrženi nazaj od ameriških oklopnih sil in artilerije. AMERIŠKA TRETJA ARMADA SE NAHAJA SAMO 90 MILJ ZAPADNO OD LEIPZIGA Čelne edinice ameriške devete armade prodirajo globlje in globlje proti Berlinu, dasiravno se podrobnosti njih kretanj vsled varnosti ni objavilo, medtem ko je ameriška tretja armada na široki fronti dosegla reko Werra in prekoračila omenjeno reko blizu Einacha, 155 milj južnoza-padno od Berlina in 90 milj od Leipziga. Neki ameriški korespondent, ki se nahaja z drugo ameriško oklopno divizijo, poroča, da ofenziva preko planjave v severni Nemčiji ni bitka, temveč dirka, in sedaj ni več vprašanje, ali bo ofenziva dosegla Berlin, temveč kdo bo dospel tja prvi. NAMEN VELIKE OPERACIJE JE PRESEKANJE NEMČIJE NA DVOJE Ta divizija, zvana "peklo na. kolesih," pripadajoča deveti ameriški armadi, je včeraj udarila skozi prelaz v Teu-toburger Wald gorovju dve milji južno od Bielefelda ter dirka po široki vojaški cesti (avtobahn), ki vodi naravnost v Berlin. Druge kolone so prodirale skozi druge prelaze omenjenega gorovja. Ameriška tretja armada je napravila že pol poti preko južne Nemčije ter dirka proti 90 milj oddaljeni češki meji, v poizkusu, da razkol je Nemčijo na dvoje in prepreči nemškim četam umik v bavarske Alpe. ' Druge edinice tretje armade so v svojem napredovanju proti vzhodu prekoračile reko Fuldo na neki novi točki. PROG. 7630 veteranov dobilo pomoč v Crile bolnici Te dni je minilo leto dni, odkar je odprla vrata vojaška bolnišnica Crile Hospital, v cleve-landskem predmestju Parma, kjer je dobilo pomoč in bilo od-slovljenih od takrat 7,630 vojnih veteranov, ki so bili ranjeni na raznih frontah širom sveta. Večina je bila častno odslovlje-na iz armade in je sedaj zaposlena v civilnem življenju. SLOVENKE ŠT. 3 KROŽEK V sredo, ob 8. uri zvečer se vrši redna mesečna seja krožka št. 3 Prog. Slovenk, v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Vse članice so prošene, da se seje gotovo udeležijo, ker je veliko važnih reči za ukreniti glede priredbe. NA OPERACIJI Mrs. Rose Česnik, 5709 Pros-ser Ave., se nahaja v Glenville bolnišnici, kjer je srečno prestala težko operacijo. Obiski za enkrat niso dovoljeni. Želimo ji skorajšnje okrevanje! VILE ROJENICE Pri družini T/Sgt. in Mrs. Frank Lapuh, 15712 Parkgrove Ave., so se zadnje soboto zgla-sile vile rojenice in pustile v spomin krepkega sinčka, prvorojenca. Mati in dete se nahajata v Booth Memorial bolnišnici, mladi oče je pa nastanjen z armado v Oregonu. Dekliško ime matere je bilo Florence Dolgan, 'ter je hči Mr. in Mrs. Anton Dolgan, oče je pa sin Mrs. Antonije Svetek, 21270 Fuller Ave. — Čestitamo! Onoville, N. Y. — Math Hribar je bil obveščen od vojnega departmenta, da je bil v Nemčiji ranjen njegov sin Sgt. Boris A. Hribar. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 3. aprila. t UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI' "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN /OGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holiday# SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po razna£alcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)___________jo.50 Por Hali Year — (Za pol leta)_______________3.50 Por 3 Months — (Za S mesece)___________________________________2,00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto)__ For Half Year — (Za pol leta)__ Por 3 Month* — (Za I mecece) ...17.50 .. 4.00 1.25 For Europe, South America and Other Foreign Countriea: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske drtave): Por One Year — (Za celo leto)__________________#8.00 Por Half Year — (Za pol leta) ______________________________________________4.60 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 Mirko G. Kuhel: Slovenija v horhi za svobodo XXV. Problemi obnovitve Problem obnovitve in rekonstrukcije v Sloveniji je ogromen. Vsa kapitalna oprema je uničena in slika opustošenja je taka, da bo po mnenju veščakov prihodnjih 15 ali 20 let dela za vse. Tako oceno so podali tehniki in inženirji slovenske narodne vojske. Južno od Save ter na Primorskem, kakor tudi na Gorenjskem in južnem Štajerskem, so partizani uničili rudnike, premogovnike, tovarne in žage, kjerkoli je bilo mogoče. Vse te naprave so služile Hitlerju in njegovi vojski proti zaveznikom. Te tovarne so seveda majhne v primeri z onimi na severnem Štajerskem in Koroškem. Rudnik za živo srebro v Idriji je zalit. Ampak uničevanje se vrši tudi na Koroškem in Štajerskem, kjer je danes osvobodilno gibanje v polnem razmahu. Hitler je proglasil te pokrajine za del "tretjega rajha." Industrialno so zelo dobro razvite. Upanje je bilo, da bodo tet tovarne služile za podlago povojne rekonstrukcije Slovenije, če bi vojna prenehala koncem leta 1944. Toda ker se to ni zgodilo, je zavezniška zračna sila nadaljeval%,Ykjer so partizani prenehali. Danes je tudi večina tega industrialnega dela Slovenije v razvalinah. Slovenski narod sam ne bo mogel obnoviti svoje domovine brez zunanje pomoči. Prebivalstvo Slovenije je padlo za najmanj 15 do 20 odstotkov v vseh letnicah starosti. V deželi je kritično pomanjkanje tovarniških izdelkov, posebno poljedelskega orodja in strojev, železniške opreme in sploh vse kapitalne opreme in tekstilnih produktov. Z ozira na obnovitev in rekonstrukcijo se lahko reče, da Slovenija danes potrebuje vsega, predvsem pa. zadosti zdravega živeža, obleke in medikalij, za pričetek pa—MILA! Zaključek V tej razpravi sem skušal podati sliko o sedanjem položaju v Sloveniji na podlagi resničnih in verjetnih podatkov. Ker je poročilo skoraj stoodstotno v prilog Osvobodilnega gibanja in soglaša s programom, ki ga je začrtal Slovenski narodni kongres leta 1942, Slovenski ameriški narodni svet pa dosledno izvajal pri izvrševanju svojega političnega dela med ameriškimi Slovenci in deloma tudi med drugimi Amerikanci, bodo naši nasprotniki—to je nasprotniki pravega osvobojen j a slovenskega naroda—zopet zatulili, da smo vse skupaj izvili iz roga, da navajamo laži in prevaro in se bodo zaklinjali pred Bogom in svetom, da smo se prodali "komunistom." Taka očitanja so postala že vsakdan j ska stvar. Vzlic temu pa opozarjamo čitatelje na izjavo župnika Černeta, ki je sam občutil strahote nemškega terorja nad ubogim narodom v Sloveniji; na njegovo odobrilo postopanja slovenskih "šumarjev," to je gerilskih (partizanskih) oddelkov Osvobodilne fronte, in zanikanju o "nedolžnih žrtvah." Važna je tudi izjava g. Toneta Fajfarja, tajnika zveze Krščanskih obrtnih zadrug, v kateri je jasno in razločno povedal, zakaj je velika večina slovenskih katoličanov pfistcpila v Osvobodilno fronto; kaj so napravili oni voditelji Slovenske ljudske stranke, ki so vodili kampanjo proti tej fronti in so pomagali Hitlerju v bratomorni borbi Slovenca proti "Slovencu za popolno uničenje in iztrebljenje slovenskega naroda. Pravilnost tega poročila tudi potrjuje zaključek zavezniške konference v Jalti, ki je odobrila sedanje delo Osvobodilne fronte v Jugoslaviji in dala Jugoslovanom priliko, da si zgradijo svojo novo državo za sebe. Kar se je dogodilo v Jugoslaviji v teh štirih letih, je zgodovinskega pomena, pomeni novo, svobodno in bratsko sožitje narodov Jugoslavije. Nobena reakcija ne bo zastavila tega narodnega razvoja. Mi Amerikanci pa imamo težko nalogo biti na straži in paziti, da se stara evropska reakcija ne zaleže med nas in nami v Ameriki ne nadaljuje svojega strupenega, razdvajalnega dela. Odpreti je treba oči in se zavedati, da vso propagando proti svobodni Sloveniji in svobodni Jugoslaviji vodijo v svobodni Ameriki jugoslovanski ubežniki in njim udinjeni priležhiki, za katere ni več prostora v stari domovini; kateri so se pregrešili proti svoji lastni rojstni domovini; kateri so pomagali povzročiti njeno krvavo Kalvarijo in sedaj iščejo zaščite in utehe za kulisami vere in cerkve. Kot Osvobodilna fronta v stari domovini, tako je tudi Slovenski ameriški narodni svet nudil vsem ijpštenim in zavednim ameriškim Slovencem priliko za skupno sodelovanje v slogi, bratstvu in nepristranosti, brez razlike na osebna in ideološka prepričanja, za dosego enega samega cilja: svobode, demokracije in združenja slovenskega naroda in informirati Ameriko o stremljenjih tega naroda. Ta princip je SANS v vseh slučajih vestno izvajal. In kakor v Sloveniji, tako so se tudi v Ameriki našli posamezniki, ki so enostavno prezrli vse principe in načela demokracije in so se z vso silo podali na delo, da to krvavo borbo slovenskega naroda pred svetom onečastijo in osramotijo. Mi smo prepričani, da svojega izdajalskega namena niso dosegli in ga ne bodo. ''Po njihovih dejanjih jih boste spoznali!" Nasprotno pa stoji danes slovenski narod na pragu svoje nove bodočnosti, o kateri je sanjal stoletja. Svoje nove usode Slovenci niso podedovali, niti jim je ni nikdo podaril. Priborili so si jo sami in zanjo plačali s potoki krvi svojih najdražjih sinov in hčera v borbi proti zunanjim in notranjim sovražnikom. Slovenski narod je uvi-del, da mora biti najprej zadana SMRT FAŠIZMU, predno resnično zašije SVOBODA NARODU. Skozi grom in viharje stopajo v nove zarje— v novi dan, ki pred njimi zori! (Konec.) Glasovi iz domovine: Titov oficir bo postal Majhen je Balančev Slavko. Komaj petnajst let mu bo. Veselo je stopil tja v sneg z brzostrelko pred sabo. Dobro se mu je zdelo, ko je bil slikan. Pripovedoval je v materini gorejščini o Jesenicah, o domačih, o svojih mladih prijateljih in o svojih desetih mesecih par-tizanstva po Gorenjskem in Primorskem. Leta 1941, ko je nabiral s prijatelji borovnice v gozdu, je prvič videl partizane. Č u 1 je streljanje, nato pa je zagledal može v klobukih, gasilskih kapah, s perjem za trakom. Lonček z borovnicami mu je padel iz rok. Nikomur ni povedal o tem srečanju, še očetu ne. Poslej je pomagal junakom v gozdih. Kmalu je postal SKOJ-evec. Vodila jih je neka tovari-šica. Zbiral je za partizane hrano, jim jo nosil v hosto, razbijal švabom okna, žarnice, telefonske lončke, rezal žico, posipal cesto z žebljički. "Tudi podnevi smo jim nagajali. Seveda . . . dobiti te niso smeli!" se je hudomušno nasmejal. Dolgo je pomagal partizanom dolgo škodoval švabom. Šest-< najst jeseniških mladincev je bile« švabom tri leta v strah. "Gnjavilo jih je, da nas ne morejo." Pa se je našel nekdo, ki jih je izdal, a dobili jih niso. Balančev Slavko je odšel v Možakljo. Postal je borec Grad-nikove brigade. Že prvo noč so napadli Fužine. Padle so Gorje, Srednja vas, Ribno ... V Črnem vrhu je zaplenil prvo puško. "Ni bila no karabinka, ne dolga italijanska . . . taka srednja . . .," Rad je nosil to puško, ki jo je sam zaplenil. Nato je bil kurir. Najlepše se spominja borb za Srednjo vas. Ljudje so jih bili veseli in ko so odšli, so jokali za njjmi. A ila Jelovici je bilo ! težko. Tri dni se je v dežju sko-I zi obroče prebijal njegov bata-I Ijon. "Kaj imaš pa tu, na tej vrvici?" "Spomin na komandira . . . sekretarja SKOJ-a, ki je ta- krat padel." Težko je to povedal in v oči so mu stopile solze. Sedaj si želi v vojno akademijo. Rad bi bil Titov oficir. "Kaj "Bi'pa povedal maršalu Titu, če bi se srečala?" "Če bi me vprašal, bi mu seveda povedal ... o domačih, o Jesenicah, o gorenjskih hribih, o naši Primorski ..." Še je pripovedoval Slavko. Ko je tako go.voril, je prišel generalmajor Dušan Kveder. Mirno je obstal pred komandantom in ga gledal s svojimi širokimi, otroškimi očmi. "No — naš fant! Si kaj vesel? Jutri boš lahko že v Beogradu. Še odlikovanje za hrabrost in novo obleko boš dobil. Dobro se uči, da boš čez leta mladi — Titov oficir!" In Balančev Slavko sin jeseniškega kovinarja, je sklenil, da se bo v vojni akademiji pridno učil, da bo postal Titov oficir. Ivan Tavčar. ("Naša vojska" 12. feb. 1945) Urednikova pošta "Tri sestre," na odru SDD Euchd, O. — Tekoča vojna je silno prizadela naše kulturne aktivnosti. Pomanjkanje kulturnih delavcev se zlasti občuti med moškimi, katere je deloma pobrala vojna, deloma pa so utrujeni od dolgih delavnikih v tovarnah. Te nedostatke občutijo zlasti pevovodje in dramski režiserji. Pri izberi igre mora biti režiser zelo previden in iznajdljiv, ako hoče, da bo imel zadovoljiv ansamble. Predvsem je pa treba gledati na to, da se izbere igro s čimveč ženskim osobjem. Nekaj aličnega smo omislili v Euclidu, kjer bodo Progresivne Slovenke krožek št. 3. vprizorile igro v treh dejanjih s petjem "Tri sestre", v nedeljo, 8. aprila ob L: 10 popoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. "Tri sestre" je dramatiziral Dr. Krek. Je to poljudna slika iz kmečkega življenja — polna humorja in obenem podučljiva. Kot že naslov pove, imajo glavne vloge tri sestre, Majda, Špela in Ana. Vse tri so godne za možitev, ampak vsaka ima kakšno napako in postavni gruntarski fantje ne rasejo kar na drevesih, kot naprimer češplje. Majda je najstarejša, pa je silno obrekljiva in hinavsko pobožna. Špela je močna kot vol, zato so njene ambicije le pri kravah in pujskih. Ana bi bila pa rada gospa, pa ji manjka uglajenosti in ljubosumna je od sile. Pa se oglasi Gabrov France in povpraša po Špeli. No, in dobil jo je, ampak je bilo treba hudih "arcnji", da jo je ukrotil. Ana je vjela na limance organi-sta in pevovodjo Antona, toda ga je tirala vsled svoje ljubosumnosti v obup. V tem položaju mu je prišel na pomoč njen oče Orel, ki je tako uredil, da je bilo za oba prav. Ostane mu še Majda, ki pa je vsled dolgega jezika ostala stara devica. V igri nastopijo vsi stari in izkušeni igralci kot: Josie Močnik, Minka Kramer, Jennie Prime, Gusti Zupančič, Frank Žigman, Frank Kokal, Andy Božič (kovač), Marion Bashel in Konrad Floss. Igro režira podpisani, dočim ima Louis Ka-ferle nehvaležno "vlogo" šepe-talca. Ker je med igralci nekaj pevcev, se je v igro vpletlo tudi lepe narodne pesmi. Cena vstopnicam je samo 50c, vsled tega ^redo v denar kot suhe hruške. Progresivne trdijo, da so jih prodale že 300 in kot izgleda, bo treba Ribničana, da bo dvorano razrinil. Po igri se vrši ples in prosta zabava. Za pTes igra Uletova orkestra. Ker so igre med nami redka prikazen in ker so Progresivne Slovenke zelo delavne na narodnem polju, jim dajmo priznanje s tem, da se vsi vde-ležimo njih predstave. Pridite tudi iz St. Clairja in Collinwoo-da! Frank Česen. Konec je dozorel in zdaj prihaja "Konec je zrel," je naslov črtici, katero je napisal sloveči ruski vojni korespondent Ilija Ehr-enburg in ki je v naslednjem podana v prostem prevodu: Pred par meseci so še Nemci samozavestno gospodovali v poljskih mestih. Zdaj je Stettin v smrtni agoniji, Breslau je v plamenih in Berlin v strahu posluša grmenje topov. Pred par meseci so se Nemci radovali, ker so bili zavzeli nekaj belgijskih mest in "porazili Američane." Zdaj so Američani zavzeli Kolin in izsilili prehod preko Rene. Vsak dan postaja Nemčija manjša in manjša: počasi je se-, kana na kose. Mi smo zdrobili en "kotel' v mnogo manjših. Pome-ranija je razsekana za klobase. Roke dvigujejo na samo navadni Fritzi, ampak tudi generali "nepremagljive nemške armade.' "Konec je blizu," se je glasil naslov uvodnega članka nekega lista v Stuttgartu. Neki poetični Fritz je skušal potolažiti svoje čitatelje z idejo, da "je konec zime blizu." Da, konec zime je blizu in z njo tudi konec roparske Nemčije. Kaj Nemci, ki so nameravali zavojevati ves svet, mislijo v teh zadnjih nočeh zime, v teh zadnjih nočeh Nemčije? Naj navedem nekaj odstavkov iz pisma, ki ga je pisala neka Nemka, živeča v Heiden^ieimu v Wurtem-burgu: "Jaz se kar ne morem priva- diti misli, da našega dragega Eissandorfa ni več in da ne bom več videla hiš istega. Vse postaja bolj in bolj črno in ni konca tej strašni vojni. Mi še vedno živimo v Heidenheimu. Alarmi so vsak dan, toda dosedaj še nismo bili bombardirani. "V glavnem bombardirajo železniška križišča. Tuje zdaj mnogo beguncev iz Posaarja in iz Stuttgarta, tako, da je mestnega prebivalstva zdaj 50,000. Ako začnejo bombardirati Heid-enheim, bo po nas, ker se nimamo skriti nikamor kot v kleti. Sicer kopljejo zaklonišča, toda zelo počasi. Moja edina želja je, da če pride smrt, da pf^de hitro. Včasih že slišimo grmenje topov, toda mi nameravamo tu ostati. Kam naj gremo? Usoda nas bi prehitela kjer koli. "Ulm je bil bombardiran teden pred božičem. Bilo je to krasno mesto z ljubkimi cestami, toda bile so tam tudi tovarne. Skoro štiri tisoč oseb je bilo ubitih in 40,000 jih je brez strehe. Iz tega se lahko vidi, koliko Ulma je ostalo. Pred vojno je imel Ulm 60,000 prebivalcev. Plameni so se dvigali do neba in bilo je grozno videti. "Mi smo vsi nepo tolaži j ivi, ker vsak žaluje za kako izgubo. Jaz si želim konca. Ta negotovost je strašna. Kaj nas še čaka ? "Vprašaš o splošni situaciji, toda jaz ti morem malo povedati. Veš, moramo biti zelo previdni. Če kdo reče kaj neprijetnega, je takoj ovaden. Zato se izogib-Ijem pogovorov z ljudmi. Toda ena stvar je jasna, namreč, da gre slabo. Gospodična Von Mannstein mi piše iz Hanoverja, da so bili že dvakrat bombardirani. Pravi, da je življenje v Ha-noverju neznosno, toda ona ne more od tam, ker ji ne dajo dovoljenja." Ko je bila bombardirana Varšava, so v Eissandorfu prenesli to z ravnodušnostjo. Ko je bil požgan Gomel, se ni gospodična Von Mannstein niti malo vznemirjala. Ko so ruski otroci, živi zakopani v Babi Jaru, umirali, so te nemške ženske ravnodušno jedle v Kijevu ukradeno marmelado. Zdaj tulijo v temne, brez-mesečne noči pred koncem. Pa niso samo te nemške ženske v Heidenheimu, ki tulijo; tudi Goebbels tuli. Njegov zadnji članek je pisan tako, da se ga ne more citati; mora se ga tuliti. Nekoč je bil drugačen. Oblizoval se'je, ko je pisal o železni rudi, olju in manganezu. Zdaj pa frfota s svojimi ponarejenimi krili kot dragi, mali ersatz-kerub. Še malo, in zdi se, da se bo Herr Goebbels, minister propagande, raztopil in spremenil v mal oblak. Goebbels piše, da ni primerno razpravljati o logiki vojne. Zagotavlja nas, da so nematerialni faktorji najbolj važni. Toda, še ni dolgo, ko je razpravljal o logiki ropa, ko se je veselil zavzetja Krivoj Roga in žitnic ruskega Kubana. Zdaj je ptiček, nematerialni dr. Goebbels, pozobal zadnje zrnce in zletel proti oblakom. V poslovilo je zapel Nemcem sledečo tolažbo: "Navadno se vojne končajo hipoma po najhujši eksploziji." Hipoma? Naj vpraša ono nemško žensko v Heidenheimu. Ona ve, da se stvari bližajo svojemu logičnemu zaključku. Neuspešno je za dr. Goebbelsa slikati konec Nemčije kot nekaj nenadnega, nepričakovanega, kot udarec usode. Ves svet ve, da je bila fašistična Ne'mčija obsojena za svoje nepopisne zločine. Kazen se je zdaj začela izvajati. In, kar je še več, razvija se čisto logično, od vzhoda in zapada, od mesta do mesta, od pokrajine do pokrajine. Seveda, vojna bo končana na-gloma. Na večer pred tem bodo skrat 1 Mu h H: V življenju maršala .^" ja, ki v vojski w bU w magan, se je pnp® v .ateri je priznati, da ga J UQ#; zaradi svoje vecje . premagal. Ta naspro povrhu še navaden dilo se je to ob P" kadetnice v LicWerf® ' ^ Pred Moltkejem hitro presojanje in jjjiS , govore nekega je prikimal, vpraša z ^1 «( kadeta in sam nil, da bo preizkusil j nega učenca. JJl • razred' Prišli so v prvi .igni' terem je bil tudi om det. Maršal, ki je zeio molčeč človeK, J začudenje tudi s a h r i#| itek vprašanja. Tako T deta, ki so mu kratko in strogo . "Kako vprašanjem. Seina pri Londonu Kadet ni "iti slil, ampak t o č n ^ "Ravno tako kakor Parizu, ekscelenca- ^ \er •Moitke je videl, gan. Kislo se P ^ 'gigf dejal: "Premagal m J , dil izpit "z odličnim ; Najboljše Čmerna gospodi^j cer ste bili eno 1® ® je ^ službi, vendar pa rem dp.ti dobrega izpričevala!" , v . • 1'Vpste (f' Sluzkmja: ^ .j^ico j pa mi v poselsko^^^^^ J t# pa mi v — ... c» venzwmamka, pri vas služila, sliko!" Domača '■ ,—---- „ Pet ?aht«v 5 Washington. ni ^ zaldcvati ta ^ državljanov, da- ^ kpolmj. est v 50 tovar.* jejo raketne v orožje je potrebn količinah. . gv''^ m/M Poiščete skupJI sedi prazne pro« ° H v,t<)ve. C)d vaš lokalni rati .gjitv« ^ mal prošnje za I nega bencina ^a Victory vrtov. J IDajte popravil rabni avtomobils bo prišlo do tomobilskcga Hranite in "P". papjr Idat vse vreč«! "L, omote. jije P""!/', naznanja naras ^ nja papirja za Pomagajte ^ (f Ogromni progra poliKj^ šim vojakom J ^,inili Lf visen od pro«"-'2j' kov za 1945, jonov. I Fritzi še skušali W dati, zjutraj pa %ije I riajti. Ne gene'**;;; za protinapad, " i ne njihovega Fu pf hove Nemčije, -l" f Najpametnejši ,g bi p je Goebbels zapi® ' jje. dar je konec zrel. f nec je zorel dolS"' / zrel, in prihaja- .. jaS^ \ '•Nuva Do^"' ENAKOPRSVNOST STRAN 3 Ousica Rožamarija (SVETNICA IN NJEN NOREC) Agnes Gunther Poslovenil Boris Rihteršič ^ bi (Nadal jevanje) zdaj obrnil z zla- '^iJano glavico proti luči, lezejo iz sive, mirne % Toda samo ne kai^ ^^"^^Ijeval: "Saj še ne "^1 govoriš." ^ telovnikov žep in "•» k njega. "Mala, ta-svojemu dol- boš dala Pf'jatel Toda •JU od včeraj pod ne takoj. Naj- ^ stvari, cu- sem videl! šele po-,rekel. Ali ti je feci ti bom -všeč?" i v bledo' ro- Sa Tri,^ dostikrat «1, ^dela!" Ali ti „ . gospod svetnik fialad'j,.'^ Saj je tu neki spod, ki ga nosi. Ti-TakoigJ^^ tako lepo smeja-J'Wh "e smeje. P^°ti veče-Pisaniif r stopnicah in to-Se f&fi- in lesketa- "a njem. Naj-koZ iG: dol- L'^kakoMi ^ J mamo/,' ^adar mi- kdaj si ^ Ploski pa še videla ^ga z dolgimi ko- '^no sem šla z I 0.'' '^^■^ovo gor v rde- '^0 knez strogo, ° besedi, h prijateljica." s bo 'le. ^ iznenada se na-soi° v ^ razgubi mav- iCWie (2 ''"■'T' zanesljivo m ijttSKS^ Oa.labko dala?" %en njeno ne- ^ očeh. Kakšen brZi ^^^osten otrok , T~ 8po_ .,^kujočimi misli-!k.^ Zadni ^ j® sestre, ki d'^tli^zavf poletje rekla na "Tvoja ma *ii! kakor \!^koQ)u k?" prijel v ^eg n? svet. Takš- nikomur pokazati!" * , M kak ^th ele*.. omejen pre-Gem izkažen, »>'.>« spoznati . . " ^ lakaju, naj ^ tou ■ "Ali spravite Komaj odide. v steno vde-V e s princes- N, 62 S svojo hčer-Pfedsobju in po- " "(a kav. ."J". ^ajljubeznive- da nama bo-®Va, prebiti ve- ^ Pu»x^^ P'^av za prav J *' ^QCAxy*\:i kanih očeh. V ozadju stoje razne ženske, med njimi Angležinja, ki je ni mogoče zgrešiti in ki jo gleda Harro s kar odkritosrčnim zaničevanjem. Ljubka, rožasta črnka s svileno bluzo in zlatim pasom mora biti gospodična Braunova. Dolga miza z darili stoji med dvema mogočnima jelkama, tretja, največja pa stoji sama, prav pred sliko močnega in pogumno gledajočega moža srednjih let. To je najbolj živa slika v galeriji, vojaška glava, široka prsa v rjavem usnjenem predpasniku, z dolgim mečem v rokah, ki se mu vidi, da je že opravljal svoje delo. Pod to jelko leže Duši-čina darila, vse, kar more dati najboljša trgovina igračk, tri punčke, ki se svetijo v žametu in svili, vozički, železnice in v usnje oblečen konjič. Tega je poslala teta Helena. Zraven je napisala v pismu: "Kadar bo imelo dekletce toliko poguma, da ga bo samo zajezdilo, mi br-zojavi!" Dušica pogleda vso to krasoto samo plašno, še zmerom visi na očetovi roki. Potem gre h gospodični Wharto-vi in drugim ter napravi plašen poizkus, da bi jih privedla k mizi za darila. Toda miss odtrga dekletce od očetove roke in ji nekaj šepne. Knez skomigne z rameni in meni: "Ali je to res potrebno, miss Whartova? Potem, mala, pa pogumno začni." Dušica stoji tu pod gorečimi drevesi, tako majhna, tako nežna v svoji beli obleki, da začuti dolgi Thorstein v svojem srcu neizmerno sočutje. Zdi se mu, da nekdo muči belo golobico, ki si ne more pom&gati! Samo deklamirati bo morala nekaj, mala! Potem zazveni visoki, srebrni glasek po dvorani Third Fleet Boss in zdi se, kakor bi se obrnile vse te naslikane oči, v katerih gori danes toliko življenja, proti otroku in voščenke prasketajo tiho poleg. Otožno in naučeno zazvene besede angleškega psal-ma . . . Tedaj, iznenada obstane. Miss Whartova vneto priše-peta ... še nekaj zastajajočih besed . . . knez nagubanči čelo, na ozkih licih tam gore rdeči madeži . . . plašne oči iščejo pri- žalostno ? Karkoli človek da, nikoli ne najde pravega." Otrok je stal pri mizi in držal roke na hrbtu. Miss Whartova ji je ponujala punčko, ki je bila oblečena v rožasto svilo, gospodična Braunova pa je pravkar navila majhen plesni par, ki se je vrtil na omarici po tihi melodiji valčka. Kmalu je prišlo življenje v malo bitje, odrinila je punčko v rožasti jatelja . . . tedaj zažene zlato obleki in zmagoslavno vzklikni-grivo nazaj, upre svoj pogled, la: trdno v prijatelja in začne iz-nova: "Bili so pastirji na polju in bila je pri njih kopica nebeških vojnih trum. Hvalile so boga in govorile: Čast bodi bogu na vi- "O papa, o Harro, poglejta! Tale punčka, — kako se smeje . . . O, ali bo lahko moja, zme- rom, zmerom?" kaj "Ali ti je vendar naposled ne- šavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje." "Pojdi sem, mala!" vzklikne knez veselo, "prvič si nekaj izvedla !" Vendar pa kaže, da ni šlo vse po načrtu. Miss Whartova je očitno slabe volje. In zdaj si ogledujejo kopico lepih reči, ki so jih dobile dame in dekleta v dar, in potem odidejo te, •obložene s svojimi zakladi, in upogibajo hvaležno kolena. Samo miss Whartova in gospodična Braunova ostaneta in spremita princeso prostor. vsec, I" mala? To je pa res sreča Dušica je za trenutek pogledala Thorsteina, potem pa je objela svojega očeta. "Ali jo lahko obdržim?" "Nončica! Saj je vse tvoja last. Naj pogledam, kaj te tako veseli. No, saj je res lepo. Mala, človek bi mislil, da je tebi podobna, Če bi imela še ti tako lepa rdeča lička!" Dušica je držala punčko nežno v rokah. "Kako ji je ime, Harro?" Čudno, niti za trenutek menda ni bila v dvomu, od-na njen | kod je prišlo to darilo, in vendar je znala z resnično nežnost- "Tako je bilo pri nas že v, jo preprečiti, da bi uničila vese-starih časih," pojasni knez ;: Ija svojega očeta. Harro je bil zelo vesel, da je mala tako lepo molčala, saj so se tudi njemu najprej smo obdarili druge, potem smo prišli šele mi- na vrsto." Potem je šel knez k svoji mizi, da bi sprejel z nagubanim čelom in nasmeškom to, kar je izbrala njegova čudaška sestra. Nato je položil roko na Harro-vo ramo: "Zdaj pa le poglejte, ali ni to zbudili pomisleki, ali morda s svojim darilom ne posega v tuje pravice. Knez je pogledal za gospodično Whartovo. Harro in Dušica pa sta se zedinila, da bo punčki Snegulčica ime, in potem sta se Angležinja in gospodična v rdeči bluzi z zlatim Adni. William F. Halsey Jr. clad in a working uniform, on his barge, which took him from flagship to a Pacific base for a conference on forthcoming operations. V Vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati TOualiii Enakopravnost Zanimivo in poduono čtivo priljubljene povesti Navajo 'Dust Bowl' Brings Disaster to Indians in se mo- u ^ damico." , W Dušico, je _ „ otrok! !^0Č ^ '®U(iav.^^j držal pokon-V kak Jijein ^or bi gorel tako se mu ti ^jši bi jo bil hi b„&; vprašal: pasom umaknili. Knez je stopil k svoji mizi z darili, vzel v roke majhen zavitek ini ga pokazal Harru. "Njena mati . . . Sestra mi jo je dala napraviti po neki večji sliki. Žal pride zmerom nekaj tujega v kopije." Bil je lep, mlad, prijazen obraz z rjavimi očmi in svetlimi lasmi. Oči so gledale otroško. "Ali tudi vi ne morete najti nikakšne podobnosti?" "Ne, visokost, seveda, morda je marsikakšna majhna značilnost zabrisana, ker je slika pač posnetek druge." Ta gladka, dvorska slikarija se mu je zdela prav za pravi gnusna, in ni mogel prav razu-j meti ganjenja, s katerim je i knez opazoval pisano porcelansko lutko. No, morda mu je pa slika le oživila spomin, ki je že slabel. Knez je potegnil dekletce za jelko in tam nekaj z njo šepetal. Med tem ko so Harrovi pogledi uhajali z miniature k vojaški glavi na steni, je videl skozi veje, da sta oče in hči nekaj med seboj zamenjavala. Kri mu jQ šinila v glavo. Če mu ■ mislita kaj podariti! Thorstein je spadal med ljudi, ki radi darujejo, pa ne puste, da bi jim kdo kaj daroval. Zakaj ni mislil na to! Sedem konj ga ne bi bilo sem privleklo. Da je sam otroka obdaroval, je že pozabil. Plašno pogleda proti vratom, in premišljuje, ali ne bi mogel j s kakršnim koli izgovorom iz-[ giniti. Ali je mar kakšen strežnik, ki ga jet reba poplačati z! napitnino? Ljudje, ki so iztrga-1 ni iz svojega življenjskega j ozračja, so pač vselej preobčutljivi. Thorstein se pripravlja, da bo storil veliko neumnost, ne prvo v svojem življenju. Miniaturo položi na mizo, tedaj pa- že stopi Dušica izza jelke s svojimi tihimi, peresno lah- kimi koraki, v belih čeveljčkih iz atlasa. Velike, sive, lesketajoče se oči upira vanj in svečano nosi v bledi ročici prstan, ki se rdeče iskri. Kakor blisk zadene njegovo dušo z nezaslišano silo čudno občutje: to si že nekoč doživel! To si že videl . . Svečano sobo z zlatimi živalmi, ki čepe na podstavkih, bledo vilo s krvavim prstanom v roki, stene, s katerih gledajo v rde-častem soju naslikane oči. Izginila je jeza, skoraj tesnobna svečanost prevzame njegovo srce. Tedaj prime otrok njegovo roko in mu natakne obroček na prst. "Od tvoje Dušice. In zmerom jo moraš imeti rad!" Tedaj mu postanejo oči vlažne. (Dalje pribodnjlč) Oglašajte v Enakopravnosti V. In Veg S ^ <] " ■ lisica?'' Toda saj do otro-^fedo skozi dolgo ' Sofe v, ^®liko dvorano, Ak ®^®tljena dreve- ^ ^^okan ssk,. t, °bov • pozlačene ži- i>: -^He . ^ božičnih dre-Gbwe pm-C hi^Jo g ® pUrodno mvm*? % Pol; ^ Sten in svetlo-^ njihovih nasli- Economic disaster for 55,00Q Indians is rapidly taking form in the rugged mesas of the Navajo country in Ariz6na and New Menico. A million or more ihecp are the direct cause of the potential blight. The real problem ef the Indian Office is the overpopulation of Indians upon comparatively unproductive, deteriorated lands. 1876 1944 NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti od prevelike žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je angel smrti posegel v našo družino in nam odvzel našo preljubljeno in nikdar pozabljeno soprogo in drago mater Jobano Intibar ROJENA CIMPERMAN ki je sprevidena s svetimi zakramenti p« triletni bolezni zatisnila svoje mile oči in v Bogu zaspala večno spanje dne 27. februarja 1945 v starosti 69. let. Doma je bila iz Krvave peči, fara Rob. Po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi sv. Vida je bila dne 3. marca položena k večnem počitku na Calvary pokopališče. Globoko hvaležni se želimo tem potom prisrčno zahvaliti Rev. Victor Cimpermanu in Rev. Francis Baragi za tolažbo v bolezni in za podeljene svete zakramente. Ravno tako Rev. Victor Cimpermanu za molitve ob krsti pred pogrebom, za spremstvo iz Frank Zakrajšek pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče, za opravljeno sveto mašo in cerkvene obrede. Obenem se tudi prisrčno zahvaljujemo Rev. Francis Baragi in Rev. Andrew Andreyu za navzočnost in asistenco pri sveti maši. Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so nam bili v prvo pomoč in tolažbo ter nam na en način ali drugi kaj dobrega storili v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih. Obenem se tudi iskreno zahvaljujemo vsem, ki so prišli pokojno pokropit, vsem ki so čuli z nami in molili ob krsti ter se udeležili pogrebne svete maiše in jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče. Globoko hvaležni želimo izreči našo najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so v zadnji pozdrav pokojni okrasili krsto s krasnimi venci, enako tudi vsem, ki so v njeifblag spomin darovali za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj blage duše, kakor tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, in vsem za dar v gotovini. Ravno tako izrekamo našo iskreno zahvalo članicam društva Srca Marije in jiruštvu Sv. Cecilije št. 37 S. D. Z. ki so se udeležile skupne molitve ter se poslovile od nje ob krsti in se udeležile pogrebne svete maše, posebno prisrčna hvala pa članicam, ki so nosile krsto ter jo častno spremile do groba in položile k večnem počitku. Našo prisrčno zahvalo naj sprejme pogrebni zavod Zakrajšek Funeral Home za vso prijazno postrežbo in za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba. Preljubljena in nikdar pozabljena soproga in mati, Bog Te je poklical k sebi in morala si nas zapustiti. Tolaži nas le misel, da si rešena trpljenja in odpočij se sedaj v zasluženem počitku. Ostala nam boš vedno v sladkem spominu in naj ljubi Bog usliši naše prošnje in Ti podeli večni mir v ameriški zemlji in nebeška luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali: JOHN INTHIAR, soprog; MARY, poročena Stefančič, hči; JOHN, EDWARD, WILLIAM in JOSEPH sinovi; LEOPOLD, zet; AGNES, MARY in MARTHA sinahe; WILLIAM VNUK. Zapušča trkaj tudi žalujočega brata LOUIS CIMPERMANA, v stari domovini pa štiri sestre in enega brata. Cleveland, Ohio, 2. aprila, 1945. STRAN "4 ENAKOPRAVNOST J. KRENČNIK: Lisica in trije bra+je Bil je nekdaj mogočen grof, ki je imel tri sinove in edino krasno hčerko. Hči je bila kakih 15 let stara, ko pride v grad stara čarovnica. Videč lepo grofico, ji reče "Nikdar ne boš gospodinja v tem gradu." To rek-ši, jo udari s šibo in deklica se izpremeni v lisico. Ta grofična je potem izginila iz gradu, da ni bilo več sluha o njej. V žalosti, da je hčerka ukleta, postavi grof veliko lepo cerkev in pošlje najstarejšega sina poslušat, da zve, kaj še manjka cerkvi. O polnoči pride dvanajst vragov in ti se začno pogovarjati; kar reče eden vragov: "Sedaj je pa grof postavil hlev." Sin pove to očetu, ta pa da cerkev razsuti in še lepšo postaviti. Sedaj pa pošlje ^rof srednjega sina poslušat, kaj se bodo menili peklenščaki. Sedaj reče drugi: "Grof je zopet postavil hlev." Grof da zopet cerkev razsuti in še lepšo postaviti. Sedaj pa pošlje grof najmlajšega sina poslušat. O polnoči pridejo vragi kakor navadno in zopet reče eden: "Sedaj je grof še lepši hlev postavil." — "Kaj ji pa manjka," vpraša sin jezno. "Tistega ptiča, ki za devetindevet-deset godcev gode," mu rečejo. Sin pove to očetu, in ta pošlje brž starejša brata iskat ptiča. Brata gresta po svetu; solnce je hudo pripekalo, lačna in žejna sedeta v senco ter južinata. Skozi gozd pa se prikrade hsi-ca in se njima prilizuje. "Zgrabiva in ubijva jo!" kričita brata ter udrihata s palicami po njej. Lisica mahne z repom po njih in oba se izpremenita v kamen. Ko starejših bratov dolgo ni nazaj, pošlje grof najmlajšega sina iskat ptiča. Tudi ta gre dalje in dalje; pa glad ga prisili, da začne jesti meso in kruh. Kar pride k njemu lisica in mlajši brat ji reče: "Oh, sestra, le pridi; vem, da si lačna; skupaj bova jedla." Lisica ga vpraša, kam je namenjen. Ta ji pove, da gre iskat ptiča, ki za devetindevetdeset godcev gode, pa ga ne ve kje najti. Lisica in brat gresta dalje ter prideta do lepega gradu. "Tu notri je ptič," reče lisica; "če vzameš ptiča, pa ne smeš kletke prijeti, sicer bi se vzbudili stražniki in te ujeli." Sin pride v grad in vzame ptiča, pa kmalu se mu vname želja po kletki in jo zgrabi, kar se začuje vrišč in brenk; na kletki so bile namreč strune, ki so tako pele, da so se stražniki vzbudili in mladeniča odpeljali h kralju. Ta ga vpraša, kako je mogel skozi toliko straž priti v grad. "To ni nobena zvijača; jaz si vam upam roke in noge odsekati, da ne boste vedeli tega." "Prav, da tega nisi storil; dam ti ptiča, pa dobiti mi moraš konja, ki pride v dveh urah okoli zemlje," Lisica in brat gresta zopet dalje ter prideta do drugega, še lepšega gradu. "Tu notri je konj," reče lisica; "pojdi, vzemi konja, uzde pa ne, sicer bo huda pela." Ko pride v grad, odveze konja, pa kmalu se mu vname želja po uzdi; zgrabi jo, ali nastal je tak vrišč in brenk, da so se vzbudili stražniki, ki so varovali konja, ter ga odpeljali k svojemu carju. Ta mu reče: "Kako si vendar mogel skozi toliko straž priti do konja." — "To ni nobena zvijača; jaz vam morem trebuh razparati, da ne boste vedeli tega." — "Dobro, da nisi tega storil. Dam ti konja, pa dobiti mi moraš kraljič-no, lepšo ko solnce, stanujoče v deveti deželi." Brat in lisica gresta dalje, kupita ladjo in blaga, prstanov, svilenih robcev in drugih dra- gih rečij ter se odpeljeta proti deveti deželi. Tam začneta blago prodajati. Tisti, ki je sam prišel po blago, ga je dobil za prav nizko ceno; za tistega pa, ki je poslal koga druge^ga ponje, je bilo blago silno drago. Tudi kraljična bi rada nakupila blaga; da bi ga pa dobila ceneje, gre sama na ladjo. Tukaj izbira blago ter ga prav toliko nakupi. Ko si je že vse potrebno izbrala, se poslovi in hoče oditi; pa kako se prestraši, videč, da ladja že plava sredi morja. Trgovec jo potolaži, češ, da se naj nič ne boji, ker se ji ne bo slabo godilo. Mladenič, kraljična in lisica gredo potem h kralju, kateremu bi mogel kraljično dati za konja. Ali kraljična se mu je usmihla in rad bi bil videl, da bi bila njegova, toda moral jo je dati kralju. Zato prosi lisico, naj se ona izpremeni y deklico, da jo da namesto kraljična za konja. , Lisica skoči kvišku; ko pa pade nazaj, je bila lepa k/aljična. Brat jo pelje h kralju ter dobi konja za njo. Črez nekaj časa pa je lisica prihitela za njima in potem gredo skupaj h kralju, kateremu bi moral dati konja za ptiča. Tudi konj se mu je dopadel in ni ga mogel dafi kralju; zato prosi lisico, naj mu še sedaj pomaga. Lisica skoči kvišku; ko pa pade nazaj, je bila lep čil konjiček. Brat ga pelje h kralju ter dobi zanj ptiča. Lisica pa zopet kmalu pribeži za njima. Mladenič prosi lisico, naj mu starejša brata pokaže. Ali ona mu reče, da bo sam nesrečen, če brata oživita. Nato se ju dotakne z repom in ona oživita, zgrabita mlajšega brata ter ga raz-sekata na drobne kosce. Lisica zbeži, konja, kraljično in ptiča pa vzameta brata s seboj. Lisica pa pride nazaj, zbere kosce, jih skupaj sestavi, pomoči z živo vodo in nato brat oživi.. Potem ga prosi lisica, naj ji razpara hrbet. Ali on se brani, češ, da mu je toliko dobrega storila. "Le stori to in nič se ne boj," reče lisica. Ko ji tedaj razpara po hrbtu kožo, skoči iz nje krasna deklica. Potem gresta domov. Starejša brata sta nesla ptiča v novo cerkev. Bila je velika maša, pa ptič ni hotel peti. Potem je bila tiha maša; ko prideta onadva v cerkev, pa je začel ptič peti, da so ga vsi poslušali. Grof zapove strogo paziti na tistega, zavoljo katerega ptič poje. Vsi drugi odidejo, samo ta dva še ostaneta v cerkvi; ko pA stopita iz cerkve skozi vrata, utihne tudi ptič. Stražniki, ki so ju dobili, ju odpeljejo h grofu, kjer sta povedala, kdo sta in kaj sta starejša brata učinila. Kraljična je tudi povedala, da si je najmlajši brat pridobil njo, konja in ptiča, in nato sta starejša brata pobegnila na vojsko, kjer sta končala svoje grešno življenje. Kampanja Rdečega križa CLEVELAND ORCHESTRA Vladimir Goltchmann, dirigent Severancečetrteli, 5. aprila, 8:30 dvorana Sobota, 7. aprila, 8:30 Tossy Spivakovsky. violin Vstop. Severance dvorana CE. 7300 Krvna plazma, bolniške in kirurške potrebščine, klubi za vojake — to so nekatere stvari, ki jih pomagate nabaviti in oskrbeti za naše fante in može na bojnem polju, ko prispevate v Vojni sklad Rdečega križa. Druge stvari, ki spadajo v področje Rdečega križa in katere s prispevanjem tudi podprete, so okrevališča in slič-ne druge postaje za ranjene in za zdrave vojake v svrho okrep-čitve in razvedrila; dalje pomoč družinam službujočih vojakov ter veteranom, ki se vrnejo v civilno življenje. Rdeči križ ima tudi dobro razvit in delujoč program za do-stavljenje pomoči vojnim ujetnikom, ki redno prejemajo zavoje z živili, zdravilske potrebščine, knjige, športne stvari in drugo, ki jim lajša in krajša pusto življenje v taboriščih. Vojni ujetniki vseh Združenih na- rodov so deležni te pomoči in pri tem delu sodeluje tudi organizacija kot je YMCA in druge. Podpirajte Rdeči križ! Darujte sedaj — darujte velikodušno! i ? I VOJNA POMOČ CIVI- I LISTOM I Ameriški Rdeči križ je oskrbel pomoč od vojne prizadetim civilistom v raznih deželah preko morja v vrednosti, ki znaša več kot enajst milijonov dolarjev. Nekaj te gotovine za nabavo pomoči za civiliste je prispevala naša vlada, nekaj razne pomožne organizacije, in nekaj Rdeči križ sam. v ELEKTRIČNE ŽARNICE PO- , SLANE V ITALIJO Rdeči križ je pred kratkim poslal z letali v Italijo 2,500 električnih žarnic in 7,500 pa z ladjo za uporabo v vojaških klubih. Pošiljka je vključevala tudi sto majhnih klavirjev za okrevališča Rdečega križa. v "KITS" ZA RANJENCE Rdeči križ ima prirejene posebne takozvane "kits" za one ranjene vojake, ki so po zraku prepeljani iz Srednjega Vzhoda nazaj v Zed. države. "Kits" vključujejo razne igre, slaščice, revije za čitanje, itd. KANTINE NA MOSTIŠČIH Tr> ure po izkrcanju na otoku Leite v Filipinih, je Ameriški rdeči križ že imel vzpostavljene na ameriškem mostišču kantine, v katerih se je servira-lo kavo in druge prigrizke. POMOČ POMORŠČAKOM Po njihovem povratku na Angleško, so dobili pomorščaki 33 različnih dežel pomoč Rdečega križa, potem ko so opravili svoj posel pri izkrcanju ameriških čet ob obali Normandije. * POMOČ VOJNIM UJETNIKOM Mednarodni Rdeči križ skrbi za dobrobit vseh vojnih ujetnikov^ iz vseh dežel, ki so podpisale tozadevni 'ženevski dogovor glede vojnih ujetnikov. * Rdeči križ skrbi za dostavo darovane krvi v pomoč ranjencem in bolnikom, v obliki krvne plazme in prezervirane krvi. * MATERIAL ZA ČITANJE Ameriški rdeči križ je od julija, 1943, sem dostavil in raz-pečal med vojake ^,832,826 knjig in revij. * VEŽBANJE OTROK ZA PRVO POMOČ Učenci osmega razreda-v okraj'u Milwaukee se uče nude-hja prve pomoči od okrajne policije in šerifov. Urad tega okraja pravi, da je to zmanjšalo nesreče in nezgode med otroci, po- Za delavce Za delavce THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ŽENSKE ZA HIŠNE SLUŽABNICE ZA POSLOPJA V DOWNTOWN Polni Cas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zj. Stalno delo—Zahteva se izkaz državljanstva—Zglasite se Employment Office, 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah The Ohio Bell Telephone Co. licaji so inštruktorji za prvo pomoč pri Rdečem križu. . » BOLNIŠKI DELAVCI R. K. Tisoč šest-sto bolniških delavcev in delavk R. K. služi v raznih krajih preko morja. Poleg bolniške oskrbe nudijo vojakom tudi potrebne informacije v pogledu vladnih podpor in sličnih zadev v slučajih, ko se vojaki vračajo domov. * Posebni omoti (kits) pripravljeni za vojne ujetnike vsebujejo različne zdravilske potrebščine, ki zadostujejo za sto mož mesečno. Ti so nalašč zgrajena motorna vozila, katera prinašajo vojaštvo prav v bojne linije kantine, filme, godbo itd. WHERE THE FUEL GOES FARMERS in th^orn Belt used [over one billion gallons of gaso-^line and kerosene in their tra^ ^tors last year.^ POZDRAV ZDRUŽENIM NARODOM ^ JAVEN SHOD ★ V PETEK, 6. APRILA—ob 7:30 zvečer v MASONIC AVDITORIJU, 3615 Euclid Avenue NASTOPILA BOSTA: EARL BROWDER gl. predsednik Communist Political Association ELIZABETH GURLEY FLYNN gl. pod-predsednicd Communist Political Association V govorih za zmago, povojna dela— trajen mir VSTOPNINA 60c Shod se bo vršil pod pokroviteljstvom Cleveland Communist Political Association, 2056 E. 4th St. DRUGA IZDAJA ENGLISH-SLOYEHE DICTIONARY (Angleško-slovenski besednjak) Naročite pri: ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00 Kupujte vojne bondel Postwar Sleeping Cars to Show Radical Changes . \ I ....._________\ ; The new Pullman three-tier sleeper, to be used in postwar period, is shown in upper left. Lower left, the duplex-roomettc railroad car is one of several new designs being presented to railroad officials by the Pullman company. Upper right, the traditional rectangular table arrangements give way to a modernized scheme in (he new diner. Lower right, « redcap captain examines revolutionary method of handling luggage on the new coach model. ^ Za delavce Za del# MOŠKI IN ŽENSKE KI NE DELATE SEDAJ V NUJNI INDUSTRIJI THE EUCLID CASE PLANT IMA DELA V VSEH ODDELKIH DELAVCI NA PRODUKCIJI Main+endnce delavci in splošno pisarniško osebje SE TAKOJ POTREBUJE NA VSEH ŠIFTIH ^ VISOKA PLAČA OD URE. DOBRE DELOVNE^^^ IZVRSTNA CAFETERIA — PRIMERNA TRANSPO« Za prijazen inlervuj pridite osebno ali P" . ,i , IVanhoe 7300. Employ meni urad odprt od 5. pop. vsaki dan. Euclid Case Plant 1121 Vse uposlitve so v skladu s WMC regulaci#^ iklicU« OPERATORJI Engine Lathes Horizontal & Vertical Boring Mills Inšpektorji Cutter - Grinders Layout Plate Men Težaki 53 do 60 ur tedensko Dobra plača od ure The Osborn Mfg. Co. 5401 Hamilton Ave. ŽENSKE Key Punch operatorice Vas izurimo Dobra prilika v prijetnemu uradu Comptometer operatorice Izkušene za Payroll ali Cost Dept. Tedenska plača in overtime ALLYNE RYAN FOUNDRY CO. E. 91st & AETNA RD. MI. 2312 Mali oglasi SKLEPNIH MIŠICAH PITAJTE II lAIN^EXPElUR >-jC>d 1867 god I jT^nesljtv linimen* fam9jei4| I Dovoljeno nam je »r .vhodu ^ POTREBUJ®^ % press assl extern^ gr engine. OPBKA««^ turret OPERATOR ^ I radial težak® i . pO K Stalna dela sedaP" ^ T/isoka plača cdl t"? * ?o: tat t«! 4 LEMPCO Pl DUNHAM maple hei 5 ur nO je vse, kar je šega časa, da de f i teriji. Izkušnja m i pravljanje zelenj otP • la na razpolago- |j uniforme. W«^l lliUl llic. . ^#1'^ I Vprašajte za ^ ij , THE COLOf^ Leader Bldg« ^ za t, PciC Shipping & Axle lO v ii.**" " lih depsri«'^ od ut( V COLLINWOODU imam naprodaj, med drugimi, tudi sledeče hiše: Za eno družino, 6 sob, dve garaži, velik vrt; cena $7,000. Za eno družino, 6 sob, dve garaži, $7,300. Za dve družini, 5 sob spodaj, 5 zgoraj, $5,800. Za dve družini, 4 sobe spodaj, 4 zgoraj, ena v podstrešju, dve garaži, lep vrt, $7,200. Za dve družini, 5 sob spodaj, 5 zgoraj, dve garaži, blfzu Bra-tenahl; $10,500. Zidano poslopje, ena trgovina in dva stanovanja v sredi slovenske naselbine, pripravno za vsako trgovino, $11,000. Matt Petrovich Real Estate & Insurance 595 E. 140 ST. KEn. 2641 GLen. 0422 Lepa služba Sprejme se služkinjo za v Chardon, Ohio, 28 milj iz Cle-velanda; navadna hišna dela. Vsak teden je prosta en dan in pol. Plača je $20 do $25 na teden in dobi vse udobnosti v hiši. Zglasi naj se pri John Poto-karju, Double Eagle Bottling Co., 6517 ist. Clair Ave. Tel.: HE 4629, Cleveland, Ohio. Dobra placa začetek lO upa Izkušnja m P j Lempco n Inc. 10205 Har^3' POMIVALK^ wntown-Ntf. Tedens^lj^'^ iiii hiša za ^ men^'^ pUn, 2gafWW/* way". Se ^:§o /)'? Cena $9,500. vwk dan Arrowhead nosu VAŠI bodo zgledaH *"** ijlf«"" «1«' , v popravilo -fst"' i«W vedno izvrši , Frank 16131 B. J. 1383 E. s*' jifP' Prvovrstna P®P vrat ra^ ^