Naročnina mesečno	мпт A ЖШ^^Рк __rnf,,n: L'ub"
2°> Din. zu i nozem- /«ДГ	Ућ јМг^ ^ШШГ ЧШ^ pmSBg ffWBk.	Ш ^^^^^^^^ Ijana št lO.frfU in
st\o 4ii Din - ne- JM^^	^^ ШШ W ЈШШ ИкЛЊ &.Ш5Г ■ ВВШ SSBmtL.	Ш ЕШ JÊÊM HU4'' za 'nserate;
deli«ka izdaja ce-
Lredništvo ie v
^HESlk. АШ	kBV	Ш JHf M	ВжШкЛ	ВШ	Zagreb élv
inozemstvo 120Din -	Ш	вНЈЖ	jg|gF 1Ш1 ^^ ШШ	И УШЛШ /Ш9	ВВ|	Praua-Diina 124.797
snraievo Siv Г^бЗ,
■—	Upruva: Kopitur-
Kopitar jevi ul h/lil "^ЧИИ^ шчтшш^ш^шм^	osmttm^	^ ^шшшштг ''«аш^ jeva h. telelon -!W2
M^sr^^SS	z nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec«	^L^VZAZ^^
1 s*»«! •
Protinaravne zmote
Okrožnica o dostojanstvu in socialnem pomenu krščanskega zakoni se pu razložitvi treh temeljnih znakov zakonskega življenja, ki so potomstvo, medsebojna zvestoba in nerazdruž-ljivost, obrača k hudim zmotam, katerim je glede zakma zapadel moderni čas.
Papež z obžalovanjem iti ogorčenjem ugotavlja, kako se dandanašnji zakon javno in skrivaj, v besedi in pismu, po romanih, gledališču in kinu strašno ponižuje. Zakonolom, razporoka in najgrše pregrehe te vrste se celo pod videzom manstvenosti ali poveličujejo ali pa vsaj proglaša.,o kot nekaj, kar ni ne greli ne sramota. Ti nauki se celo izdajajo kot dragocene pridobitve moderne kulture, dasi s kulturo nimajo ničesar skupnega ampak so le znamenje, da človeški nravi propadajo na stopnjo barbarskih navad divjih narodov. Najhujše je, da se s temi nazori zastruplja v prvi vrsti mladina.
Treba je reči — pravi papež — da ne škodujejo človeštvu samo oni. ki take nauke do skrajnih posledic zaslopajo, ampnk v enaki meri tudi oni, ki, ostajaj či na pol pota, menijo, da se morajo napraviti modernemu duhu nekatere koncesije.
Izvor teh zel — tako izvaja okrožnica dalje — je zmota, da zakon ni ustanova Stvarnika narave samega, ampak da je naprava gole človeške volje, radi česar jo čleveška volja tudi lahko poljubno sklepa, ureja in, če treba, razdira Spolni nagon sa n pa, ker izvira iz narave saine, da je nekaj nedotakljivega, ki se razteza in ima svoje pravice tudi preko mej zakona. Zato učijo, da se more ta nagon zadovoljevati tako v zakonu, kakor izven njega, tudi brez ozira na namen zakona, kakor da bi najsramotnejša razuzdanost vla-Suge bila enakopravna s svetim materinstvom zakonite žene. Zato danes nekateri učijo »zakon za gotovo dobo«, drugi »poizkusili zakon«, tretji »tovariški zakon«, v katerem naj bi se uživale vse pravice zakonskega se življenja brez obveznosti uerazdružljivosti medsebojne zveze in z izključitvijo potomstva, razen če oba dela svoje skupno življenje spremenita v pravi zakon.
Toda tudi v pravem zakrnu, kpkor učijo, je dovoljeno onemogočiti naravno plcjenje, če zakonca potomstva iz katerihkoli razlogov ne želita. Spočetje pa, tako pravijo, se lahko prepreči ne satno po zdržnosti (ki je, kakor pri tej priliki pripominja vrhovni učitelj cerkve, po obojestranskem soglasju tudi v zakonu dovoljena), ampak tudi po perverziji — izpače-pju — naturnega deja, ker menijo, da je zdrž-nost sploh nemogoča. Tako zločinsko prostost (k»kor papež dobesedno pravi) si prisvajajo nekateri zato, ker hečejo uživati slo, ne da bi se obremenili z otroci, drugi pa zato, ker menijo, da jim revščina ne dovoljuje imeti potomstva, dočim se od sle ne morejo vzdrževati.
Slovesno proglaša papež, da ne more biti prav nobenega vzroka, pa naj bi se zdel ali bjl še tako tehten, ki bi mogel nekaj, kar je samo po sebi v svoji biti proii naravi, storiti naravno in dobro. Ker je zakonski dej po svoji naravi določen v to, da zbudi novo življenje, zato tisti, ki ga premišljeno oropajo tega njegovega naravnega učinka, delajo proti naravi in zagrešijo nekaj grdega in notranje nenravnesa. »In ker so,« pravi papež >še nedavno nekateri mislili, da bi se moralo o tej reči učiti drugače, kakor se je doslej, zato katoliška cerkev po papežu glasno kot učite'jica in zaščitnica neprekršljivesti poštenih nravov vnovič proglaša, da vsak zak^n, v katerem zakonca svojevoljno na umeten način spolni dej oropata njegovega naturnega učinka, da porodi novo življenje, krši božjo in naravno postavo, in tisti, ki tako delajo, omadežujejo svojo vest s težkim grehom.«
Kar se tiče razlogov takega postopanja, se večkrat, da molčimo o čisto breznravstve-nih, navajajo taki, ki ne držijo, ali pa so vsaj pretirani. Čeprav nas — pravi papež — močno ganejo tožbe zakoncev, ki, stiskrni od hude revščine, morejo le z največjo težavo vzdrževati otroke se moramo vendar varovati, da ne bi usodne socialne razmere našega časa bile povod, da bi se učila in imela za upravičeno še veliko usodnejša zmota. Ne more biti namreč nobene težave, ki bi mogla člbveka odvezali dolžnosti, da spoštuje božji zakon, ki prepoveduje dejanja, katera so po svoji notranji hiti zla.
Kar se pa tiče prakse, da se življenje že spočetega ploda prekine v materinem naročju samem, ki se opravičuje s tako zvano medicinsko, socialno in evgenično indikacijo, o tem prihodnjič.
Zasedanje banskega sveta
Ljubljana, 21. jan. ЛА. Nu včerajšnji seji banskega sveta se je najprej razpravljalo o ba* novinskem proračunu in sicer o prvem poglavju izdatkov -> Banska uprava, centralni urad«. V debuti se je najprej g. član banskega sveta Ste-blovnik Martin, ki je izjavil, da je jki njegovem mnenju proračun osebnih izdatkov prevelik in da ima Dravska banovina v primeri z. drugimi banovinami nesorazmerno večji odstotek uredništva.
Član banskega sveta g. dr. Ivan Sajovic je zahteval nekatera pojasnila glede osebnih izdatkov kmetijskega oddelka.
Član banskega sveta g. dr. Roš Fran je priporočal štednjo pri osebnih izdatkih.
Član banskega sveta g. Lebinger Hinko je priporočal, naj se število praznih in novih mest reducira nu polovico. Zavzel se pa je zu to, da se zasedejo vsa mesta srezkili kmetijskih referentov.
Član banskega sveta g. Robič Srečko je izrazil željo, da bi se poleg sroskili in kmetijskih referentov nastavili še specijelno izobraženi kmetijski strokovni referenti.
Član banskega sveta se je pridružil predlogu g. Robiču ter prosil za nastavitev hmeljarskega strokovnjaku.
Na vsa ta izvajanja je pojasnili g. ban. da j'e uvedba novih uradniških mest posebno v kmetijskem in tehničnem oddelku potrebna iz; razloga, ker morajo ti uradniki stalno sodelovati z ljudstvom in vršiti svoje posle zunaj med: narodom in da Slednja ni na mestu tam. k jer so, izdatki potrebni.
G. pomočnik bana dr. Pirkmajer je najprej
reagiral na izvajanja članu g, Steblovnika ter na podlagi avtentičnih podatkov dokazal, da ima dravska banovina v primeri z drugimi banovinami sorazmerno malo število uredništva. Glede specializacije kmetijskih referentov je poudarjal g. pomočnik banu, da ta način ureditve ni nušci mesta v zakonu o pospeševanju kmetijstva, ker je treba v sk'adoi z našimi kmetijskimi prilikami pospeševati vse panoge kmetijstva, ki se druga drugo izpopolnjujejo. Speci-jalnu kmetijska pospeševalna služba se vodi iz banske uprave iu od te se tudi vodijo strokovna predavanja, zaradi česar zadostujejo pri srezih referenti s splošno kmetijsko naobruzbo.
G. pomočnik banu je opozoril na ogromen obseg poslov (dnevno prihaja uu bansko upravo približno 1.500 spisov) in živo inicijutivo. ki se izražava v raznih predlogih občin in raznih cestnih odborov na ban. upravo, katerih reševanje pa je odvisno od uradniškega aparata. Opozoril je nadalje na ogromen porast tehnične službe v banski upravi, ki bi sama zahtevala še daljnje povečanje osebju, ako se ne mrjdc način, po katerem se bodo vsaj posli tehnično-koinercijel-negu značaja prenesli nu nameravano posebno ustanovo za gradbene |k>s!e.
Izvajanju g. banu iu g. pomočnika bana so vzeli člani banskega sveta odobruje na znanje.
Nato se je razpravljalo o stvarnih izdatkih za centralni u.rad.
Na predlog g. dr. Korituika Bogdana je odredil g. ban, da se ne razpravlja o posuiiieznih pozicijah, temveč o celi partiji.
Člana banskega svetu (ir. Obersnel Maks in g. Lebinger Hinko sta prosila pojasnila glede
pozicije 4. Izdajanje in založništvo Službenega lista«.
Referent g. Rožič je pojasnil, da je tu znesek namenjen zu plačljive službene uradne razglase in objave v službenem delu »Službenega lista«.
G. ban* je izjavil, da 1н> to postuvko, ako bodo to dopustile dejanske razmere, znižal.
Glede postavk za reprezentacijo, za naci-jonulno prosveto in za izdatke po pravilniku z dne 2. dec. 1929. je izjavil član ban. sveta g. Ste-blovnik, da so ti zneski preveliki.
G. ban je pojasnil, du so te postavke nasproti tekočemu proračunu že ita.k \ izdatni meri znižane, da se boio ti zneski uporabili res samo za stvarne |X)trebe in du so potrebne iz državnih in narodnih oz i rov.
Temu sta se pridružila člana banskega sveta g. dr. Juvan Alojz in dr. Senčar Matej, ki sta poudarjala, <la se je treba izogibati malenkostnemu stališču in da je treba omogočiti s |>otreb-niini sredstvi ban. upravi, da bo kos svoji veliki nalogi.
Ljubljana. _M. jan. AA. Banski svet je dunes pod predsedstvom g. bana dr. Marušiču od 9 do I in od 16 do 19 in pol nadaljeval razpravo o proračunu. Na dnevnem redu je bil proračun kmetijskega oddelka in sicer o naslednjih |)o-zicijah: kmetijska izobrazba, poljedelstvo in hmeljarstvo, živinoreja, vinarstvo, sadjarstvo in vrtnarstvo, zadružništvo in kmetijske organizacije, dotacije za ban. kmetijske zavode, veterinarstvo in šumurstvo. Razprava o proračunu . kmetijskega oddelka je bila danes končana, j Prihodnja seja jutri ob 9 dopoldne.
Germanstvo v vlogi sodnika
Nemč ja obdolžit*e Poljsko „nasi siev" proti nemški manjšini
Ženeva, 21. januarja, kk. Danes se je na seji Sveta Društva narodov razpravljalo o nemški pritožbi radi postopanja Poljske pri volitvah Nemški zunanji minister dr. Curtius je navajal, da je nemška vlada, ne da bi šele čakala na kako pritožbo manjšine, vložila pritožbo na Svet Društva narodov radi velikega pomena dogodkov v gornji Šleziji, na Poznanjskem in v poljskem koridorju, ki nadkriljujejo vse prejšnje trpljenje Nemcev. Dr. Curtius se strinja a tem, kar ugovarja poljska vlada, namreč, da zadeva manjšine ne sme imeti značaja spora med dvema državama, temveč da je to stvar Društva narodov. Svet Društva narodov naj stvar preišče brez ozira na zahteve države, ni zahteva to preiskavo. Vsaka oblast je upravičena, ravnati po lastnem prepričanju in po lastni odgovornosti, vendar radi molčanja ostalih držav, udeleženih pri Svetu Društva narodov, ni bila tudi Nemčija prisiljena molčati. Če pa dela Nemčija kot članica Sveta Društva narotiov. ne misli pri tem ua to, da bi tajila močne notranje vezi z onimi, ki živijo onstran mej pod tujo suverenos jo. Kljub ogromni razburjenosti nemške javnosti je nemška vlada postopala popolnoma v sm'slu obstoječih manjšinskih pogodb, ko se je pritožila pri Svetu Društva narodov, in poljski ugovori ne morejo omajati nobenega argumenta njenih pritožb. Nasilslva proti nemški manjšini se vrstijo od vsakršnih sredstev telesnega ogrožanja do uničevanja imetja in vsakovrstnega moraličnega pritiska. Poljska policija je dovolila storiti vse, oelo sama je napadala manjšino. Pcsehno karakteristična je sistematična akcija gotovih poljskih zvez. posebno neke poljske vstaške zveze, ki ima 40СЧЛ članov, napol vojaško organiziranih. Dokazano je, da obstojajo ozki stiki zveze z vojaškimi oblastmi. Volivne metode poljskih oblasti tudi dokazujejo, da je bilo naročeno, naj se ovira Nemcem izvrševanje volitve z vsenn sredstvi, da ne bi mogli Nemci voliti svojih voditeljev Volivne komisije so bile pristranske in sestavljene skoro brez zastopnikov nemške manjšine, dasi znaša nemško prebivalstvo v gornji šlez ji skoro 35%. S tem, da se je propagiralo javno oddajanje glasov, se je hotelo prestrašiti zastopnike manjšin. Argumentacija poljske vlade, da se pri volitvah nemški manjšini ni godilo slabše, kakor drugim skupinam opozicije, je popolnoma zgrešena. Kakšne melode sma-
tra poljska vlada za pravilne nasproti svoji opoziciji, je njena stvar. Nemčija teh notranjih razmer Poljske noče spravljali pred mednarodni forum. Drugačna pa je stvar glede ostalih manjšin, kakor n. pr. glede ukrajinske manjšine, če se potrdijo vznemirljive vesti o nasilnostih, ki so se godile tudi napram Ukrajincem. Če se te vesti jx>-trdijo, se bo moral Svet Društva narodov baviti tudi s temi dogodki. Nemci v gornji Šleziji pa imajo posebne zapisane pravice, ki se ne smejo kršiti s tem, da bi se poljubno zniževali nivo pravnega reda. Sedaj je treba preiskati, ali so se le pravice kršile, najsi bo nu Poljskem katerikoli režim. še resnejše pa je bilo ogrožanje svobodnih volitev za Nemce na Poznanjskem in v poljskem koridorju. Poljska vlada je skušala prevrniti odgovornost za te dogodke na postopanje s Poljaki v Nemčiji, na nespremenjeno postopanje vseh dosedanjih nemških vlad in vsega nemškega naroda glede poljskih vprašanj. Dr. Curtius je poudarjal,
da Nemčija ne misli na to, da bi svoje cilje glede vzhodnih mej zasledovala drugače kakor potoni pogodb. Ze sam ta razlog ne more dati nobeuegu jHJVoda ali pretveze za zatiranje lrtmške manjšine. Poljske oblasti so izkoristile narodne strasti m podpihovale obsloječe liesporazumljenje. Popolnoma neutemeljen je poljski ugovor, da bi zatiranje poljske manjšine v Nemčiji moglo biti povod za represalije na Poljskem. Kjerkoli trdi poljska vlada, da so nemške oblasti napravile pogreško v narodnem oziru, se Nemčija nima bati primerjanja, da bi bila poljska manjšina v Nemčiji na slabšem kakor nemška na Poljskem. Končno je predlagal dr. Curtius, naj Svet Društva narodov preišče odredbe poljske vlade, ali bo res sodno zasledovala vse primere kazenskopravnih prestopkov in ali bo izpolnila vse formalnosti pri emili deliktih, ki jih ima zasledovati na predlog privatnikov, ter al bo uvedla disciplinarno postopanje proti onim poljskim uradnikom, ki so kršili svojo dolžnost.
Stovtmsivo ima čisto vest
Na govor dr. Curtiusa je odgovoril poljski zunanji minister Zaleski sledeče: Ponovne zahteve nemškega ministra Treviranusn za revizijo vzhodnih mej so glavni vzrok za razmere, ki jih graja dr. Curtius. Vsakokrat, kadar nastane onkraj mej v Nemčiji pokret, da se gornja Šlezija vrne Nemčiji, nastane med poljskim prebivalstvom gornje Šlezije naravno veliko razburjenje. Dr. Curtius izjavlja, da Nemčija te povrnitve ne zahteva drugače kakor z mirnimi sredstvi. Tega tudi ne potrebuje reči, ker je vprašanje integritete Poljske izven vsake debate. Njegove izjave pa gredo samo za tem, da zastrupijo vprašanje manjšin. V tem primeru pa bi bilo treba varovati nemško manjšino pred njinimi lastnimi brnnitelji. Zaleski je nava.'al več primerov, da dokaže, da je poljska manjšina v nemški Gornji Šleziji mnogo na slabšem kakor nemška manjšina nn Poljskem. Poljska vlada ne taji, da je prišlo med volitvami do raznih incidentov. Zaleski je predložil materijal, da je bilo v Gornji Šleziji le malo incidentov in da so poljske oblasti tudi pri lahkih primerih vedno nastopale. Volitve so bile strastne zato, ker je
šlo za boj med pristaši revizije poljske ustave in njihovimi nasprotniki, ue pa za boj med Poljaki in Nomci. Tudi pri volitvah v Nemčiji se niso čula samo prijateljska zatrjevanja O terorju nn Poljskem ne more bili nobenega govora, sicer bi moral Svet Društva narodov, ki je poklican, da vzdržuje mir na vsem svetu, postati vaški mirovni sodnik. Končno je priznal Zaleski, da je bil patriotizem poliske vstaške organizacije morda nekoliko prevroč. opozoril pn je dr. Curtiusa na nemški Stahl-helm. Če je že šlezijski vojvoda častili predsednik poljskih vstnšev, je ludi predsednik nenške republike častili predsednik Stalilholmn, ne da bi bil odgovoren za izgrede Stnhlhelma. Poljska vlada ne bo trpela, da bi si privatna organizacija prisvajala pravice, katere prlstoiajo samo oblastim. Poljska vlada obžaluje dogodke in si prizadeva, doseči mirno sodelovanje med vsemi prebivalci Poljske, najsi bodo kateregakoli naroda, plemena ali vere. Poljska vlada bo storila vse, kar je v njeni meči, dn bo omogočila sodelovanje nemške manjšine s poljsko večino.
Nečuven napad na goriškega
nadškofa
Trst, 21. jan. Današnji »Piccolo' očividno v dogovoru z vladajočim sistemom in v pospešitev njegovih namer uporablja otvoritveni govor višjega državnega tajnika Julijske pokrajine, Mandruz-zato, za napad na slovensko duhovščino in njenega najvišjega predstojnika, kakršnega kljub brezobzirnosti fašističnega režima do danes še nismo brali.
Imenovani list pravi, da je >govor visokega dostojanstvenika, ki je vrhtega goreč katoličan v smislu najčistejših tradicij rimske cerkve, odkril vso protidržavno in protiitalijansko miselnost tako slovanske duhovščine kakor goriškega inetropolita. Katoliška Cerkev v Julijski Krajini ni rimska, ampak slovanska. Njena naloga se uporablja izključno v obrambo neke slovanske kulture, proti kateri govorita tako zgodovina kakor dobri okus. Proti-italijanska miselnost gotovih prelatov je vrgla s sebe celo dosedanjo krinko političnega nadstran-
karstva in se najvišja cerkvena oblast v Gorici obnaša tako kakor bi se obnašala v Ljubljani. V kraških cerkvah se moli Bog v najgršem izmed vseh jezikov, kakor da bi bila latinščina, ponos rimske cerkve, bogoskrunstvo. Nadškof ničesar ne stori, da bi se vzgajal italijanski duhovniški naraščaj. Italijan se v primorskih cerkvah čuti popolnoma tujega, niti mentaliteta niti obleka duhovnika ga ne sjjominja, da se nahaja v katoliški, apostolski in rimski cerkvi. Če je ovčica italijanska, se pastir zanjo sploh ne zmeni. Ni enega samega slučaja, da bi se bil najvišji cerkveni pastir Julijske Krajine kdaj postavil na stran italijanske oblasti v svrho koristne politične in verske kola-boracije, kakor svojčas v Avstriji.
»Evidentno je,« vzklika na koncu tržaški dnevnik, »da se tak položaj ne more nadaljevati!
Dr. Bauer - 20 let zagr. nadškof
Zagreb, 21. jan. ž. 29. januarja bo zagrebški nadškof dr. Bauer praznoval 20 letnico posvetitve za zagrebškega nadškofa.
Dr. Ahčin pri orpdsedn'bu vlade
Belgrad, 21. jan. 1. Predsednik vlade gene rul Peter Zivkovič je danes popoldne sprejel glavnega urednika »Slovenca« g. dr. Ivana Ahčina, ki je ostal s predsednikom vlade nad pol ure v raz govoru.
Osebne vrsti
Belgrad. 21. jan. AA. S sklepom ininistr. zn trgovino in industrijo je odrejen za komisarja industrijske zbornice v Belgradu Dragiša Stojadi-novič, načelnik oddelka, namesto g. Savica, načel n ika v pokoju.
Dunajsku vremenska napoved. V splošnem jv pričakovati, da bo dosedanje milo vreme trajalo šedalje. V severnih Alpah bo večinoma jasno, drugod pa večinoma oblačno ili verjetno padavine. V nižinah megla.
Iz domovine
Dragocene starine
Zagreb, 21- Jan. ž. 14. decembra 1930 je bila dražba starin barona Hardtla v Turnu pri Velenju. Med starinami so vrata grobnice staro zagrebške stolnice, ki so bila prodana ob priliki njene restavracijo. Ta vrata je hotel kupiti ljubljanski muzej. Ker se zanje zanima upravitelj zagrebškega muzeja, je ta vrata ljubljanski muzej odstonil zagrebški občini, ki jih je kupila za 12.000 Din.
Za trgovce
Belgrad, 21. jan. A A. Zavod za pospeševanje zunan'e trgovine sporoča, da jc izšla v tisku trep'n Številka trgovlnske-informativne službe, ki piinaša vse podatke o Gičiji.
Izvažan'e tobaka
Belgrad, 21. ian. A A. Madjarska vlada je dovolila, da se pošiljke tobaka v zaprtih tovorih lahko pošiljajo skor.i Madjarsko, èe se zaprosi za dovoljenje.
Posolita Državne h»p. htanSe
Belgrad. 21. jau. AA. Državna hipotekama banka je obvestila vse gospodarske organizacije, da je sklenila dajali na državne bonu na enoleten rok posojila v znesku 90% njihove vrednosti. Istotako je obvestila gospodarske organizacije, da bo dajala posojila na njene lasluezadolinice vseh emisij, ludi ameriškega posojila iz leta 1927. v znesku 80% njihove borzne vrednosti. Lombard bo znašal <?,, letno.
.Vi treba krem^tor ja
Osijek, 21. jan. I V mestu se je že delj !asa vodila akcija za zgraditev l.renmtorija. V občinskem svetu se je to vprašanje že obravnavalo, zta-ti ob priliki vprašanja o noveut občinskem pokopališču. Zahtevalo se je, naj zastopniki posameznih veroizpovedi izrazijo svoje mnenje. Kvangeliki in izraeliti ne bi imeli ničesar proli, zastopniki katoliške in pravoslavne veroizpovedi so pa oddali tak odgovor, da se je akcija onemogočila.
Nemško-jugoslovanski odn*ša4
Belgrad, 21. jan. AA. Urad za pospeševanje ne r.ško-iugot-iovuiiskih odnošajev obvešča: Od 9. februarja do 1. marca razstava avtomobilov, od 2. do 9 aprila razstava za zaščito priroile, od 9. maja do 2. ivguslii razstava gradbenega materijah s speci	i razstavami: zgradba vzornega doma,
vzorne ..gradbe, naša soba. poljedelske zgradbe, vil itd., od 21. do 30. avgusta radio iu gramofon.
Vorlooravn? dav'ti
Belgrad 21. jau. AA. Na prošnjo ministrstva ta zgradbe je oddelek za davke ministrstva tinanc dal naročila notom razpira vsem davčnim upravam, da vodopravne doprinose redno poberejo. Vodo-pravni doprinosi se morajo plačati v zvezi s sklepom št. 4475-30 in na osnovi 20 do 26 in 3? do 33 pravilnika o razdelitvi in pobiranju doprinosov vodnih zadrug.
Davek na poslovni promet
Belgrad, 21. jan. AA. Oddelek za davke ministrstva za finance nas prosi, da uvrstimo sledečo vest:
Oddelek za davke ministrstva za finance je v svrho določitve skupnega davka na poslovni promet sklical ž ' prej določeno konferenco, ki bo delala po skupinah. Najprej se bodo določile sledeče skupine: živinoreje, gozdarstva, poljedelske indu-sti » in ostale panoge, navedene v prvem delu davčne tarife. Ta seja bo v petek 23. t. m. Seja o ostalih tarifah skupnega davka na poslovni jiro-met bo sklicana pozneje.
Zakon o zdravnikih
Belgrad, 21. jan. AA. O novem zakonu o zdravnikih smo dobili ua nterodajnem mestu tole pojasnilo:
Zakon o zdravnikih zamenja dosedanjo uredbo o zdravniških zbornicah. Zakon se razlikuje od uredbe v toliko, da je v njem nova odredba glede zdravniške pripravljalne službe, ki traja po novem zakonu leto dni, in sicer pol leta v kurativni, pol leia pa v. preventivni medicini. Zakon predpisuje hitre.se postopanje zborničnih odborov in disciplinarnih svetov, daje jim večjo kompetenco in izvršno oblast. Sklepi zborničnih odborov in disciplinskih svetov postanejo za upravne oblasti izvršni. Predvideno je tudi obvezno zavarovanje zdravnikov za primer starosti, onemoglosti in smrti, to pa samo za one, ki po nobenih drugih predpisih v tem pogledu niso zavarovani. Zdravniških zbornic bo deset. Združene bodo v zvezi zdravniških zbornic. Novi zakon jiooblašča ministra za socialno poliliko m narodno zdravje, da predpiše maksimalne taksi1 za zdravniške usluge, lako da ne bo več dosedanjih minimalnih taks.
Žrebanje Vojne škode
Belgrad. 21. januarja. AA. Dne 16. januarja ,. 1. je bilo v oddelku za državne dolgove in državne kredite finančnega ministrstva sedmo žrebanje dobitkov obveznic 2 in pol odstotne vojne »kode. Pri tem so bile izžrebane te-le serije:
«4, 731, «54, 948.
1031, 1146, 1241, 1318, 1352, 1749, 1823.
203ti, 2191, 2839, 2342, 2368, 2618.
3106, 3175, 3189, 3219, 3471. 3760, 3981.
40! :5, 4227, 4886, 4413, 4491, 4652, 46C0.
Ker ne bo naknadnega žrebanja, je ta lista izžrebanih serij definitivna. Izmed amorliziranih serij se počenši g 1. marcem t. 1. vsaka obvismica plača po 1000 Din, kupon št. 7 počeuši s 1 februarjem. enako ludi kujicrn š!. 7 za ostale neamortizirane rbvrznice 2% posojila vojne ikode.
Nedvignjeue vsote zastarajo v roku 5 let ue-pl,li ane obresti pa v roku 1 Teta. Po čl. 4 zakona o izplačilu vojne škode zastara kupon 27 dne 31. januarja 1932, amortizirane i.bvezniee 7. žrebanja pa prvi dan mcseca februarja 1936. Pravica izplačila obveznic amorliziranih 1926 zaetara 1. marca t. 1. Te obveznice so lehle serij:
82, 84, 404, 407, 688, 726, 816.
1654, 1753, 1858, 1868.
2295, 2408. 2635. 2676. 2882.
M?<\ 3215. 3301. 3186, 3636, 3685. 3701, Ml5.
4143. 4SI 2. 4.442.
Za denar se vse dobi
Puriz, Medtem k<> zboruje v ženevi tako-zvana re/ irožitven« konferenca, ki bi morala obračati nase pozornost veegu svita liroz izjeme, se pariška publika zanima »/.ključno za re-itotttile ptarlarneiiturnega i.-lhiir"; ki preiskuje afero p ropale ga pustolovca Oufetrica. To je v prvi vrsli zasluga Гсшр- к, ki neusmiljeno ilan za dnem im svojih velikih straneh odkriva podrobnimi tega ogromaega škandala. Čemur se ljudje najbolj čudijo, niso toliko umazani posli sami mi sebi, s katerimi se je pečal bivši natakar, potem pa veleimnkir Oustric, ainpal. lahkota, s katera je radi konunpiranja uglednih |X>liiiko\ vršil svoje delovanje.
Ministri. poslaniki o isin-nri, žurnulisii. načelniki ministrstev, advokati itd. -e vrstijo preti m io jned.-c.liiika preiskovalne komisije, ker s<> kompromitirat*! v it-j deri. Oustric je podkupoval ljudi čas h s j>:n UsOči, da so mu šli pri njegovih goljufijah na i'..k->. Velike g le ve je lil<>r«l OlKtric in pu njegov v ledni solrng itali-jen Gu'.liito ki jo «»'iov.il go'jufivb podjesije >Suiu \ iscoe-a.t. plačali м-vt-da |и>-кчпк
I rdi se, dn bi komisija, ako bi se ji ne stiivljale ovire in ako bi gotovi krogi, deloma v lustncni interesu, deloma iz. bojazni, du ne bi padel prevelik madež na domovino, ni- delali z vsemi silami mi to. da se afera kolikorlemogočo potlači mogla citirati predse nujmenj 150 senatorjev in poslancev, o kaierili se upravičeno su lui. ua so pomagali goljufijam Ou-sirica.
Zanimivo je, da je prišlo pri tem tiuli na dan, da korupcija, lie cvete suim> v visokih krogih in mori parlamentarci, ampak da se koti tudi v šolstvu! P ra v te dni je namreč univerzi-, telila preiskovalna komisij* iut podlagi opazovanj- ki datirajo /e iu kaj let som. <1 ;;iia!a, dn se je tako nn slednjih šolali kakor itn univerzah samih vršila prava kupčija r nalogami, oziroma vprašanji ln odgovori pred izpitnimi konisi-jilini. Kandidati -o Onustriv il.» za denar dobili te:in i u odgovore kakor ko tudi izvedeli za vprašanja, loko da sd ria izpitih s-ijujmo bnliirali. ^ hi škandal jo razun jv itos irjev Zapleteni iurli drzavqu irskai*T№. kjer «e li kajo rvajimlj zanpiii državni di knini lili. Gosi > je [,«<■: /a denar se \ -e dob Nt
kljub jjotlučcvalnllii |..jizkii-.)in p i jirihajii pri Zasledovanju teli «kamin lov čedalje več i m ou lui dan. Zlaj je |.,/,,rno- -lui'.ijiui bolj obrnjeno ua uinn/iiiiije bivšega velikega Mussi.lini-jevega prijatelja GurIIiiii, kali re preiskuje posebna kmisijPri loj zadevi ji. uajiiolj kompromitiran bivši fina učni niiui.sier Cailloux, ki ima toliko ali r ua glavi ko lus. Dolžijo gu, du jc potoni svojega kabini ine.;.i :rfa ( og-giu in jKiillajnil.ii 1'raiiLos-ko i.-anke, .Wjn'iita dal Guu-iinoveiriu gaîjiifivemu podjetju dovoljenje za notiranjc njenih |iapirjcv nu pariški borzi, za kar sla Ci-j-gia iu Aupitii postala upravna svetnika Gualinovo Sniti \'i>i..,a. s 150.09;) franki letne nagrade vsakemu,
Druga seiiziiciju jo izpoviyl nekoga Pou-joiihisii. urailnikii bivšo Oustriiove banke, ki je izjiivil. du je Oustric osebno vr il špekulncije v kol i-i t,ikili g,:s])ii-lov. k kor so: bivši ju.stični in liiiiuu-tni minister Kaoul Pc rot, bivši ininislei nctran.jih zadev Jean Durand, bivši |M>slani.k v i Hiinii Bené Hesnard, bivša državna tajnika Kal-j co> i n ! initier ter \i- k uradnik .Dette |>iil>li-I que'. . ispoil Camhier.
Rinem"m o b®îk$m$M zvezi
ВаЉап c panj - Cebeie ima o želo naperjeno samo proti tujcem
.Urile, 21 jan- ЛЛ. VVi podaniki balkanskih držav, У so akreditirani v Atenah, so dali v obliki odgovora na zadano iiin vpi;,;anje svoj jiri-s'pevpk v jauuiii'aki snopič reviji Le Balkans. i> u.-piilia
iu možnosti игом1;цш|и bijkauske unije v tirni Ulu.
Niz«izja. olvarja zuuui ide^og imiKanske unije Aleksander Paj.&nasta^iju, ki poudarja, d« je ! pokrel ui zedJiijeuje balkanskih narodov v bu исш i razvoju, kar je tudi prirodim, in zato ga uič. nc j more zavirati. Bodoči cnrigiajski lanigre» bo tit.
zabeležil samo uovo etapo v razvoju te id^Ie- Delo I se bo vsx-kakur nadaljevalo ua temelju tulili lini t ki jih je začilaln prva atenska seja. Politič ni zlili-žauje balkanskih narodov bo tem narodom šele vrnilo svobodo. Novo '"lo 1:131. bo torej jio verjetnosti prineslo |«i, * itibue niumente.
Za tem slede čl.uiki po abeceduem redu imen držav, ki -o zastopane po poslanikih v Atenah. Albanski poslanik Ali Aslaui se nadeja, da bo leta 193t. znatna napredovala misel zbližanut med balkanskimi narodi. Itillgarski poslanik Ivanov veli. da mora k.iraklerizirnti balkanske konference duh pomiritve in sporazuma: tako bo ijioči zabeležiti važen korak naprej v zbližaniu balkanskih narodov. Balkanska unija se mora uresničili s solidarnostjo balkauskih narodov.
Romunski poslanik I.aOga Rascanu naglaša: Gospodarska kriza iu druge hude razmere narav-
nost silijo poglavarje balkanskih držav, da c-iui prej Ustanove unijo balkanskih držav, ki jo je treba jH'ijirâvljali jioKtopt/iuii. Turški jiosliinik Mehmed |jiidb,-j naglasa, da ni dvoma, da bo boduču konferenca v Carigradu pomenila odločno etapo v uresničevanju plemenitih namenov, ki jih predstavlja balkanska unija.
JuitosUivaiiski poslanik Vučkovič pravi: Vr vseh balkan.skili narodih se vidi tožnja |io uresni-Čenju balkanske unije. To* je smoter, za katerim ШШИ težili vsak človek, ki ima dobro voljo in ki je iskreno vilan interesom lega kosa mučeuiške zemlje, ki se imenuje Balkan. Kdiilo balkanska ui ija morit vrniti balkanskim narodom ono, kar so iz.gubili ugleda iu slovesa v dobi žalostne prošlo-sti. To po m- da doseči samo tedaj, kadar bodo balkanski narodi pokazali, da so iz lastne moči zmožni urediti svoje razmere, in kadar ne bodo dajali prilike drugim mešati se v interne spore in nesporazume z balkanskimi drŽavami. Samo močna balkanska uiiija more roditi ta rezultul. Balkan ni vulkanska zemlja, kakor ga radi slikajo njegovi neprijatelji. Balkan i«, narobe, pauj, v kalerem hočejo posamezni narodi zbirali plodove svojega dela. Balkan je panj, v katerem imajo čebele želo naperjeno samo zoper onega tujca, ki bi se drznil uapasti Ui uljuiak, da si nabere medu, ki je plod truda balkanskih narodov.
VeMh uspeh mdske konference
Kritizirajo ga samo konservativci
London. 21. jan.: A A. ln-dijska konferenca jv končana in indijski delegati se. vraču jo v ilo-I moviiK), kjer IkkJo nadaljevali <leli> za indijsko ustavo in skušali ilo.ieči s po raz um v koiiitiniil-I neui v-p ra-.'. n ju. /.«i zaključek indijske konle-j renče vlada v Indiji veliko zanimanje in indij-I ski ustavni problem je v ospredju političnih razgovorov. Vlada bo objavila v nekaj dneh o indijski konferenci belo knjigo. Debata o indijski ustavi Ik> v angle ki m piirlamontu že pri-lvolnji teden. Po spravljivem govoru kmlu Poêla na zadnji plimami soji Indijske konference pričakujejo iHililični krogi / /.unimanjem ivtjavo konservativnega voditelja Baildvvina.
Snoči je imel ininislrskj, p.redsed,n:k Mac-donaUl p*» ra.liju va/.ea g-.n o r i> indijski konferenci. ki je dejp 1. da se bo delo na indijski ustavi nadaljevalo. Macdonald je dalje jkhidaril, <ki si: je indijska konferenca vrSil-rt kljub nemirom v Indi ji, kar nikakor ne jiomenja slabosti amgleških oblasti. Indijska konferenca je bila pnsle^Hca oblju.br angleške kraljeve iIvt»-
jice, podkralja in angleških državtiiki/v, <ln bo Indiji postopoma priznana samouprava. Člani konference se vračajo v Intlijo ne samo s jK>li-tičnimi pr-c llogf, temveč tnd-i z nve.rjenje-ni. da Anglija pni/nava Indiji samoupravo in da so bavi edinole z vpraAa'iijem. kako naj se uspešno doseže ta <-ilj.
London. 21. jau. Л Na kosilu na časi indijskim delegatom je voditelj liberalne stranke Lloyil George naglasi!, da se vsa liberalna stranka strinja z izjavo lorda Beadinga o indijski ustavi. Lloyil Cîeorge je tnidi poudaril, da je prepričan, dn fco javno mnenje popolnoma <xlo-l>rilo skl(»fK' konft^renee.
Snoči je Winston Churchill, bivši ;mgloški zakladni minis-lcr, ostro kmizinil potok indijske konference. Poudaril je. da indijska konferenca ni predstavljala večine angleškega in indijskega javnega mnenja in da bo prizn-inje samouprave v Indiji povzročilo v tej dežeft krvave I »oje in nemire 1er uničilo vse. kar je Anglija storila v dobrobit milijonov Indijcev, ki so nepolitični in žele živeti srečno, mirno in varno.
Gospodarsko sodelovanje Evrope
Optimistične êzmve poslanika Rêedta našemu dopisniku
Dunaj, 18 januarja. Poslanik Uiedl, zuaui pivoborilelj zu revizijo evropske trgovinske politike v smislu večjih meddržavnih ugodnosti, jc d«l zanimivo izjavo glede lega vprašanja
Kakor znano, se zdaj razpravlja ravno to vprašanje pri zasedati ju Dru?lva narodov. Izjave g. Riedla so tem važne »a, ker gleda revizijo sifiPT-nii- evropske trgovinske politike istih vidikov, za katere je tak«i ostro im topil uaš zunanji inini-sler g. V. Maiinkovič prud par dnevi pri zasedanju Društva narodov v Ženevi. To izjavo je nameril g. Riedl mednarodni Irgovski zbornici.
V svoji izjavi pravi, da je ustvaritev večjih meddržavnih trgovin-kih ugodnosti možna, ker ostane daleko največji del vscrb eksperta evropskih držav v Evropi sami. L. 1928 je znašal pri posameznih evropskih dizavali izvoz v ostale evropske države v procentih: Poljske 96.9, Danske 95.2, Jugoslavije 9Г). Madžarsko 92.6, Bolgarije 90.1, Avstriie 88. Romunije 83, Češkoslovaške 79.3,..^vedske 77.6, Holandske 74.6, Nemčije 73.9, Norveške
i .Evropo. Pri njej namreč zna|a izvoz v Evropo ! samo 32 2% celotnega njenega izvoza. Srednjeevropske države pa imajo med sabo Se posebno močno HiitfenjavAnje blaga. V vsaki posamezni srednjeevropski državi znaša izvoz v ilruge srednjeevropske države v procentih: v Jugoslaviji 93, Madžarski 88.4, Bolgariji 88.2, Avstriji 77.8, Romuniji 76.6. Poljski 73.2. Češkoslovaški 67.1, Švici 47.6, Belgiji' 17.2. Nemčiji 46.6, Holandski 45.1, Franciji 43.3 iti Italiji 14.1 celotnega iivozaÀ
Г/Zdaj pa je evropsko gospodarstvo obdano s skoraj 7000 km dolgimi carinskimi mejami, naslado JP Itidi S novih gospodarskih edinic, ki so skoraj nezmoži. ; življenja. Nadalje je g. Riedl mnenja, da se bodo sklepi agrarnega bloka vzhodnoevropskih držav samo na ta ruifin lahko uresničili, če bodo dali zapadno- in vzhodnoevropskim državam, ki prevzemajo od agrarnega bloka poljedelsko produkte, tozadevne olajšave.t
Primorie
Slovenska kullura hipotetična
Trsi, 21. jan. AA. »Piccolo- se bavi s tistim jiasusom v govoru državnega tožilca o slovenski duhovščini v Julijski Krajini, o kateri pravi, da dela tako, kakor da bi se nahajala v Ljubljani in vobče nc upošteva Italijanov, nego samo Slovence. Tako stanje je nemogoče in izključeno, da bi duhovščina unošlevala samo interese hipotetične slo-; venske kulture, ki jo zgoilovina negira. Tako stanje ne sme dalje trajati, pravi Piccolo , in zahteva, da pride do čim ožjega sodelovanja med 1 Cerkvijo in dr/avnimi oblastvL
Grčija
Italijanska propaganda Atene, 21. jan. AA. Grško ministrstvo za prosveto je vstavilo v proračun letno nagrado 350.000 drahern za prevode del grške književnosti v svetovne jezike.
Atene. 21. jan. AA. Italijani nadaljujejo vse bolj i u bolj s krepitvijo zvez z Grčijo, lako bo letos spomladi v Atenah italijanski teden. V Atene pride veliko število italijanskih književnikov, no-j vinarjev in umetnikov, ki bodo imeli vrsto preda-' vanj iu uredili umetniško razstavo. Duša te akcije i je tukajšnji italijanski povinik. Istočasno bo ludi v Rimu sličen irrški teden.
Botgar'ja
'ferai ne gospodarske razmere. •Milija, 21. jan. ž. Pladne toži v zadnji številki o težavnih gospodarskih razmerah v Bolgariji. Vse javno in gospodarsko življenje je v težki gospodarski krizi, ki postaja vedno vcč.ia in večja. Državne finance so pred bankrotom Koruprija in razsulo uničujeta politično življenje. Nihče ne vidi izhoda iz strašnega stanja, ua katerega je vrgel državo Sgovoristični režim.
Mali'a
Apostolski nuncij ukraden Kini, 21. jan. ž. Giornale d.ltaliu jioroča, da je snoči bil v stanovanju apostolskega nuncija v Rimu Borgontina Duce, ki stanuje v vatikanskem gradu, okraden dragocen zlat kelih, ki Je bil darovan a|>osli>lskeniu nunciju, ko je bil imenovan za vatikanskega zastopnika pri italijanski vladi. Orožuištvo Vatikana je izvršilo preiskavo, ki pa ni iinelu uspeha.
1000 lei zapora Palermo, 21. jan. /. Po večtedenski razpravi pred jxirotniin sodiščem se je končal takozvani mafijski proces proti 177 obtožencem. Porotniško posvetovanje je trajalo 4 dni. Ves ta čas so porotniki bili skupaj s predsednikom sodišča in državnim tožilcem prisiljeni jesti in spati v porotni dvorani. Obsojenih je bilo 124 obtožencev od 3— 30 let. Vse kazni skupaj znesejo 1000 let. 53 obtožencev je bilo oproščenih.
FrancVa
Joffreov naslednik Pariz, 21. jan. A A. Za Joffreovega naslednika v francoski akademiji jc določen general VC'eygand.
Belgija
Aniverpen zopel trdnjava Bruselj, 21. jan. A A. Odbor, ki mu predseduje polkovnik Michelet, bo proučil ukrepe, ki so potrebni, da se obnove nekdanje utrdbe v Anwcrsu.
Nemčija
Francija ponuja posojilo Berlin, 21. jan. AA. V zadnjih dneh so se pojavile govorice o pogajanjih, ki se vrše med Nemčijo in Francijo o velikem francoskem posojilu za Nemčijo. ^Lokalanzeiger priobčuje fe vesti s pristavkom, da jih na pristojnem mestu ne de-mantirajo in da je bil Irancoski denar v resnici ponuden Nemčiji. V vladi si niso še na jasnem, ali bo treba plačati za to posojilo še politične koncesije. »Berliner Tageblatt« takisto objavlja te vesti in pristavlja, da se bo Nemčija poslužila mostu, ako ga Francija zgradi, še prej, Цаког splošno mislijo.
Proti vandalizmu Viljema Berlin. 21. jan. A A. Po vesteh nizozemskih listov bodo ozemlje, kjer leži grad Doorn, preuredili v prirodni park. /alo bivši nemški cesar ne bo mogel več sekati dreves in odrejati razne izpremembe v nasadih.
Zmaga zračne podjetnosll Nauking, 21. jan. \A. Zračno zvezo med Evropo in Kitajsko bo organizirala nemška Lufthansa-.
»Zlatic proces
Miiiichcn, 21. jan. AA. Proces proti izueïova-teljti zlata vzbuja čedalje večje zanimanje javnosti. Obtoženec skuša postaviti v ospredje osebo gen. Ludendorfla. V toku včerajšnje razprave je priznal, da je prejel od članov studijske družbe, ki jo >'e ustanovil, da prouči vprašanje izdelovanja zlata, velike zneske. Člani te dru/be so vplačali 700.000 mark. Poleg drugih prejemkov si je pridržal no statutih 2 in pol odstotka le vsote. Člani so vplačevali svoje pr'Spevke I.ndcndorffii in njegovim zastopnikom. Ko je bila družba ra/puščena, je obtoženec prevzel dolgove, samo da bi onemogočil Ludendorlia, ker nato je ustanovil novo dru/bo in vložil pol milijona iz nrve družbe. V novi druz bi ni bilo več Ludendorifa.
Rn-kn-iapnn .ki od nosa ji.
Tokio, 21. jan. AA. Danes se je sestal japonski parlament. Japonski zunanji minister didehara je imel govor, v katerem Iti dejal, du ui možno dovolj precenili pomena londonske pomorske pogodbe za stabilizacijo mednarodnega jiolužajš. Pogodba vzbuja veliko zaupanje med narodi, ki so jo skle nili in od katerih je odvisen mir in napredek svola. Oovori č o .japonskih odnošajih s sovjetsko Rusijo je S Meh ara izjavil, lin se japonsko-ruiki trgovinski Odnošii.ji razvijajo zelo ugodno in da se je rusko-ja-ponska trg'.vjna ud obnovitve dip'om* tekih od noša je\ ined Kupijo iu Japonsko leta 1924. še po-t rojila.
Ljubljanska elektrarna
Ljubljana, 20. jan.
Kako velike ugodnosti nam nudi izraba električnega toka v razsvetljavi, gospodinjstvu, obrti in industriji, se zavemo navadno šele tedaj, ko ga nimamo Ko gre človek poleti na oddih na deželo, prav gotovo ne pogreša premnogih pridobitev moderne civilizacije. Eno pa gotovo: svetle luči, ki jo prižgeš z gibom roke in zopet ugasneš. Ni ti treba snnžiti, nobenega duha nima in nikake nevarnosti. Zalo posega tudi ljubljanska elektrarna v naše življenje, mnogo bolj, kot si mislimo.
To dokazujejo že številke same, ki kažejo, da je uporaba električnega toka v lanskem letu mogočno napredovala. Dočim je v letu 1929. pro-ducirala elektrarna za 3,550.000 KW (kilovatnih) ur električnega toka, ga je lani že za 5.500.000 KW ur. Torej skoro dve j>etini več, ko predlansko leto. Te milijonske številke nam pa še ne pre-dočujejo zadostno ogromne množine Smo pač preveč navajeni najrazličnejših milijonov. Zato vzemimo za vzgled 50 VVattne žarnico, ki prav zadostno razslvetljuje srednje veliko sobo. Taka žarnica bi gorela s tekom, ki ga je produoirala ljubljanska elektrarnna v lftu 1930. -samo»: 12 .VH) let. Ljubljanski tramvaj pa bi vozil z njim celih 15 lel
Uporaba loka se je v glavnem razdelila na razsvetljavo in mot o rek i pogon. Tako se je porabilo za zasebno razsvetljavo 2 milj 28000 KW ur, za javno razsvetljavo v Ljubljani pa 2P0.000 KW ur. Doč'm se je na Viču. Ježioi in Mrslah porabilo za javno razsvetljavo le 42.0ГО KW ur. Za zasebno razsvetljavo v Ljubljani sami se je porabilo 1 milj. 832.000 KW ur. Za celotno razsvetljavo Ljubljane brez okolice, пч se je porabilo 2.122.COO KW ur. Pri tem nuj omenimo, da sijajna razsvetljava ljub-
Njeno delo lansko leto
Ijanskega Gradu, ki tako zelo dvigne krasoto našega meeta, stane sedaj, ko so že plačani nabavni strtški za reflektorje in montažo, komaj par 100 Din na večer. Za z»s"bno razsvetljavo pa se je porabilo na Viču 81.000 KW ur. v Mostah 79.000 KW ur, na Jožici in v Tomačevem 30.000 KW ur, v Štepanji vasi pa 5.500 KW ur. Okolica Ljubljane je porabila torpi za zasebno razsvetljavo 195.*C0 KW ur in 42.000 za javno razsvetljavo, skupaj 237.500 KW ur, kar je še vedno mnogo manj, kakor se je porabilo v Ljubljani za javno razsvetljavo.
Za metorski pogon se je porabilo 925.000 KW ur, kar je približno pičla petina produciranega toka. Cestna železnica je porabila 300.000 KW ur, kar je približno le petnajstimi letne produkcije. Precejšnje množine trka je poleg t ego porabila še elektrarna sama. katere obrat je večinoma elek-trificiran.
Ker pa je za pogon električnih generatorjev potreben parni s1 roj, oziroma pama turbina, je jasno, da so v ljubljanski elektrarni pokurili precejšnje množine premoga, ki so seveda tem večje, čim več toka je bilo kcnstimiranega. In v rrsnici so zgorele v letu 1 OSO. v ljubljanski elektrarni oorr-чппе množine prfmoeoveea zdrobi. Ce'ih 12 428 ton je moral zvoziti Inrsko lelo veliki Ško-dov tovorni avto na parni po«jon skoro samo v ljubljansko elektrarno. To je 1.248 vagonov, ali 41 vlakov po 30 vagonov na leto, ali. Če hočete, vsak dan skoro 3 in pol vapona.
T:stih. ki so v nreteklein letu uporabi hI i električen tok. je 11 (ИЧ). !<-t- 'o*» -•:• • le 9.004. S tega je rozv'dno, da ekk'nfikicija, ti^o stanovanj, kakor tudi podjetij pri nas kaj hitro napreduje. Na okolico Vič, hozuo Uvimv,
Moste in Ježico pride 2404 odjemalcev, dočim so vsi ostali v Ljubljani.
Na Viču je znašalo število odjemalcev električnega toka v letu 1930 1.040 in je zrastlo v teku enega leta za 215, v Mostah je 983 odjemalcev, predlanskim pa jih je bilo 221 manj, na Ježici pa uporablja tok 370 strank, za 83 več ko v letu 1929. V Ljubljani pa je približno 1500 več odjemalcev ko predlansko leto.
Pri uporabi električnega toka se odjemalci razdelijo takole: 8.710 odjemalcev rabi električni lok za razsvetljavo svojih stanovanj. 874 za razr svetljavo svojih obrtnih prostorov, 479 za razsvetljavo pisaril, 540 pa za (>ogoii električnih motorjev. Povprečna dnevna obremenitev elektrarne je znašala 800 KW. S tem bi lahko hkrati gorelo 16.000 j žarnic, ki smo jih že omenili. Najvišja obremenitev | in torej konica obremenitve v letošnjem letu pa je znašala 2.400 KVV. Dosežena je bila v času. ko j delujejo še vsi pogonski električri n.o'orji in go- j rijo skoro vse žarnice, to je pozimi na večer pred \ šesto S tem tokom pa bi lahko hkrati gorelo 48.000 50 NVattnih žarnic.
Cene električnemu loku so bile v le'ošnjem letu sledeče- ~ Din za K\V uro za kinopodjetju. 0 Din za K\\ uro za vse lokale in 3 Din za K\V uro za zasebno razsvetjlavo. Za motni ski pogon v obrti se je izpreininjala cena od 3—1.90 Din za KW uro in je bila tem manjša, čimveč lokn ie porabil edjemanilec. Industrija pa, ki je »»»rabila zelo velike množine električnega toka, pa je plačevala za KW uro še mno«o manj.
Upamo, da bo v letošnjem letu '.jubljanska elektrarna prav lako napredovala kot ;e lansko leto, s čemer si bodo koristili še največ novi odjemalci sami
f Peter Rine
Na Antonovo, dne 17. t. m. zjutraj je v Li-beličah, ob skrajni naši severni meji. po dab-šem belehanju umrl nagle smrti ugledni posestnik daleč naokoli znani trgovec, g. Peter li i n g v starosti 03 let. Zapušča žalujočo vdovo, nečakinjo f kanonika A. Šlondr-a v Staremtrgu, in 8, večinoma še nepreskrbljenih otrok. G. Pe.er Ring je vedno slal v prvih slovenskih vrstah, ko smo se še tin Koroškem vztrajno bili za narodne |>ra-vice. Bil je miroljuben, v vsem življen.u m nikogar tožil, darežljiv do ubogih in potrebah Kako pri-îjub'ieqi je bil je pokazil velik pogreb v ponedeljek, ko se ob njegovi krsti ni zbrala sunn domači fara, marveč ludi mnogo žalujočih iz eo-seščine, ludi iz bližnje Avstrije. Blagemu pokojniku ohranimo trajen, hvaležen spomin. N. p. v m!
Ded in vnuk p ed oltarjem
Zlata poroka deda in poroka vnuka.
Adlešiči. 19. jan. 1931.
Ni |M>|>ustila zakonska vez — in se zrahljala ljubezen (saj stara ljubezen ne zarjavi), vendar vseeno sla prišla danes v cerkev sUir-čeik Mihael Grahrijan z. Sel 13 Ln njegova žena Neža k zlati poroki. Petdeset let že živ i'a v ljivbeeni skttipuj in stu zgled pravega kršč. zakonskega življenja. Prišla sta. tla na večer svojega življenju še enkrat prejmeta blego-slov od mašuika in <la se Bogu zahvalita za vse dobrote.
Sni še čvrsta. Opravljata še vsa knietsku dela. Mož celo kadi, |>a čeprav ženica rajša vidi. da ga ne vidi pri tem |K>slu. »Pa kaj!« — Ženica je jki še poskočim. Mu'o let je preteklo, ko ie slu pomival vodnjak. Prinesla je leetvo, da l>i zlezla po njej v globino petih metrov. Pa sc jc premisli,Iu — mislila je, da je Orlica — pa je kar notri skočila. Toda kljub starosti in nesrečnemu padcu, je sama prilezla nazaj. Šele ix».eni zunaj je omedlela... Pa kmalni ozdravela.
Krepkemu рао-ц želimo še mnogo srečnih
let!
Še to o tej svatbi. Tovariš in tovarišica sta bila sin, ki ie pred kratkim prinesel iz Amerike nekaj dolarjev, da si je sezidal še eno hišo, in njegova žena. Ta dva bosta imela drugo leto srebrno poroko. Želita, da liosta takrat pa oče in mati tovariš in tovarišica. Huda pa sta oba na cesarja F. J. I. Pravita, da je on kriv, da nimata že letos srebrne |>oroko. Oh ta vojaščina!
Zlata poroka jc nekaj lojx'gu. Še lepša pa je, če sc ob tej nripki slavi še druga slovesnost. Tu sc jc. Obenem je bil tudi poročen vnuk zlatoporočeneev — Ivan z Angelo Mile-kovo — znano cerkveno pevko
Želimo mlademu paru samo to, kar je rekel nekdo na svatbi: »V vsein poenemajta očeta iu mater in sturega očeta in staro mater — samo v vodnjak vama ni treba skakati kadar je lestvu zraven, kot je to storila enkrat vajin« stara mati. Na mnog« leta!«
Sokolski jubilej pred sodiščem
Novo mesto, 20. jan.
Danes se je na tukajšnjem okrožnem sodišču vršila razprava zoper Gospodarica Franceta, mizarskega pomočnika iz Radeč, katerega je državno tožilstvo obtožilo, češ da je dne 15. avgusta 1930 v Radečah, ko se je vršila proslava 25 letnice obstoja SokcIeVega društvu, v trgovini Sotlerja Antona v Radečah med drugim izjavil:
»Vee je v zastavah, jaz bi jo tudi izobesil, pa je nimam, sicer bi pa bila dobra tudi kakšna pisana kiklja«.
Za pričo zaslišani Uršič Viktor, uradnik okr. sodišča v Krškem, je potrdil, da je obtoženi rabil te besede, katere je tudi deloma priznal.
Obtoženi sam pa se je zagovarjal, da je bil razburjen zaradi prt slave 25 letnice sokolskegu društva, ker bi se ta proslava sploh ne smela vršiti z'ozironi na to, ker sedanji Sokol ne obstoja daljo, kakor dobro leto dni.
Obsojen je bil nato Gospodarič Franc radi prestopka po čl. 4. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi na 240 Din denarne kazni, ki pa je bila izrečena pogojno za dobo enega leta.
Razpravo je vodil sodnik poedinee tuk. okr. sodišču g. A. Kaijan, državno tožilstvo je zastopal prvi državni tožilec g. Barle, obtoženca je branil odvetniški koncipijent g. Weble. иттнт ..............................
Ali ste že poravnali naročnino?
Radosti zime
S snegom pokriti bregovi in šume, veseli ljudje na smučih in sankah vesele opazovalca A mnogi zimski športniki uiti ne mislijo uu to. da izčrpava 'ima njihovo zalogo energ je in da bi bilo potrebno da bi se s primerno se-sta-ljeno hrano okrepili po tej izgub, energije
OVOMALT
naravna krepilna hrana, ki vsebuie hranilne snovi ua znanstveni podlagi in v najvišji koncentraciji ne saino da greje športnika, nego povečava tudi njegovo telesno moč in sposobnost in odporno s lo. Vsak športnik mora vzeti dnevno ' —3 žličke Ovoma tine v in eku ali čaju za pred užnek ali niat.co ter na izlete kot provijant. Lahko se
ga nosi tudi v termos-steKlenici. I) ibiva se v vseh lekarnah, drogerijab in boljših špecerijskih trgovinah: Mala škatlica 16 Din, sredica škatlica 32 Din, velika škatlica 50 Din, ekonomični zavoj 100 Din.
Banski svet zboru,e
i vsevprek
Od svatbe k požaru
M. Sobota. 20. januarja.
Iz Ruk.ičuua poročajo: V nedeljo je bila pri Peterkovih gostij«. Kakor na vsaki svatbi, so bili i tudi tam gostje razigran« razpoloženi. Na gostiji jc bil z. družino vred tudi sosed Kociper. Dobre volje tudi njemu ni primanjkovalo. Po polnoči jc večkrat zapustil družbo, ker je nosil zaspane otroke domov. Pri hiši ic vedno našel vse v redu. Gostija je trajala do jutra. Krog pol šestih je neki fant prihitel v sobo in je zakričal: .Pri Kociprovih gori!« Veselja je bilo konec. V prvem trenutku so gost je otrpnili od presenečenja, potem |ki so pos-knk:ili s sedežev in drli drug za drugim proti vratom. Na licu požara se je takoj zbrala precejšnja množica. Svati so jiograbiili po odo in so začeli gasiti. Kmalu so prihiteli tudi gasilci z brizgalni-co. Pomoči ni bilo. Poslooji so bila s slamo krita in platnen je v kratkih trenutkih objel celo streho. Zgorelo je vse. z domačijo vred, vse gospodarsko orodje in pridelki.
Kako jc uožar nastal, se ne ve. Goreti je začelo v skednju, v katerem je bilo polno sena. O vzroku požar« si1 mnogo govori, a kij je n« leh govoricah resnice, bo dognala preiskava, katera je v polnem teku.
Tudi predoust ima krizo
Št. .Icrncj nu Dol., 20. januarja.
Res, presneti čas, ker je letos precej prekratek, zlasti tistim, ki se še niso odločili, ali bi si naprtili zakonski jarem ali bi odložili za pozne ši čas. Dostikrat je težka odločitev. So razlogi za in proti. Oboji važni, oboji tehtni. Kdor je imel družico za življenje že odbrano, temu ni bila odločitev težka. Kar hitro so se dogovorili vse potrebno in hajdi v župnišče dati na oklice. Težave pa so se pojavile tam, kjer je bilo treba nevesto šele iskati. Eden nasvetuje to, drugi ve za boljšo priliko, ta nevesta se ženinu dopade, drugo priporočajo starši, prva je revna, poštena, delavna, za vsako delo pripravna, druga je bogata samo denarja, ne pa lepiti čednosti in lastnosti. V pravi žagali je ženin v takih slučajih in zato je boljše, da poroko odloži, da ne bo »nasedel« iu se pozneje kesnl prehitre odločitve.
Še v večjih »škripcih pa so dekleta. Ali bo vprašal ali ne bo? Leta prihajajo, ženina ni. Ko bi imele denar, tla, loda tega ravno primanjkuje jiov-sod in zato morajo ostali stare tetke, na vrsto pa prihajajo le bogate. Teh pa je malo in zato ta predpust ne obeta veliko porok. Vkljub temu pa se suče pogovor le o .ohcelih . Gotove osebe — se samo po sebi razume, da je večina ženskega spola — imajo patent za to, čeprav ga ne plačujejo. In v nedeljo zjutraj pri oklicih 1 Čeprav je cerkev nabito polna, se nihče ne upa niti odkašl.iati, da ne bi mordn preslišal tega ali onega oklica. Taka je navada že od nekdaj in stare navade ne kaže odpravljati, pravijo izkušeni ljudje. In po maši se razvije živahna debata. »Vidiš, Meta, saj sem vedela, da se bo ongava skujala, ga ne mara. Prav ima. Kdo bo pa pusteža pustega, ki še nič svojega nima kot tisto raztrgano bajto, jemal za moža?« »Ongovi bo pa bogato dobil. Pa kaj mu bo koristilo Svojo naj bi vzel slepar, svojo. Ne bo imel sreče in je ne bo imel, boš videla, Urša.
Zopet požar v Hrvaškem brodu
št. Jernej n« Dol., 19. jan.
V |)ondcljek malo preti šesto zvečer je |>ri-jozdil sel iz Mihovice naznanit požar. Kje gori. sam ni vedel povedati. Težko je namreč po noči uganiti. Nekje na Rojih aH na Drami bo. jc izjavil. Pa se je zmotil, kot sc je zmotil Vaš |x>ročcvalec, ki jo je res mahnil v smeri proti vasi Roje kar čez drn in strn. tla bi bil čimprej na mestu nesreče. Pa čim dalje je v noči prodiral dalje, sc je ztlel požar vedno enako oddaljen. Srečno tlosijic do Roj. kjer je šele zvedel, ti« gori zopet onstran Knke na llrovuškcin brodu.
Ker ni tam mostu čee Krko prebivalci Roj in Drame niso mogli iti pomagat gasit vkljub obupnim klicem n« pomoč. Požar jc bil videti precej velik, vendar |ш tlo sedaj še ni bilo mogoče dobiti točnih poročil. Začel je goreti kozolec dvojnik. Kako je požar nastal se ne ve, splošno p« se smatra, ti« ga je |x>-vzročila zločinska reka. Zadnji požar ua llro-vaškem brodu. ki je bil tuli povzročen |н> brezvestnem požigalcu, jc bil 8. decembra lanskega leta.
Taki in podobni komentarji se vrstijo vso pot do doma in še doma.
Osem parov je bilo v nedeljo oklicnnih. Prav za prav zelo malo. Sicer pa slišimo — če smo prav informirani — da v sosednji župniji Kostanjevica do sedaj ni bil še noben par na oklicih. V drugih župni'ah pa tudi tnalo. Kriza vsepovsod, še pri ženitvi.
Sejm v aredpustni krizi
Smrt veterana dela.
Marenberg, 20. januarja.
Lep solnčni.dan je privabil precej ljudi ua naš prvi kramar.-ki sejem v tem letu. Tudi kramarjev je bilo precej. Ti so se na vso moč trudili, da bi se znebili čim več svojega blagu. A videti je bilo, da sejmarji vedno bolj prezirajo vabilne klice prodajalcev. Kaj pa hočejo! Zadovoljni so, da si drug drugemu povedo, ali je mrzlo ali toplo, in če zvedo, kako so pri tej in oni hiši zdravi ter zadovoljni z novimi služabniki. Vestni in dobri služabniki so postali namreč že bele vrane! Le ženini in neveste so vzeli malo bolj resno namen sejma in si nakupili najpotrebnejše za svojo poroko. Marsikatero dekle, ki za enkrat še ni tako »srečno«, pa je s hrepenečim srcem stopilo k medičarju in kupilo za svojega prijatelja ali znanca vsaj en sponiitiček, češ, malo. pa iz srca! Tako tudi ta sejnistci dan ni bil čisto brez vsakega veselja!
Ker menda ni upanja, da bodo kmalu bopši časi, se je po dolgem odlaganju le odločil zapustiti ta svet in si poiskati vesele.iših razmer Egidij Breznik, ki je bil star že 90 let in aotovo najstarejši iz te župnije. Rojen je bil leta 1840 v Starem trgu pri Slovenjerudcu. po |>oklicu rudar in si Se do zadniega poiskal kako delo ker je sovražil stranko »brezposelnih«. Naj počiva v miru sedail
Nesrečni žel. invalidi
Večkrat se je že tudi javno razpravljalo vprašanje železniških invalidov. Ker pa do danes to vprašanje še ni rešeno, (trosimo Vas. gospod ured-| uik, da nuni priobčite o tem žalostnem poglavju sledeče :
Železniški invalidi iu vdove v dravski banovini so prideljeni prometnemu ministrstvu v Belgradu. svoje skromne nezgodne rente prejemujo od železniške direkcije v Zagrebu, in sicer ne prevedene za pre šnjih 100 zlatih kron 25 Din mesečno. Oni železniški invalidi s samo nezgodno rento. kateri imajo 33.1% visoko rento, dobijo zraveu* tega še malo draginjsko doklado in še isti ne vsi. Oni pa, kateri imajo zraven nezgodne rente še malo pokojnino ali provizijo, dobijo pa samo za l>rejšnjih 100 zlatih kron 25 Din mesečno.
Nezgodno zavarovanje je bilo obvezno za vse železniško osobje prejšnjih avstrijskih železnic pod naslovom: Unfallversicherungs Anslall der Oester-reiehischen Eisenbahnen. Namen te ustnuove je bil, vsaj deloma odškodovali ponesrečence za izgubo njihovih prejemkov, kateri se znižajo z v službi zudobljeno nezgodo. Ponesrečenci so izgubili možnost napredovanja, ter dosego najvišje pokojnine v odmeri, 1er so morali iti prerano v pokoj z malimi odstotki, odmerjeni jut ob času nezgode v večini slučajih še v nizko plačani stopnji nahujujočegu uslužbencu.
Do so bili ponesrečenci in njihove družine vsled izgubljene delanezmožnosti v požrtvovalni in težki službi, za prestale bolečine, njihovo pohob-Ijcnost in izgubo zdravja ter svojih udov, kar je zvezano z dosmrtnimi stroški, vsaj deloma odškodovanj, jim je bila priznana nezgodna renta.
Po svetovni vojni so vse nnsledstvene države prevzele v svojih državah bivajoče železniške invalide kakor tudi fond, kateri se je procentuelno razdelil. S tem so prevzele tudi skrb zu železniške invalide. Vse nnsledstvene države so skrbele, da so se nezgodne rente ohranile na pre'šnji kupni moči, kakor so v«e življenjske potrebščine in stanovanja poskočile, katere se morajo plačevati v zlati pariteti.
Naravnost čudno je. kako je тоцосе. da so pri nas ti nesrečniki prepuščeni največji bedi, zakaj se že niso prevedle njihove še kronske nezgodne rente času in življenjskim potrebščinam primerno.
Ker se kronski železniški invalidi, kateri so že v visoki starosti, nuhujujo v največji bedi iu pomanjkanju, apeliramo na merodajne faktorje, da se gori navedenim nemudoma prevedejo njihove nezgodne rente času in življenjskim razmeram primerno, popravi naj se jim tudi vsa storjena krivica za nazaj, da zamorejo poravnati dolgove, v katere so zabredli ne po lastni krivdi. Upamo, da naš apel za uboge trpine ne ostane glas vpijočega v puščavi, temveč, da se uresniči njihova težko pričakovana rešitev. Vsem pa, kateri bodo na tem uresničenju sodelovuli, kakor tudi Vain, gospod urednik, pa že vnaprej najuda-nejša zahvala.
Društvo železniških vpokojencev za dravsko banovino v Ljubljani.
•k Pri žolčnih in boleznih na jetrih, žolč-nem kamnu in zlatenici urejuje prebavo naravna »Franz-Josel« grenčica na naravnost najpopolnejši način. Klinična izkustva potrjujejo, da je povsem učinkovito domače zdravljenje s »Franz-Josef« vodo, če se jemlje zjutraj na tešče, pomešana z malo tople vode. »Frnnz-Jose!« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
,Porcjoni4 tržišhih p'ed<lničar;ev
Tržič, 21. januarja.
Med predilniškimi delavci in delavkami je nekaj završalo Kaj pa je? Delavska veselica, ki je bila še vsako leto, je odpovedana. Pa to še ni najhujše, ampak tudi »prejonov« ne bo.
Vodstvo tukajšnje predilnice je namreč vsako leto naklonilo delavstvu mal pribol.'šek. Vsak delavec je dobil nekaj mesa in pol litra vinu. Ni bilo veliko, a bil je to nek zunanji znak skupnosti med vodstvom in delnvstvom, pa tudi marsikatera družina je imela na ta račun enkrat dobro večerjo. Vodstvo, ki je delavstvu na splošno naklonjeno, baje tli napravilo tega na svojo roko, pač pa je prišla pobuda od neke druge strani, kar pa meče zelo čudno luč itn delavsko vzajemnost v predilnici. Vodstvo bo naklonilo radi opuščenih »prejonov« večji znesek Podpornemu fondu za starost. Kako pa je s tem fondom, nismo izvedeli. Je menda skrivnost zase, zato bomo molčali, ker se itak dovolj govori o tem. Pa drugič kaj več, če se ne bodo prej pobotali.
Rodi splošne krize naj bi veselica le odpadlo, ^prejonk bi pn zu enkrat še lahko ostali...
Toliko mislimo, dn smemo tudi mi pripomniti k zadevi.
Oici praviie?
f
Ljubi Mariborčani! Po dolgu m času V uni z tipe/ pišemo pismo, čeprav dobro vemo, da s i vedno skočimo v lase, — prav гч prav ne skačemo mi. temvei samo Vi —, veiular je ie čas, da zopet, pričnemo s prijateljskimi iu brniškimi stiki. Kaj bi se vedno grdo gledali in drug o drugem slabo govorili, ko so se spoprijateljili celo Francozi in Nemci, pil se mi ne bi med seboj?
Nekoč sle nam očitali, fovšijo, ampul: pravo, tipična kranjsko fovšijo. .Ui smo iti tedaj rase in. smo si mislili: Nemara pa imajo Mariborčani pravP Zato se kar čudimo, du se je ta. kranjska tovšija prijela ludi Vas — I ns. ki vendar niste Kranjci. Lepe palace očilale Ljubljani, neradi gledate, kako Ljubljana raste in se krepi, še to Vam ni všeč. du je pri nas kulturno središče. 'Zal Vam je, da. nimate toliko industriji, kakor jo imamo menda mi.
iludo nam je pri srcu in radi bi Vam pomagali. radi bi Vam privoščili ludi nekaj lako lepili novih palač, kakor jih imamo pri nas. No, pa nemo, da tudi pri Vas niste brez njih. Su j je Maribor vendar lepo meslo, — prosimo, ne ugovarjajte —, pravi jugoslovanski Meran. Ampak, da pri nas toliko zidamo, je pa krivda povsem drugje. Naše hiše in hišici kolikor smo jih sezidali v zad-njem času. so uamreč tkoru j vse no pu j . t Ali ga poznate ludi pri Vas') Pokojninski zavod je res sezidal in št zida nekaj hiš iu palač r Ljubljani, pri Vas pa jt menda samo eno. Itadi volje Vam izdamo recept, kak» si morete pridobili naklonjenost Pokojninskega zavod't : plačujte Vi toliko « '» ukIuhuvo, kakor plačujemo mi, pa bo hi zavod lat*' pri i «s zgradil prav toliko palač, iti se celo aeboiirmk. Jamčimo :« Io, ;trav lako pn juuu-imo, Ua bi prtu: radi premen 'ali ljubljanska palačo OUZD z Vašo, ctnij kar se lepote in -.arhi-tektoHsktgu iiionflruma tiče. Naša industrija 1 «ni tii poešeri! Ve sle kaj'i Vse tovarne, k> so po rajni bih zgrajene v Ljubljani, poklonimo Vam. I i pa nam odstopile vse lisle. kt alt jih dobili po voini Ne Vi n ne mi ne bomo obogateli! Da ste blizu un it. monn nu prav nič krivi, tudi mi L'ubijalici In bili ruti malo bolj vstran ml meje. Kulturno središčnam za vidni t! Л h. kako radi ln Vam še s to potlu poslali vse naše kulturne delavce*, sitni' rt bi ti mat ali Hi tja iu ie bi jih l» marali'. Kult are K rut ftti H' ,14 oreout poslali, ker Io ni rev, ki si prevaža pu zrteznici Sicer In bili pa Vi aznli'ni. ci Ir \ n m očilnli, da iiualn premalo kulturi lti'4'к" bi I um delali. Ako »e s to. ki jo ze ima'< ik.i'i tadovaljlli, ustvarite »i si bol 'io!
Pnlrui pu I io napis.
honte
rt 1ПО ■ tolažili o u. /m kruha!
UlO
k nI/ar no središče in ne mi. Sicer i* ei ene kultura, kar nosi lak
IU "i Mariborčani, čuka na srca! Sai II i sil taki i 'tii, likov .»* delale. Ali se spomnili. kaka sle si b'ihalii ko sit .»< U:iprui ih krasno kopališče iu prezirljivo gledali na nas, ki ne more mu imeti kai laku/a. Pa letališče imate, medtem, ko je ne i »« <.- lut:'ili rokah, iu parno plovbo iu šr nekaj tint nii h pik reči. ki jih mi nimamo in sinu t ant res fors, zanje
1 -n i. I juhi M tribun* ni, rt dr il g t ii a nt iiw-
Utrili za 1 "s, Vus moremo vsaj molu pe-Yè u lue» Liubljana sama c mleku in i nt-' itli t i ur i/lodale samega trd tua ovsenega
a!
Vas lepa piitéraoljaieo ni željno pričakuje-\ nie ga о4досча — L} ubij une i.
Sleparska potegavščina
škofja LoKe 21 jan.
tiue .u. . ni. ob )h*I 10 zjutraj jt' prišel elegantno opravljen gospod /. aktovko k F. IÎ *;;inu-joči v Virmuših pr: Akofjj Loki z novico, češ: Poslali un' u Ljubljane, da vain s po reči m, da se j* vaša hčerka, ki trguje г mlekom ia ua do-atavlji» -Iraiikmn v-ak (ian, poncerečila. Zlomljeno ima no«». Povoiil j»i je avlo. Izjavil je. lu za enkrat ne sme noben \ bolnišnico, kamor so jo odpravili. 1'ač jm želi, da ji pošljejo nekaj pet i la in denarja, kar ho on oddal. Mali, preprosta ženica, seveda vsa prestrašena, mu res da uekaj |ierila in 200 Din. kur vagnburid -prejme, in se galantno poslovi, z besedami; Ne žalujte preveč, bo ue. bolje.
Vendar pa materi ljubezen do hèere ni daln miru. Hotelu je priti nu jasno še isli lan kako in kaj. Odpravila se jc v Ljubljano <rb 12. Prej je še prosila pri trgovcu a- Vebru nu kolodvoru te-lefouične vesli iz bolnišnice ali so -prejeli dopoldne poivsrečenko - lem imenom. Odgovor je bil du Ue.
Vendar radi gotov osti. i - »Iu ua vluk ob 12, njena hči se ie pa medlem živa in «trava vozila domov. V Medvodah se namreč vlaka srečata. — Upanje je. da se lumpova šaloigru spremeni v ža-kiigro. ker so mu liti sledu.
Vo z zdrknil s ce sle
Mozrlj. 20. jan.
Hlapet Semiču je vo/il iz gozda les. Na S|M)lzki jioti jki mu je na ovinku zdrsnil voz s konji čez rob ceste. Duši bi sc inogla /godili več j« nesreča, ni l>ilo hu jšega, k«, «Iu -<> se konji nekaj potolkli in se jc razbil voz. Illu-pec je nepoškodovan.
Nu tem mestu sc jc zgodilo že vie podobnih nesreč. Prav Id bilo. du bi se tisti, ki jxit Uporabljajo. /av/eli in lu del ceste popravili in zavarovali lu ne l>o še kaj hujšega.
Ski.r.i gotovo i>a !h>iiio mogli se letošnjo zim hele/iti večjo tako nesrečo nu štnlcur-«fcoin M ineu. Vozniki in konji s0 nu ledeni cesti vedno v nevarnosti.
Koledar
Četrtek. 22 januarja: Vincencij (Vinko), mu-
leuec, Anastazij, inučenec.
Osebne vesti
Sodniška imenovanja. Po službeni potrebi sla Imenovana za sodnika okrožnega sodišču v Mariboru Cvetko A ž m a n , doslej sodnik okrajnega sodišča v Ptuju in dr. Srečko G r in t vžek. doslej sodnik okrajnega sodišču v Dolnji Lendavi. Na lastno prošnjo so imenovani: za sodnika deželnega sodišča v Ljubljani Janko Miiller. sodnik okrajnega sodišča v Konjicah; za namestniku drž. tožilca pri okrožnem sodišču v Cejjn Jurij Los ; a k, sodnik okrajnega sodišča v Šoštanju; za namestnika državnega tožilca pri okrož. sodišču v Novem mestu Ferdinand Mer šol. sodnik okrajnega sodišča v Trebnjem. Zu siarešino okrajnega sodišča v Kozjem Silverij P a k i ž. sod ni I; tam ; za sodnika okrajnega sodišča v Konjicah Leopold šmalc, sodili |>ripruvnik pri dež. sodišču v Ljubljani; za sodnika okrajnega sodišča v Ptuju Branko G o si ar, sodni pripravnik pri dež. sodišču v Ljubljani: za sodnika okrajnegj sodišča v Dol. Lendavi dr. Miroslav De v, sodni pripravnik pri okrožnem sodišču v Mariboru; za okrajnega
Pri zimskem športu in ostrih dneh
NIVEA-CREME
in sicer preje uadrgniti, preduo greste na oster zrak. Nivea Creme sc uleže v kožo ne da bi zapustila kak blesk in io naredi odporno vetru in slabemu vremenu. Nivea Creme za brani da kožo nu razpoka in da ni hrapava, Nadrgnite si vsak večer preduo greste spat obraz in roke temeljito /. Nivea Creme.. Z vuseliem boste mogli potem ugotoviti, kako mehka iti prožna se občuti Vaša koža. ter kako zdravi in mladostni izgledate. Nadomestiti Nivea Creme uc tuoreto, kaiti dru^e kožne kreme ki bi vsebovala Kucerit, sploh ni. Doze po 5 10 in 22 Din; tube po 9 in 14 Din. Dobavitelj v Jugoslaviji; Jugostov. P. Beiersdori & Co.. d. s. o. f., Maribor, Gregorčičeva ulica 24.
sodnika v Kozjem Aleksander Trumpuž, sodni pripravnik pri okrož. sodišču v Mariboru; za sodnika okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah Josip Ko k al j. sodni pripravnik'pri deželnem sedišču v Ljubljani; ш sodnika okrajnega sodišča v \la-renhergu Mirko Kejžnr, sodni pripravnik v Mariboru; za sodnika okrajnega sodišča v Šoštanju Zdenko Verstovšek. sodni pripravnik v Maribora; nt sodnika okrajnega sodišču v Metliki dr Aleksander Grobelnik, sodili pripravnik pri deželnem sodišču v Ljubljani; za sodnika okrajnega sodišča v Črnomlju Albin T o r e 11 i, sodni pripravnik pri deželnem -odišču v Ljubljani: гл sodnika okrajnegu sodišču v Trebnjem Karel P1 e i w e i s s, sedni pripravnik pri deželnem sodišču v Ljubljani Nu lastno prošnjo so premeščeni: Josip Zor k o. sodnjk okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah k okrajuetnu sodišču v Kamnik; Josip Pleifer, sodnik okrajnegu sodišču v Brežicah k okrajnemu sediš t" u v Kranj in Franco Slabe, sotlnik okrajnega sodišču v Marenborgu I; okrajnemu s(j,|iJčii v lla-dovijico.
MfiHa hmnihrt
if \'seiit civilnim in vojaškim upokojencem! V izogib nepotrebnih reklamacij javlja Dravska finančna direkcija v Ljubljani civilnim in vojaškim upokojencem svojega področja, da se jim bo v smislu l.i'pisa finančnega ministrstva z dne 24. junija 1930, >11 v. 88.570 II. odkupninu za osebno delo za lelo 1931. (kuluk) odtegnila od februarske pokojnine. Kuluk znaša tridnevno pokojnino, to je eno desetino mesečnih pokojninskih prejemkov brez drugiuj.-kih rioltlad.
•ir l/redni lovski uspeh je dosegel g. Golle Kuri, notarski kunrlitlit v l jubijani v nedeljo, dne 18. t. ni. pri Kozjem nu štajerskem, ko je s krušnim strelom |«ogo:lil stnregu 170 kg težkega tli v jetra merjasca. Srečnemu lt»eu iu tlo-brenin strelni čestitamo.
■k Tečaj /ti višje strojnike v Ljubit "ii. I\r,iljc\sku banska uprava, referai za po-pt • vanje obrti v Ljubljani, Krekov trg št. Itl-I nameril vu prirediti v snoruzoinu / osretlnjint društvom strojnikov in kurjtičev v Ljubljutli teeuj /n višje strojnike, .ki -f l>t« pričel v sredo, dne 4. febr. 1«Л1 (J) H /večer v prostorih lehni-ke srednje šole v I jutdjuiii in gu l»r> virlil g. in/. Cividon Cnlič. referent Zii inšpekcijo pariitb kotlov v Ljubljani. Interesenti, ki še niso prejeli to/iidcvaih obvestil. s<- vali i jo, tlti se takoj pri-glase. Ker je število udeležencev omejeno, se bodo v|»&tevali sunto oni. Li tlokažejo / orisi-nuliiiini izpričevali, du s, i/nčeni v kuki ki>-vinski obrti in s., v-ij / (lolirim uspehom položili kurj.iški iu slrojniški i/pit. Poleg tozntlev ■»»(• i/tiiieeval nui prilo/e ludi dokumente, i/ kote-' rili 1и> ra/vidno. pri katerih podjetjih m kakih strojnih napravah so bili ,|<> dum-s zaooeleni.
ir Sestava oblastne komisije tja oceno v letu 1951 pri druvskcin poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani. Ravnatelj Grcgorič je |».'i'stavil oblastno komisijo /a oceno Komisijo sestoji od I. jun. I4v| duije i/ gosp:>dov svetnikov I. kut. 4. skupine: in/ Matevžu Koluričit. dr. \tnonu Vaguje in Ir. Ivanu Lumntn. Zu nu-meslniku pri tej komisiji je imenoval gg: svetnika L kal. 4. *kup. dr. Jožka l.eburja in <lr. Franceta JnnŽekoviča. /a /;rpi-iiikariu pu višjega pristava I. k.it. (>. skup. Jožefu Štnkljn. la komisija /a oceno odloča v prvi stopnji. \jili sln/bn jc tj)vc/.ii.i. l iani se nc sinejo izločati sami. iiili ;ie sinejo ii-lii/bcuei /ulilev.ili njih izločitve ra/.en čc -o člani komisije in oseba, ki je v oceni, v taksnem rn/incrju. du se zaradi njega izločijo tudi redni sodniki.
ir Loterija Jugoslovanskega društva /.ti čuvanje narodnega zdravja. Jngodov. društvo /л čuvanje narodnega zdravju deli nu te m. du se dvignejo zdravstvene in Ittgieieke razmere tned ljudstvom. Da bi luglje d.--eglo svoj nu-meii. bo priredilo ptul pokroviteljstvom Nj. Acl. kralju foteriio v |>ri I usumicije vasi.
it Nesreča sturiee. 73 letni kujžarici Mariji 7,a'čevi v vasi Svidein št. 17. občina Sv Križ jui Litiji, se jc v lorek pripetila huda nesreča. Slarica je nesla živini krmo. pri lem pa se je spotaknila in padla tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo v kolku. Včeraj so jo prejieljali v ljubljansko Itolnišnico.
ir \ cenieiisko poročilo ,/S7. i>o slaiijti / dne 20. jun.: Planica! tenip. —5, suh pršič, vi-šina snec-i cm na -lari podlagi, smuku idealni — Bohinj: 4-1. v hribih pršiča na stari nodla-'i "V) trn. v dolini 10 cm, -niukii dobra. — Mejstrnna: temi». -". smuki il !>ra. v Krmi idealna, skikihiiea pripravljena /n netek. — Nova vas-Bloke; temo. —"i. sneu poliHlenel. višina snesa 10 cm. smuku neutrotlnu.
ir Razširjena stisku doslavu pri Sv. Lovrencu nu Druvskeut polju. Kraj Slrnišče iu železniška posta ju Sv. Lovrenc nu Driiv. |w-Ijti se bosta s I Mirna r jeni ll>5l /uradi /utvo-ritve poiic Strnišče mklelilu I. selškemu dostavnemu okraju pošte Sv. Lovrenc ua Druvskcin polju, koder bodo dostavljali vsak dan ra/.en ob nedeljah.
ir Nova pogodbena pošta v Maišpei gu. Dne L Februarja dobi Mnjšperg namesto sedanje pomožne pošte dr/. iMvrodbcno oošto /. /nut»o razširjenim 'loštni.ni okolffietn. Ožja (krajevna dostava) sc bo v ršila p» vari Mnjspergt): v ostu-lili številnih vaseh itn ob torkih in četrtkih o/, ob sredah in petkih.
if V službenem listu kraljevske banske uijiuve Dravske banovine št. " od 21. jan. I I. je objavljen Zakon o deklaraciji ministru /a /.un. po-le kraljevine JuRoslavije. forniiiliraui dne 16. maja 1930 v Ženevi, glede podoisa stututa stalneira medna rod псцп sodišča dalje Unsllui o iiulančnejšjli določilih o vodstvu kuji^. zJttiis-nikov in računov zu iHibiranjc in uporubn bol-uičnih dolHHlkov,« -Pravilnik /a opravliunje poslov vojaške kontrole«- in -Objava o pobiranju občinske trošarini: v občini Plu uma in v občini Roiro/nica«.
ir »Sadjarska in vrtnarska potlruzirea na N'ién priredi drr.vi ob 19 v risainici osnovne šole na Viču svoje šeslo predavanju.
■h Ru/.pisitni poštni službi. Ljubljansko poštno luvriateljstvo ruzgltlšu: VartUirska dir. pošte in telegrafa razpisuje službo («ојКмНн-п-еуи poštarju |iri j>t:-li lopltčko Kučane (Ш-5) in pri pošti Janjevo (lll-l). Pi4>šnje s prtlogiumi nuj se vlagajo ou Vurdursko direkcijo |>oštc in telegrafa t Skonljii do 51. jam. 1051.
ir Jadranska S raža vabi svoje člane in pri-jatelje, ila t. ozirom na bližnje žrebanje njeni!) srečk zastavijo vse svoje moči pri niapečuvanju -reèk in s teui poniorejo, du se čini preje nabere ziusek, ki je potreben za plačilo v Hamburgu naročene šolske lud je. Srečke se naročajo v Belgradu, Kosmujsku 9.
-k Prepovedana knjiga. V Berlinu j«' zadnje dni i/sla ktijisu poil naslovom: ■»Vorsicht, 1'cind hiirt mil.. N je vsebiua je nupcrjeuu proti interesom naše kraljevine in zato jc v Jugoslaviji tudi iireoovedunu.
ir Da v eue tiskovine, ki so potrebne pri vlaganju prijav nu pridobnino, (»avšalirun jioslovui davek: pripomoček kako se pridobnina napove; dalje renlnina, sezuautek obresti iu rent (za deuarue zavode); usiužbenski davek iu plačilni list, tabeht /a preračunavanje uslirZbenskega davka ter Knjigu opravljenega prometa (poslovni «tavek) se dobe v Jugoslovauski knjigarni v Ljubljani.
•k Prireditev Jadranske Straie v slovanskih narodnih nošab dne 24. januarja 1931 v union-ki dvorani v Ljubljani.
Predavan'e Bogoslovne akademije
Univ. prof. dr. Slavič je predsinočnjim predaval o tem, kako tolmači sv. Avguštin biblično poročilo o s t v a r j e n j u svetu v šestih d u e v i h. Vpogled v postanek sveta imaino v knjigi narave in v sv. pismu. Ker iinata obe knjigi svoje resnice nazadnje od Bogu, si ne moreta nasprotovati. Nasprotje med naravoslovjem iu sv. pismom mora torej biti le navidezno: ali rezultati naravoslovja niso pravilni, ali pa razlaga sv. pisma ni pravilna. Kozmogonija, geogonija in paleontologija imajo vsega upoštevanja vredno teorijo o fiostanku sveta. Marsikaj je se uganka. Vendar se zdi, da se je naš solnčni sestav razvil iz nekega prastanja. in da še la razvoj ni končan, da se je torej tudi naša zemlja razvijala v dolgih dobah, in ni nastala v šestih dnevih.
ieorije, ki razlagajo svetopisemsko poročilo o stvarjenju sveta, še niso zadovoljive. Najmanj dosegajo svoj namen historične razlage, kakor teorija bibličnega potopa, restitucijska in konkor-dančna teorija. Boljše so idealistične razlage, idealizem, vizijska teorija in dr. Iz vseh teh idealističnih razlag se da posneti neka popularno-didaktična razlaga šestodnevja, ki še, kakor se zdi, najbolj zadovoljuje. Katehet ne bi smel vprašati: V koliko dneh je Bog svet ustvaril? Kajti tia to je pravilen le odgovor: Tega ne veino. ker nam Bog tega ni razodel. Pravilno pa je vprašanje: Na koliko dni nastavlja ali deli sv. pismo stvarjenje sveta? Zakaj ua to se lahko pravilno odgovori: Nu šest dni — iz popularno-didaktičnih vzrokov.
Sv. Avguštin je najprvo tolmačil šestodnevje dobesedno, da je svet nastal v šestih dnevih. Po drugo-, tretje- in štrtokratnem študiju tega vprašanja, pa je učil, da je Bog svet ustvaril hkrati ali nakrat, ki se je potem razvijal iz prvotno ustvarjenih elementov po silah iu zakonih narave, od Boga v snov vloženih, v času, ki so ga ti zakoni zahtevali. Šesteri dnevi so inu pa šesterno spoznanje angelov, ki ga imajo v božjih idejah in v ustvarjenih rečeh samih.
V lorek 27. jan. ne bo predavanja. Prihodnje predavanje bo v torek 3. februarja, Predaval bo orofesor dr. Grivec o idejah »Velikega i n -k v i z i t o r j u ,< ki tvorijo višek romana Bratje Karatnazovi , pri katerem je z D o s t o j e v s k i iu sodeloval tudi Vladimir Solovjev.
Ljubljana Mestna občina varčuj
jo
Ljubljana. 21. januarju.
kii/u je duiHltMK-s vsepovsod. Ljudje nimu-denurja, manjka v trgovini, pa tudi v samoupravah. Marsikatera našiti občin je v stiskali, kje naj vzame nove <к>1мк1ке. du Iw krilu svoje velike izdutke. Ljudje varčujejo, kar se le da. |m tudi občine varčujejo. Sistem varčevanja se |x»/na povsod. Nusn največja občina / največjo tkiven«, močjo jc Ljubljana. Da mora ta nbcintt prav tako varčevati, kakor vsaka druga, je iimeviK». saj so ie njeni nujno ]«>-trebni i/;lniki ogromni rti rdeči svinčnik neusmiljen» črta pru v to/ne. jm manj potrebne (Kistnvke v prora«"irmi. Okoli «R» milijonov Din /naša proračunski predlog-za L 1931, najbrže jm se lh> mornl nekoliko /nižati. suio pred proračunsko ruzpravo iu treba je ž«- sedaj misliti na to. kje se Iu, dalo kaj črtati med jircdlugu-ti i m i izdatki. Tudi nam je na srcu razvoj Ljubljane in bi zato ч tem opozorili občinski svet nu neki precejšen i/dutek. ki ga more pri |iro-rnčunski razpravi lirez skrbi in mirno črtati ali |vi denar uporabiti za druge, bolj potrebne stvari. >
Prejšnji teden su časopisi priols ili pregled delil ljubljanske reševalne postaje. Seveda, jki-ročevalci so zapisali mino to, kur se jim je reklo, niso pa tudi - kritičnim očesom jiremo-trili ureditve reševalne jiostaje, ki kaže g»itove analironl/me In nepravilnosti. . ^lovent^c je sicer te luj zahteval, naj se odpravi reševalni vo/, ki je zastarel in no »padu več v današnjo dobo ter nuj s«- nadomesti / novim reševalnim avtom. Pa ni samo zastarelost edini vzrok, za-kuj jc treba reševalni vo/ odpraviti, še drugi


Tvrlka
JUUO MEINL D. 0. V
vljudno vab na posknsno kuhanje čaja. ki se vrši v petek 23 in sob« to 24.1. in. л v podružnici îfienburnova ulic t» 3
Vsakdo dobrodošel !

iÇ

Stvar je taka. te konje prav reševalnim vo-
celo izgulio. Pa to niti ni razno, da meslnu občina vrže denar za po nepotrebnem ven. Vožetij z /«nn je dnevno in ob veliki porabi le dvoje, kvečjemu troje. Torej se konji ne utrudijo preveč. Za le tri vožnje plačuje mestna občina "40 Din dnevno, kakor smo ixivednli. I udi. če bi s(. mestna oln-ina ne odločila, da bi prevažali reševalni avtomobili vse bolnike in bi smatralo šc vedno /u jiotrebno, dti olidrž.i reševalni voz. ji nc bi bilo prav nič treba posluževati se tujih konj, ko ima satna dovolj konj. Mestni j»greb-ni zavod ima šest uli osem parov kotij. Nu mestni pristavi pa je najmanj dvajset parov konj. Ti konji, posebno oni mestnega poçreb-«tegu zavodu, imajo le muh, deht. Kuj bi vc-Ijttlo mestno občino, če bi stala dva jKtra konj mestnega pogrebnega zavodu v hlevu reševalne posta jc? Mestna obči.nu pa bi prihranila lep znesek. Ljudje nc morejo razumeti takega go--[(odarslvu mestne občine. Mestni konji lepo počivajo v li levu mestnega pogrebnega zavoda in čakajo nit i>ogrebe. ki so pa le enkrat ali dvakrat na dan. med lem ko mestna občina plučuje tuje konje. Sicer bi bilo Šc najboljše in tudi najceneje, če mestna občimi reševalni voz sploh ukine in si k trti i nov reševalni avto, ki bi nadomeščal stari reševalni voz. Reševanje bi bilo hitrejše, točnejše, modernejše, bolj liigi-enično in — cenejše, če ie treba kje varčevati, mestna občina tukaj lubko varčuje.
Pa še druga stvar je tukaj vmes. G. Josip Turk je občinski svetnik, obenem pu v kupčij-skili /vezah z mestno občino. Recimo, da bi nastal s|x>r uied mestno občino iu Turkovini podjetjem: zu katero stranko bi uporabil svoj vpliv g. Josip Turk? Ali zu mestno občino, katere koristi mora kol občinski svetnik varovati. aR pu za svoje podjetje, čigar lastnik je? Prav gotovo za mestno občino! Vli |ki je to mo-ralno nu d rugi strani, prisilili ljubljanskega meščanu, da bi v izvrševanju javnih dolžnosti Skodovul svojim lastnim interesom?
Nismo naivni in vemo. «Iti ta član<4; prav nie ue bo zulegel. «Iu bi -e razmere kaj /boljšale. Proti Turkovini konjem so že mnogi pisali članke, še ostrejše kakor ie tu, |ki ni vse sku-jKij nič zaleglo Turkov! konji so postali kur nekaka mala truiliiija mestne občine.
vzrok niliugo vu/.nejši govori zuto. Reševalni vo/ oredstavlju namreč /n mostno občino znatno. čeprov povsem nepotrebno breme. \ glavnem je reševalni voz določen zu reševanje re-ve/cv. Treba je namreč razumeti socialno tnen-luli:cto nekaterih: reševalni avto je za buljs ljudi, take. ki tudi lahko plačajo ali |>.i plača /ailje kakšna bolniška blagajna, reševalni vo/. pu je /u reveže, /a nema niče. Čeprav velja mestno občino v suka vožn ja /. reševalnim voetom več. kakor z reševalnim avtom! Konjska vprega jc namreč za mestno občino zelo draga in bi bilo bolje, da tudi reveže prevaža le _reševalni avto. še celo bolniki, ki plučajo predpisani znesek 50 Din zu reševalni vo/. ue povrnejo mestni občini sorazmerni tlel stroškov za reševalni vo/. ni doplača mestna občina za v.suiko vožujo z resev nlnini vtr/om v saj šc 50 Din. Ali no bi bilo bolje pošiljali ludi v lakih slučajih kur reševalni avto. Zanj je predpisana tarifa sicer SO Din. vendar |iu pri plačilu 50 Din. ki bi ga plačevali revnejši ljudje, mestna občina ne Ui preveč uli pu sploh nič izgubila. Nepotrebnega predsodku, du je reševalni avto le za liu'jš ljudi, pu naj se gospodje na mestni občini a: otresejo.
Vožnje z reševalnim vozom in konjsko vprego ima v zakupu uodjetje g. Josijia Turka, ki vzdržuje nu reševalni postaji dva poru konj. Zu vsak |Kir m ii plačuje mestna občina |x> 15? dinarjev, torej 510 Din dnevno. Leto ima 565 dni Torej mora mestna občina plačati g. Josipu Turku leino točno (15.150 Din Poleg konj daje g. Turk za vožnje tu li voznika. Ni nam znano, koliko ima g. Josip Turk pri teli vožnjah čistega dobičku, mogoče mulo. mogoče vcx" iu ni izključeno. <ln iuna g, Turk pri teli vožnjah
Kanalizacija na Bleiweisovi cesli
Ljubljana, 21. jati.
Nu odseku Bleivveisovo cesto med Dunajsko cesto in GosjicsveUko cesto se vrše delu za veliki zbiralni in odvodni kanal na freh kritjih. V bližini Gosposvetske ceste, potem nekako v sredi in v bližini Dunajske ceste. Doslej so dela še najbolj napredovala v bližini Dunajske ceste, kjer polagajo veliko cementne cevi s svetlini primerom 00 cm. v globino 4 m poti gladino cesle. Tu napreduje delo razmeroma počasi, kar je razumljivo, saj morajo delavci izkopati približno poldrug meter širok jarek z globino -lui. Teren sam na sebi je na vrhu prsten, v globino pa postaja prodnat, lako da se pudsipu. Zato nierai o delavci, kakor hitro doseže jarek približno globino dveh metrov, zabiti ob obeh straneh ob steno jarka 4 m dolge plohe, ki se jn-i nadaljnjem izkopavanju zabijajo vedno globlje in lako zadržujejo težke plasti gramoza, ki bi se še naprej podsipale v jarek. Ko je približno na dolžino enega metra jarek zadosti globoko izkopan, položijo k že položeni cevi novo cev, uakar Kopljejo naprej, izkopani grušč pa mečejo kar čez glavo nn že položeno cev. Hkrati hitro zasujejo ostali jarek tako, da velikanski kupi grušču in prsti čim manj ovirajo promet nu Bleiweisovi cesti. Vsako cev, ki jo poloze v jarek, obesijo najprej na veliko železno kljuko iu ualo šele spuste cev po škripcu v globino. Pri zasipanju jarku zalivajo prsi ludi z vodo. Znlo jim povemo, da to zalo, da vodu. ki teče skozi prst, čimbolj napolni špranje med kamenjem z drobnim peskom, radi česar se vse skupaj močno seaèjle. S tem pa jo prihranjeno neprijetno delo I lačen,ju in se ni Ireba buli, da bi se lam, kjer je bil izkopan jarek. kasneje zemlja občutljivo posedla.
Kmalu bo stekel tramvaj v Šiško
Ljubljana, 21. jan.
No du bi k»lo ka.i opazil, so v dolgočasnih «îms'.tih dnevih postavili ob novo zgrajeni tramvajski progi v .Šiško že skoro vse drogove, ki bodo vodili gornji eleklrovcd nad progo. Na Go-eptsvete'ïi cesti so postavili na obeh straneh cesti? do tja, kjer jo proga dvotirna po dva drogova, med njimi pa napeli vodoravne žice, na katere bodo v kratki m pričeli pripenjati bakreni tokovcd. Med hišami so drogovi seveda odpadli, ker so prečno žico lahko napeli cd hiše do hiše. Do pivovarne Union so drogovi inipozantni okrogli stebri iz litega žeWa, dočim so cd .pivovarne Union naprej, pa do konca proge pri gas ilni Frnncelj • podobni običajnim traverzam z obliko dvojnega T v preseku. Drogovi so drug cd drugega oddaljeni po 30 m in zakrpani vsak po 2 111 globoko v zemljo. Danes so na obeh straneh cesto pri gostiljui „Francelj v Zgornji šiški postavili zelo dolga in izredno mcîna hloda, ki izgledata, kakor dva zelo močna »redi cdloniljena mlaja. Nu ta dva hlodu bodo sedaj pritrdili uapeljalne priprave in buil« prihodnji teden napenjali močno bakreno žico po že postavijenih drogovih od kavarne Evrope do gotiluo Francelj . Po lej žici bodo če« [tur mesecev žo drsali drsalci novih tramvajskih vozov.
Ko< bo dattes?
Drama: Zaprta.
Opora: Cosi Jon lutte. Gostovanje Juli.i« Ba-tetta. Red C.
Zvezda, restavracija: Družabni v o čer .Merkurja , prodava un. prof. uwgr. dr. Josip \. Ujčič: »Socialne in gospodarske razmere v rimski državi ob času apostola Pavla. Ob pol 9 zvečer.
Jakopičev paviljon: Razstava Matije Jame.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leuslek. Resljeva c. 1; mr. Bobiner ded., Rimska «v24; dr. Stanko Kmet. Dunajska c. 11.
0 XIII. presvetel večer bo v petek 23. t. Ш. Prof. dr. Josip Je raj iz Maribora predava o zelo aktualni temi "Duhovno stremljenje .sodobnega človeka . Na to predavanje opozarjamo akademike iu starešinstvo, da se ga gotovi» mle-leže. Začetek ob 8.
® l)ru:»hiii veier Trgovskega društva Merkur« v l.jnMiaiii ho drevi ob pol 21 v n -lavri-<f.jf'iih prrstorih »Zvezda-. V ciklu predavanj >Ljodfka univerza pride na vrsto predavanje o zanimivem predmetu Senatne in gospodarske razmere v riirski državi c.b času apostola Pavla". O lun predmetu izprtgovori men«, prof. dr. Josip A. Ujčič. tir-|ioil predavatelj je znan govornik, ki zna hitro pridobili poslušalce z zgovorno besedo in duhovitim obravnavanjem predmeta. Vstop j«1 brezplačen. Oostjo dobrodošli.
• Iz ohriueke uprave ljuld an ke. Novo imenovani občinski svetnik g. Ivan Frelih nI sprejel izvolitve \ odsek za upravo mestnih hiš in v personalno-pravnl od-.k. ker ga ni nihče vprašal, ce sprejme izvolitev v la dva odseka in je temu ludi ugovarjal.
0 II. Siiiifuuicni keiinrt letošnje >e<oiic vrši v petek, dne (i. februarja t. I. Pod vodstvom dirigenta I.' M. škerjaui-u bos la izvajala zdruieua orkestra: < peni i orkester in orkester orke stralnega društva izredno lep, interi santen program, ua katerem so zastopani skladatelji: Mozai!. I.:szt, Debussy iu Ravel. Podrobnosti javimo v prUtodnjih doeli. \-l ipnice bodo v predprodaji v Matični knjigarni.
Krror iu persau». Ravnatelj ilohotiarslve-negu urada g. 1\au Zupau nam poroča, da se njemu ni pripetila nobena nesreča, pač )>a nekomu drugemu uslužbencu doliodarstvenega urada, ki se tudi piše Zupan.
0 Pisarniško delo ali j»a službo kot skladiščnik oziroma i bralovodja bi prevzel brezjioseln mladenič. Naslove sprejema uredništvo.
<) Ii policijski' torbe. Včerajšnja kriminalna kronika je prav pičla in so bile prijavljene sami malenkostno stvari. Aretirani so bili le trije potepuhi. Pač pa so bili pridno lia delu skromnejši tatici. Uradnici banske uprave Aitoli Golobovi na Resljevi cesli 3 je nekdo iz kuhinje domačega stanovanja odnesel v torek torbico. \ kateri je bilo 50 do UO Din denarja in nekaj listin ter malenkosti, vse skupaj vredno 120 Din. Torbico je ukradel mlajši fant, ki si je lioprej izprosil pri materi okra-denke nekaj malega jesti, iz hvaležnosti pa ,ie odnesel torbico. — V poslopju realke, sedaj IV. realne gimnazije, se je v torek v opoldanskem odmoru pripetila druga tatvina. Iz šolske sobi» v pritličju je izginila šatulju z violino, vredno -150 Din In lasi dijakn Stanka Pobovičnika z Vrhulke. — Uradnica Otilija Jezeršek iz Ilradeckega vasi je prijavila tatvino 300 Din vredne obleke, ki jo ji je baje odnesla neka pobegla služkinjn. — Posestnik Ivan Škraba iz Bresta pri Igu gradi sedaj pri ižanskem mostu novo hišo. Na nedograjeni stavbi pa so mu v eni preteklih noči razbili neki zlikovci štiri Sipe. Zlikovci niso znani.
0 Magistralna računic«. Na naSent magistratu so bili že od nekdaj izvrstni račimarji. Posebno so se ti računarji vedno izkazali, kadar so napovedovali, koliko dohodkov bo imela mestna ©bčiua na davkih. Včasih so se zmotili za kak mili,on ali dva, zakaj Ljubljančani pri najbol ši volji niso mogli spraviti toliko denarja skupaj za mestno bWano, kakor jc to želel magistrat. Za lanski ©bïinj'ki proračun so napovedovali, da bo trošarina vrgla skupno osemnajst" in pol milijona dinarjev, vrgla pa je le sedemnajst milijonov in pol. Človtik bi mislil, da bodo gi>sj>odlje v novi pro"a-čun postavili vsaj ta znesek sedemnajst milijonov im pol, posebno, ker konzurn alkoholnih pijač stalno pada in je pričakovati, da bo torej tudi trošarina v novem letu vrgla še mani mestni blagajni, kakor je lani. Ljubt'ana se pa tudi ne širi tako hitro, da bi bil letos priman klijaj man ši. Ne, gospodje, ki znaTo boljše računali, so v o°bči «.k e m p: »računu za 1. 1931 napovedali — kar deve'najsl in pol milijona dinarjev dohodkov na t~oši'ini, torc.j cela dva milijona več, kakor so lani dobili. Tudi lo je matematika!
□	SSK Maraton — ustanovljen. V torek
/večer sc je vršil v uutlačeno polni lovski sobi pri Orlu ustanovni občni /bor novega športnega klubu Maratone. Po jroročilu predsednika pripravljalnega odbora ter sprejetju klubovih pravil so se vršile volitve, pri katerih se je izvolil sledeči odlvor: dr. Wa.nkmuHer. predsednik :dr. Vatovee. podpredsednik; F. Krumber-ger, tajnik; C. Grešak. blagajnik: tir. J. Leskova n jun., «ospudar; dr. ji.hart, J. Meško in F. Soko'oc odborniki. — Načelniki odsekov: g. Petrini za la'lrko atletiko; Z. štaivgl za zimski sport: F. Žobot ml. za rokomet; L. Leskovar za vodni spori: g. F. dr. Leskovarjevn za liazeno; J. Vidic r.u težko atletiko. Načelnika nogometnega odseka I h» v smislu tozadevnega sklepa občnega zbora imenoval odbor. Pregledniki: ravnatelj Gogula, pr, d ravna tel j Jercbič ter podra viiaielj lira« tel j. Službene objave se Iwdo priobčevale v ^Slovencu«.
□	Kako se Maribor zabava. V j>retekleiu letu je bilo v Mariboru gledaliških predstav. 128«) javnih veselic in koncertov, 30 plesov, 1435 ki no-pred sta v, 5 cirkuških ter 17 drugih predstav. Športnih tekem pa. je bilo 105.
L1 Smrtmi kusa. V starosti 64 lot je umrla zasebnicu Jožefa Viilker, Mlinska ulica 30. Po-greb danes ol> 15 na frančiškansko pokopališče. — \ starosti OS let pa jo umrla v Studencih, Aleksandrova ulica 27, zasebnica Rozaliju Ber-lič. Pogreb danes ob 16 v. mrtvašnice na s tu -tleiiško pokopališče. Pcikoj-mcama bla# s;>oniin!
U Zborujejo pa Mariborčani precej. V preteklem letn ni bilo v Mariboru nič manj kakor 1167 zborovan j in sicer 4^7 občnih zborov ter 669 dmgl|i /lK»iT»vanj.
□	Na |Mtledeiielili tleh je spodrsnila gospa Bertu šubertova pri slov. Bistrici. Pri padcu si je zlomila levo roko. Zdrirvi se v mariborski bolnišnici.
'JI Ruske razmere iu m>kn miselnost /a-niiiiii vse kulturne narode. Celo \ngleži. Francozi in Nemci se uče rustine in <, po'.mrva jo rusko kulturo irr ruske duševne velikane. Ruska <lu-.t je tu kaj tako lajiustveiiego in svojevrstnega. du jo ni re razumeti edino le Slovan. Zato bo dvorana Piv.vetne zve/e gotovo premajhna v četrtek /voirr, k<> predava najboljši naš po-/navitlei luškega narodu. vseuč. prof. dr. G rivée. o dveh prorokih krščanske Rusije s skitrp-tičnimi slikami. Posvetil bo tudi v naj novejši tok dogodkov v sovjetski Rusiji Predavanje sc /učne točno ob 8 zvečer v Zadružni gos p. Ivanki. \a programu so tinti ruske pcsinii in glasim. Iskri no vabljeni!
G Da so študentje paglavci je intpwul neki mariborski nemški listič v svoji torkovi številki, ko poroča o nedeljskem incaeientti v iiKiriborskem gledišču, češ dn so ga ir;iriz^>rili ljudje, katerih ravnanje označuje /a p.ig'lav-4o. lako si drzne v 13 letn <lržavnegu /islrnje-uju in narodne osvolHKlitve pisati neki nemški mari-bor.ski listič. Proti Uikšiti prsavi inornmo v imenu slovenske javnosti najostrejše protestirati. NHi v najtežjih «asih pretekli «t i so niso mariborski slovenski štiHlentje označevali r takšnimi nesramnimi v/di-vki. ko so v urodni-5t\n sedeli ljudje, ki niso bili naše krvi. IXi-nes... Slovenska dijaška mladina si lx> to žalitev tlobro zaiK»m.liilu.
G Proračun »kr. kmi lijskigu (иИкпа za Mitribor dnesni breg izkazuje sle<let*e posiavke pri ]»otrel>ščin»h: Živinoreja: --troškl Псеисола-
Celje
Trbovlje
Tfuznj na staro mestu. Tukajšnja Ljudska knjižnica«., katera ima sedaj svoj poslovni prostor v Lokah 88 (za cesto), se bode preselila nazaj v šolsko poslopje Trbovlje. Knjižnica bo odprla visa ko nedeljo po prvem svetem opravilu. Knjižnica bo izpopolnjena z najnovejšimi knjigami s prav pod-učno vsebino.
Podružnica Slov. plan. društva jc ustanovila e m u 6 a r s k i o d s e k. Prijatelji smučarji vabljeni! V kratkem priredi odsek propagandno tekino, za katero vlada precejšnje zanimanje.
Kaj je vzrok? Razsvetljava v trgu Trbovlje ni prav nič sigurna. Dostikral zmanjka luči in zagori šele čoz tri ali štiri ure. Posebno se to rudo dogaja ob nedeljah. Da no bi kilo zabavljal, nam to nadomeste z obcestno razsvetljavo podnevi Včeraj je gorela luč ves dnn v trgu! S tem nadomestilom so pa vendar nc moremo strinjali, ker luč rabimo le ponoči.
-i Kr»*«-« enokrilnik jn krožil včeraj v opoldanskih urah und mestom in pobudil vsesplošno pozornost meščanov. Kdor hoče prodreti globlje v skrivnosti življenja in nehanja teh zračnih ptičev, naj ne pozabi priti v ponedeljek dne 20. januarju t. I. eb osmih zvečer k predavanju o letalstvu v Ljudski dom.
JQr Podružnica Hmeljarskega društva v Celju vabi vse hmeljarje celjskega okoliša, da čimpreje poravnajo članarino za lektjèo lelo 1031. Hmeljarji, vzbudite si vendar že zavest o položaju, odprite oči, pomagajte si sami. zato vsi vstopite v društvo, ki more le s siHJelovunjem vas vseh dosegati za vas uspehe, članarina za Hmeljarsko društvo kakor tudi naročnino za Slovenskega hmeljarja sprejema podružnični blagajnik g. Oaberšek na okoliškem občinskem uradu na Bregu.
rr 1'pnralia ljudski"/» delu za nedržavne reste. Mestno načelstvo celjsko razglaša: Kadi sestavitve seznama obvezancev zu uporabo ljudskega dela v smislu §§ 87—47 zakona o samoupravnih cestah, dodatnih določil k lemu zakonu 1er na osnovi določil pravilnika o uporabi ljudskega dela za gradnjo in vzdrževanje nedržavnih cest v območju Dravske banovine se morajo zg'asiti v dneh od 22. do vključno 2(5. jan. 1931 med 8 in 12 pri mestnem načelstvu celjskem v sobi št. 0 glavnega poslopja po spodaj navedenem vrstnem redu: 1. Vsi v mestni občini celjski stanujoči za delo sposobni moški prebivalci od polnih 18 do polnih 00 let, ki plačujejo katerikoli neposredni davek. 2. Vsi v mostni oličini celjski bivajoči davčni zavezanci nc glede na spol. starost in delovno sposobnost, ki ne spada io (Kid obveznost osebnega dela ter plačujejo nad 100 Din neposrednega davka. — Vsakdo naj po možnosti prinese s seboj zadnji predpis za plačilo neposrednih davkov. — Pod točko 1. naveden»' osebe morajo takoj pri zglasitvi pri mestnem magistratu podati izjavo, da li hočejo svojo obveznost iKlslužiti ali odkupiti. — Vrstni red za zglnsitev: Osebe, ki imajo rodbinska imena z začetnimi črkami od A do vključno E v četrtek due 22. iun. 1931. od F do vključno L v petek dne 23. jan. 1931. od M do vključno S v soboto dne 24. jan. 1931, od T do vključno Ž v ponedeljek dne 20. jau. 1931. — Sledečim se ni treba zglasiti: 1. Diiakom do 24. leta, če ne plačujem več nego 100 Din neposrednega davka: 2. invalidom, katerih edini dohodek je invalidnina; 3. redovnim osebam, ki nimajo nikakš-ne plače, niti imetia ali dohodka; 4. bankam, hranilnicam in posojilnicam, delniškim družbam, konzorcijem. podjetjem in drugim pridobitnim ustanovam ter napravam, kakor tudi niili osobju; 5. državnim civilnim in vojaškim uslužbencem, všlevši častnike, banovinskim in občinskim uradnikom ter uslužbencem kakor ludi vpokojencem t<>r duhovniškim osebam vse'' veroizpovedanj. — Pod točko 4. navedeni zavodi itd. morajo najkasneje do 20. jan. 1931 predložiti mestnemu načelstvu izkaze davčne uprave o zadnjem svoiem davčnem predpisu na neposrednih davkih ter imenski izkaz svojega osohja z navedbo pri vsaki osebi, koliko neposrednega davka (uslužbenskega odnosno še kakega drugega neposrednega davka) plačuje.
& Izvrševanje doloMI zakona o nadzorstvu nad življenjskimi potrebščinami. Mestno načelstvo celjsko opozarja obrtnike, ki se bavijo s predelo-vaniem in prodajanjem življenjskih potrebščin, na določila zakotni o nadzorstvu nnd življenjskimi potrebščinami z din- 8. febr. 1030 ter pravilnika o natančnejših določilih za Izvrševanje zakona o nadzor-
nja S000 Din: nagrada bikorejcem «i I. 1430 in 1931 v znesku 13.000 IHn; vzgoju brkov (nagrado pt, 300 Din) 3000 Din: nakup plemenskih bikov 15.000 l)in; nakup plemenskih merjascev 4000 Din; nakup plemenskih kokirši *>ГКК) Din; /a veterinarstvo 15.1KI0 Din. — Vinarstvo: za nabavo cepljeuk bOOO Din; za fK»l»ijaujo škodljivcev 1)000 Din. — Po!jedelstvo in sadjarstvo: za nabavo osem trijerjev 16.000 Din: /a nabavo škropilnic 4000 Din; /a nabavo 10 travniških bran 5000 Diu: /a nabavo sesulk 6000 Din; za nabavo sejulnih strojev 12.000 Din; za nabavo semena 3000 Din. — Za gozdarstvo 5000 Din. — Zu ekskurzije in tečaje 12.000 Din. — Za pod-[x>re kmetijskim organizacijam 4000 Din. — Zu pisarniške (misIc 6000 Din. — Zu neprtnlvidenc izdatke 15.6%.00 Din.
U Mariborski policijski nameščenci 1er upokojenci imajo v soboto v vseh prostorih velike u n ionske dvorane svoj tradicionalen vsa-, koletrn večer. Čisti dobiček je namenjen /a jmhI-pore vdovam in sirotam policijskih nameščencev ter upokojencev.
□	Zadnje društvo stanovanjskih najemnikov v državi je bilo mariborsko. Po vseli mestih širom države so se tu društva že likvidirala. Kakor je poročal že Slovenski list pa so ludi mariborski stanovanjski najemniki v nedeljo likvidirali svoje društvo. Predsednik Novak in tajnik Pravdič sta odborwvtli predlog utemeljevala zlasti z občini nezam ima njeni prizadetih in pa z okolnostjo, da ni bilo na posameznih mestih najti |x>trei>ne zaslombe. Pohvalno |ki so odborniki navajali podporo mariborske mestne, občine, ki so je Inki i deležni pri ru/nili akcijah, pa tudi od strani časnikarstva. Preostanek 3U.3? | >н( v gotovini, kupljene srečke od društva >Mojniir.- ter osem deležev v iznosu 201 H) Din pri stavbni /admgi »Mojutir. je društvo ob svojem prostovoljnem razhodu izro-eHo za mestni ubožni sklad.
□	Maribi>T4ka da»čnn uprava razglaša: Vsi oni delixlajalci, ki plačujejo uslužbetiski davek v znamkah, se oiiozarjujo, da morajo v /mislit pravilnika k čl. 100 Zakonu i>.-nc|>osrednili davkih predložiti svoje davčne Knjižice /a uslutž-beus-Ki davek <k> 3t. jan. 1931 pri drrvčni upravi soba ši. 10 v pregliil. Sicer sledi postopanje v smislu čl. 138 uavodeniga zakonu. NueproMio pa morajo vsi oni delodajalci, ki niso zavezani pi>-birati <lavka v /natnkah in imajo preko 20 na-ttavljewov, to prijaviti davčni mprari <k> 25. t. m.. <ln jih vpiše v knjigo delenlajHlcev, ki izročajo nehižbeivski davek v denarja. Če lega nc storijo, sc jim pre I|>išo najvišja ka/i-n |V» členu 138.
□ Sveti,savska proslava se l>o itidi letos obhajala v Ma ribi .tli na zelo svečan način. Pravoslavna cerkvena občina ix> imela svojo proslavo v veliki imioitski <korana. Na sjx>re<lii s,i tudi pev ske točke.
G Kako velika je brezposelnost v Mariboru ter okolici je bilo mogoče razbrati včeraj cb («ogledu na množico bre/poselofl», ki so stali preti Borze» tlela, d nogi pasunli se sjdoli niso mogli luni minit» na Glavni tr-g. «mmtk so n>i»rali izbrati dri« dohod |n> Stolni ulk-i.
G Potnih listov je bilo v lanskem letu izdanih pri predstojništvn nuirrlmrske mestne policije Ч7Ч, ptKkiljšnnih j mi 34S". Za inozenHtvo je bik» vitlirauiii 5081 potnih I isti л. za Severno Ameriko I. гл jti/nr» Ameriko 2. za druge pn -' komorske k rti ji- 2.
šivu nad živili z dne 3. junija 1930. Proti kršilcem določb tegif zakona odnosno pravilnika se lio pi-stopnlr» jio predpisih zakona.
Za cas
Gfsjp^e
Vas varujejo
ДМАСОТРД11
R'V/WDERâ
Cena tualega zavitku 8 Din. velikega lj Diu Varujte se penaredb!
in deklet, ki marsikateri večer žrtvujejo društvenemu delu.
Blagovno skladišče nu glavnem kolodvoru bo dala železniška uprava /a (»olovico povečati. Dosedanje nc zadostuje naraščajočemu blagovnemu prometu.
Trr*c
Smrt. V torek smo pokopali čevljarskega mojstra Antona Klopčavar-ja, ki je umri v visoki starosti 911 let. Brezdvomno je bil to najstarejši
Tržičan. Mlajši rod ga sjdolt poznal ni, ker je žo veliko let preležul na ixste.lji. N. p. v ml
Osebna, vest. Naselil se jo v Tržiču tukajšnji rojak preč. Kragl Viktor, dosedanji župnik v Fraiiiu pri Mariboru. Radi bolezni je .stopil v pokoj, ki ga namerava po večini preživeli v rojstnem kraju v Tržiču. Upamo, da bo gorenjski zrak utrdil njegovo zdravje!, da 1н> talio še kako uro lahko posvtlil »ludiju tržiške zgodovine, katere nam jc žo precej opisal v nnšem »Cerkvenem glasniku .
Prireditve. V nedeljo zvečer bo v /Našem ! domu - ponovitev vesele igre : Trojčki , na kar i opozarjamo tudi okolico.
Čitalnica. V Rokodelskem domu se prav živahni» razvija družabno življenje. Poleg raznih igesr je tam na razj>olago tudi lepa izbira listov. Zamisel javno Čitalnice, ki jo v Rokodelskem domu oskrbuje odbor Katoliško akcije , je bila pač posrečena.
Jesenice
Nameravani plctilni tečaj so zaradi ni-pri-čakovanih ovir ne bo vršil na Jesenicah, |»ač pa prve dni februarja na BreznicL IJčervkc, ki bi sc rade uvlelc/ilt: tečaja zu pletenje na Brczniciv nuj se priglasc v naši prodajalni knjig nu Jesenicah. Tečaj je brezplačen. Pletilna zadruga nc Bre/iriri.
Razstava. V o>m»vni šoli na Jcsenicah jc žt nekaj dni odprta higijetiska razstava, katere i k.' si ■ t je vsakomur zelo pri|k>ročuti. V večernih urah pa sc vrše tam tudi predavanja.
Šoštanj
Ptuj
Odložen mandai. Trgovec Lenari Fr. je odložil mandai tnesdnega objitnskega odborniku. Prezaposlenost v la-tnem |K>djctjii um ne dmo-Ijujr, rl« bi še dalje vršil otlpi vorno delo л mestnem svetu.
Med duhovniki. Mesto umrlega kaolunu priile v Cirkovce č. g. Pivec Vinko. Nu llujdin (mi trstune po odhodu č. kaplana Rakunu v Frani nekaj čn«n knplnnsko mesto neza-«steno.
Glasbeni užitek s,, nuni ubeta v soIkho /večer. Prvit; namreč nastopi pred publiko šošluiijsiki orkester, ki g<i vo.ii g. Korioky. Mod tkrsetlanjimi zimskimi priretlitvaini bo tu knn-cert gotovo prijetna sprememba. — Iskreno Vas vabimo!
Ziinsko-sportneniu odseku podružnice. SPD je /eleziuška uprava od-lopilu v najem prostor pri kolodvoru /n uporabo drsališča. Tako bodo tudi višiunjski drsalci dobili primerno drsališče. Du Ih» nwrgi-l /imsko-sporini savett oskrbo-V4iti tlrsališčc. je eloločil sledečo članarino za celo sezono; / i otroke in dijake 10 Din, /a člfltio zimsko-'-porfnegn odseka 13 Din. za vse druge4pn 30 Din, — Drsanje je dovtdjeito lc pre»ti tozadevnim izkaznicam, ki jih i/«l'ja ziiiisko-sportui odsek.
Mrtvaški zvon. \ Ti»|K>l.ščici je inuiiu doiira kršriftiskrt mali Helena (rorv-k. — N.
\ m. p.:
Konjice
Obesil» se je 00 letna A. V. Večkrat je grozila, dn se bo uničila. Tudi obesiti so jo bnjo že večkrat poskusila, a so jo rešili. Končno pa se ji je lo posrečilo. Sosedi pravijo, da ni bila (>o-polncnia normalna. Bog ji bodi milostni Sodnik.
V	Pnlenah je umrl za pljučno boleznijo Orož Frani1 v staro.stl 70 let. Pri nas so zdaj res - odprta noč in dan groba vrata'.
Občinska hiša bo baje kmalu popravljena. Torej bonm »o vse no dočakali proračun-ko sejo, ako Rog da in sreča junaška.
Okrajni restai odhur je imel svojo prvo sejo. Obravnavali so načrt bodečega dela. Želimo, tla bi novi reslni odobor nadaljeval vsega priznanja vredno delo prejšnjega odliora pod načefetvom g. župnika Hohnjeca.
V	Zrecah pri Konjicah je nekaj takih, ki hočejo nagajati g. župniku. Ра 40 laki reveži, da morajo hoditi po navodila v Konjice. Vei drugi Zrečani pa so Bogu hvaležni, da so v novem g. župniku dobili tako vnetega dušnega pastirja in obsojojo grdo gonjo tiste peščice.
Braslovče
V	prošlem lelu se je naš kmet na novo zadolžil za Din 300.000.— pri eni posojilnici. Odklonjene so bile 4 prošnje za Din 100.000.—. Koliko je bilo danih posojil drugod? Sprijazniti se bo treba z večjo varčnostjo in štednjo posebno pri obleki. Lepe nauke je v tem uogledu dal g. Matija Bošnak na občnem zboru Kmetijske podružnice. Da bi se ravnali po njih!
Liutomer
Smrtna kosa. Umrla je v Ljutomeru obče spoštovana gospa Hcrmima Kryl, vdova roalč-nega profesorja in poses t niča, mati višjega sodnega uradnika g. Teodora Krvla. Dosegla je častitljivo starost 80 let. Mir njeni blagi duši. preostali rodbini naše iskreno sožalje! — Pri Sv. Križu na Murskem polju |xi so poko-pali g. Franca Žnidariča, vcleiK>sestnika in dolgoletnega cerkvenega ključarja na Grabuli. Bil je star 75 let. Pokoj njegovi duši!
Prosvetno drušlvo v Ljutomeru je preteklo nedeljo s pridom uprizorilo leitx> vzgojno igro -Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta.. Občinstvo, ki ji: napolnilo dvorano Katoliškega doma, je znova pokazalo, da |»uzno zasleduje kulturna stremljenja Prosve-I nega društva v Ljutomeru. V letošnji sezoni je bila to že sedntp predstava na našem odru. Dokaz, da društvo delu. Vsa čire t požrtvovalnosti fantov
J J UBLJ Л JNSK O GLEDA UšcK
DRAMA.
Začetek ob 20. Četrtek. 22. jun.: Zprto. Petek, 23. jan.: > MER C A DET». Red I). Sobota, .4. jan.: 1'RI J L VAŠKI SVLINIKI.
Nedelj «u 25. j itn. «>b 15: PRINCESKA IN РЛ-S'l IRčEK.c Ljudsk i predstava po znižanih cenah. Izven.
ob 20: GOSPA MINISTRICA«:, l.jittlsku predstava |>o znižanih cenah, l/ven. Ponedeljek, 26. jan.: »RAZBOJNIKU. Rcrl A.
OPERA.
Začetek ob 20.
Četrtek. 22. iau.: .COSI FAN T UTIL«. Gosto-
vanje Juliju Botetlo. Red C. Petek, 23. jan.: Zaprto.
Sobota. 24. jan.: MADAME BUTTERFLY«. Rixl li
Nedelja. 23. jau. ob 15: NINA NANA, PUNČK \ MOJA«; »FIGURINE«. Ljudska predstava jh> znižanih cenah. Izven. Ob 20: COSI FAN TUTTE«. Gostovanje g. Julija Bctetta. Ljudska predstava znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 26. jan.: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Četrtek, 22. jan. ob 20: >GROi LUKSENBUR-
SKI«. Ab. C. Kuponi. Petek, 23. jan.: Zaprto.
Sobota, 24. jau. ob 20: »DUM ZEMLJE«. Ab. \
Kui>oni. Zadnjič. Nedelja, 25. jan. ob 15: GROF LUKSLNBLR-šKl«. Kuponi,
It društvenega ftvlfenia
Ljubljana-. Drevi ob osmih prva redna pevska vaja mešanega /.horu v tem letu. — Pridite prav vsi. — Pevovodja.
Ekskurzijski Fond Akademskega Kluba Elektrotehnikov.; v Ljubljani ima svoj redni občni zbor dne 26. jun. 1931 ob 16 v posvetovalnici mestnega magistrata. K udeležbi se vabijo vsi člani Nadzorstvenega Svetu E. F. A. K. F., ustanovni, podjx»rni in redni člani Upravni odbor E. F. \. K. E.
Redni letni občni zbor Glasbene Malice v Ljubljani se vrši v eobtdo dne 7. febr. 1931 ob 20 v pevski dvorani Glasbene Matice ljubljanske v Vegovi ulici. Dnevna roti običajen: Poročila funkoijonarjev in slučajnosti.
V lluhadovi žlipi včlanjeni zbori naj blu-govolijo čimpreje odgovoriti na zadnje okrožnice /11 pno uprave, kor se bliža čas /uipne skuu-ščine in koncerta (8. marca 1931).
Železnica ua Zugspitze (2У04 metrov), ki so jo po velikih tehničnih tež kočah seuaj sreuio uovrsili.
Biser oh ravniku
Malo je mest na svetu, ki bi se dala po naravnih krasotah in umetnostih zakladih primerjati s staro prestolico inkov — davnih per-uanskih knezov: Quito! Leži tik ob ravniku, toda na visoki planoti. V večni pomladi! Naše sadje in žito sedaj že zori. Palme in mangi uspevajo še na solnčni planoti med Cotopaxi-jem in Chimborazom. Miroljubni indijanski pastirji žive danes po gorskih pobočjih. To je ena izmed redkih oaz vročega pasu, kjer ne poznajo ne bolezni ne divjaštva. Niti mušičje nadloge ni tu. Na tej oddaljeni visoki planoti se je staro-španska kolonialna oblast na najlepši način zapisala v zgodovino.
Spodaj v Peru-ju so osvajalci poklali rjavo inško prebivalstvo in čilske in argentinske gore so polne krvavih spominov. V Quitu je osvajanje poteklo miroljubneje — bil je pustolovcem prav tako preoddaljen, kakor je danes turistom. Prav zaradi varnosti, ki je bila tu večja, nego v kateremkoli drugem delu večno nemirne in nezanesljive lužne Amerike, si je starošpan-ska cerkev tu postavila svoj sedež in ga napolnila z zakladi «voje umetnosti.
V tistih časih je bila oblast v veliki meri v rokah duhovščine. Duhovnemu poslanstvu cerkve se je kmalu pridružilo socialno za dobrobit domačega prebivalstva. Kdor proučuje delo katoliške cerkve v Južni Ameriki — tako piše nemški poročevalec R. Katz, torej nepristranska priča — ne more prezreti, da je bila skozi stoletja edina zaščitnica brezpravnih Indijancev. V plačilo ji je brezpogojna vdanost izpreobrnjencev. Razumljivo je, da skuša zunanje oblike vere kar najbolj približati umeva-njtt in okusu teh stotisočev naravnih ljudi. Tako je tudi svoje zgradbe prilagodila indijanskemu čustvovanju.
Prav zaradi tega, ker so quitske cerkve namenjene Indijancem in jih je v velikem delu okrasila indijanska umetnost, so tako izredno zanimive. Ker si Indijanci v svoji preproščini predstavljajo božjo vsemogočnost (kakor tudi svetno oblast!) vso v zlatu in krasu, zato se tudi notranjščina quitskih cerkva vsa sveti od zlata in je baročno preobložena.
Najlepša cerkev se imenuje »Compania« in je last jezuitov. Njena glavna ladja se lesketa od zlata, kakor sv. Marko v Benetkah, in po njenih stebrih se na gosto vije vinska trta z
Ob startu!
grozdi. Tudi cerkev sv. Frančiška — najstarejša v Quitu — ima bogato pozlačene oltarje in svode in njeni svetniki so podobni poveličanim equadorskim Indijancem. Vrhu tega hrani samostanska galerija pri sv. Frančišku stare mojstre, ki jih komaj najdemo v kaki umetnostni zgodovini. Sploh je po t|uitskili samostanih (dominikanski, avguštinski in jezuitski) polno umetnostnih zakladov, ki so ostalemu svetu donialega neznani in čakajo na svoje odkritje.
V desetih — dvanajstih letih, ko se bodo turisti naveličali dosedanjih središč tujskega prometa, bodo prihajali v Equador posebni tujski parniki in v Quito bodo vozili posebni tujski vlaki. Tu bo izhodišče za izlete na več nego 6000 metrov visoke gore, tu v čistem gorskem zraku bodo zdravilišča za bolnike vseh vrst. Prijatelji umetnosti pa se bodo rado-vali dozdaj neznanih umetnostnih zakladov. Quito je kakor Trnuljčica, ki čaka obuditve.
Katoliška oporoka
Martin Dawson, lastnik velike pivovarne v Chicagu, je zapustil rimsko katoliški Cerkvi vse premoženje v vrednosti nad 2 milijona dolarjev. Izmed tega denarja je določeno 3C0.000 za zgradbo nove cerkve v spomin na Daw onovo maler in 345.000 župniji sv. Marije v Chicagu v prosvetne in dobrodelne svrho
Poljski pravosodni minister Mihalowski, ki s;a
hoče poljska pravniška zveza zaradi dogodkov v Brestu Litovvskem postaviti pred stanovsko sodišče.
Koti ko je časnikov v CSR
Šlevilo listov, ki izhajajo v Češkoslovaški republiki, se stalno menja;, približno število pa je 3000. Dnevnikov je 135, od tega 68 čeških in slovaških, f2 nemških itd. Tednikov je 655, od tega 386 čehoslovaških, 150 nemških itd. Ostali listi izhajajo v daljših rokih.
Zastopniki evropskih velesil na 62. zasedanju sveta Društva narodov (od leve na desno): Briand,
Grandi, Curtius in ilendersoii.
Ce vsasvo'o gode
Nekemu pariškemu brivcu je bilo nedavno pr šlo na misel, da bi svojim obiskovalcem v čakalnici z glasbo krajša! čas. Mož pa v ta namen ni nastavil posebnega pianista ali goslača, ki bi gedel komade iz »Sevillskega brivca« ali iz Bagdadskega brivca«; ne, marveč je le pripravil svojim glasbo ljubečim in glasbe veščim gostom vsakovrstno glasbeno orodje, da je vsak sam igral na svojem najljubšem glasbilu. Namen je bil vsekakor dober, a učinek je bil slrašen. Vsak izmed gostov, ki je čakal na britje ali siriženje las, se je hotel brez ozira na druge izkazovati s svojo glasbeno sposobnostjo, in je vsak svojo gonil: ta žalo Ino, oni veselo, ta moderno, oni klasično. Zmeda zvokov je bila nepopisna, tako da je i il pariški brivec na tem, da zblazni. Lepega dne so potem iz čakalnice izginila vsa gla.-bila in v brivnici je zopet čuti le škarje.
Pravi
Aspirin
Je samo v tabletah
Emi&racSfa in sov'eti
Ameriški brzojavni urad »United Press of Amerika« je objavil senzscijski razgovor z Wranglovim naslednikom iti sedanjim predsedniki nt Splošnega vojnega sojuza generalom E. Milerc-m, ki se je povrnil v Pari/, s potovanja po Jugoslaviji in Bolgarski. Miler je baje rekel, da »bo lelo 1931. z orožjem naredilo konec sovjetom. Mi smo pripravljeni. Zadostuje mi ramo ena noč, da bi mobiliziral svojo vojsko in v zvezi z romunskimi pa poljskimi polki prekoračil sovjetsko mejo. Najmanj pol milijona ruskega prebivalstva se bo takoj prlk'jučilo teli vojski, ki bo Rusijo rešila komunizma«. Ta bjava je seveda povzročila veliko razburjenje v sovjetskem tisku. Zdaj jo je general Miler odločno preklical v pariSkem »Vozroždeniju«. Čeprav misli, da se ne bi priključilo beli vijaki samo pol milijona rurke a prebivalstva, temveč vsa Rusija, za-trju e, da ni nikoli govoril o vojnem sodelovanju emigracije s tujimi državami
Niagarski slapovi, kier se jc tc dni udrlo skalovje v širini 50 in in v globočini 70 m, tako da se je
obličje pokrajine spremenilo.
Kufturni obzornik
Pismo iz Belgrada
Ena zadnjih knjig, ki so v knjigarni g. Geze Kohna izšle v minulem letu, je roman Milana K a š a n i n a z naslovom »Trokošuljnik« (Tro-srajčnik). G. Kašanin je med bel gr a.'s kini i književniki precej znan in se razen v prozi udejstvuje zelo aktivno na polju umetnostne kritike. Zgoraj imenovani roman je prva obsežnejša stvar g. Ka-šanina (219 str.) Pisatelj je v delu hotel dati roman s čisto sodobnim miljegein in najsodobnejšimi atrakcijami. Za uvod je knjigi napisal kratko, pa karakteristično posvetilo: »Povest ovu bezazlpnu i neverovatno smešnu čari i Čaplinu posvečujem, jer Gogol j nije živ.« V »Trokošuljniku« je g. Kašanin dal nestanovitno in pomalo karirano sliko glavnega junaka Momira Tošiča in oelo vrsto manj poudarjenih oerbaositi, ki prehajajo v tipe. Knjiga je okusno opremljena. Naslovno sliko je napravil slikar Tartaglia. Kritika je rcrnan sprejela večinoma z odobravanjem Le g. Stevan Hakman je v zadnji >Misli« objavil zelo ostro negativno oceno.
Tik pred božičnimi prazniki je v Zagrebu izšla knjiga »Savremena hrvatska proz a« (1 in 2. zvezek nove srzije, ki sp bo nadaljevala), ki na 216. straneh prinaša novele devetero sodobnih hrvaških pripovednikov. Zastopani so po vrsti naslednji pisatelji: Miroslav Krleža, Augusl Ce-earec, D uro VPovič. Stevan Galogaža, Luka Per-kovič. Slavko Batušič Novak Simič, Hasan Kikič in Ljerka Promužič. Reči moram, da knjiga ne pusti vtisa kot bi ga (vsaj po naslovu gledano) morala. Miroslav Krleža, ki je bil svoje dni prav na vrhu hrvaške književnosti, je n. pr. napisal čisto povprečno prozo -»Bitka kcd Bistrice Lesne.»: s snovjo iz svetovne. Osarčevo »Srce Žige šporiša« je bilo svoj čas objavljeno v reviji »Savremenik« in je v knj'gi le ponatisnjeno (kot še par drugih stvari). Ceearec je nekako predisponiran za poglabljanje v čudna, podzavestna in kaotična duševna stanja. Analogno vsebini je tvdi stilno težek in njegova preza nepravi človeka nekam otopelega. Od nadaljnib novel bi predvsem poudaril vrednost one »Iz tamnih dana«, katere avtor ,je Luka Perkovič. Ugajala mi je po samem sestavu in stilni pristnosti in bi jo s čisto literarne strani postavil daleč pred uvodno Krleževo. Omenjam še tri Bosance: Hasana Kikiéa z drobceno, ali zanj karakteristično prozo ~ Fenjer na poslednjem ras-kršćti«, Lierka Premuž'č s srednio prozo »Dukati« in Novak Simič, ki ie najvišji sli'islični domet med m Ia'širni srbohrvaškimi prozatki. Knjiga je zelo okusno opremljena in stane 30 Din To je prva knjiga novoosnevane »Biblioteke savremenih pi-saca« v Zagrebu.
Drama »Preko mrtvih« Dušana S. Ni-kolajeviča je bila zadnja domača premijera na belgra:eVf,m odru. G. Nikolajpvič je že s prvimi dramskimi deli, ki so bila vipirizorjena v prestolnici (»Parola«, »Mnogaja Ijetal«!) vzbudil precej zanimanja in priznanja ohenem. V svojem najnovejšem delu je Niko'aipvič rešaval tri prob'pme: problem Be'grada, problem družine in problem mo«i v družini. Dal je v ambientu sodobnega RpI-grada m"'čno snov, ki jo je virtuozno ebdelal. Ni-ketaievič je socialno barvani realist To je kot v prejšnjih pokazal tudi v tei zadnji drami. Priznati moram, da je v Nikolaieviču poleg pisatelja občutno razvit trdi filozof in da so vsa njegova dpla po vrsti in vsi "l°\Tii junaki filozofski .globoko na-štuiirani in podani z veliko sigurnostjo Vendar nje pisateljevo drlo >Preko mrtvih« ne do-s"za v '-sem prednjih, pospbej v dramatični polnosti in zato reliefncsti ne, ki je pa strogo potrebna dp^m s širok''m cs'onkem in mnogovrstno razgibanostjo, kot je omenjena Nikolajevičeva drama.
»S r p s k i književni glasnik« prinaša v zadnjih dveh številkah nasMlnje pomembneje prispevke: pesmi Gustava Krkleea in Alojzija Gradnika (»Srečf.mie«, v s'ovpnščini), začetek novega romana Miloša Crnjanskpga iz belgra.isVpga življenja z nas'ovom »Suzni krokodil«. Svetislava Sfpfanoviča odlomek iz romana (»TekuSpnja«), zelo mično pc'op'sno prozo Isidore Sekulič (»Odlomek p'sma iz Skandinavijp«) in prevod novele »Laž-Ijiv svet« Bolgara Angela Karal ijčpva. Med članki so omembe vredni: oni g. Milana G roi a. ki je dober preerled dela S. K. glasnika v novi s »rili (1920 do 1930), S'obodnna Jovanoviča (»Poliličko poreklo S. K. gl.-i-nika«, »D.anton Hrrmana Wen-dela«), kritika Živdinovičevega -»Кт-пЛпгЛа«. ]f| jo je namis->l g. M. Bogdanovič in dr. Voselina Čaj-kanoviča (»Jcdna božična legenda«).
Belgrajski vsruč.iliški profesor g. dr. Borisi a v Lorenc je izdal (G<~za Ko'n) zelo privlačno poljudn o-zn n nst veno knj-'go, k.i jo je naslovil »M i s a o i a k c i j a«. Lorenc je napisal prvo si-st matično knjigo o psihologiji v srbohrvaščini, ki je bila pred leti zelo zapažena v znanstvenih krogih. Zadnja zgoraj omenjena Lorenčeva monografija je pisana za sred me naobražene kroge, je brez strogo znanstvene navlake iu izrazov in bo zelo dober pripomoček bistre,jâ!m duhovom v vsakdanjem življenju. Prvi del knjige govori v celoti o misli, dočim se v cet al'h treh razpravlja o misli in njenem prelivanju v akcijo. Pisatelj je marsikateri odnos razumljivo in na svoj način osvetlil, tako da knjiga zasluži splošno pozornost. Stane 30 Din. Strani 142.
Po umetniški vrednosti druga srbska književna revija »M is a o« je prišla po precej dolgi dobi stagnacije in umiranja zopet v stari tir in do rednega izdajanja. Nodavno je izšla dvojna številka z zelo prstro vsebino. Omenjam uvodni članek gosp. V. Živojinoviča o fragmen'arnosti naše književnosti, dalje obširni in znanstveno obrazloženi članek g. A. Pegod.ina o ruskih »bilinah«, dalje prilog g. S'obcdana Popoviča (>0 životnotn stilu i književnem vaspitanju ), četrto nadaljevanje obs-žne Šmausove študije »Današnja nemačKa nauka o književnosti« in » Ghse o ljudima i delilna« (piše VI. Velniar—Janikovič). Leposloviui del je šibke-si. Omenjam srbohrvaški prevod Prešernovega »Soneta«. Med ocenami g. Miloš Savko-vič obširno i,n s prijetnim razumeva njeni govori o Ivanu Cankarju (z ozirom na knjigo njegovih novel v srbskem prevodu med knjigami Srp. Knj. zadruge).
Geza Kohn je izdal drugo knjigo (prva znana »Ljubav u Toskani«) potopisov Miloša Cr-n j a nekega (noslov Knjiga o Nemačkoj ). Podrobneje prihodnjič;	T. P.
Trgovstvo in obrtništvo v letu 1930
i
Sport
»
Po pravkar objavljenih podatkih Zbornice za trgovino obrt iu industrijo v Ljubljani je bilo na njenem področju v teku zadnjega četrtletja 1930
prijavljenih 305 (v 3. četrtletju 303) trgovskih in pomožnih trgovinskih obratov, odjavijenih pa je bilo 2SO obratov (230).
Največje je bilo gibanje v sledečih strokah (v oklepajih odjave): prijav je bilo zabeleženih v trgovini 7. živino S (22), z lesoin 17 (29), z manufak-turnim blagom 8 i,0), s kurivom 9 (2), z dež pridelki 15 П0), z živili 22 (16), z delikatesami 12 (5), s perutnino ô (19), branjarstvo 21 (15), z mešanim blagom 85 (55), z vinom 5 (11), sejinarstvo 20 (9), «genture in komisijske trgovine 10 (5).
V	1. 1930 je bilo gibanje sledeče:
Obrtni obrati
prijave	odjave
1929 1930	1929	1930
. četrtletje 768 674	563	476
2. četrtletje 706 757	461	396
j. četrtletje 600 579	280	374
4. četrtletje 669 707	375	475
Obrtnih obratov je bilo prijavljenih 707 (v
2. četrtletju 579), odjavijenih pa je bilo 475 (347).
Najznatnejše gibanje so izkazovale sledeče stroke (v oklepajih odjave): kovači 16 (26), pod-kovni kovačj 5 (12), ključavničarji 8 (3), kolarji 16 (13), žage 12 (U), mizarji 37 (21), strojno jjleteuje 32 (9), krojači 42 ( 29), šivilje 87 (45), čevljarji 104 (68), mlini 22 (13), peki 24 (19), mesarji 22 (24),
Zveza S'oDPtiiie z moriem
V	včerajšnjem poročilu o predavanju g. Ev-gena Lovšina se nam je pri ekscerpiranju predavanja pripetila neljuba |x>mota. Jamstva, ki smo jih navedli za predlagano posojilo za to progo, veljajo le za državna inozemska jjosojila. Za posojilo za zgradbo železniške zveze Slovenije z morjem pa predlaga g. Evgen Lovšin naslednje pogoje:
Kraljevina Jugoslavija jamči za plačevanje obresti in za izplačilo glavnice integralno in brezpogojno. Razen tega jamči država za redno službo novega jîosojila prvenstveno z zastavo vseh kosmatih dohodkov nove proge, ki inora ostati prosta vsake hipoteke, namembe ali kakoršnegakoli bremena, kakor je to v Blairovem primeru določeno za druge železnice. Vsako leto bo vlada vnesla v državni proračun za anuiteto potrebno vsoto. Novo posojilo se sme porabiti za gradnjo železniške
Îrogc Kočevje—Vrbovsko sever in Črnomelj—Gor. adrč. Ko bo ta proga popolnoma dogofovljena, sme vlada jiorabiti ostanek jwsojila v izgraditev luke Sušak—Martinščica.
Konkurz je razglašen, ker jc bi i poravnalni predlog umaknjen, o imovini zapuščine Rupnik Olge, bivše trgovke v Mariboru; prvi zbor upnikov
26. januarja, oglasiti se je do 20. februarja, ugotov. narok 23. februarja. — Poravnalno postopanje o Imovini Ahlina Cirila, neprotokoliranega trgovca v Ljubljani je končano, ker je sklep sodišča o prisilne poravnave postal pravomočen.
Licitacija za nabavo cevovoda in armature za vodovod v Koroški Beli se vrši 28. februarja ob 11 v telin. oddelka banske uprave. Proračunska svota znaša 341.280 Din.
Posojilo mesta Dubrovnik. Mesto Dubrovnik razpisuje posojilo 40 ntilj. Din j>o 8?«. V kolikor ta znesek ne bo podpisan, ga prevzame Praštediona.
Iz hrvatskega proviiicialnega denarstva. Hrv. poljedelska banka v Zagrebu (glavnica 25 milj., tuja sredstva 08.1 milj. Din) se je zainteresirala pri provincij'ski banki: Prva vinkovačka vjeresij-ska banka, ki je bila tisi. 1883, ima glavnice t mili. Din, tujih sredstev pa 6.4 milj. Din in je zaključila 1. 1929 z izgubo 0.35 milj. Din.
Velika razstava holaadskega cvetja na spo-mtadnem zagrebškem zboru. Zagrebški sejem priredi spomladi od 25. aprila do 4. maja 1931 veliko razstavo holaudskega cvetja. Istočasno se vrši 8. avtomobilski salon.
Dobave. Gradbeni oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 1500 kg martinovega jekla. — Strojni oddelek sprejema do 26. t.m. ponudbe glede dobave 700 kg bencina ter glede oddaje 301 komadov različnih pil v popravilo in nasekovanje. — Prometno-koinercijelni oddelek sprejema do 30. t. m. ponudbe glede oddaje raznih časopisov v vezavo; do 31. I. m. pa glede dobave 4476 komadov matric in kompletnih pisav.
Ravnateljstvo drž rudnika Kakanj sprejema do 4. febr. ponudbe glede dobave 6 transformatorjev, 30.000 kg negašenega apna in 200 komadov ležaiev.
Vršile se bodo naslednje oiert. licitacije: Dne
4. febr. pri rav. drž. rud. podjetij v Sarajevu glede dobave 1 stružnega stroja, pri ravn. drž. želez, v Subolici pa glede dobave Ј5.000 komadov tirfonov (sistem ^C«).
Dne 4. februarja se bo vršila pri Kmdi Vrbaske div. obl. v Banjaluki licitacija glede dobave drv iu premoga.
Oddaja del za adaptacijo vojašnice Kralja Petra 1.c se bo vršila na ofert. licitaciji dne 4. febr. pri luženjeriji kmde Sav. div. obl. v Zagrebu.
Dobave. Splošni oddelek ljublj. želez. ravn. sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave 2500 kg surove karbolue kisline. — Gradbeni oddelek snrejenta do 27. t. nt. ponudbe glede dobave desk. plohov, 900 komadov držajev za kladiva, krampe in lonate, 100.000 komadov tnecesnovih klincev. 1900 kg katrana iu 2000 kg modre galice. --Strojni oddelek sprejema do 30. t. nt. ponudbe glede dobave delov za jietrofejske svetiijke. — Ravn. di ž. rudnika Breza snrejetna ('o 20. t. m. ponudlie slede dobave 200 kg leoenke. — Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do 2. febr. i'onudbe glede dobave .50 kg azbestnih vrvic, 100 kg iirueža, Ј20 kg lerpcntinn, 5 kg sikativa in 10 kom. karbo-rundum jilošč.
Oddaja drž. pšenice < mletje. T)ne 28. januarja I. 1. se bo v ršila ]>ri proviantskem odseku ekonomskega oddelka vojnega ministrstva v Belgradu lici-laciia glede oddaje 1,400.000 kg državne pšenice v mletje.
Borzo
21. jan. 1931.
Denar
V današnjem deviznem prometu so bili tečaji zopet nekoliko čvrstejši. Do zaključkov je prišlo v devizah P.erlin in Praga, kateri jc dala Narodna banka, dočim je bilo v devizi Trst zaključeno priva I no blago.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2276- 2282 (2279). Berlin 1345.75 bl. Bruselj 780.32 bl Budimpešta 989.04 bl. Curih 1005.00 bl. Dunaj 796.44 bl. London 274.95 bl. Newyork
mesarji iu prekajevalci 8 (2), zidarji 2 (8), izvošeki 2 (9), z avtomobilom 14 (3), prevažanje oseb z avtomobilom 21 (8), prevozniki 13 (8), izposojanje mlatilnic 4 (9), gostilne 52 (53).
Gibanju obrtništva je bilo v zadnjih tromc-scčjill naslednje:
Trgovski m |>omožai	obrali
prijave	odjave
1029 1930	1920	1930
1.	četrtletje 593 305	792	367
2.	četrtletje 379 320	360	370
3.	četrtletje 355 303	181	230
4.	četrtletje 373 305	2<>9	280
Industrijskih podjetij je bilo v zadnjem četrtletju 1930 prijavljenih 5, odjavljeno pa 1.
Koliko novih podjetij je nastalo v zadnjih letih pa kaže naslednja tabela:
obrt
	prijave	odjave	prirastek
1927	2291	1105	1180
1928	2758	1565	1193
1920	2743	1679	1004
103(1	2707	1721	980
	trgovina		
	prijave	odjave	prirastek
1927	1460	1249	117
1928	1575	1000	—25
1029	1500	1032	— 112
1930	1242	1253	—11
bl.	Pariz 221.90	bl. Praga	167.33-168.13
(167.73). Trst 295.55—297.55 ( 290.55).
Zagreb. Amsterdam 2279 bl. Dunaj 794.94— 797.94. Berlin 1344.44—1347.44. Bruselj 789.32 bl. Budimpešta 989.04 bl. London 274.35—275.35. Milan 295.45—297.45. Newyork 56.445—56.645. Pariz. 220.96—222.96. Praga 167.33—108.13. Curih 1094.40 do 1097.40. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 7,553.000 Din.
Belgrad. Amsferd. 2276—2282. Berlin 1344.25 do 1347.25. Buditup. 987.54—990.54. Curih 1094.40 do 1097.40. Dunaj 794.95—797.%. London 274.55— 275.35. Newyork 56.446—56.643. Pariz 220.06 do 222.06. Praga 167.33-168.13.
Curih. Belgrad 9.1275. Pariz 20.2525. London 25.0875. Newyork 516.90. Bruselj 72.025. Milan 27.06. Madrid 54.15. Amsterdam 207.975. Berlin 122.78. Dunaj 72.65. Stockholm 138.40. Oslo 138.11). Kopetihagen 138.10. Sofija 3.7425. Praga 15.30. Varšava 57.80. Budimpešta 90.25. Atene 6.075. Carigrad 2.445. Bukarešta 3.07125. Helsingiors 13.
Dinar notira na Dunaju Ueviza 12.5575, valuta 12.505.
Vrednostni papirji
Državni papirji so bili danes v glavnem nespremenjeni. čvrstejši pa so bili dolarski papirji, katerih tečaj je uaraslel za četrt točke. Do prometa je prišlo le v 7% dolarskih papirjih. Bančni papirji so ostali v glavnem nespremenjeni, edino Srbska banka se je učvrstila od 189 na 1Q0, nadalje so bili zaključki v delnicah Union banke jx> 191 in v delnicah Jugobanke po 7S. torej po nespremenjenih tečajih. Industrijski papirji beležijo promet v delnicah Qutimanna no 150, Slaveksa po 50 in Drave po 235. Trboveljska se je danes ponovno učvrstila in ie bila zaključena po 330, kasneje je padla na 327.50, uato pa se jc zopet učvrstila na 330.
Ljubljana. 8% Bler. jjos. 92.50 bl. T/r Bler.
pos. 80.50 bl. Vojna škoda zaklj. 410.25. Celjska pos. 160 den. Ljublj. kred. 125 deti. Praštediona 960 den. Kred. zavod 170—180. Vevče 128 den. Stavbna 40 den. Split cement 350—400. Ruše 200 do 230.
Z;>greb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 86—87.50; agrari 49.50—51; vojna škoda ar. 418—420, 2. 416 do 417.50, 3. 416-417.50; 8% Bler. pos. <>1.75— 92.50; 1% Bler. pos. 79.50—79.75 (SO, 80.25); 7% pos. DHB 79.625—79.75 (79.75)'; (V/„ begi. obv. 66 do 67. Bančne delnice: Ravna gora 75 d. Hrvatska 50 d. Kalolička -.30—38. Poljo 56—57. Kreditna 125 d. Union 191 — 193 (191). (ugo 78—79 (78). Lj. kred. 125 d. Medjunarodna 67.50 d. Obrtna 36 d. Praštediona 970—980. Etno 135 d. Srbska 188-190 (190). Zemaljska 129.50—132. Industrijske delnice: Nar. šum. 25 d. Guttmann 130—132 (130). Slaveks 50—51 (50). Slavonija 200 d. Našice 800-075. Danica 90—03. Pivara Sar. 190 d. Drava 235 do 237 (235). Šečerana Osjek 300 bl. Osj. Ijev. 220 d. Union 95 bl. Vevče 12S d. Isis 40—46. Ragusea 375—390. Oceania 210 d. |adr. plov. 545 d. Trboveljska 330—335 (330, 327.50, 330).
Belgrad. Narodna banka 8150. 7'!;, inv. pos. 87 (20 000). Agrari 50—51.50. Vojila škoda 417.25 do 417.50 (1837 kom.), 2. 415.75. 0% begi. obv. 60 do 67. 7Ç Bler. pos. 79.50—80. 7% jx>s. DHB 7". j Notacije drž. papirjev v inozemstvu: London: 7% Bler. pos. 79.25—80. Newyork: 8% Bler. pos. 91—93. T/c Bler. po.-,. 79.25—80. 7% pos. DHB 70 do 79.50.	,
Dunaj. Don. sav. iadr. 89.00, Wiener Bank-vcrciu 16.45, Creditanstalt 46.75, Eseoinpteg. 157.25, I Živilo 78, Union 23.40, Mundus 138, Alpine 16.55. j Trboveljska 40, Prager Eisen 304, Leykam 2.75, Rima Murany 53.
?.\In» trg
Položaj na žitnem trgu je ostal skoro |iotx>I-noma neizprentenjen. Cene pšenici so se deloma učvrstile, kajti kmetje ne dovažajo nikakega blaga na trg, pač pa prodaja le trgovina, ki pa zopet nima velikih zalog. Mlini kupujejo bačko blago j>o 160—165, sremsko iu srbijansko blago na glavni progi pa p<> 140. Povpraševanje kakor tudi ponudba v koruzi je slaba. Privilegirana izvozna družba je plačevala prekočasovno suho koruzo po 82, času primerno suho za marc po 80, za april pa po 88 v sklepu. Te cene pa so najnižje 11a trgu in se v ostalem prometu plačujejo nekoliko višje.
V Ljubljani so notacPe neizpremenjene.
Novi Sad. Moka: bč. štev. 7 130—140. Vse ostalo nespremenjeno. Promel: sanica 10, oves I, ječmen I iti pol, koruza 60, inokit 18, otrobi 14 vagonov. Tendenca nespremenjena.
Budimpešta. Tendenca težka; rž: ustaljena. Promet miren. Pšenica: marc 14.27—14.28, zaklj. 14.27—14.28; maj 14.63—14.65, zaklj. 14.63—14.64. Rž: inarc 10.36—10.42, zaklj. 10.36-10.37. Koruza: maj 1226—12.35, zaklj. 12.24-12.26; trans, maj 9.79. zaklj. 9.75—9.80.
Živina
Na ljubljanski sejem je bilo prijxijanih 130 konj, 54 volov, 17 krav, 5 telet, 60 malih iti 20 velikih prašičkov. Prodanih: 20 konj, 22 volov, 10 krav, 3 teleta. 30 prašičkov. Cene so jionovno popustile iu so bile sledeče: voli I. 8, II. 7, HI. 6.50, krave debele 5—6, kiobasarice 3— 4, leleta 10—11, prašički za klanje 8—9 Din za kg žive teže; konji 300—5000 Din, prašički 150— 200 Din. Sejem ni bil poseben, ker je bila druira «reda y mesecu, ampak za silo ie ze bila
TEKME ZA DRŽAVNO PRVENSTVO.
Na zadnji seji je ,INZ sklenila, podzvezam predložiti načrl tekmovanja za leto 1931. Lige so propadle, zato mora J N Z izvesti tekmovanje po istem načinu kakor do seduj. To pn ni mogoče, ker tekmujeta prvaka dveh novo ustanovljenih jiodzvez, iu sicer iz. Novega Sada 111 Bečkeroku. •1NZ je napravil unslednji načrt: Belgrad 1 : Novi Lad, Belgrad II : Bečkerek, Zagreb : Subotlrn, Zagreb II : Osijek, Sarajevo : SkojjJje. Split : LJubljana.
Predlog je tu, dosti drugačen sploh ne more biti, čeprav so pozvane podzveie, da podajo mišljenje. Vendar moranto spregovoriti par besedi. Dosedaj je bil nasprotnik Ljubljane vedno Zagreb II. Že |)rošlo lelo smo omenili, dn je velika krivica, ko morajo igrati šibkejši klubi izločilne tekme s klubi, ki so sigurni zmagovalci. Pričakovali smo rešitve v reorganizaciji po sistemu lig, zaradi zadržanja manjših klubov so pa lige propadle. Zveza bi pa morala vsaj ta dosedanji način potom žreba drugače določiti. Enako močni klubi, vsaj približno, bi morali igrati izločilne tekme tako, da bi imel tudi šibkejši klub upanje na so-delovauje v državnem prvenstvu. Zveza, ki ima veliko premoženje, bi morala opustiti določanje tekem zgolj h finančnega stališča in narediti enkrat nekaj tudi s športnega. Ker torej la žreb še ni detinitiven, pričakujemo, da bo podzveza protestirala v gornjem smislu, in zahtevala enako vrednega nasprotnika m ne Hajduka, ki je vedno med kandidati za naslov državnega prvaka. Krivico, ki jo trpe zastopniki slovenskega nogometa že več let, je treba na vsak način popravili.
RAZNE ŠPORTNE VESTI.
Skakalne tekme za prvenstvo Dravske banovine, ki bi se morale vršiti v nedeljo na Bledu, so preložene v Mojstrano. Sneg delu letos zopet ovire, vendar je k sreči v krajih od Mojstrane naprej j dovolj snega, tako da bo Zimsko športna zveza t lahko izvedla tekme v obsegu kakor je bilo pr-: votno nameravano. Ako 11e bo šlo v Bohinju, bodo i tekme v Kranjski gori, skoki pa v Mojstrani. Zato marljivi Mojstrančani tudi pripravljajo skakalnico, ! ki bo pripravljena že jutri, iu bodo lahko vsi že 1 trenirali. Tekmovalne proge t »od o pa izpeljane ua teritoriju med Mojstrano in Planico.
V Zagrebu imajo še vedno neprilike. Popularni podzvezni kapetan Petrovič ni hotel prevzeti tega mesta od nove uprave ZNP iz klubske discipline. Ker zaradi spora trpi zagrebški nogomet, pripravljajo stari športni delavci proglas, v katerem bodo pozvali vse klube k složnemu delti. Bilo je že par sestankov, zato tudi ni izključeno, da bodo imeli v Zagrebu zopet novo zborovanje, iu bodo prevzeli vodstvo zopet vodilni klubi, brez. katerih prav za prav podzveza sploh obstojali ne more. Kajti kakor hitro zapro vodilni klubi svoja igrišča, podzveza ne more izvesti ne ene tekme. Vodilni klubi bodo najbrž« tako tudi napravili, kajti kdor hoče ovirati delovanje teh klubov, ne sme nikakor računati na njihovo podporo. Dosedaj so pa skoro vsi zagrebški klubi živeli na račun večjih, kajti le tekme vodilnih klubov so bile dobro obiskane, izkupiček se jo pa razdelil ua vse enako. Zagrebški spor je zelo zanimiv in nt izključeno, da bomo tudi pri nas imeli stične težave. Naš nogomet mora napredovati in ni prav, da manjši klubi ovirajo razvoj nogometa, in to čisto neupravičeno, zaradi napačnih informacij. Lige ne bi nikomur škodovale, splošnosti pa mnogo koristile.
Slavni norveški skakalec, Kuud. ki 1н> tekmoval tudi pri tnis, je postuvil nov svetovni rekord. Skočil je 82 metrov. Udeleženci mednarodnih tekem, ki se bodo vršile prihodnji teden v Bohinju ali pn v Kranjski gori, bodo imeli priliko občudovati tega fenomenalnega skakalca.
PRIJATELJI SMUKA.
Zvezi jo uspelo pridobili tri nemške smučarske tilme za predvajanje v .Jugoslaviji. Od teh je prvi Bela uuiebiost- v četrtek na programu v kino Dvoru. Ta lilm je vzbudil svojčas pravo senzacijo v športnem svetu, 1er pozivamo vse smučarje, da si ogledajo film. ki bo vsled številnih posnetkov s Zeitlupe tudi za smuško tehniko samo nad vse ! zanimiv. Film sc kot kulturni film predvaja po ; znižanih cenah. — JZSZ.
Plavalna sekcija SK Ilirije. Za vse članstvo sekcije strogo obvezni sestanek se vrši danes ob 18 v prostorih Ping-pong sekcije (pri Levu j. Na dnevnem redu je volitev sekcijskega načelstva in določitev smernic za delovanje v letošnji sezoni. Pozivam vse članstvo plavalne sekcije, da se sestanka sigurno udeleži. — Načelnik.
Poziv ! Vse smučarje tekmovalce opozarjamo na obvezni zdravniški pregled, ki se vrši danes, v četrtek, 22. januarja od 17 do 20 v šolski poli-kliniki na Resljevi cesti. Prosimo vse, da pridejo po možnosti zgodaj. Klubi naj oskrbe sigurno prijavo tekmovalcev. — ,!ZSZ.
NOGOMET
»kaj л Italijanih. Cas je že. da so ludi italijanski časopisi objavili vest o flnancijeluem neuspehu božičnih iu Dovoletnih mednarodnih nogometnih tekem. V Italiji so gostovali češki, dunajski in nemški klubi, ki so odnesli velikanske vsote lir. Publika p« ni poselila (oh tekem v kakem večjem številu in razumljiv je. sedaj velik pasivni saldo, ki.so ga utrpeli italijanski klubi. Menda ne bo nikoli več v Italiji toliko inozemskih moštev, kajti italijanska publika se bolj zanima za jirven-stvene tekme domačih klubov, bolj nezanimiva na so zanjo mednarodna srečanja. Še par vrstic o italijanskem prvenstvenem boju. Vsak klub je do sedaj odigral že 16 tekem. Čvrsto stoji danes u:i krmilit s 27 točkami izkušeno in dobro \ igrano moštvo Juventusa iz Turina. Največji konkurenti so mu zastopniki iz južne Italije, n. pr. Koma (23 točk) in Napoli (23 točk), ki sta 11a drugem in tretjem mestu. Enkrat smo že poudarili, da so lelos južnoitalijanska moštva v izredni formi, in da se mordu se nikoli niso uveljavila tako uspešno kot letos. Škoda le, da je bitu baš pretekla nedelja nekak črn dan za te, vedno sicer zmagovite klube. Komu, Nupoli iu Lazio so bili poraženi. Najbrž»; pa je bil lo lo nekak slučaj trenutne slabosti, in Že v prihodnjem kolu bodo poročila vsa druga. -Lanski italijanski državni prvak Anibrosiaua ne kaže lelos kakega posebnega napredovanja in ga zato 11e moremo uvrstiti v jirve in boljše vrste letošnjih rivalov. — Še nekaj! O moči italijanskih moštev je težko govoriti, če bi si vzeli v tem pogledu kot jiodlago rezultate, ki so jih Italijani v minulih praznikih dosegli napram najboljšim klubom iz srednje Evrope, j)otem bi morda kdo rekel, da so Italijani najboljši v Evropi. Tak nazor pa je jiovsem nepravilen, kajti navadno in skoraj redno italijanska moštva v inozemstvu razen hitrosti ne pokažejo kaj posebnega. Sledi pač iz tega. da Italijani zmagujejo največ le tedai. kadar igrajo na domačih tleh, pred domačim občinstvom in r domačim sodnikom. V tem se strinjajo tudi nemška in češka poročila. Italijane same pa zalo danes še ne smemo smatrati kot najboljše evropske nogometaše.
Kašelj?
potem pa
KRESiVAU
Naibeljsi amaterji v dvigati 111 Meti. Zu lelo 1930. je bila izdana tabela rekordov v dviganju uleži za amaterje, še vedno prednjafijo avstrijski težkoatleli. ki imajo 11 prvih mest. Drogi so Francozi z 8 svetovnimi rekordi. Omeniti moramo, dn je sloviti Francoz Itigoutol moral prepustiti en svoj rekord Kgij>čann Noss'iru. lako du ima seduj lii-goulot le še dvH svetovna viška. Iz omenjene tabele spoznamo tudi, da imajo Nemci sedaj le 3 prva mesta, dočim so imeli v L 1029. še 0 prvih mest
Radio
Programi Kadio-LfubUana t
Četrtek, 22. januarju: 12.13 Ploščo (slovenska in plesna glasba) — 12.43 Dnevne vesli — 13.00 Čas, plošče, borze — 17.30 Otroška ura. Mancu Komunova — 18.00 Plošče — 14.30 Drugo Ukiga: Gininastične vaje — 10.00 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščini — i03() Prenos iz. Brna: ; Mo rana v, operu (Gotov uc) — 22.00 Časovna napoved in poročilu — 22.1" Haiiio orke-ter.
Petek, 23. jan.: 12.13 Plošče (atrije jugoslovanskih umetnikov, sorenude) — 12.43 Dnevni, vesti — 13.00 čus. plošče, borza — 17.30 Radio orkester — 18.30 P. dr. II. Tominec: Umetnost v vsakdanjem življenju — 19.00 Dr. I.ovro Su-štirk: Francoščina — 10 30 Gospodinjska ura (Krekova gospod in jska šola: Novodobna prehran«) — 20.00 šah — 20."O Pevski solistični večer: sodelujeta ga. skvurča (sopran) in p. j Živ ko (tenor) — 21.30 Plošče — 22.00 časovna napoved in poročila.
Drugi programi t
Petek. 23. jan.:
Belgrad: 11.23 Plošče — 12.43 Radio-orke sli r — 16.00 Plošče — 211.00 Tain bu raš k i orkester — 20.30 Vokalni koncert — 21.30 Komorna glaslia — 22.00 Komični dueti — 22.30 Radio-orkester. — Zagreb: 12.30 Plošče — 17.00 Glasba — 18Л0 Novice — 20.30 Bi4«grad (koncert)
—	22."(> Novice, vreme in sneg — 22.40 Plesna šola. — Budapest: 12.03 Konc. univ. pevskega •àbura — 16.00 Otroška ura — П.23 Ork. konc.
—	10.10 Konc. opernega orkestra. — Dumi j: 13.25 Popoldanski koncert — 17.30 Mladinska iwu — 19.30 Avstrija pri o(lkrit|ii tečajev — 20.00 Koncert. — Milan: 12.13 Pestra glasba — 17.00 Ploščo — 10.30 Vesela glasba — 20.30 Pestra glasba — 21.00 Koncert — 21.30 Pester koncert (soli iu ork.). — Praga: 10.30 Preno.s iz. študija — 22.20 Mor. Ostrava. — Langen-berg: 13.05 Ojiold. konc. — 16.20 Mladinska ura — 17.00 Popoldanski koncert — 10.45 Lep večer — 22.13 Plesna glasba. — Kiin: 12.4" Lahka glasba — 17.00 Instrumentalni koncert
—	21."V3 »Filmska zvezda«, opereta. Gilbert. — Kutevice: 16.10 Mladinska ura — 16.25 Plošče
—	17.43 Koncert — Nin.Ion. koncert Filharmonije. — Miihlacker: 13.00 Plošče — I6."'0 Popoldanski koncert — I1).I3 Zabavni koncert — 20.00 Pevski zbor — 21.00 Renesunsa, barok, rokoko v glasbi — 22.30 Plesna glasba. — London: l\l? ljubka glasba — 14.13 Plesna glasba — 17.13 Orkester — 18.4() Kvintet — 20.00 Koncerl
—	22.30 Plesna glasba — Mor. Ostrava: I2.3u Radio-orkester (Brno) — 15.00 Plošče — 16.3(1 Moravski kvartet (Brno) — 1Ч.ЗО Glasba — 20.30 Praga — 22.20 Glasba. — Leipzig: 14.5C Koncert — 16.30 Plesna glasba — 21.10 S^MMtsk-i glasba — 22."4) Valček.
Pozor pletilje in pletilcî!
Mnogo vprašanj je ž> dobila podpisana zadruga, kaj je z neko zadrugo pletilcev, ki se ustanavlja daleč nekje izven Slovenije, ki ponuja stroje na odplačilo potom zaslužka in obljublja sijajen za-stnzek (po "—10 Din na uro), ki bo dobavljala volno za tlelo, ki se bt). če bo izdelano brez na-j)uke. sproti plačevalo itd. itd. — O dotičn? zadrugi smo dobili že pred pol letu od Ireh strani informacije, ki so zelo nepovoljne in vsakogar svarimo, nuj se zelo puzi, du ne pride oh vse svoje premoženje. V prav dotični kraj. kjer sc ustanavlja ta zadruga, smo že stavili ponudbe, du bi pletilje zaslužile nekako po 3 Din, pa smo bili odklonjeni, da smo predragi. Dotično zadrugo ustanavlja nek madžarski /iri bivši predsednik nekega skruhirunega društva, ki jc |>ri koukurzu društva zapustil vse polno še neplačanih dolgov in je seduj prevzel zastopstvo neke inozemske tovarne (delilnih strojev iu mu je predvsem na tem. da bi veliko zaslužil pri prodaji strojev Obljublja, du se bo vsak lahko naučil v treh dneh toliko, da bo lahko zaslužil 7—10 Din nu uro. Poudarjamo, da toliko sedaj ne zasluži že več lei iz.vežbuno pletilja. Nujboli nevarno je. da bi so kdo s kako pogodbo zavezal odplačevati več strojev z zaslužkom, ker delodajalec lahko, če hoče uri izdelanem blagu, /e najde kakšno napako, du ga zavrže kot slabo izdelanega in ls> Seveda pri tem inoral delavce plačali volno — ua en sani stroj se je lahko pu rabi do 60.000 Din letno . žiil |>n s(. ho smejal, ker bo zaslužil pri prodanih strojih in volni.. Pletilska zadruga na Breznici — r. z. z o. z., jioštu Jesenice. Gorenjsko.
t Vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm naznanjamo tužno vest do H je naš nadvse ljubljeni soprog, ozir. bral, И svak in sfric, yospod
I Jožef Legat
K železničar v pokoju, obe. odbornik in |P	odbornik (jasil. društva
»n	po dolgi, mučni bolezni, previden s tola-
t'1	žili sv. vere, v starosti 46 let, mirno v
Jifl	Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokoi-
Hj	'lik.i sc bo vršil v petek 73 ianuarja ob
H	10 dopoldne iz hiše žalosti. Žirovnica 16,
H	na farno pokopališče na Breznici. — Bla-ciega pokojnika priporočamo v molitev in
H	blaji spomin. — Žirovnica. 21. jan. 1931.
»	Žalujoča soproga IVANKA
ак	1er ostali sorodniki.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vršilca Г50 Din al) vsaka beseda SO par.
Najmanjši oglas • S Din. Oglasi o»d rlevol vrstic se računajo više Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ue udiiovurjuino
Službe iščejo
Dcklica
Postranski zaslužek
lahek se nudi gg. učiteljem drž. uradnikom, bi-vaiočim v mestih srezkih načelstev Drav banovine.
stara 15 let, išče mesta Ponudbe ood »Takoj 650«
na upravo.
iTiTi [i] »Tv
učerke v trgov, z mešanim blagom, najraje na Dolenjskem. - Naslov pove uprava pod štev. 641.
Gospodinja
Kmetsko dekle, staro nad Pošten krepak deček 30 let, vajeno gospodinj- [ stva, išče službe pri i manjši družini v mestu. ! Naslov pri upravi »Slovenca pod št. 674.
Kuharica
popolnoma vešča, tudi za ostala hišna dela išče službe k boljši družini s 1. februariem t. 1. Naslov v upr. »Slov.« v Mariboru
Zaslužek
Ako hočete delati
in z lahkim domačim obr-tom na svojem domu zaslužiti 7 Din na uro — vstopite v našo zadrugo. Pouk je brezplačen Vpisnina 10 Din. Obširna navodila pošliemo radevolje, ako je priložena znamka za odgovor — Zadruga Jugoslov pletača, Osijek.
z dežele se sprejme v trgovino kot sluSa. Prednost imaio nekadilci. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Pošten«.
ДДДДГ
Skladišče
pripravno za trgovino s kurivom vzamem v najem v Ljubljani. Dopise na inseratni odd. »Slov.« pod šifro »Za takoj«.
Staroznana gostilna
na najprometnejši cesti v Ljubljani, obstoječa iz več gostilniških sob, večjega stanovanja, kleti, prostora za balinanje, več vrtov in hlevov se takoj odda v najem z inventarjem vred. - Vprašati pri Društvu posestnikov, Sa-lendrova ulica 6, Ljubli
Pouk
Šoferska ?o'a
oblastveno koncesiionira-na, I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiweisova cesta 52.
Ca merni kova šoferska šola Liubliana Du"abkn c Î6
l.lugo avlol Prva iblast koncesiionirana Prospekt zasloni Pišite poni!
Prireditve
Občni zbor
godbenega društva -T ira-« v Krčevini pri Mariboru, se vrši dne 25. ianuaria ob 15 v krčevinski šoli
Poizvedbe
Zgubila se je
v soboto 17. jan. v mestu kratkodlaka mlada pti-farka rjavosive dlake. — Svari se pred nakupom in zadrževanjem. Oddati je proti nagradi pri tvrd-ki Feliks Urbane, Ljubljana.
Galoše in snežni čevlji
Posestva
Krasna vila
blizu Celja — 6 sob itd., velik vrt, sadno drevje, parket, elektrika, vodovod, kopalnica, kleti, v lepi legi se poceni proda. Breznik, Celje, Dolgo polje 1.
Hiši
hlev, vrt in stavbne parcele. se ugodno proda -Poizve se v unravi »Slovenca« pod št, 665.
Zobotrebci
Prosim ponudbe za zobotrebce nepakova^e in pa-kovane v zavojih in kartonih po 1 duc. Dopisi na »Poštni predal 24« Ljubljana.
li
Planine, orgle
harmoniie piščali in ventilatorje za orgle izdeluje Anton Dernič, Radovljica.
Kratek klavir
dobro ohranjen ceno prodam ali posodim na dom. Zima, Wolfova ul. 10-1.
Izîsva. - Podpisani izjavlja, da ni plačnik za dolgove ki bi iih kjerkoli napravil njegov sin Tinči Blažič. Imenovani tudi ne sme na moie ime inkasi-rati nikakega zneska — Kraniska gora. 15. I. 1931.
Matija Blažič, oče
Prck'ic. - Podpisali luiij Šavnik, tova'n. delavec z Temenic, nreklicu'em vse žaliivke katere sem izrekel nroti dobremu imenu gostilne Pres'pd na Jesenicah št 3. Kar sem iz-iavil. ni resnica ter nasprotno izi.ivliam. da ie dostilna nr> Preste-t-u no-štena gos'ilna. 7ahva'it;-i°m se g. Prosterlu. da il odstopil od ka^enskprfa postopanj — Jurij Šavnik s. r.
Podpisani nbžaluiem vse žaliive bese 'e. ki sem iih izrekel nanram Čudnu Jernciu, posest, v Rrezo-vici št. 36 in se mu za-hvaVuiem, da ie odstopil od kazenskega prprfona napram meni. — Pleško Janez, posest., I.ukovica.
Pianino
skoro nov. črn po ceni proda Dobrajc, Maribor, Frančiškanska 21.
Prodamo
Krojači, pozor!
Proda se dobro ido'a krojačnica na dalmatinskem otoku zaradi odpo-tovania Sigurna eksistenca. Naslov se poizve pri upravi lista pod št. 524.
Puhasto perje
fiste Cohario pc 4S Din kg diuaa xrsta po 58 Din kg fisic bele gosi« po 1)0 Din ke in čisti puh pc 250 Din ke Razpoši-liam pc poštnem povzetiu L BROZOVlf - Zagreb. Ilica 82 Kemićna čistilnica peria
Žrebetna kob la
5 let stara, ki bo storila v teku 14 dni, vajena lahki in težki vožnii. zelo pohlevna zanesljiva za vse, nanrodai pri 1. Lev-stek Sodražica.
Radi sel'tve
se proda popolnoma dobro ohranjen 4 cevni ra-dio-aparat Hartley. Naslov pri upr. pod št. 675.
Genelj
dobro ohranjen se proda radi dobave motoria Valentin Rahne, Zalo* št. 7, Dev. Mar. v Polju. i
Narodne noše
skunno ali posamezno se prodajo v Kapiteliski ul. št. 3, dvorišče,

20° p J ZNIŽANE CEN K PRI 20'/<
IIVAR 0DLEHAII
samo otl 17. januarja do 31. januarja 1931 v vse- na.-ih podru nicah jjro-daja zaloge s popustom
Samo prodaja narejenih ob'ek znamke «Tivar*
11Л1М KOS PTï
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 28 in Celovška cesta štev. 63
2«°
/0
Kranj, Glavni trg štev. 101
20%
Predpečniki
Vam hitro in ceno segrevajo Vaše prostore. Izdeluje Fr. Kpsmač, Ljubljana, Jeranova ulica št. 5.
ZA VESELIČNE PRIREDITVE
se izposojujejo dekoracij-ska lavorjeva drevesa j Nabava cvetja, nagelnov. I V prednaročilih društvom znižane cene Ivan Jemcc, vrtnarstvo — Maribor.
feSprenj, ajdovo moko
vedno nvrto 'Mldnjfi na delielo veletitMiviiia
A. VOLK LJUBLJANA
Re«ljpva resta 24
Ni duha ne sluha
za kurjimi očesi in debelo kožo, če io tri dni
zaporedoma zjutraj in zvečer natrete z maihno količino	CLAVETYL CREME.
Cena škatljice 8 Din Proizvaia in razpošilja stara, 1 1599 ustanovljena Kaptolska I karr.a sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič Zagreb Jelačičev trg 20.
Poslovodja
zmožen in zanesljiv se takoj sprejme. Pismene ponudbe na Kmetijsko zadrugo v Smartnem pri Lit.ji.
z znamko
«
TRETORN
„TRETORN
sestoji iz najboljšega iu najsol'd-oejšega materijala, tako rta se odlikujejo v na večji trpežnosti. Zato ne kupuite nepoznanih fa-br'katov temveč le galoše in snežne čevlje z znamko TRETORN, ker je dokazano, da ni boljših.
i Enkrat na mesec
pridem v Sloveniio, da kupim pohištvo srebro, okraske slike, preproge in drugo Ceniene ponudbe na Ruski bazar Kralja Milana 14. Beograd
Tiskarna v Zagrebu išče dobrega
faktorf a
- Ponudbe na našo upravo pod številko 502.
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva resta št. 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in «Bogoljuba«, naročate imerate in dobite razne intormaciie — Poslovne ure od pol 8 zju-tra| do pol I popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska štev 3030.
:

mmmmmmmm

PERZIJSKE
PREPROGE
Špedicijska tvrdka R. Ranzinger, Ljubljana, proda izpod cene 15 komadov starih lepih, prvorazrednih perzijskih preprog, katere so bile pri njej zastavljene. — Ogleda se jih lahko vsak dan, razven nedelje, od 8. do 12. in od pol 14. do 18. ure.

Vrednostne papirje
srefke oblioaciie delnice ktipuie UDiavniStvc -Mer kur« Liubliana Selenbur-gova ulica h II tel 50-52
VsakovrsiDo
'çJjMfl iwu'p
pn na'vtšiih cenah ĆERNF. invelit LiuMiana Woltove ulica «t 3
REZAN 114 TESAN LES
manjše in večje količine kupujem Ponudbe z označbo vrste, dimenzije
in najnižie cene na-Zagreb I., poštni p>edal 299.
Zahvala
Skrušen nad gomilo svoje ljubke ženke in zlate mamice
Jtssii Rozmanove
roj. Lavž
se najiskreneje zahvaljujem vsem, ki so z dejanji in sočutjem lajšali moje gorje v težkih dnevih. Predvsem se zahvaljujem zdravnikom g. primariju dr. Jugu, dr. Šavniku in dr. Arkotu za njihov trud in požrtvovalnost rešiti njeno življenje, g. prof. dr. Kotniku in g dekanu V. Zabretu za tolažbo za časa njene bolezni. Obenem izrekam najtoplpiso zahvalo vsem darovalcem vencev in šopkov, sokolskima društvoma iz Št. Vida in Tržiča, bralnemu društvu iz Tržiča in društvu zemljiškoknjižnih uradnikov iz Ljubljane, vsem njenim sošolkam, prijateljem ter znancem, ki so izkazali pokojnici zadnjo čast ter mi pripomogli spremiti mojo strto srečo v tako lepem številu v njen prezgodaj ji usojeni grob.
Št. Vid n. Ljubi j., dne 21. januarja 1931.
Neutolažljivi soj^rog Stanko s hčerkico Tatjano in z žalujočo rodbino Lavševo iz I ržiča.
Haas Dominik:
«■: .33
-JiZgC
0	r ' J 2
C/> - -» <j
M
"C *r, Z ï
u
< Ч < a
1
S. i
_ л .
oi±
j i. j e X.
•	V N m —
« »„» a-« « - » j.
c » «
o ' 1 =
.G
»	a
i 11 15 ï
*	2 !
а
m ce
ia i
•s • a ►
I SS -
"5
•5 ji i o
^ ^ J < ć
S ~ N ï ^ ГЧ •M - V	"
•J} , -o
Si	> »
«q « j « ;
!£*§<*' i
Moč treh
Roman 17 lei« 195fi
89
Mislil je na bombe s kugo, na ponarejene bankovce. Pri tem je minil čas. Pri vratih ograje se je spraznilo. Izvlekel je svojo denarnico in iskal med raznimi papirji. Z listino v roki in z Jano pod pazduho, je koračil skozi vrata. Angleški uradniki so le površno pogledali papir in ga spoštljivo odpremili skozi prehod. Poznali so podpis ministrskega predsednika lorda Gashforda.
Pet minut nato je zdrčal vlak s kolodvora, se po-greznil v temo predora, predrdral trideset kilometrov pod morjem v prav toliko minutah in hitel potem med livadami Canterburya proti Londonu.
V velikem hotelu v Londonu je najel starejši gospod v spremstvu mlade dame stanovanje. Kot dr. Glosin iz Aberdeena z nečakinjo. Izkaz o njegovi lastni osebi, ki ga je predložil preglednemu uradniku, je bil tako izboren, da so mu brez nadaljnjega verjeli, ko je trdil, da je njegova nečakinja izgubila svoje listine.
Po londonskih ulicah so se širile temne govorice. Slabe vesti. V Afriki je baje premočen ameriški oddelek brodovja porušil v pokrajini Kilimandžara nova angleška industrijska mesta. Napad na cesto Bab el Mandeba je prizadejal baje angleškim podmornicam težke izgube z zračnimi torpedi. Druge govorice so pravile o angleških porazih v Avstralskem morju in pred Kapstadtom.
V poslopju vojnega ministrstva so se zbrali člani
angleške vlade na posvetovanje o položaju. Tam so imeli prave brzojavke z raznih bojišč in te so lahko pripravile vladi skrbipolne ure.
Res so ameriške zračne bojne sile izvršile hud napad na mlado angleško afriško vojno industrijo. V oaromnem šlevilu so nenadoma pridrvela letala z vzhodne obale, prodrla skozi razmeroma slabe angleške obrambne črte in vrgla zračne torpede na industrijske tvor niče. Slični napadi so bili končno mežni. Toda bilo je nerazumljivo, cd kod so prišle ogiomne množine streliva. Vlada je imela brzojavke od raznih angleških letalcev. Brzojavke, ki so jih ti, zvesti do smrti, deloma še odposlali, ko so njihova letala že padala goreča v globino.
Sir Vincent Rushbrook je držal v roki zadnje brzojavke z A. V. 317 in čital: >43 stopinj vzhodne dolžine, 2 stopinj južne širine. Ameriška letala se spuščajo, ko so izstrelila torpede, na morje. Nenadno izginjajo v vodi. Sumimo podmorsko opirališče. — A. V. 317.«
Drugo brzojavko je oddalo isto letalo deset minut pozneje: Podmorska postaja odkrita 42 stopinj, 13 minut vzhodne dolžine ...
Tu je bila brzojavka prekinjena. Iz obvestil drugih ladij so izvedeli, da je A. V. 317 ob tem času goreče strmoglavilo.
Predsednik lord Gashford je skušal dati obliko vprašanjem in mislim, s katerimi se je bavil vsak član kabinela.
Zakaj ne napade Cir Stonard Anglije? Afriko smo smatrali za najvarnejši del države. Nači ogleduhi so nam preskrbeli ameriški napadalni načrt, ki je predvideval napad naravnost na zahodne otoke. Islan-ski poldnevnik bi tvoril potemtakem približno frontno črto amoriških bojnih sil. Kaj je moglo napotiti dikta-
; torja, da je opustil ta načrt, ki so ga pripravljali tako j dolgo, in da pusti britsko otočje na miru ter nas na-I pada v Afriki?<
Sir Vincent Rushbrook, ki je še zmerom držal j obe brzojavki z A. V. 317 v roki, je stopil h globusu.
»Izgleda, da so Američani zgradili opirališče za i brodovje na ekvatorju ob afriški vzhodni obali. Ce i je temu tako, potem se je, gospoda moja, Cir Stonard j usidral v žarišču naše moči. S tega mesta ...« — admiral je prijel majhno šestilo in pokazal z njim na globusu — »ogroža prav tako našo afriško posest kakor tudi morsko in zračno pot v Indijo in Indijo samo. Zadnja brzojavka z A. V. 317 je žal nepopolna. Vendar pa poznamo dolgostno stopinjo. Zelo daleč od ekvatorja ne more biti postaja. Da razrušimo to, smatram za najnujnejše. To se mora izvršiti prej ko vse drugo. Vsled spremenjenega ameriškega načrta večinoma lahko pogrešamo sve je zračno brodovje na islandskem poldnevniku. Dal bi jim povelje, naj pre-iščejo poldnevnik 42 stopinj 13 min. Podmorsko opirališče se da zmeraj najti. Ce ga najdejo, ga tudi že uničijo.«
Admiral je umolknil. Pričakoval je od vlade, da pritrdi tej odredbi, ki bi mogla imeti usodne posledice, ako oslabijo obrambno črto nad islandskim poldnevnikom.
Lord Horac Maitland je izpregovoril: »Vprašujete, zakaj je Cir Stonard spremenil svoj napadalni nacrt^ zakaj se izogiblje naših otokov in vodi vojno na južni polobli. Hočem poskusiti, da vam vzrok krnt-ko in jasno označim. On dela to, ker se je podjetje polkovnika Trottera ponesrečilo. Ker poročilo o uspe-I iiu pohoda ni pravilno. Ker še vedno obstoja Moč, ki sta jo hoteli uničiti skupno Anglija in Amerika, in ker se Cir Stonard boji te Moči.«
Za .luguelovansko tiskarno v Ljubljani: Karei Cet.
Izdajatelj Ivan Itakotec.
UiuUiuk 1'tuni Krenuur,
5555/T5555555555555555555555555555555T