261. številka. Ljubljana, v sredo 12. novembra XVII. leto, 1884. lahaja vsak dan ave^er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele ca vw leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meaec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje te od Četiristopne petit-vrste po 6 kr., 6e se oznanilo jedenkrat tiska, po B kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., Ce bo trikrat ali veakrat tiska. Dopisi naj ae isvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravništvo je v Ljubljani v Frana Kolinami niši, »Gledališka stolba". Uprav nistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno Btvari. Orožja našemu vojnemu pomorstvu! Kakor bojeu vzklik vidijo ae besede, ki smo jih ravnokar napisali, kakor silen opomin v vojni nevarnosti! Ni naga krivda to. Od dne do dne razvijajo nam sedaj zborujoče delegacije sliko mini, naj-merodajnifti in najviši naši poznavatelji, evropskega in našega avstrijskega položaja jo dopolnjujejo, z zlatimi barvami jo krasijo, človek že ne vo, kaj bi od samega veselja počel s to harmonijo — kar pride jeden, pride drugi pa potegne preko lepe slike debelo črno črto in kakor bi trenil, proč je vsa harmonij«. Dolgo let, pravijo, ne bode vojne, dolgo let smemo biti brez skrbi, toda že nekoliko hipcev potem so vsi v ognji, vsi nas uverjajo, kako moramo biti pripravljeni zoper sovražnika, in kako moramo hiteti, da se dobro preskrbimo za vse slučaje na suhem in na morji. Ali na drugi strani, kako lahko nas vzdignejo iz tega protislovja! Če jim rečemo: mir nam obetate, pa nas za vojno pripravljate, — takoj nam pridejo s klasično modrostjo in resno nas po-Bvare": „Si vis pacem, para bellum!" Če si želiš mini, le dobro si pripravljaj za vojno! Hitro nas prepričajo, da je V6e res, kar potrebujejo, in mi jim potem radovoljno damo to, kar zahtevajo. Tako je tudi zadnjo soboto v Pešti v zariji miru razkrivalo s romaštvo našega vojnega pomorstva in dokazalo s«i je, kako je naše adri|»nsko po-obrežje slabo zavarovano in kako bi se nam slaba godila, če bi nas od morja sem prijeli. Nujna pomoč se je zahteva'a, hitro se more pomorstvo preustrojiti in drugače oborožiti! V tihem dokazovanji se je skoro pozabilo, da se je malo poprej bilo po vedalo, da namreč v najboljšem prijateljstvu živimo z laško kraljevino na diugi strani morju — tako živo je bilo dokazovanje 1 To nalogo imel je novi poveljnik pomorstva baron Sterneck o priliki, ko se je odbor proračunski delegacije avstrijske posvetoval o proračunu pomorstva v svojem zborovanji zadnjo BObotO. Barou Sterneck je najprvo izjavil, da ima pre-ustrojba pomorstva samo namen, pripraviti državi krepko obrambo. Dve nalogi ima vojinsko pomorstvo : varovati in braniti mu je domače morsko obrežje, varovati in pospeševati mu je našo morsko trgo- vino. Zato pa potrebuje dovoljno število lesenih ladij, kjer se urijo v takih svojstvib in znanostih, ki jih potem uveljavijo na bojnih ladijah pred sovražnikom. Tako je tudi mogoče, da se drage vojne ladije ne rabijo brez potrebe. Da pa ladijevje mora resnčno varovati in braniti domaČe obrežje, jasno je zategadelj, ker je potem sovražnikom branjeno, stopiti na naša tla in priti naši vojski za hrbet, ker so tako zavarovana naša tržišča ob morji in naši trgovinski brodovi pred ropom in požigom. Sovražniku je zabraniti, da ni mm gospod na Adriji. Najboljše uspehe bi bo doseglo s strategijsko ofenzivo, katera je ne-nadomestnega Tegetthofa pripravila, da je zamislil znani program za naše ladjevje. Ta program pa se ne da izvesti, ker potrebuje mnogo, mnogo denarja, in tako preustaje nam samo Še strategijska defenziva. Tudi naše sedanje pomorstvo niti za defenzivo, za obrambo v vojni ni dokaj pripravno in oboroženo. Znamenito orožje v pomorski vojni sedajni čas so pomorske torpede, in sicer prvič samogibna torpeda, drugič stanoviti morski podkopi (mine). S torpedo pa se dandanes samo tedaj more krepko napadati, če se to dela urno in od mnogih strani ob jednem. To se pa lahko zvišuje s torpeduimi ladjami, ki so zelo urne in gibčne in, razdeljene na več tlotilj, kakor roj padejo nad sovražnika. Za strategijskega od-boja delj bi se tudi morske obrežje moralo razdeliti na več branibovskih okrajev, in vsak okraj bi moral imeti svojo celo flotiljo. Za obrambo obrežja od Trsta pa doli do meje bi bilo potreba štirih tor-pednih 11 ■Milj. Bojno ladjevje nam je neizogibno potrebno. Naša država je velevlast, sklepa zaveze, zaplete se lahko v svetovne vojske, in tu je neizogibno, da jih tudi reševati pomaga in more s svojim pomorstvom. Naše bojno ladjevje se pomanjšati do sme, a dati mu je novega orožja, da je več vredno. Pridodati mu je tudi primerno število oglednih ladij, ki morajo imeti nenavadno br/ino, dobro zalogo premoga, a morajo tudi biti prav majhne in brez velikih stroškov. V to službo bi se dale porabiti tudi brzojadre ladje trgovinskega pomorstva. Toda avstro-ogersko trgovinsko pomorstvo ne utrpi Indij, ki bi v jedni uri napravile 20 milj morskega pota. A meriti se bode moralo tudi tukaj z drugimi držuvami, drugače bodo Avstrijo popoluem odrio li iz morske trgovine. Pomorstvo, trgovinsko in vojno obojno potrebuje hitrih ladij. Prav zategadelj ukrenili so se v Franciji in v Italiji zakoni, po katerih se trgovinske ladije proti plačilu rabijo za vojinako pomorstvo. Vsega tega nam je torej treba, in če pr merjamo pomorsko moč Avstrije z močjo drugih držav na to stran, lahko nam je uvideti, da smo daleč še od zadaj. Te misli je baron Sterneck izražal in podkrepil jih s stvarnimi ter z jasnimi razlogi v delegacije odboru. Po vsem tem je vsaj govor lahko sklepal z besedo, da bodo delegacije same uvidile, ali ne kaže: hitro, celo hitrejše, nego-li želi vojnega pomorstva uprava, državi pripraviti potrebna branila njenega morskega obrežja. Dvojbe ne more biti, da bi glas podadmirala barona Sternecka bil glas upijočega v puščavi. Avstrijsko državljanstvo si rado, dasi če-stokrat jako tefcko, daje nalagati bremena, samo ako vidi, da so potrebna in da pripomorejo k ugledu avstrijske domovine in k varstvu njenih koristi v miru in v vojni. Q. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 12. novembra. Avstrijska delegacija ima danes prvo vkupno sejo. Na dnevnem rodu eo potrebščine skupnega finančnega mmisterBtva, najvišjega račuoišča, ministerstva vnanjih zadev, oziroma vojni ordinarij in peticija solnogradskega deželnega odbora. TiroluKl kulturni sovet imel je nedavno svoj občoi zbor. Vzelo se je poročilo prve sekcije kulturnega soveta na znanje. Tu poročilo ima jako pomenljiv odstavek o agrarnej postavodaji. Stalni odsek, kakor pravi poročilo, se je pridno bavil z reformo o dednem pravu na kmetih in posla) načrt o tem kmetijskemu minister*tvu. V tem nnčrtu se je izjavil za upeljavo kmetskih domov. Potem se priporoča, da bi cenilci dobili kak natančneji navod, kako ceniti. Sedaj zato ni druzega navoda, kakor cenite tako, da bode mogel prejemnik posestva shajati. Ta določitev pušča preveč samovolje sodiščem in cenilcem, ki se le prerada zlorabi v kvar kmet-skemu stanu. Viianjc države. Prihodnje leto bodo v Rusi11 nabrali 224 000 vojaških novincev, izmej teh 22.440 v kraljestvu LISTEK. Rodbinska sreča. (Roman grofa L. N. Tolstega, poslovenil I. P.) Prvi del. I. Žalovale smo po materi, ki je bila jeseni umrla, živele smo na kmetih same s K .iti i o in Sonijo. Katija je bila stara naša hišna prijateljicu, guvf rnantku, ki je nas vse odgojila, katero sem ljubila in pomnila, kur sem pomniti začela. Sonija je bila moja mlajša sestra. Preživele smo mračno in tužno zimo na našem starem Pokrovskem domu. Vreme Jo bilo hladno, vetreno, tako da je snega uc-melo čez okna, okna so bila zmerznena in motna in skoraj celo zimo nesmo nikamor šle in nikamor se peljale. Redkokdaj je kdo prišel k nam, pa kdor je prišel, ni prinesel veselja, ne zabave. Vsi so imeli žalostne obraze, vsi so govorili tiho, kakor bi se bali koga vzbuditi, ueso se smijali in često so plakali, gledeč na mene, zlaBti pa na malo Sonijo v črnem oblučilci. Kakor bi bilo vse v biši čutilo smrt; žalost in smrtna groza plavali sta v zraku. Mamina soba je bila zaprta in meni je bilo britko, nekaj me je vleklo pogledat v to sobo, ko sem šla mimo spat. Imela sem takrat Bedemnajst let, in baš to leto pred smifcjo hotela se je mati preseliti v mesto, da bi jaz tam dovršila svojo odgojo. Zguba matere je zame bila jako britka, pa priznati moram, da sem poleg te britkosti, čutila tudi to, da sem mlada, lepa, kakor so mi vsi pravil: in da zastonj zgubljam čas na deželi. Proti koncu zime se je to čuvstvo osamelo -ti ali dolzega časa tako povekšalo, da nesem več šla iz sobe, ne odprla klavirja, in tudi ne vzela knjige v roko. Ko me je Katija pregovarjala, da bi se česa lotila, odgovarjala sem jej: Ne ljubi se mi, ne morem, a v srci mije nekaj reklo: čemu? Čemu naj delam, ko se tuko zastonj zgublja moj najlepši čas? Čemu? In na „temu" ni bilo diuzega odgovora, nego solze. Pravili so mi, da sem shujšala iu grši postala, pa za to se tudi nesem nič zmenila. Čemu? za koga? Zdelo se mi je, da ima vse moje življenje miniti v tej samoti in neznanskem dolgčasu, iz katerega jaz sama nesem imela moči ne želje iztrgati se. Katija bo je proti koncu zime začela bati zame in sklenila je, naj stane kar hoče, vzeti me v inozemstvo. Pa za to je bilo treba denarja, me pa še vedele nesmo, koliko je nam ostalo po materi in slednji dan smo pričakovale varuhu, ki je imel priti in ure-d'ti naše zadeve. — Nu, slava Bogu! rekla mi je jedenkrat Katija, ko sem kakor senca, brez mislij, brez želja, hodila iz kota v kot. — Sergej M hajlič pride, poslal je povprašat po nas in objavit, da pride h kosilu. Razvedri se, Marčka, pristavila je, — kaj bi on tako o tebi mislil? Kako ljubi vaju on. Sergej Mibajlič bil je naš bližnji sosed, prijatelj našega očeta, če tudi je bil veliko mlajši od njega. Razum tega, da je njegov prihod izmenil naše načrte in dal nam možnost preseliti se s kmetov, navadila sem se ga že iz detinstva ljubiti in Čislati, in Katija, svetujoč mi razvedriti se, je uganila, da izmej vseh znancev bi se jaz najmanj bila marala pred Serge-jem Mihajličem pokazati v neugodnem svitu. Nesem ga samo ljubila, iz navade kakor vsi pri hiši, začenši od Katije in Sonije, katerej je bil krstni kum, do poslednjega kočijaža, a imel je zame še posebno veljavo zarudi neke besede, ki jo je izgovorila moja mati v pričo mene. Rekla je, da tacega moža bi želela meni. Tedaj se je meni zdelo to Čudno in neprijetno; moj junak je bil ves drugačen. Moj junak je bil teuek, sub, bled iu otožen. Sergej. ti Poljskem. — Kakor se iz Varšave poroča, hoče vlada po novem letu pomnožiti število mt-jučev ob vsej državnej grbnici. Povod temu /♦* vedno množeče se tihotapstvo, ki napravija veiiko d kode pri carinskih prihodkih. Rimski list „Perseveranza" nagovarja Italijansko vlado, da h; tudi ona v Afriki osnovala kake koloni)e, kakor to delajo druga drŽave Tja bi potem Uhko raztegnila svojo trgovino. Čas bi zato sedaj 0.1 u^un n, krr so notranji strankarski boji tnalo potihnili in ker se, kakor kaže, več ne bodo tako pogostem menjala mioisterstva. Ako pa bomo čakali, (ia druge vlade zasedejo vsa afriška obrežja, bode Italija gospodarsko io moralično pešala. Zato treba predreti ta železni obroč. FrancoMlt i senat je vsprejel ves volilni zakon za senat. Zavrgel je vse nove dostavke in popravke, ki so se predlagali. Vojvoda Chumberlandski poslal je okrožnico na vse nemške kneze in svobodi)«* mesta, v katere i objavlja .svoja dopisovanja z bruusviškim mi-nisterstvom ziradi prestolonasledstva. Pravi, da so se pokazale težave, vsled katerih še ni mogel nastopiti vladanja. Nadalje v okrožnici odreka nemškemu cesarstvu pravico, mešati se v brunšviško prehtolonasledstvo, kar nema pravice po državnoj ustavi. Opozarja kneze, da bi ravno tako labko se začelo cesarstvo mešati v nasledstvtne pravice drugih i!t in - U 11 državic, kar b- jim gotovo ne biio po volji. Pa kaj bode pomagala ta okrožnica. Nemški državni kancelar neće dopustiti, da bi Chumberlaud postal kdaj bruniviški vojvoda in druge zvezne vlade ga bodo podpirale, naj ima vojvoda še tako utemelieue pravice do prestola. Belgijsku vlada je imenovala nedavno svojega zastopnika pri Vatikanu. Papež pa hoče počakati, kako se bodo .-t\a i razvile v belgiiskej zbornici, predno pošlje svo)ega nuncija v Bruselj. V Vatikanu se boje kakih sovražnih demonstracij proti nunciju sedaj, ko so ae razmere na Belgijskem za kouservativce tako tn'Ugoiino obrnile. Mej večino «laait»lte spodnje zbornice ua Vstal je razkol. Polovica stranke si je, ubrala za vodjo predsednika zbornice, Berga, druga bolj radikalu* polovica si je pi osnovala novo stranko pni vodstvom Hi) r u pa. Ta razkol bode pa liberalcem samim škodoval, kajti omogočil bode le daljno vladanje konservativnega miuisterstva. Na lug leskam ponehava razburjenost zaradi volilna reforme. Poslednja debata o tej zadevi v spodnjej zborna je pokazala ua obeh straneh pripravljenost k spora/.umljeoji. Kako bode ukrenila V tej zadevi zgornja zbornca, se še ne ve, pa vender je nekaj upauja, da se bodo udali konservativni lordi. V Trlpolisia jo patrola .-.aptijev s silo udrla V italijansko šolo, zaprla šolskega slugo in ga pretepala* Ltški kon/ul se je uu ukaz Maucimja pri«-tožil pri vladi. Ta mu je naznanila, da jo korporala one straže dela v ječo, druge krivce pa izročila sodišču. rRepublique Franeuiso" dobila je neko pismo iz Mas^anuha, iz kiterega se razvid*, da so razmere v Sudanu jako slabe. Vsi do»edaj Angležem venu rodovi poleg Bodočega morja do Kassale so se pridružili Mahdiju Iz tega sklepa ta list, da je najbrž Gordon res premagati in je razburjenje ob Rudečem morji le posledica Mubdijeve zmage. — Angleška vlada pa ne verjame, da bi bil Gordon ujet in Carl of Granville je pred par duevi izjavil pri nekem banketu, d» se nadeja, da se bode v Sudanu kmalu vse na bolje obrnilo. Dopisu s/. Zagreba 9. nov. [lav. dcp.J (Stros-majerjeva slavnost.) (Konec.) Po končan' slavnostni seji se je odprla galerija slik Vse drugo Mihajlič b 1 je človek ne več mlad, visok, trgat in, kakor se mi je zdelo, vedno vesel; pa vender so mi te besede ostale v domišljiji in že pred šestimi leti, ko sem imela jednajst let, in me je on tikal, igral z menoj in me nazivljal d ek lic o- v i jol ico, sem marsikdaj ne brez strahu vprašala samo sebe, kaj bi stor.la, ko bi se on hotel ženiti pri meni. Pred kosilom, h kateremu je Katjo pripravila še smetanasti kolač iu špinačuo omako, je prišel Sergej Mihajlič. Videla sem skozi okno, kako se je pripeljal k hiši v m..Idi saneh, in ko so je zavil okrog ogla, hitela sem v vsprejemno sobo in hotela sem se vesti, kakor bi ga ne bila prav nič pričakovala. Ko sem zaslišala v predsobi ropot nog, močen njegov glas in korake Katijine, m sem mogla strpeti, in šla sem mu sama naproti. On je, držeč Katijo za roko, glasno govoril in sni jal se. Ko je zagledal mene, ustavil se je in nekaj časa gledal me, nb da bi se mi bil priklonil. Jaz sem bila v zadregi in čutila sem, da sem zarudela. — Ob, ali ste vi V rekel jo po svojej prijaznoj in priprostej navadi, raztegnil si je roki in šel k meni. — Ali je mogoče, Ja ste se t-iko premerili! kako ste zrasli! Lejte vijolico! postali ste čelu roža. nadstropje je oJločeno za slike, katerih so že »daj vse dvorane skoro polne, ker jih je vseh 275. Razstavljene so po najnovejem načinu, tako umetno, da odsev vnanje svetlobe nikjer ne moti gledalca. Večinoma so cerkvenega značaja, pa tudi od slavnih sedanjih slikarjev nahajajo se nekateri umotvori. Darilo Strossmsjerjevo je neglede na gmotno stran — cenjo se iHko na pol milijona goldinarjev — uajveče vrednosti za Zagreb, ker je s tem pridobil galerijo, kakeršne mnoga veča mesta nemajo, in sploh prvo znamenitejo galerijo na nlovansktrn jugu. Strossmajer sam vodil je goste pri ogledovanji slik in s svojimi duhovitimi opazkami pri posamičnih slikah kazal, da je mojster tudi ua estetičnem polji. Ob 2. uri sta bila slavnostna banketa pri gosp. baronu Vraničaniji in pri „Carji". Gospod baron je namreč Strossmajerju na ftast povabil nekoliko odličnih osob Zagrebških in vnanjib, vseh vkupe 24 k obedu. Mej povabljenimi so bili: škofa Pos lović, Hra-nilov ć sekcijska šefa VonČina in Stankovic, grof Giuro Jelačić, brat slavnega pokojnega bana, že 80 let star, pa še krepak, Rački, Veber iu drugi člani akademija in profesorji, od Slovencev pak dr. Vošnjak in V. Petričič. Ob istem času je tudi Zagrebško meščanstvo priredilo banket pri „Avstr.jskem c^.rji" za 70 oseb. Tam so bili Slovenci zastopani po gg. Hribarji in dr. Zar ni ku. Gg. dr. Moše in Geba sta se že bila odpeljala. Pri obeh banketih seveda ni manjkalo napitnic in govorov ter sta se še le proti 5. uri končala. Konec prekrasne slavnosti vršil se ji doBtoj-nim uačmom na strelišči. V veliki električno razsvetljeni dvorani zbralo se je nad tisoč odličnega občinstva h koncertu. Strossmajerju na čast prirejenem po pevskih društvih. Sodelovalo je „KoloM, „Sloga", „Hrvatska Lira", „Radničko pjevačko društvo" in orkester „SokohtPele so se izključno le Bkladbe domačih umeteljnikov: Lisinskega, Kuhiča, Eisenhutha, Majera in J. p). Zajca. Vse točke izvajale so se uprav dovršeno in uvideli smo, da so Hrvatje na glasbenem polji izvrstno napredovali in da bode slovenskim pevcem vse sile napeti, ako hočejo, da ne bodo zaostajali. Posebno pohvalo želi so tamboraši „Hrvatske Lire" in počastil jih je celo vladika Strossmajer s svojim primaujem. Ko se je izpela Zivčeva prelepa kantata, pričel je komers in plesni venček, ki je baje trajal do pozne ure, pri kat;';: 'ti pa nesmo bili več prisotni, ker smo morali Imisliti ua odhod. Ivini' ana je tedaj slavnost, katera je pokazala vsemu svetu, da hrvatski uarod v kulturnem oziru z br/,mi koraki napreduje in da Zagreb razume svojo nalogo: da bodo naravno središče ne le za Hrvate, ampak zlasti tudi za slovenski narod. Pri tej slavnosti zd/užili sti se najimenitneji stranki, ue-zavisna in stranka prava, da odslej skupno delati v prid naroda. Gotovo bode to imelo uajbolje nasledke za narodui razvoj. Kar ne tiče sedauje vladne, ali kakor se ona imenuje, narodne (?) stranke, nema v narodu nobene podlage, uiti nujmanjega spoštovanja. Le volilni red, po katerem je volilno pravo za davkoplačevalce silno omejeno, dočim vsak uradnik voli, je združeu z znanimi madjarskimi sredstvi pri volitvah tej stranki, katere glavni represeutan-tje so koristo- in službolovci, pomagal do večme. Prijel me je s svojo veliko roko za roko, stisnil jo tako krepko, tako pošteno, da me je skoraj zabolelo. Mislila sem, da bode poljubil mojo roko in nagnila sem se k njemu, da ou mi je še jeden-kiat stisnil roko in pogledal me naravnost v oči s svojim trdim in veselim pogledom. Šest let ga nesem videla. Ou se je mnogo premenil, postaral, počrnel in porasel po bradi, kar se mu pa ni lepo podajalo, pa imel je še isto pro sto obnašanje, odkritosrčen pošten obraz s strogimi potezami, umne blesteče oči in prijazen, prav detski smehljaj. Čez pet minut prenehal je biti gost, in postal je svojec za nas, celo za služabnike, ki so s svojo uslužljivostjo kazali posebno veselje, da je prišel. Vedel se nikakor ni tako kakor sosedje, ki so prihajali k nam, ko nam je umrla mati, kateri so smatrflli za dolžuost plakati sede pri nas; on je ravno narobe bil zgovoren in vesel in niti besede ni spregovoril o materi, tako da se mi je z začetka ta ravnodušnost zdela čudna in celo neprilična s strani nam tako bližnjega človeka. Pa pozneje sem razumela, da to ni bila ravnodušnost, ampak iskrenost, in bila sem hvaležna za njo. Zvečer je Katija nam servirala čaj na starem mestu v salonu, kakor je to Zagreb se je v poslednjih dvajsetih letih is-redno povekšal in prerodil. Vsled svoje srečne lege se lehko razprostira v ravnini proti Savi in ni mm treba štediti s prostorom za trge in nove ulice. Zagrebški mestni zastop pa tudi razume svojo nalogo, da se ne sme ustrašiti stroškov, s katerimi se daje mestu prijetne je lice, se skrbi za zdravje in tako privabi naseljence. Omenim le vodovoda, Zrinj-skega trga, vseučilišča, akademije ia najnovejšega dela: novega pokopališča. To je vse mesto stalo velike svote, pa pripomoglo, da se Zagreb tako sijajno razvija. Kar se tiče politiškega gibanja, čuti se ma-djaraka vlada ne toliko v javnem življenji, kakor v pritisku na narodne časn ke, ,Sloboda" se skoraj vsaki dan, „Pozor„ pa po večkrat ua teden konfi-skuje. Na kolodvoru se noben hrvatsk list ne sme prodavati. Zdaj so tudi porote za časniške prestopke odpravili. Toda s tacimi silnimi sredstvi se le malo časa vlada in Hrvatje bodo prestali tudi to dobo, kakor so Rauchovo. 1% &uiari|a pri Jelšah 10. novembra. [Izv. dop.] (Graško neniSka „pravičnost" in — slovenska mlačnost.) Včeraj godil se je tukaj nekakov poskus, če bi se dala ustanoviti za Šmarijski okraj ^kmetijska poddružnica". Od katere strani je prišla inicijativa temu koraku, ne vem; naj vam povem samo faktum. Iz Gradca pri-šei je bil nekov g. MUlIer, baje tajnik deželne kmetijske družbe. Ko se je bilo v Jagodičevi gostilni zbralo precejšnje število poslušalcev, nagovori jih tukajšnji nadučitelj g. J. v našem jeziku ter dostavi, da bode glavni govor govoril Miiller — immu-škl! G. Mtiller res uatane iu govori vpričo samih Slovencev, izmej katerih pa gotovo 9 desetin ni znalo nemški, v nemškem jeziku! 1/povedal je sam, da ne umeje našega „idijoma". Njegov govor je potem g. J. poslušalcem poslovenil. Ne moremo odreči se nagneu.u svojemu, da ne bi izjavili svoje misli in vpnišanjt* do Blavne dež. kmetijske družbe iu do — Šrnari-skih veljakov. Na Štajerskem nas je do 400.000 Slovencev in teh naš Gradec, glavno naše mesto, čestokrat neče poznati, neče vedeti za nje! Kmetijska družba štajerska je štajerska, dežel aia, torej tudi za 400.000 Slovencev ; in vender pride od te družbe mej nas mož, ki Bam pravi, da nas ne umeje. Izgovor, da tam v Gradci nemajo slovenščine veščega človeka, jalov je in ničev, ker ii e s m o mi Slovenci zar udi kmetijske družbe na svetu, ampak baš narobe! Slučaj ta, da naša kmetijska družba pošilja slovenščine nezmožne ljudi mej nas, ni prvi, ki smo ga včeraj tukaj vid< li. Kdor čita „Slov. Gospodarja" in „Slov. Narodu, vedel bode, da se je tako godilo že po drugod, na pr. v Kozjem, Brežicah itd. To je baš tista nemška „pravičnost", ki jo ua vsakih deset korakov srečujemo mi parija — Stoveucil Je-li se iz Graško-Šraarijske moke spekel včeraj kiuh, povedati vam Vaš dopisnik ne more, ker ga je nemška pridiga g. Milllerja tako — naudu-šila, da je raje ostavil meeting. Ako pa se je kaj zgodilo, vsekako bode imelo dete, ki je prišlo na svet z asistenco Graško-nemškega accoucheurja, nemški obraz in nemško lice in to v okraji, ki hoče bilo v navadi, ko je mati živela ; me dve s Sonijo useli sva se okolu nje; stari Gregor prinesel mu je očetovo pipo, ki jo je našel nekje, in on začel jo hoditi gori in doli po sobi. Koliko strašnih premen v tej hiši, kaj misliš! rekel je, ter se ustavil. — Da, rekla je Katija z vzdihom, pokrivši Bamovar s pokrovom, pogledala ga je, in skoraj se zajokala. — Vi, mislim, pomnite šo svojega očeta V obrnil se je k meni. — Malo, odgovorila sem. — Kako bi lepo bilo, ko bi on še živel, spregovoril je tiho iu zamišljeno gledeč na mojo glavo nad mojimi očmi. — Jaz sem jako ljubil vašega očeta, pristavil je bolj tiho in meni se je zdelo, da bo se mu oči bleščele. — In zdaj je Bog njo vzel! rekla jo Katija, položila prtič ua Čajnik, izvlekla robec iu začela jokati se. — Da, strašne premene v tej hiši, ponovil je on in obrnil se proč. — Sonija pokaži igrače, pristavil je čez nekoliko časa in šel je iz sslona. Z očmi polnimi solz, pogledala sem na Katijo, ko je odšel. biti eminentno slovensk ! Pa krivico bi delali slavni kmetijski družbi, ako bi nji sami vse zasluge za nemško propagando prisojali! Veliki del teh „zaslugu imajo nadi „prvaki" po naših občinah in okrajnih zaatopih baš zato, ker se svoje narodnosti grozno zavedajo in pa, ker so napram Nemcem do skrajnosti tolerantni! Ceterum censeo: Na jedni strani morajo naši g g. poslanci kaj ukreniti, da nas bodo v Gradci bolj poznali (ne, kadar je treba šteti, takrat smo jim že znani!) tudi, kadar terjamo svoje pravo! Na drugi strani p a si morajo naši „mero-dajni" krogi namestu „lipovine" drug les za svoj narodni les izbrati; lipovina v«bodoč # z g r 6 a v o h ras to vin 0 ne bo mogla konkurirati! Mi bodem o samo, ako bodemo hoteli biti! Iz Dobile pri Črno ml j i 10. novembra. [Izv. dop.] Dne 9. novembra t. 1. smo tukaj v Do-bličah ua slovensko kočevske) meji novo, od visoke Vlade potrjeno čitalnico, sedaj četrto na Belokranjskem, odprli. Za predsednika bil je voljen ustanovitelj taiste g Anton Kupljen, c. kr. beležnik v Ornomlji, za denaruičarja g. Janko Šveiger; v odbor pa gg.: Matija Ve rti n, Jožef Hrela, Miha Krake r in Matija Štrukelj. Po volitvi vrstili so Be govori in napitnice, zatem ples in obče veselje-Bog df j, da bi se Čitalnica razcvelela iu obilo dobrega sadu rodila in v to ime Bog pomozi in sreča junačka! Domače stvari. — (Priznanje.) Ljubljanskemu veteranskemu društvu izrazil je poveljnik tretjega voja F. Z. M. baron Kuhu, v posebnem dopisu svojo zahvalo in priznanje, da se je oglasilo 57 veteranov, ki bodo razen kolone rudečega križa oskrbovali bolne in ranjene vojake tudi po holmca b, ki se bodo v ta namen v slučaji vojne ustanovile na južnem iu Rudolfovem kolodvoru in v Kolizeji. — (Občni zbor kranjske kmetijske družbe) ne bode letos, kakor navadno, meseca novembra v sredo po velikem sejmu sv. Elizibete, ampak, kakor je sklenil centralni odbor v zadnji seji, še le tekom meseca jauuvarja p. 1. — („Ljubljanski pohajkovalec") nam piše: Kdor, kakor jaz, pohaja po Ljubljani, je marsikdaj vesel, ko zagleda kako novo zgradbo, šo večkrat pa nevoljen, ko vidi tu pa tam kako starikavo hišo, stare lesene mostove in primitivne ograje, ka-keršne bi ne bile umestue niti v zadujej gorskej vasici. Taka ograja je ob Resljevi cesti, iu ta ograja je, kakor se mi je pravilo, celo mestna, ostanek nekdanje Urbasove hiše. Bog vedi, kaj je upli-valo, da se te grde „plankew že davno neso odstranile, skoro bi mislil, da so se pustile zaradi lepšega, ali pa v spomin. Slavnemu odseku za olepšan je mesta polagam na srce, naj si to ograjo vender pri priliki ogleda. Prepričan sem, da bode takoj kaj ukrenil, če ne druzega vsaj to, da bode takoj poslal po fotografa, da napravi par podob, katero potem pošljemo v kako razstavo, ali pa v nemške ilustrovane liste. — Kako dobtr prijatelj je! rekla je ona. In res, kako toplo in dobro mi je delo sočutje tega tujega iu dobrega človeka. Slišali sva, kuko se je Sonija smijala in ž njim begala sem ter tja. Potem sva slišali, kako se je usel za glasovir in s Souijiuimi prsti začel biti po tipnicah. — Marija Aieksandrovna! zaslišal se je njegov glas, pojdite semkaj in zasvirajte kaj. Meui je prijetno bilo, da mi je on tako prosto in prijazno zaukazal, ustala sem in šla k njemu. — Tu zasvirajte, rekel je, ko je odprl zvezek in pokazal na Bethovena adagio-sonato quasi una fantasia. — Bomo videli, kako igrate, pristavil je in odšel s kozarcem v kot sobe. Ne vem, zakaj Bem čutila, da mu ne morem odreči in izgovarati se, da slabo igram; pokorno sem se usela za glasovir in začela sem svirati, kakor sem umela, če tudi sem se bala sodbe, dobro vedoč, da on razume in ljubi glasbo. Adagio bil je v tonu tega čuvstva, ki me je Bpomiual razgovora za čajem, in igrala sem, zdi se mi, še dosti dobro. Scherzo pa me ni pustil igrati. „Ne, tega ne igrate dobro, rekel je, stopivši k meni, pustite to, — („Ob agrarnem vprašanji-.) Gospod dr. Josip Vošnjak, ki se je v zadnji čas s posebno vnetostjo začel pečati z materialnimi vprašanji, spisal in založil je pod omenjenim naslovom prav lično, 80 stranij obsezajočo knjižico, ki je kot ponatis H letopisa „Matice Slovenske" ravnokar prišla na svetlo, in katere bode vesel vsak, kdor jo dobi v roke. V njej polaje nam pisatelj plod svojih obširnih in temeljitih študij na agrarnem polji, to pa tako prijetnim in preglednim načinom, da je knjiga izredno poučna, ob jednem pa zabavna in da moramo vsacemu, kdor se želi poučiti o agrarnem vprašanji, ki je sedaj na dnevnem redu, le toplo priporočati, da jo pazno prečita. Knjižica je razdeljena v naslednje odstavke: I Uvod. II. Zgodovinske opazke. III. Agrarni zistemi. 1. Neomejena osebna gruntna lastnina, a) Romanske države, b) Germanske države, c) Av»tri|a. 2. Skupna gruntna lastnina, a) Ruski „M'.ru. b) Jugoslovanska zadruga. 3. Omejena osebna gruntna lastnina, a) Amerikanski BHomesteadu, b) Kitajski „Tien-minnu, c) Iodj-ski „Ryotu, d) Hanoveranski „dvori", angleški „Entails" in „fideikomis". IV. Sklep in konec. Iz teh nadpisov je že razvidno, da je vsebina vsestranska in mikavna in da je g. pisatelj proučil in uporabljal vse važneje proizvode obširne agrarne literature. Kjer mu slednja ni zadostavala, vedel si je pridobiti zanesljivih poročil od osobnih prijateljev, kakor od gospoda A. Bezenšeka v Sofiji, gospoda Davorina Jenka v Belem gradu, gospoda dra. Kopača v Zagrebu. Strokovnjakom se bode kujhica morebiti prekratka zdela, a nam je popolnem po godu, kajti ravno v tej obliki je najbolj prikladna za širše občinstvo iu smelo trdimo, da se knjižice, kakeršna je „Ob agrarnem vprašanji" zelo redke, da si je g. dr. Vošnjak s tem spisom stekel posebno zaslugo. Ker knjižica ne bode posebe na prodaj, ampak pride le članom „Matice Slovenske" v letopisu za l. 1884 v roke, je ta proizvod ob jednem vabilo, da se kdor de n> Matičar, oglasi in plača letni donesek. — (Družba sv. Mohorja) razpošilja za 1884 1. družabnikom svoje knjige in te so: 1. Ko ledar za leto 1885. 2. Občna zgodovina za slovensko ljudstvo. Sjusal Jos. Stare, kr. profesor v Zagrebu. 3. Cecilija: Cerkvena pesmarica. Po naročilu rCecdijinega društva v Ljubljani" uredil Antou F o r-ster. II. del. 4 Slovenski Pravnik. Pouk o najpotrebnejših zakonih. Spisal dr. Ivan Tavčar v L ubijani. II. snopič. 5. Miklova Zala. Povest iz turških časov. Spisal dr. J. Sket. 6. Življenje preblažene Device in Matere Marije in njenega prečistega že nina Jožefa. Popisal Janez Volčič. III. snopič. Družabniki pač morejo biti zadovoljni s temi knjigami, kajti toliko knjig in s tako mnogovrstno zanimivo in poučno vsebino ne razpošilja nobeno drugo društvo svojim članom. — (Krvavci,) to je anarhisti, Ljubljanski prijavili so proti delegiranju Celovške porotne sod-nije priziv. Vsled tega se utegne stvar toliko za-vleči, da bode kouečna obravnava morebiti še le prihodnje leto meseca januvarja ali v Celovci ali, če priziv prodre, v Ljubljaui. — iSloveusko pevsko društvo.) Zaradi zrj)rek. na koje se poprej uiti mislilo ni, mora se a prvo ni bilo slabo. Vi, kakor se vidi, razumete glasbo. Ta zmerna pohvala me je tako razveselila, da sem zarudela. Prijetno mi je bilo, da prijatelj in tovariš mojega o.r,eta na samem govori z menoj tako resno, a ne več kakor z otrokom. Katija je bila odšla, Sonijo spravit spat, ia bila sva sama v sobi. Pripovedoval mi je o mojem očetu, kako se je sešel ž njim, kako veselo sta živela, ko sem še jaz sedela za knjigami in igračami; in oče moj se mi je v tem pripovedovanji pokazal priprostega in milega človeka, kakeršnega še nesem poznala do tedaj. Povpraševal me je tudi o tem, kaj jaz ljubim, kaj čitam, kaj mislim delati, in dajal mi je svete. Ou sedaj zame ni bil več šaljivec in veseljak, ki me je dražil in delal mi igrače, ampak resen človek, priprost in ljubeč, h kateremu sem jaz nehote čutila simpatije in spoštovanje. Menije bilo lahko, prijetno in poleg tega sem čutila neko neprostovoljno bojazljivost, ko sem govorila ž njim. Bala sem se za vsako svojo besedo, rada bi bila zaslužila njegovo ljubezen, katero sem dozdaj imela samo zato, ker sem bila hči svojega očeta. Ko je Katija spravila Souijo v postelj, pridru- I. veliki zbor za teden dnij preložiti. Zborovanje se bode torej po istem dnevnem redu, kakor ga je že .Slovenski Narodu priobčil, vršilo dne 2 3. novembra t. 1. v Mariborski Čitalnici. Začetek točno ob 3. mi popoludne. Zvečer istega dne pa priredi osnovalo« odbor v dvorani zur „Stadt Wien* pevski zbor s sledečim sporedom: I. A. Nedved: Pozdrav — moški zbor s samospevom za bariton. II. A Leban: Slovenska deklica — mešani zbor. III. Haidrih: Pri oknu sva molče slonela — čveterospev. IV. D. Jenko: Na moru — moški zbor. V. F. S. Vilhar: Pod oknom — mešani zbor s samospevom za sopran. VI. Dr. B- Ipavic: Savska — moški zbor. VII. A. Foerster; Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesnij — mešani zbor s samospevi za tenor, bariton in bas in spremljevaujem orkestra. Mej posamičnimi točkami bode svirala in VIII. točko bode sprem-ijevala vojaška godba 47. pešpolka. Začetek točno ob 8. uri. Osnovalni odbor bIov. pevskega druUva. — (Vlak je povozil) danes zjutraj mej 5 iu 6. uro, na tiru tik Tsbiukelnove tovarne neznanega delavca, kateri je ali v pijanosti ali s hanuo-.momim namenom skočil pod vlak, ki mu je odtrgal obe nogi in ga tudi na glavi teško poškodoval. — (Tatvine.) Včemj po noči proti 9. uri hotel je neznan tat ua mitnici na Karlovški cesti skozi okno ukrasti nabrano mitnino. A mitničar ga je prepudil. Ob 11. uri pa se je tat povrnil in ukral iz stražnice na urupi strani ceste stražniku suknjo, v kateri je bilo 4 gld. denarja. Sreča, da ni bil stražuik več v suknji, sicer bi bil tat morebiti še njega odnesel. — (U lomil) je včeraj po noči neznan tat v braujarijo Franceta Dolarja v Travniških ulicah. Dasi je bilo v prodajalnici žganih pijač v izobilji, si je kot veščak vender privoščil samo pol litra brinjevca. Ta skromnost se ne da drugače tolmačiti, kakor, da se je tut pri svojih ponočuih izletih prehladi! in potreboval zdravila, ali pa, da ga je kdo mimo idočih preplašil. — (Iz Radovljice) se nam piše: Na sv. Martina večer utonil je poBtaren mož ne v Savi — ampak v gnojnici gospoda okrajnega glavarja. Ker je gnojnica velika in ker pot pelje tik nje, čudimo se, da naš gospod glavar, ki vender na daleč in Široko vse v red denejo, uneso imeli ideje — na plot, v.saj dotlej, da dobimo pliuovo raz-svitljavo. — (Izprazneni)sti dve svetniški mesti pri c. kr. nadsodniji v Gradci. Prošnje do 30. t. m. Kazne vesti. * (Statistika finančne straže 188 3. leta.) Računski oddelek finančnega ministerstva je sestavil in ravno zdaj na svetlo dal statistiko o stanji in delovanji finančne straže po deželah v državnem zboru zastopanih za 1883.1. Iz te statistike razvidimo, da je lansko leto znušala dolžina carinske čite, katero je nadzorovalo 8150 finančnih stražarjev (za 160 mož več nego 1882. leta), 7790 km. Potrošilo se je za stražo 35C.438 gld. Zasledili so lansko leto finančni stražarji 57.376 prestopkov, vsled katerih bi se bila carina na pristojbinah oškodovala za 328.107 gld. Zasačili so pii tihotapstvu 201.148 kgr. tabaka, 2 074.504 smodke, 1,139.343 kgr. tabačnih zelišč in 40.549 kgr. soli- Tihotapstvo se je pomnožila se je iiMiia in začela je tožiti o mojej apatiji, o katerej jaz nesem nič omenila. — Tedaj mi najglavnejšega ni povedala, rekel je smeje in očitaje zmajoč z glavo. — Kaj bodem pripovedovala, kar je dolgočasno in kar bode prešlo. (Meui se je res zdelo zdaj, da preide moja otožnost, da je že prešla ali pa, da je nikoli ni bilo). — To ni dobro, če ne znamo prenašati osa-melosti, — rekel je — mari neste izobražena go-spica V - - — Seveda da sem izobražena, odgovorila sem, smeje se. — Ne, slaba gospica je, katera je le tedaj živa, kadar jo občudujejo, a ko je sama ostala, je kar obupala, in nič jej ni bilo milo; vse to le samo, da se pokaže, nič pa zaradi nje same. — Lepo mislite o meni, rekla sem samo zato, da sem kaj rekla. — Ne! pregovoril je ou po kratkem molčanji; — vi neste zastonj podobni svojemu očetu, vi imate, — in njegov prijazni pogled se mi zopet dobrika in me spravlja v veselo zadrego. (Dalje prih.) žilo sa 1559, kratenje davščin pri užitoinskih črtah za 966 slučajev proti 1882. letu * (Gimnazija! ec — bankovcev pona rejalec.) Kakor poroča uradni list Levovski, je 10 t. m. polijija zaprla 1 Dietnega dijaka 7. gimna zijalnega razrvda v Levovu Ednvarda TvHzerskega radi ponarejanja bankovcev. Mladi učenec, katerega so pri menjanji desetaka prijeli, je pri preiskavi izjavil, da se peča s ponarejanjem javnih upnih papirjev ze od početka meseca septembra t. I. in da je spravil v promet do sedaj pet tacih ponarejenih bankovcev. * (Slavni kemik Liebig) je nekdaj v družbi pripovedoval: Ko sem še kot profesor služboval v Gies8enu, pride jedenkrat kmet v mesto, noseč v košku jajca na prodaj. Nesreča hoče, da se mu nekaj — najbrže klopotcev pobije in jajčina vst birm razlije po mošnjičku, v katerem je hranil denar za davke. Ko kmetic odpre mošnjiček, vidi, da so vsi srebrni denarji vsled žvepleno-vodenika, ki se v smrdljivih jajcih ali klopotcib nahaja, očr-neli. Tacega denarja pa davkar nikakor ni hotel vzeti. Kmetic je bil v veliki zadregi. Šaleč se, mu nekdo na to svetuje, naj ide v ono-le hišo, kjer stanuje mož, ki ume takšen denar zopet pobeliti. Kmetic pride k meni in ustupivši v moj laboratorij, vpraša: nSte li vi oni mož, ki zna črne denarje zopet pobeliti?" — Ulil sem nekaj kislin na denar in v malo minutah zopet dal nazaj belo-srebrni denar začudenemu kmetu, kateri me vpraša: „Koliko sem dolžan?u — „NiČ, dragi moj!" — „No, no, nikar se ne sramujte, le povejte! kol kor zahtevate VBe rad plačam !u — „Jaz ne zahtevam prav nič!" — „No,u zakliče veselo, segajoč v žep, „tednj vem položim tu-le jedno desetko, za katero kupite svojemu hlapcu tam-le žganja.* — „Moj hlapec pa, tako konča Liebig svojo pri povest, „ni bil nihče drugi, nego moj asistent, pozneje tako odlični kemik dr. Otto.u * (Dve kurji jajci spravili župana ob službo.) Nek dovtipnež v Reggm na Laškem je pred kratkm zgodaj nekega jutra položil pred hišne duri neke tamošnje hiše dve jajci, jedno belo in jedno počrneno in potem vzbudil speče hišne prebivalce, rekoč: „To sti — kolere jajci". Lahkoverni ljudje so mu verjeli in vsi prestrašeni poslali po župana. Liberalni župan zaukaže takoj zavarovati hišo s karabicjerji in se posvetuje s temi iu mestnimi svetovalci, kako odstraniti kolere jajci. Modri možje so ukreuili, da se vzame dolg drog, ž njim spraviti jajci v mrežo, vržeti v globoko jamo in uničiti z živim apnom. Ta pameten ukrep se je precej izvršil. A višja oblastnija, začuvši to neumnont, je takoj zaukazbla županu, ostaviti uradno službo. Župan se je izgovarjal, da jeden mož ne more spametovati vseh bedakov po vsej krajini. A kljubu temu pametnemu ugovoru je oblastnija čudnemu možu odvzela županstvo in ga pahnila mej njegove somišljenike — priproste nevedoeže. * (Uzoreu in vesten čitatelj.) Koje markiz d1 Argens, ljubljenec Friderika Velikega, svoje lettres juives (ž'dovska pisma) na svetlo dal, ga prosi nek dvornik naj mu jih za nekaj časa posodi. D' Argens mu izpolni željo dobro vedoč, kaj bo sledilo. Čez teden dnij že pošlje dvornik knjigo nazaj s pismeno laskavo zahvalo in s prošnjo, naj mu pisatelj pošlje tudi drugi del. Markiz je dobro poznal moža in je bil preo ičan, da je dvornik le iz uljudnosti zahteval knjigo in da jo je komaj odprl. Takoj da naslov dru/.ega zvezka prvemu zvezku na čelo iu pošlje prvi zvezek Še jedenkrat pridnemu čitatelju. Zopet mine teden in pisatelj dobi zvezek nazaj z veselim poročilom, da dru*i del čitatelja veliko bolj zanima nego prvi, torej prosi za tretjega. D' Argens mu pošlje zopet prvi zvezek s prišitim naslovom tretjega dela in nadi : pl. Salzer, Perutz, Pollak z Dunaja. — Schweighoffer iz Budimpešte. — Ladstiitter z Dunaja. — Zimmer iz Celovca. — Laevfg z Dunaja. Pri avstrijskem eeanrjl: Jelene iz Tržiča. Aleteorologično poročilo. a Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem. peratura Vetrovi Nebo Mo-krina v miu. > o ril 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 74729 mm. 74659mn. 747*01 mm -f- 4-6° C -f- 8 2aC -f- ti O1 C al. svz. si. svz. si. svz. obl. obl. obl. 0 00 mm. Srednja temperatura -f 6*3°, za 1'7° pod normalom. Dunajslra "borza, dne 12. novembra t. 1. (Izvirno telografično porodilo.) Papirna miti.......... Srebrna renta .... ..... Zlata ret ta . . . .... . . 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banko...... . Kreditne akcije...... . . London . ..... . Srebro ........... Napol.. ........... C. kr. ceki.ii . ...... . . Nemške marke ..... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4°/a avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0...... „ papirna renta 5°/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, od/oz. oblig. . . Dunava reg. srečke b°/0 . . 100 gld. Zemlj. obČ. avstr. 4'/," \, zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice Kreditne srečke......100 gld. Budolfove srečke . . . . ■ 10 , Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trarumway-društ. volj. 170 gld. a. v. 81 gld. 20 kr. 82 50 103 _ 70 ti 40 • — kr. 292 gld. 50 122 • 65 B • * 71«/, » 5 n 78 ■ 59 ■ 95 124 • 50 173 50 103 V 85 H 123 10 93 60 t 89 9 20 104 50 n 115 70 122 40 109 25 n 105 25 n 178 9 25 n 18 n 25 n 105 ■ 60 212 90 n Tržne cene v IJiihljaui dne 12. novembra t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ... Ječmen „ . - Oves, n ... Ajda, „ ... Proso, b ... Koruza, „ ... Leča „ . . . Grah „ ... Fižol , ... K i oinpir, 100 kilogramov . j Maslo, kilogram . Mast, „ . . Špeh tri Aon „ . . n povojen, „ . . Surovo maslo, r . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo u „ Pišče...... Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, r „ . , Drva trda, 4 kv. metre . , mehka, , „ , gld. kr. 50 20 55 9 71 53 40 50 85 94 82 58 72 84 3 8 64 64 56 31 45 18 €9 60 60 20 Zahvala. Za mnogoštevilne dokaze prisrčnega sočutja o dolgej bolezni in smrti najinega sina, oziroma brata JULIJA MURGEL-a, kakor tudi za mnogobrojno spremstvo predragega ranjcega k večnemu počitku in za darovane vence izrekava vsem, zlasti prečastitej duhovščini, gospodom uradnikom itd. najiskrenejšo zahvalo. V Velikih Laščah, 10. novembra 1884. Julij Horgel, Irma Murgčl, ,av, sestra. (732) c. kr. okr. sod. pristav, oče. Zahvala občinskemu tajniku Krškemu za njegovo izvanredno uljudnost. Občina je lahko nanj ponosna! Županstvo Planinska Vas, 11. novembru 1884. Mihael Salohir, župan. (734—U Iščem koncipijenta s pravico postavnega nameatovanja. Dr. Josip Sernec, (733-1) _ advokat v Celji. V Rožnih ulicah hiš- št. 21 v Ljubljani proda se: več stružnic (hobelbanke), orodja za mizarje in podobarje, slik za križeve pote in družili slik, kakor tndi več družili stvarij iz proste roke prav po oenl. (722—2) Kovačija na zelo pripravnem kraju, tik močno rabljene okrajne ceste, odda se s 6. februvarjeui lssrs pod ugodnimi pogoji za več let v na|t»m izurjenemu kovaču, kateri se more Izkazati tudi s koncesijo za podkovanje konj. Ponudbe vsprejema in pojasnila daje Janko Vdo> Ti*, oskrbnik v Turjaku, poŠta Velike Lašče. (727—2) Služba okrajnega ranocelnita. Služba okrajnega ranocelnika v Cerknici je izpraznjena. Cerkniški ranocelnik dobi \t okrajne blagajnice, dokler ta obstoji, letno plačo 500 gld., ter dalje priboljšek 100 gld. iz blagajnice Cerkniške občine. Prosilci za to službo naj ulože svoje dokumentirane prošnje do 95, novembra 1**1. I. pri tem c. kr. okrajnem glavarstvu. C. kr, okrajno glavarstvo v Logatci, dne 4 novembra 1884. (721—3) ♦♦♦<• ♦♦♦♦♦♦»»♦»♦♦♦•»♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦ Umetne (32—85) »j :zobe In zobovja J ustavlja po najnovejšem ameri kanskem načinu X brez vsakih bolečin ter opravlja ploinbovunja in ♦ vse sobne operacije I zobozdravnik A. Paichel, £ poleg Hradeckjjevega mostu, I. nadstropje. h Trsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potniko po najnižjih cenah i.: z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Bracadal", 3200 ton, okolu 12. novembra.. „S-arre3r", 4200 „ „30. Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 goldt. Potniki naj so obrnejo na (697—9) generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Toatrn Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj ae na Emlllano «1» Aut. FogIayeii, generalnega agenta v Tr**tu. Dr. Spranger-je vo zdravilno mazilo j"mlje takoj pekočino in bolečine vsem ranam in bulam, zabranjuje divje meso, izvleče vsaka nlesa brez ruzmehčalnega sredstva in brez rezanja skoraj brez bolečin. V kratkem času ozdravi prsnega raka, krvava nlesa, zastarane poškodbe na nogah, zanohtnice, ozebljine, prisadne rane, razpokane roke itd. Hitro pomaga pri kašlju, duHivnemu kašlju, diiteritidi, trganju, bolečinah v križi, revmatizmu v členkih. Dobiva se škatljica po 30 kr. pri lekarnarji J. »uobodi, v Ljubljani, na Preširnovem trgu. (715—1) Salicilna ustna voda, aromatična, upliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab dnh iz ust. 1 velika steklenica 50 kr. Salicilni zobni prašek, splošno priljubljen, upliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, a 30 kr. Najnovejše spričalo. "^Mf ! V*še blagorodje! Mnogo let uporabljam Vašo salicilno ustno vodo in Halicilni zobni prašek z izvrstnim vspehom in priporočati ja morem vsakemu najtoplcje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice. Spoštovanjem Anton Miiniii. župnik. Vsa navedena sredstva ima vedno sveža v zalogi in jih razpošilja proti j)oštnomu povzetju 1 o U a ni a „pri sa moroRii" JUL. pl. TRtfKOCZY-ja v Ljubljani, na Mestnem trgu it. 4-. ffC Vsakej v lekarni Trnkoczj kupljenoj originalnoj salicilnej ustuej vodi in salicilnemu zobnemu prašku se zastonj priloži obširni pouk, kako zdrave (703—2) ohraniti zobe in usta Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan deležnika r. LuBtniua tn tisk „Narodne Tiskarne". 5Y Q^3U