CELJSKI TEDNIK CELJE, 2. OKTOBRA 1959 Leto X., štev. 39 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CEl.Jt UST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO POO JETJE >CELJSKI TISK. DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Uredništvo in nprava: Celje, Titor tr* 1 — poštni predal 16 — telefon uredniSt** 24-23, uprave in oglasnega oddelka 2'5-75 — tekoča račun pri Komunalni banki Celj« »05-70-1-656 — izhaja ob petkih — letna trn- ročnina iOO, polletna 2S0, četrtletna 12"> din — posamezna itevilka 15 din — roku|>ii«> ne vračamo Osmi oktober - prazjiik občine Šoštanj v noči od sedmega na osmi oktober 1941. leta je skupina štajerskih partizanov uspešno napadla Šoštanj in ga nekaj ur povsem držala v oblasti. To je bil prvi partizanski napad na mesto sploh. V odgovor na to akcijo narodnoosvobodilne- ga gibanja, so nacistični oku- patorji dva dni zatem ustrelili pod Pustim gradom deset tal- cev. V spomin na ta dogodek praznuje šoštanjska občina osmi oktober kot svoj praznik. V počastitev osmega oktob- ra — občinskega praznika Šo- štanja — bo v šaleški dolini več prireditev in proslav. Osrednja bo osmega oktobra pri Kavretovi h ši (Stropniko- vi) v Lokovici, kjer bo odkritje spominske plošče v počastitev in spomin bivanja članov Cen- tralnega komiteja Komunistič- ne partije Jugoslavije v tej hi- ši 1930. leta. Tri dni za tem enajstega oktobra, bo odkritje spominske plošče na šoli v Ple- šivcu. Poleg tega pripravljata odbora za proslavo štirideset- letnice ustanovitve Komunistič- ne partije v Slovenjem Gradcu in Šoštanju skupno proslavo z odkritjem spominske plošče padlim borcem XIV. divizije na Razborju. In končno, v sklopu občinskega praznika bo 18. ok- toba še otvoritev nove osnov- ne šole v Paki pri Velenju. S PLENARNE SEJE OSS V CELJU ZKORSTMO Še neizkoriščene REZERVE nov naCin nagrajevanja je že pokazal prve uspe- he. — premalo delovnih mest, kjer se delo meri po učinku. — polletni uspeh kaže, da bo letni plan presežen. — 24 podjetij še vedno brez urejenega premijskega sistema. — zamujeno čimprej nado- knaditi. Na plenarni seji Okrajnega sin- dikalnega sveta v Celju, ki je bila v sredo dopoldan, so razpravljali o vplivu novega načina nagraje- vanja na gospodarske uspehe F>odjetij v celjskem okraju. Ra- zen tega so razpravljali tudi o zdravstvenem varstvu in higien- sko tehnični zaščiti delavcev. Na seji, ki jo je vodil tov. Jože Jošt, je bil prisoten tudi podpredsed- nik republiškega odbora sindika- tov Slovenije tov. Jože Borštnar. Novi tarifni pravilniki, ki so stopili v veljavo že pred nekaj meseci, so v praksi skoraj po- vsod blagodejno vplivali na pro- izvodni učinek. To je sicer šele začetek, kajti v nekaj mesecih še ni mogel priti do popolnega iz- raza nov način nagrajevanja. Za realno oceno je ta doba vsekakor prekratka. Vendar analiza, ki jo je pripravil okrajni sindikalni svet na podlagi zapažanj sindi- kalnih organizacij, kaže v prvem polletju ugodne rezultate. V vseh gospodarskih podjetjih celjskega okraja je bil v prvem polletju izpolnjen letni plan či- stih in osetoih dohodkov s 53 od- stotkov, plan skladov pa s 55 od- stotki. Ta uspeh daje slutiti, da bo ob koncu leta proizvodni plan gotovo presežen. Kljub temu pa so se v nekate- rih gospodarskih organizacijah pojavile nekatere slabosti. Neka- tera podjetja močno presegajo plan, medtem ko druga zopet za- ostajajo. V Termoelektrarni Šo- štanj so že v prvem polletju pre- segli letni plan za 20 odstotkov. Več podjetij pa je v prvem pol- letju realiziralo že preko 60 od- stotkov letnega plana dohodkov. Neugodno pa je zlasti to, da v nekaterih podjetjih niso dosegli polletnega plana v predvidenem roku. Med temi podjetji je »AL- POS«, Šentjur, »KOSTROJ« Slov. Konjice, Kovinsko podjetje 2alec, »Gorenje« Šmartno ob Paki in »IDRO« Celje. Ti primeri kažejo, da so v teh podjetjih po vsej verjetnosti nerealno planirali pro- izvodnjo v letošnjem letu. V »Volni« Laško in v vseh opekar- nah pa niso dosegli polletnega plana dohodka zaradi sezonskega značaja proizvodnje in se bo sta- nje v drugem polletju prav go- tovo popravilo. Gospodarska podjetja izkazu- jejo v prvem polletju 22.275 zapo- slenih, v pripravljalnih postopkih za izdelavo tarifnih pravilnikov pa so podjetja predvidevala 22.700 zaposlenih. V prvem pol;- let ju je bUo torej 425 zaposlenih manj, kot so jih predvidevala podjetja v omenjenih postopkih. To pomeni, da so ponekod name- noma predvidevali več delovne sile, da bi na ta način opravičili povečanje osebnih dohodkov. Tudi fluktuacija delovne sile še vedno rahlo narašča. Lani v prvem polletju je fluktuiralo 4.505 oseb ali 21,43 odstotkov za- poslenih, letos v istem razdobju pa 4.877 oseb ali 21,89 odstotkov. To pomeni, da fluktuira vsak peti zaposleni. Največjo fluktuacijo je bilo zapaziti v opekarnah, kjer zaradi sezonske proizvodnje fluk- tuira vsak drugi delavec. Zelo močno fluktuacijo je opaziti tudi v nekovinski, kemični in papirni industriji, kjer fliiktuira vsak tretji zaposleni. Veliko manjša fluktuacija pa je letos v tekstilni industriji, kar je pripisati pred- vsem stimulativnejšemu nagra- jevanju v tej panogi. Se vedno je nizek odstotek de- lovnih mest, na katerih se delo meri po učinku. Lani je bUo ta- kih mest 43,83 odstotkov, letos pa 48,68 odstotkov. Največ takih mest ima usnjarska industrija, 90,06 % najmanj pa proizvodnja električne energije (3,78 odstot- kov). Skladno s tem se je tudi delo po učinku povečalo za 3% od lanskega leta. Od vseh 55 go- spodars'kih podjetij v okraju pa še danes 24 podjetij nima ureje- nega premijskega sistema. Poleg uspehov kaže poUetna analiza, da so v gospodarstvu še velike rezerve, ki jih delovni ko- lektivi še niso povsem izkoristili. In prav zato je treba dosedanje oblike nagrajevanja stalno spre- mljati in proučevati. Sindikalne organizacije čaka v tem pogledu še veliko odgovornega dela.-ma- fkisU tedm altcka Vsako leto proslavljamo teden otroka v prvem tednu meseca oktobra. Letos naj bi ga proslavili v znamenju 40-letnice Zveze komunistov Jugoslavije in Zveze komu- nistične mladine. Ta osnovna misel naj bi prežela vse na- črte za bodoče delo, ki kakorkoli izraža skrb za otroka. Ob skrbi za otroka se združujejo šole in starši, društva in sindikati, organizacije in organi družbenega upravljanja. Se posebej pomembna vsebina te skrbi za otroke je vzgoja mladih generacij. Ta splošno družbeni interes za vzgojo mladine pa naj bi se v tednu otroka še bolj okrepil, ostreje naj bi začrtal vsebino vzgojnih prizadevanj in dobil naj bi še jasnejše organizacijske oblike. Se vedno akuten in v današnjem času pozornosti vreden je vzgojni problem organiziranja pravilnega okolja, v ka- terem otrok živi. Tega problema so se lotevale stanovanjske skupnosti tam, kjer so že zaživele in se utrdile. Uspehi sta- novanjskih skupnosti naj bi vzpodbudno vplivali tudi na terene, ki so zaostali v tem delu. Prav v tednu otroka je nujno bolj razviti organizacijsko dejavnost, nujno je usta- navljati nove in pospeševati že obstoječe stanovanjske skup- nosti. To je osnovni pogoj za reševanje vzgojnih in zdrav- stvenih problemov, od teh predvsem urejanje pravilnega okolja, ki je za otrokovo vzgojo nujno potrebno. Pri f4pn mislimo na ustanavljanje otroških vrtcev, igrišč, prehotinih otroških zavetišč, prehranbenih in kulturnozabavnih usta- nov. Družina je v vzgojnem smislu s temi oblikami najbolj podprta, zato naj bi vsaka družina aktivno posegla v to družbeno pomembno dejavnost. V skupnosti z vsemi zainteresiranimi družbenimi orga- nizacijami, vzgojnimi in zdravstvenimi ustanovami je treba sestaviti konkretne načrte za pospeševanje zaščite in vzgoje otrok. Le-ti naj bi bili podlaga programov stanovanjskih skupnosti. S tem bi izpoljiili osnovne naloge, ki so v skladu z letošnjim praznovanjem tedna otroka. Kmetijski plan za naslednje leto ni tako napet, da ga ne bi zmogli Pretekli teden je bilo v Celjul posvetovanje predsednikov občin- skih ljudskih odborov iz celjske- ga okraja. Posvetovanje je vodil sekretar Okrajnega komiteja ZKS Franc Simonič. Govorili so o ne- katerih posebnostih v zvezi s pre- skrbo, o kmetijskem planu za na- slednje leto in še nekaterih dru- gih gospodarskih problemih, ki zadevajo vse občine. Glede preskrbe so ugotovili, da v glavnem ne bo posebnih težav; zlasti ne tam, kjer se je občina dovolj zgodaj in dovolj odločno zavzela za preskrbo prebivalstva. Posebno pozitivna je pobuda celj- ske občine, ki je spričo slabe le- tine krompirja v našem okraju poiskala rešitev v dobavah iz juž- nih krajev in deloma iz Pomurja. Zavoljo daljših prevozov in več- jih izgub bi ta krompir bil neko- liko dražji. Vendar se je občin- ski ljudski odbor s sodelovanjem preskrbovalnega podjetja odločil, da bo nastalo razliko poravnal z regresom. Tako bo v času ozim- nice cena krompirju ostala ndz- premenjena. Celjski primer je zanimiv še zato, ker kaže da se s prenosom odgovornosti za pre- skrbo prebivalcev na občino lah- ko težave rešujejo precej laže in učinkoviteje. Zato je umestna trditev, da bodo tudi v drugih občinah v naslednjem letu morali preiti na isti sistem odgovornosti za preskrbo prebivalstva. Predsedniki občinskih ljudskih odborov so proučili tudi naloge. L jih postavlja predlog kmetij- skega proizvodnega plana za na- slednje leto. Kmetijski plan se naslanja na dosedanje uspehe, real- ne možnosti in upravičeno oceno, da lahko petletni gospodarski naii-t za kmetijstvo uresničimo v štirih letih. Razumljivo je, da je spričo tega letošnji proi2svodni plan v kmetijstvu razmeroma ze- lo napet. Vendar ne tako, da ga ne bi mogli izpolniti. V zvezi s tem so na posveto- vanju predsednikov občinskih ljudskih odborov veliko razprav- ljali tudi o vlogi občine pri ures- ničevanju nalog iz kmetijstva. Sklenili so, da se bodo občine mo- rale odslej precej bolj angažira- ti za kmetijstvo na svojem ob- močju. Okrajna zadružna zveza in poslovne zveze pa bodo stro- kovni sodelavec občinskega ljud- skega odbora. To zahteva seveda trdnejšo kmetijsko službo na ob- činah. Samo tako pa bo lahko ob- čina postala i>opolna komunalna enota. Cesta čez Trojane odprta V sredo dopoldne so izročili prometu novo, asfaltirano ce- sto čez Trojane, s čimer se je uresničila želja tako domačim kakor tujim voznikom po udob- nem in hitrejšem potovanju. Rekonstrukcija je bila končana enajst dni pred rokom in je bi- lo vanjo vloženih več ko 5,5 milijard dinarjev. Pri gradnji so sodelovala tri podjetje: »Pri- morje« iz Ajdovščine, »Gradiš« in »Slovenija-ceste«, razen te- ga pa še mladinske delovne brigade iz Ljubljane, Celja in Maribora, in sicer je delalo na cesti 229 mladincev in mladink. Za ta izreden uspeh gre vsa zasluga in priznanje imenova- nim podjetjem, pa prav tako posameznim brigadam. V POČASTITEV 40-LETNICE ZKJ IN SKOJ V ŠENTJURJU Spominska plošča' na Boršicevi hiši v nedeljo je bila v Vrbnem pri Šentjurju pomembna slovesnost. Pred Boršičevo hišo, v kateri je bil pred enaindvajsetimi leti ustanovni sestanek prve partijske celice v Šentjurju in kjer se je 1941. leta se- stala prva Celjska četa, so odkrili spominsko ploščo. Najprej je Jožica Dimec orisala tedanje dogodke in delo prvih šent- jurskih komunistov in skojevcev. Septembra 1938. leta so se na Bor- šičevem kozolcu sestali Milan, Sta- ne in Anica Boršič, Jože Pilih, Nace Kozjan in Leon Dobrotinšek. Razen rednih političnih nalog, strnjevanja simpalizerjev Partije okrog nove ce- lice, so se vneto posvetili izpopolnje- vanju. .Marksistično literaturo so do- bivali celo iz Nemčije, v prostorih Boršičeve hiše pa so imeli tudi pri- mitivno tiskarno za razmnoževanje literature. Istočasno se je okrog prvega šentjurskega partijskega ak- tiva zbrala skupina skojevcev — bratje Zagarjevi, bratje Kropivškovi, Voga, Liška in drugi. Leta 1941 je bila šentjurska par- tijska organizacija pripravljena na dogodke in tudi naloge, ki so jo ob okupaciji čakale. Kot eden so se od- ločili, da se uprejo okupatorju. Jo- že Borštnar je dobil nalogo, da zbe- re orožje, še istega leta pa je iz te hiše odkorakala prva oborožena eno- ta v celjskem okraju I. celjska četa pod vodstvom Petra Stanteta. Nato je govoril o gospodarskih problemih šentjurske občine sekre- ar občinskega komiteja ZKS Sreč- ko Pratnemer. Dejal je, da sta v šentjurski občini trenutno najbolj aktualni dve nalogi. Razvoj in izpo- polnjevanje komunalnega sistema in maksimalni napori za uresničitev nalog v zvezi s kmetijskim načrtom za naslednje leto. Blaginja prebival- stva namreč ni odvisna od količine denarja, ki je v obtoku, temveč o«l blaga, ki ga imamo. Industrija v ce- loti izpoljnjuje svoje naloge, trgo- vine z industrijskim blagom so zelo dobro založene. Od kmetovalcev-za- družnikov pa je odvisno, če bodo enako založene tudi trgovine z ži- vili. To je osnovna naloga. Pot do nje pa so višji donosi in medseboj- no sodelovanje med zadrugo in za- družniki. Nato je tovariš Marjan 2agar. član prve skojevske skupine odkril spominsko ploščo na Boršičevi do- mačiji. Isti dan je v Šentjurju proslavila krajevna šola 50. obletnico obstoja. Pionirji so ob tej priložnosti pripra- vili prisrčen kulturni spored. od 2. do 11. oktobra Suho vreme s pogostimi sončnimi dnevi. V POČASTITEV 40-LETNICE KPJ IN SKOJ IN OB ZAKUUČKU VELIKE DELOVNE AKCIJE V ŠTORAH vabi kolektiv Železarne k naslednjim prireditvam: Četrtek, 1. oktobra ob 16.00 uri: otvoritev odcepa planinske ceste k domu na Svetini Petek, 2. oktobra ob 16.00 uri: otvoritev novega vodovoda iz 2erviš ©b 17.00 uri: otvoritev servisne pralnice Sobota, 3. oktobra ob 12.00 uri: otvoritev strelišča za malokalibrsko puško ®b 16.00 uri: otvoritev novega doma učencev Metalurške Industrijske šole v Štorah «b 18.30 uri: slavnostna seja odbora za proslavo cb 19.30 uri: slavnostna prireditev ob zaključku prostovoljne delovne akcije — govori ljudski poslanec tov. Mitja Ribičič ^ledelja, 4. oktobra ob 10.30 uri: prvi javni nastop TVD Partizan Štore in gasilske mladi- ne — nastopi tudi republiška vrsta vrhunskih telovadcev POZOR NA SEDMI STRANI NAGRADNA ANKETA »ELEKTROMERCATOR« CELJE VREDNOST NAGRAD 100.000 DINARJEV 2CELJSKI TEDNIK štev. 39 — 2. oktobra 1959 RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM LJUDSKEGA ODBORA SOSTANJSKE OBČINE TOV. STANETOM RAVUENOM VELIKI USPEHI- plod tesnega sodelovanja med ljudskim odborom in delovnimi kolektivi MED PRISPEVKE, KI JIH V TEJ ŠTEVILKI NA- ŠEGA LISTA PRIOBCUJEMO V POČASTITEV PRAZ- NIKA SOŠTANJSKE OBČINE, SMO UVRSTILI TUDI RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA LJUD- SKEGA ODBORA, TOV. STANETOM RAVLJENOM. Na vprašanje, kako se uveljavlja ljudski odbor in njegovi organi pri upravljanju komune, je tovariš pred- sednik dejal: — Ljudski odbor, kot ostali orga- ni upravljanja v njegovem sklopu, so napravili v minulem razdobju lep korak naprej. To še posebej velja za zbor proizvajalcev, ki je posrečeno sestavljen tako po socialni kot stro- kovni plati članov. Zato je razum- ljivo, da obravnava in rešuje vse probleme z največjo zavzetostjo, strokovno in politično poglobljeno. Zbor proizvajalcev je imel v mi- nulem razdobju šest ločenih sej, na katerih je temeljito obravnaval vsa najvažnejša vprašanja gospodarske- ga značaja od družbenega načrta tarifne politike, kmetijske proizvod- nje, delovnih razmerij ipd. Odkar imamo ta organ,, je tudi sodelovanje med ljudskim odborom ter delovnimi kolektivi in njihovimi organi samoupravljanja dosti bolj pristno, kot je bilo prej. Imam ob- čutek, da so se plotovi, ki so nekdaj stali med podjetji in občino, začeli podirati prav po zaslugi zbora pro- izvajalcev. Dokaz za to je tudi v tem, da dajejo gospodarske organi- zacije precejšnja sredstva iz svojih skladov skupne uporabe za splošno komunalno dejavnost. Tako so lani prispevale okoli dvajset milijonov za gradnjo velenjske šole, letos okoli petnajst milijonov za ureditev Ka- juhovega doma v Šoštanju itd. Lep prispevek so kolektivi dali še za re- gulacijo Pake, za modernizacijo cest v Velenju in Šoštanju (Koro- ška) itd. Prav tako se kaže največje razumevanje gospodarskih organiza- cij glede dopolnilnega proračunske- ga prispevka. Mi smo edina občina v celjskem okraju, ki odloka o do- polnilnem proračunskem prispevku nismo sprejeli. To pa zaradi tega, ker smo menili, da bi ne bilo prav, če bi tistega, ki je bolj priden, ki yeč ustvarja in podobno zaradi tega še bolj obdavčili. Zato so gospodar- ske organizacije sprejele obveznost, da bodo zaradi tega nastali pri- manjkljaj v občinskem proračunu (okoli enajst milijonov) krile iz sredstev svojih skladov. Ko pa se je pogovor zasukal na delo svetov pri ljudskem odboru šo- štanjske občine, je tovariš Ravljen ugotovil: — Na splošno lahko ugotovimo, da so skoraj vsi sveti odigrali po- membno vlogo. Saj ni vprašanja, o katerem mora sklepati ljudski odbor, da bi ga prej ne obravnaval pristoj- ni svet, ki daje tudi k vsakemu pro- blemu svoje mnenje in predloge. Najbolj pa se je v zadnjem času uveljavil svet za gospodarstvo, ki je začel sistematično zasledovati razvoj posameznih gospodarskih or- ganizacij. Tako je n. pr. zelo kon- kretno obravnaval delo in perspekti- ve kovinskega podjetja Gorenje, na- dalje mehanično delavnico v Vele- nju itd. Skratka, ta svet je sprejel nalogo, da bo sistematično proučil vse gospodarske organizacije, od največje, to'je rudnika pa do zadnje trgovine. V tem njegovem delu se kaže tudi velika pomoč ljudskega odbora gospodarskim organizacijam. Prav tako je dosegel lepe uspehe svet za komunalne in stanovanjske zadeve, ki je med drugim dosegel to, da se izdelajo urbanistični, ozi- roma zazidalni načrti za Velenje, Šoštanj in Topolšico. Tudi svet za šolstvo, kulturo In prosveto je eden najboljših svetov, ki stalno zasleduje zapleteno pro- blematiko šolstva. Na pobudo tega sveta smo tudi v Velenju zagotovili prosvetnim delavcem najnujnejša stanovanja. Zraven tega pa ima 'ta svet v načrtu, da naj bi prihodnje leto začeli v Šoštanju graditi večji stanovanjski blok za potrebe pro- svetnih delavcev. Pomembno vlogo je odigral svet za zdravstvo, kar se vidi že v tem da je zdravstvena služba v občini napravila lep korak naprej. Največ- ja pridobitev na tem področju pa je novi zdravstveni dom v Velenju. Čeprav ne bom navajal dela vseh svetov, moram reči. da tudi drugi ne zaostajajo. Udeležba članov na se- jah je zadovoljiva, kar kaže, da je bil kader posrečeno izbran. V sve- tih imamo zares dober kader, ki je strokovno kvalificiran za reševanje določenih problemov, hkrati pa so tu tudi odgovorni in razgledani po- litični ljudje, ki lahko s svojimi pred- logi in mnenji precej pripomorejo k najboljšemu delu. Blagovni promet in tržišče Drugi del razgovora je zašel na področje najbolj aktualnih proble- mov. — Najbolj problematično pod- ročje pri nas, je dejal tov. Ravljen, je področje blagovnega prometa in tržišča. V primerjavi z lanskim le- tom in po zaslugi našega sveta, smo vendarle napravili določen korak na- prej. Tako smo odprli novo vele- blagovnico v Velenju, pred kratkim odobrili kredit za prodajalno mesa in mesnih izdelkov, prav tako v Ve- lenju, itd. Zraven tega je Termoelek- trarna v Šoštanju zgradila v sklo- pu svojih stanovanjskih blokov pro- store za štiri trgovine in sicer za delikateso, za sadje in zelenjavo, za slaščičarno ter za prodajalno mesa in mesnih izdelkov. Kar zadeva tr- govskih prostorov smo precej na- pravili, saj je navsezadnje tudi ob- čina potrošila večji del svojega in- vesticijskega sklada za ta dela. Bolj pa je problematičen trg s kme- tijskimi pridelki. Za rešitev tega vprašanja imamo lepe načrte. Tako bomo na kmetijskem gospodarstvu v Šaleku že letos začeli z gradnjo hleva za 200 glav živine. Mimo te- ga bo v tem sklopu delal še obrat za takojšnjo pasterizacijo in vste- kleničenje mleka. Prav tako bomo že letos začeli z izgradnjo vrtnarije v Velenju s toplovodnim gretjem. Ko bosta rešena ta dva problema, bomo tudi marsikaj zboljšali na trgu s kmetijskimi pridelki, zlasti pa s po- vrtninami in mlekom, kar je zdaj najbolj kritično. In končno, že pri- hodnje leto bomo odprli še eno pro- dajalno s sadjem in zelenjavo v središču Velenja. Šole, ceste, kopališče ... — Kar zadeva investicijsko po- litiko, je nadaljeval tov. Ravljen, smo letos začeli oziroma izvajamo naslednja dela: V oktobru bomo iz- ročili namenu novo šolo v Paki pri Velenju, zraven tega pa bo konec novembra dograjena osnovna šola v Velenju. Letos smo začeli tudi z gradnjo šole v Belih vodah; pouk v novih učilnicah pa se bo začel pri- hodnje šolsko leto. In končno — dru- go leto bomo začeli z gradnjo osnov- ne šole v Šmartnem ob Paki. Prav tako bomo prihodnje leto povsem dogradili zdravstveni dom v Vele- nju; letos smo namreč dogradili le ambulanto in lekarno, drugo leto pa pridejo na vrsto ostali prostori za zdravstveno preventivo. Na področju komunalnih del ima- mo drugo leto v načrtu moderniza- cijo cest in ulic v Šoštanju. Naša želja je še, da bi asfaltirali tudi ce- sto skozi Šmartno ob Paki. Drugo leto bomo v Šoštanju nadaljevali z regulacijo Pake in zgradili dva mo- stova. V načrtu je še gradnja avto- busne postaje blizu Kajuhovega do- ma. Zavzemali se bomo tudi za na- daljevanje modernizacije ceste So- štanj-Topolšica. Ker že govorim o gradnjah, naj povem, da bomo skušali do 29. no- vembra urediti Kajuhov dom v Šo- štanju kot hotel. Ovira je nastala zaradi pomanjkanja kritičnega ma- teriala. Tudi v Velenju so že začeli z gradnjo hotela. Letos bo dogra- jeni do tretje faze. Razveseljiva je vest, da bomo pri- hodnje leto začeli z gradnjo kopa- lišča v Šoštanju. V ta namen smo ustanovili gradbeni odbor, ki je ze- Mo delaven. Sicer pa gre za gradnjo zimskega bazena, ki ga zahteva predvsem lokacija na levem bregu Pake. Glede na idealne pogoje — topla voda iz ^eh termoelektrarn — bodo zimski bazen gradili tudi v Velenju. V neposredni bližini bodo- čega šoštanjskega bazena bo zraslo tudi stanovanjsko naselje 50 do 60 enodružinskih hišic. Zazidalni načrt za ta predel bo gotov čez en mesec. Takoj zatem pa bomo začeli razde- ljevati parcele. Interesentov je ve- liko. Tako bomo začeli z zazidava- njem najstarejšega predela -mesta Šoštanja. Za prvi jašek v Šoštanju Glede investicijske dejavnosti na ostalih področjih pa tole: rudnik je že vložil pri investicijski banki za- htevek za izgradnjo sušilnice. Pri- čakujemo, da se bo drugo leto za- čela ta pomembna gradnja. Prav ta- ko že zbirajo dokumentacijo za gradnjo novega jaška v Šoštanju. Kakor je znano, poteka gradnja druge faze šoštanjske termoelek- trarne nadvse ugodno in po načrtih. Tudi tovarna usnja v Šoštanju ima zagotovljena sredstva za začetek rekonstrukcije. Letos je v načrtu še preselitev ko- vinskega podjetja Gorenje v Vele- nje. To podjetje naj bi zasedlo se- danjo upravno poslopje in ostale zgradbe okoli starega jaška velenj- skega rudnika. Tu je prostora za- dosti. Zraven tega ima to podjetje izredno lepe perspektive, tako za plasman svojih izdelkov na doma- čem kot tudi na tujem trgu. S tem bomo v Velenju rešili pereč pro- blem zaposlevanja žena. Glede na značilnost proizvodnega procesa lah- ko to podjetje zaposli okoli 50 od- stotkov ženske delovne sile. Poleg tega nameravamo razširiti mehanično delavnico v Velenju. Tu naj bi postopoma prešli na serijsko proizvodnjo, poleg tega pa okrepili uslužnostno dejavnost. Gradnja tovarne za izdelavo grad- benih elementov v Šoštanju lepo na- preduje. Po načrtu bo ta tovarna za- čela z delom v začetku prihodnjega leta. Gradbena dela pri tem objektu so že gotova, zdaj so začeli z mon- tažo naprav. M. B. Novo stanovanjsko naselje v Šoštanju STAVKA JIH JE ZDRUŽILA V BORBI ZA PRAVICE Kot del skupne borbe Komu- nistične partije Jugoslavije pred vojno za delavske pravi- ce sovpada tudi štrajk šoštanj- skih usnjarjev, julija 1935. teta. Delavci v tej najstarejši to- varni pri nas so stopili v akci- jo za utrditev in izboljšanje svojega položaja. Organizacij- sko pripravo za štrajk je vo- dila trakratna strokovna orga- nizacija, ki je dobivala navo- dila od krajevne partijske or- ganizacije, pa tudi od celice, ki je v tovarni že delala. — Razmere v tovarni so bile takrat obupne, se spominja eden izmed udeležencev stavke Franc Nadvežnik, zdaj upoko- jeni usnjar. Plače so bile niz- ke. Velika večina delavcev je delala za dva do tri dinarje na uro. Zaposlitev je bila neredna in slaba. Največ dela je bilo v poletnih mesecih od maja do avgusta. Pred tem in pozneje pa so bili odpusti na dnevnem redu. Delavec ni imel nobene pravice. Vsakemu, tudi naj- manjšemu prestopku, je sledil takojše^n odpust. Če ni šlo usnje v prodajo, je tovarnar takoj zvišal delovne norme, tako da je prikrajšan zaslužek iztrgal delavcem iz njihovih skromnih zaslužkov. Na čelu stavkajočih usnjar- jev sta bila Štefan Primožič in Alojz Turk. Stavka se je začela v soboto popoldne. Za to akcijo so se delavci končno odločiti na se- stanku v zadružnem domu. To- da, na žalost, se niso odločili za takojšnjo straženje tovarne. Ta spodrsljaj, ki pa je bil Iz- glasovan pod vplivom nekate- rih sovražnih elementov, je to- varnarju omogočil, da je nekaj stavkokazov spravil v tovarno že v soboto zvečer ter v nede- ljo. Nekaj delavcev pa sta si brata Herbert in Valter Voš- njak, kot takratna lastnika, iz- posodila tudi v Konjicah. Ko je v ponedeljek zjutraj zatulila sirena in poklicala na delo ljudi, so šoštanjski usnjar- ji, razen redkih stavkokazov, vztrajali na svojih mestih zu- naj tovarne in čuvali vhode. To je bil tih, miren in disciplini- ran odpor šoštanjskih delavcev proti takratnemu izkoriščeval- cu. Pa ne samo šoštanjskih delavcev. Le-tem so se pridru- žile tudi žene, ostali delavci in drugi. Soštanjskim usnjarjem pa so v stavki pomagali tudi nekateri trgovci, peki in drugi. Tako sta jih trgovca Anton Natek in Sumer stalno zalaga- la s hrano, tudi lastnik pekar- ne in delikatese Ropan ni stal ob strani. Veliko moralno opo- ro so šoštanjski usnjarji v teh dneh imeli pri zdravniku dr. Medicu. Stavka je trajala tri dni. Razgovori, ki so jih z last- nikoma tovarne vodili pred- stavniki strokovne organizaci- je so se končali brezuspešno za stavkajoče. Edino povišico, in to 15 din na mesec, so dobili tisti, ki so stanovali v tujih stanovanjih in so morali plačevati najemnino. Delo v tovarni je znova stek- lo vse do 22. februarja 1936. le- ta. Ta dan so bili odpuščeni vsi delavci. Tovarna je bila zaprta do 12. marca. V tem času je začel lastnik pošiljati na do- move delavcev posebne listke. Kdor je tak listič dobil, je bil sprejet nazaj na delo. Kdor pa tega ni prejel, je ostal na ce- sti. V tem času je stal zvesto ob tovarnarjevi strani tudi šo- štanjski župnik. V tej stavki šoštanjski usnjarji niso izbojevali nobe- nih materialnih dobrin, pa tudi pogoji v tovarni se niso zbolj- šali. Izgubili pa so le svoje najboljše tovariše, ki jih tovar- nar ni hotel več sprejeti na de- lo. Zato pa so se še bolj zdru- žili v skupni borbi za pravice. Franc Nadvežnik OTVORITEV GLEDALIŠKE SEZONE V soboto 3. oktobra bo SLG v Celju slavilo dva pomembna ju- bileja: 110 letnico celjske sloven- ske gledališke dejavnosti in 10 letnico poklicnega gledališča; tej slavnosti pa se bo pridružilo še odkritje spomenikov dvema za- služnima gledališčnikoma — Meti BASEVI in ADOLFU (SASI) PFEIFERJU v foyeru gledališča. Ni slučaj, da postavlja ob tem jubileju celjsko gledališče na oder prav Kreftove KRAJNSKE KO- MEDIJANTE, komedijo, »katera Linharta inu Zupanovo Micko tiče«. ZUPANOVO MICKO za- sledimo v letih 1848-51, 16. sep- tembra 1864 pa jo je v Celju uprizoril Janez JERETIN in s tem postal začetnik slovenske gleda- liške dejavnosti v Celju. Pravo oblika je ZUPANOVA MICKA dobila šele s Kreftovimi KRAJN- SKIMI KOMEDIJANTI, v kate- rih je Linhartova ZUPANOVA MICKA kot središče romantično- prosvetljenske teatralike. B.S. Celjski poklicni gasilci za mladino Vse dni v tednu požarne var- nosti pripravljajo člani poklicne gasilske čete v Celju predavanja in vaje za šolsko mladino. Tako je dvorišče za starim magistra- tom vsako dopoldne in popoldne polno šolske mladine, ki zelo pozorno in z zanimanjem sledi besedam ter vajam pripadnikov poklicne gasilske čete. Tu se učenci seznanjajo z gasilskim orodjem, opremo, z reševanjem, gašenjem in delom poklicnih ga- silcev sploh. Tu in tam pa pade še beseda o preventivnih merah. Občinski ljudski odbor Šoštanj Občinski komite ŽKS Šoštanj Občinski odbor SZDL Šoštanj Občinski odbor ZB Šoštanj ČESTITAJO ZA OBČINSKI PRAZNIK 8. OKTOBER Kolektiv Termoelektrarne Šoštanj čestita vsem prebivalcem šoštanjske občine za njihov praznik 8. oktober 3 CELJSKI TEDNIK štev. 39 — 2. oktobra 1959 V Štorah ni več meja ... VPLIV 2ELEZARSKEGA KOLEK- TIVA NA DRU2BEN0 DOGAJA- NJE NA TERENU Pred desetimi leti se je železarna v Storah začela razvijati iz malega kolektiva, ki je štel komaj kakšnih 300 delavcev, v velik industrijski obrat, ki danes zaposluje blizu 2000 ljudi. Pred osvoboditvijo je bila štorska železarna nekak sezonski obrat, kovačija s slabo proizvodnjo in še s slabšimi delovnimi pogoji. Velika investicijska sredstva, ki jih je družba vložila v izgradnjo te- ga objekta črne metalurgije, pa niso naložena samo v nove proizvodne objekte, v modernizacijo in izboljša- nje proizvodnje. Rast tovarne je močno posegla v zavest in družbeno obliko življenja ljudi, ki jih zapo- sluje. Skok izgradnje v ničemer ne prednjači pred razvojem te vrste. Tovarni so bili potrebni kadri, treba jih je bilo pridobivati in izpopolnje- vati izredno hitro, treba je bilo ustvariti ustrezen milje, spremeniti miselnost in zavest ljudi, da bi bili kos nalogam. Največji uspeh žele- zarskega kolektiva v Štorah je ne- dvomno v tem, da je v celoti začel gledati v tovarni poprišče glavnih nalog, vse življenje okoli nje pa kot skupni cilj, kot zbir Interesov vsa- kega posameznika. Se bolj značilno je, da je kolek- tiv v Storah, bolj kot številni drugi kolektivi, razširil svojo politično de- lo, svoj družbeni vpliv na okolico. Dandanes je v Storah kolektiv žele- Earne jedro komunalne skupno- sti. Povezanost med tovarno je tes- na; še bolje, nerazdružljiva. Ni pro- blema, ki bi nastal na terenu, pa bi ga kolektiv ne poznal, ni problema v tovarni, ki bi bil neznan prebival- stvu na štorskem območju. Močan politični kader, ki ga tovarna pre- more, je kader, ki svoje delo kaže tudi v vseh drugih političnih orga- nizacijah in društvih. 180 komuni- stov, poleg teh pa še veliko več dru- gih zavednih in poštenih ljudi, vna- ša v komunalno in politično življe- nje terena revolucionarno zavest. Malokje se politični organi v podjet- ju tako zelo zanimajo za delo svo- jih članov med ljudmi izven podjet- ja. Načelo tovarniškega komiteja, da sme komunist imeti dve, mora pa opravljati vsaj eno važno funkci- jo, se je že močno uveljavilo. Letos so bili vsi delovni ljudje s področja Stor močno priklenjeni na veliko de- lovno akcijo, ki je še kako politič- nega značaja. Morda so zaradi tega nekoliko zaostale druge politične naloge, vendar je delovna akcija skovala močan temelj za uspehe ti- stih, ki se jih bodo še lotili. Močno sodelovanje v organih družbenega upravljanja rojeva vedno nove uspe- he. Vpliv kolektiva železarne pa presega meje ožjega področja. Ve- liki delovni uspehi so vzor in vzpod- buda ne samo bližnjemu Celju, tem- več, tako lahko trdimo,' delovnim ljudem vse naše domovine. Kdor misli, da je za tako uspelo delovno akcijo bil izveden pritisk na delovne ljudi, se močno moti. Prepričevanje, politično delo med množicami, agitacije in dajanje vzgleda ne moremo vzporejati s ka- kršnim koli pritiskom. Uspeh teh akcij je izrazita posledica dobrega političnega dela, odraz velikega vpli- va Zveze komunistov, sindikata in ostalih političnih organizacij na tem področju. J. K. gELIKl USPEHI IN LEPE PERSPEKTIVE GOSPODARSKA RAST 2ELEZARNE STORE JE OMOGOČILA VRSTO NOVIH PROIZVODOV Po osvoboditvi je bila prva nalo- ja kolektiva štorskih železarjev iz- )oljšati tehnično opremo v vseh obratih in organizirati načrtno in kvalitetno proizvodnjo. Razumljivo ie, da je pri tako obsežnih nalogah bilo potrebno znatnejših naporov ce- lotnega kolektiva. Fizičen obseg proizvodnje je v stalnem porastu, tako da je dosežen indeks z oziroma na leto 1946 492. Se ugodnejši rezultat je dosežen v spremembi asortimenta proizvodnje, kjer ima vpliv predvsem kvaliteta, in tu zaznamujemo indeks 627. Tudi doseženi bruto dohodek z indeksom 370 dokazuje lep gospodarski po- rast. V samem proizvodnem procesu je značilno, da je podjetje osvojilo naj- to predvsem takih izdelkov, ki so bili nedavno še predmet uvoza. Ta- ko se danes že z znatnim delom jek- la, ki ga proizvajajo železarji v Sto- rah, oskrbuje brodogradnja, jugoslo- vanske železnice in avtomob.lska in- dustrija. Podjetju je uspelo z obsto- ječimi osnovnimi sredstvi osvojiti vzmetno jeklo za železnice in avto- mob.lsko industrijo ter zadovoljiti potrebe strojegradnje z zakovičnim, različnejše kvalitetne vrste jekla in vijačnim in ostalim materialom. Značilen je tudi porast proizvod- nje valjev, katere je pričelo podjet- je izdelovati v 1950. letu, saj je do danes proizvodnja narasla na 2.000 ton, V tem času so osvojeni tudi no vi postopki, ki dajejo čedalje večji kvalitetni pečat tej novi proizvodnji Tako si je podjetje znatno razši- rilo notranje tržišče, prav tako pa so že vidni nekateri uspehi v izvozu livarskih in jeklarskih izdelkov. Investicijska dejavnost Za razširitev obstoječih kapacitet in izgradnjo novih je bilo investira- nih v gradnje preko 1 milijardo 648 milijonov dinarjev, v opremo 2 mili- jardi 401 milijon 717 tisoč dinarjev. v ostalo 51 milijonov 892 tisoč di- narjev, ali skupno 4 milijarde 102 milijona dinarjev. V družbeni stan- dard je bilo investiranih 397.702 mi- lijonov. Največ investicij je odpadlo na izgradnjo elektroplavža in aglo- meracije. S tem pa je tudi podjetje pridobilo lastno surovinsko osnovo z možnostjo predelave manj kvali- tetnih rud ter ostalih industrijskih odpadkov. Vse te investicijske naložbe so pri tako značajnih uspehih našle tudi svoje ekonomsko opravičilo. Stanje kadrov, produktivnost dela in plačilni sistem Vzporedno z gospodarsko rastjo in izvršenimi investicijami- je na- raslo tudi število zaposlenih, in si- cer od 717 v 1946. letu na 1950 letos. S preusmerjanjem proizvodnje na kvalitetnejši program in z instala- cijo nove sodobnejše opreme pa se je nujno spremenil tudi kvalifikacij- ski sestav delavcev. Zaradi tega je bilo potrebno večje število delavcev strokovno izpopolniti na raznih teča- jih, predvsem pa v Metalurško indu- strijski šoli. Razen tega štipendirajo preko 50 štipendistov na srednjih, višjih in visokostrokovnih šolah. Produktivnost dela se je letos v odnosu na leto 1946 dvignila od 32 ton na 65,6 ton na delavca. Ce pa to produktivnost, izraženo v to- nah, spremenimo v vrednost, znaša ta danes 4,668.000 din, v letu 1946 pa je znašala komaj 1,863.700 din bruto dohodka. Na dvig produktiv- nosti dela je posebno vplivalo smo- trno izkoriščevanje obstoječih kapa- citet, kvalitetna sprememba asorti- mana, stalno spremljanje vseh do- gajanj v podjetju in v nemajhni me- ri tudi pravilen sistem nagrajeva- nja. Letošnje poslovanje kaže ugoden napredek, saj je bil celoten dohodek v 8 mesecih (v odnosu na letošnji plan) dosežen s 69,3%, dohodek podjetja s 73,1%, čisti dohodek pa z 69,8%. V odnosu na isto razdobje lani pa je bil dosežen celoten doho- dek z 72,9%, dohodek podjetja s 103,5% in čisti dohodek s 86,4%. Sistem nagrajevanja stalno izpopolnjujejo Podjetje je že v letu 1955 z ana- litično ocenitvijo delovnih mest na- pravilo prvi korak k sistematičnemu urejanju medsebojnih odnosov. 2e ta- krat so bili ustvarjeni boljši in ob- jektivnejši pogoji nagrajevanja. Si- stem nagrajevanja so v železarni vedno bolj izpopolnjevali. Tako ima- jo letos v podjetju premijski pravil- nik za stimulacijo posebn.h uspehov v proizvodnji, pravilnik o nagraje- vanju v racionalizaciji ter pravilnik o nagrajevanju po učinku. Pri' na- grajevanju po učinku so izvršili do- ločen premik v načinu normiranj n tako da rastejo tehnične norme, n i katere je vezano sedaj že 37,4% za- poslenih v podjetju, na samo nagra jevanje po učinku ter na premije pa je vezano 85,5% vseh zaposlenih. Skladno s povečanjem produktiv- nosti rastejo tudi povprečni skupni prejemki zaposlenih. Leta 1952 je znašal skupni povprečni zaslužek delavca 10.024 din, danes pa 20.607 din. Povprečno prekoračevanje nor- me znaša 20%. Nadaljnje možnosti za gospodarski napredek podjetja Železarna Store ima možnosti za nadaljnji razvoj v perspektivi. Vse- kakor bo potrebno razširiti jeklar- ski, valjarski in livarski obrat ter šamotarno. Razen tega pa predvi- devajo še izgradnjo drugega elek- troplavža ter obdelovalno-predelo- valnega obrata za proizvodnjo va- ljev. Novo pripojeni obrati — livarski pesek in bentoniti — pa narekujejo potrebo po izgradnji sodobne prede- lovalnice livarskega peska in bento- nitov, za katere je na trgu že danes veliko povpraševanje. Z uresničitvijo tega programa bo podjetje postalo popolna zaokrožena gospodarska enota z lastno surovin- sko osnovo, v pogledu rentabilitete pa bi bili doseženi še ugodnejši re- zultati. Ce volja in zavest osvojita množico... Od četrtka do nedelje bodo v Storah in okolici izročili svojemu namenu celo vrsto objektov druž- benega standarda, ki so v večjem delu bili zgrajeni s prostovoljnim delom. Delovni ljudje iz Štor so od konca marca pa do danes opravili veliko nalogo in prispe- vali okoli 75.000 prostovljnili de- lovnih ur. Ob tako pomembnem uspehu, ki mu najdemo primerjavo samo še v Velenju, je prav, če se ozre- mo za pol leta nazaj in na kratko zabeležimo, kako so delali, s kakš- nimi težavami so se borili, kako so jih premagovali in zmagali v bitki z obveznostjo, porojeno iz lastne volje in zavesti. Naglo preraščanje štorske žele- zarne iz polsezonskega malega obrata v organiziran industrijski kolektiv je povzročilo tudi teme- ljito preobrazbo ljudi, njihove mi- selnosti in družbene zavesti. Ko- lektiv štorske železarne je bil med prvimi, ki je temeljito zrušil »ograjo«, ki je nekoč mejila delo v tovarni z življenjem okoli nje. Letos v jubilejnem letu pa so v Storah podesetorili napore in se lotili velike naloge, ki je zdaj kronana z uspehom. V počasti- tev 40-letnice KPJ in SKOJ so jubilejni manifestaciji dali izra- zit delovni značaj. Stab za pro- slavo je hkrati postal štab veli- ke delovne akcije. Med člani ko- lektiva so z agitacijo in prepri- čevanjem uspeli doseči veliko enotnost. Prvi so se priglasili ko- munisti, ki jih je okoli 180 in so se zavzeli prispevati vsak po 70 prostovoljnih delovnih ur. Tak vzgled je potegnil za sabo ostale in velika večina zaposlenih de- lavcev in nameščencev jim je sle- dila s priglasitvijo z najmanj po 40 prostovoljnih ur. Zadnjega marca letos je bila svečana otvoritev prostovoljnega dela. Začeli so graditi kar na šestih deloviščih. Pod novim na- seljem na Lipi so začeli graditi velik športni park, iz Zerviš do Stor so začeli graditi vodovod v dolžini 2,5 km. Tretje delovišče so odprli pri gradnji športnega strelišča za malokalibrsko puško. V prostorih »samskega doma« so začeli urejevati servisne delavni- ce za stanovanjsko skupnost. Od krožne ceste na Svetino so takrat začeli graditi tudi kilometer dolg cestni odcep k počitniškemu do- mu. Hkrati pa so začeli urejevati naselje v starem delu Stor in no- vo naselje na Lipi. Vztrajnost, ki so jo pri tem po- kazali, ie rodila uspehe. Dela so naglo napredovala. Delovni vne- mi Storjanov so se pridružili tudi ljudje iz Celja, predvsem pripad- niki JLA in mladina. V poletnih mesecih so spričo dopustov do- življali krize. Ob takih primerih so najzavednejši prostovoljci s podvojeno močjo zagrabili. Šte- vilo prostovoljnih ur je v mnogih primerih posameznikov raslo v več sto. Delovni ljudje v Storah so za letos zaključili akcijo. Edino velik športni park še ni dokončno urejen, -i Uspeh štorskih prostovoljcev daleč presega pričakovanja naše skupnosti. Vrednost, ki so jo pri- spevali v družbeni standard, gre v težke milijone. Zaključek le- tošnje akcije se je končal s skle- pom, da bodo prihodnje leto in v nadaljnih letih delovno akcijo z enako vnemo nadaljevali. Kr. Nad 6000 delovnih ui - prispevek JLA K VELIKI DELOVNI AKCIJI V STORAH V dneh, ko slavijo v Storah ve- liko delovno zmago prostovoljne delovne akcije, je treba posebej poudariti zasluge pripadnikov JLA iz Titove kasarne. Pripadniki so vzradoščeni nad vnemo Stor- janov že v začetku leta izrazili pripravljenost za sodelovanje. Ta pripravljenost je Storam že ka- ko prav i>rišla, bila je pravzaprav edina rešitev v zelo resni krizi, ki je med šestmesečnim delom nastopila. V juliju in avgustu je bilo naj- več članov železarskega kolekti- va na letnih dopustih. Organiza- ^ji akcije so bili v resnih skr- beh, če niso zasadili lopate na preširoki fronti. V teh mesecih je spričo razumljivih vzrokov bilo veliko manj ljudi na gradbiščih. Najbolj kritično je bilo pri grad- nji vodovoda. Železarna ni imela dovolj sredstev, da bi ta dela vključila v celoti na svoje stro- ške. Ce bi ne prevzeli te naloge v roke prostovoljci, bi gradnjo vodovoda morali odložiti vsaj za eno leto. Pripadniki JLA pod vodstvom majorja Radjenoviča so se zdaj izkazali kot rešitelji položaja. Prvotno so nameravali sodelo- vati pri gradnji športnega parka. Toda, ko so zvedeli za težave pri vodovodu, so dobesedno jurišali na ta del »delovne fronte«. V pičlih desetih dneh so izko- pali 2 kilometra dolg jarek za vo- dovod. To delo so opravili s 6000 prostovoljnimi urami. V Storah pravijo, da bi prostovoljci tega dela v taikem času prav gotovo ne zmogli. Danes bo po novem vodu pri- tekla bistra in zdrava voda. Da je pritekla že letos, je neizpodbit- na zasluga pripadnikov JLA Novi dom učencev Metalurška Ind. šola v Štorah ŽARIŠČE STROKOVNEGA IN POLITIČNEGA IZOBRAŽEVANJA Kadarkoli so mi v redakciji naročili, da naj ob iščem Me- talurško industrijsko šolo v Storah in da naj napišem o de- lu in življenju v njej ustrezen sestavek, sem to vedno storil z največjim veseljem in zani- manjem. Zakaj? V več kot de- setletnem delu je ta šola po- stala ne le kovačnica novih mladih strokovnjakov, temveč tudi kraj, kjer se je poleg do- brega metalurga, kovinarja strugarja in podobno vzgajal in se še vzgaja zaveden in po- litično razgledan delavec, v zadnjem času celo upravljalec. In še nekaj — ta šola je rešila velik problem pomanjkanja strokovnih kadrov v štorski že- lezarni sami. Mlad kader, ki prihaja iz te šole, je v stro- kovnem in političnem pogledu na prilično visokem nivoju predvsem zaradi pogojev, ki jih šola ima. Poglejmo samo mla- dega livarja, ki je spričo učne delavnice v sami tovarni ves čas svojega šolanja v nepo- srednem stiku s proizvodnjo. V kovinski učni delavnici pa si šola kot finančno samostojni zavod sama ustvarja precej pripomočkov in naprav. Poleg tega pa si vsako leto lahko na- bavi po en do dva obdelovalna stroja, na katerih učenci izde- lujejo druge stroje, za druge naročnike, zlasti za nekatere celjske delovne kolektive. Na štorski metalurški šoli pa je zagotovljeno tudi širjenje in posredovanje sodobnih učnih dognanj. Zato ima predavatelj- ski kader na razpolago vso do- mačo literaturo, poleg tega je sedem njegovih članov-slušate- Ijev dopisne višje pedagoške šole, zanje pa so pripravljeni še najrazličnejši seminarji,' tečaji in podobno. Metalurška industrijska šola v Storah sprejme vsako leto okoli 150 učencev, poleg tega pa v isti zgradbi dela še pe- riodična vajenska šola za kovi- narske stroke. Le-ta ima okoli 180 učencev. Da bi šola pri svojem stro- kovnem, vzgojnem in politič- nem delu dosegla še večje uspe- he, si je njeno vodstvo že dol- ga leta prizadevalo postaviti poleg nje dom učencev. Ta na- črt je zdaj uresničen. Nedaleč od šole, ob robu bodočega športnega parka, stoji novi dom učencev, ki bo sto dvajsetim mladincem odprl naravnost ide- alne pogoje za šolsko delo, pa tudi za njihovo izvenšolsko udejstvovanje tako v športu, kulturno-prosvetnem življenju itd. Ob novem domu stoji še lepa telovadnica, ki bo v bližnji prihodnosti sprejela pod svojo streho ne samo šole, ampak tu- di vse pripadnike partizanske- ga društva v Storah. Tako bo- do šola, dom učencev in telo- vadnica postali močno žarišče napredka in vzgoje mladih lju- di v železarskih Storah. Velik korak naprej pri vzgoji mladih strokovnjakov, zlasti pa bodočih upravljalcev tovarn, je šola napravila z ustanovitvi- jo nekaterih organov upravlja- nja, kot svetov delavnic, svetov oddelkov, v katerih se uveljav- ljajo' predvsem učenci. Ti orga- ni delajo poleg razrednih in šolske skupnosti ter poleg šol- skega odbora. Ustanovljeni pa so bili predvsem z namenom, da se učenci že med šolanjem seznanijo z osnovnimi načeli upravljanja podjetij. Navzlic nekaterim nejasnostim gleSe pristojnosti in delokroga enih in drugih oblik organov uprav- ljanja, so ti sveti v bistvu le dosegli svoj namen. K vsemu temu bo treba v prihodnosti do- dati le še materialno osnovo, namreč, da se bodo učenci že v tej dobi, ko naj bi odločali še o uporabi določenih sredstev šole, naučili tudi s poznejšim gospodarjenjem v tovarnah. Hiter tempo gospodarskega razvoja, zlasti industrije, tež- nja po zboljšanju življenjskih pogojev terja tudi od proizva- jalcev, ki so že na določenih delovnih mestih, čedalje večjo strokovno, politično in poljudno znanstveno razgledanost: Ta imperativ je bil povod, da sta se šolski odbor pri Metalurški industrijski šoli in komisija za kadre pri delavskem svetu že- lezarne u Storah odločila za novo obliko izobraževanja — za ustanovitev centra za izo- braževanje v Storah. Center bo imel svoj sedež na šoli; v svoj delokrog pa bo zajel še učne delavnice, dom učencev itd. Svoje delo pa bo razpredel v obe šoli, to je v metalurško in vajensko, pripravljal razne te- čaje za kvalificirane in visoko- kvalificirane delavce, organizi- ral tečaje in seminarje za ad- ministrativne uslužbence žele- zarne itd. Medtem, ko se bo delo centra za redne šole iz- vajalo po zakonitih predpisih bo izobraževanje odraslih raz- deljeno na pet poglavij: na po- litično, družbeno ekonomsko funkcionalno (metoda PIV) strokovno ter poljudno znanst- veno področje. Vse to delo, ra- zen družbeno ekonomske vzgo- je, ki ga bodo prepustili šoli za delavsko upravljanje na Tehar- jih, bo opravljal center sam. Pogoji za delo takšnega izo- braževalnega centra so v Sto- rah podani in realni. Zraven materialne osnove, je tu še ve- lik interes vodilnih kadrov in tehničnega osebja, da izpopol- nijo svoje znanje in hkrati omogočijo višjo strokovno in politično razgledanost tistim, ki so in bodo uresničevalci pro- izvodnega procesa v obnovljeni železarni. Z delom tega centra bo Me- talurška industrijska šola v Storah še bolj pridobila na svo- jem ugledu, istočasno pa še bolj utrdila svoj položaj, kot žarišče strokovnega in politič- nega izobraževanja ne samo v ozkem šolskem okviru, temveč na področju celotne štorske skupnosti. To pa je tudi glavni namen in njena osnovna nalo- ga. M. Božič 4 CELJSKI TEDNIK štev. 39 — 2. oktobra 1959 Zrno do zrna, pogača PREDLOGI ZA NOV SISTEM FINANCIRANJA STANOVANJSKE IZGRADNJE — ZADRUŽNA GRADNJA IMA POSEBEN POU- DAREK — STANOVANJSKA ŠTEDNJA IN PREDPLAČILA ZA STANOVANJA — POSEBNE NALOGE PODJETIJ IN USTANOV — PREDVSEM PA LASTNA UDELEŽBA PROSILCA ZA STA- NOVANJE PRI GRADNJI. Kljub temu, da je naša družba — to velja enako za razmere v celjski občini — vložila za sta- novanjsko izgradnjo ogromna sredstva, le-ta ne dohaja potreb. Spričo izredno hitrega porasta in- dustrijskega prebivalstva in kon- centracije v večjih središčih, je stanovanjska stiska iz dneva v dan občutnejša. Od tod izvirajo tudi novi pred- logi za stanovanjsko izgradnjo, ki so vsebinsko kvalitetnejši in imajo trdnejšo ekonomsko pod- lago. Vodilo teh Je, da bo sistem stanovanjske izgradnje perspek- tiven in realen za vsakega pre- bivalca, ki bo pokazal za gradnjo stanovanja voljo in tudi skrb. Pri reševanju tega perečega vpraša- nja je treba razlikovati predvsem tri osnovne momente: organiza- cijo stanovanjske izgradnje, mo- bilizacijo sredstev za stanovanj- sko gradnjo in sistem razdeljeva- nja in upravljanja s stanovanji. Za naše bralce bosta zanimiva predvsem zadnja dva problema. TUJE IZKUŠNJE Stanovanjski problem ni teža- ven samo pri nas, tudi drugje ga občutijo — nekje bolj, drugje manj. Zato je zanimivo, da se oz- remo tudi na njihove izkušnje pri reševanju stanovanjskega pro- blema. Največ so storili tam, kjer so za gradnjo stanovanj predvsem za- interesirali prosilca za stanovanje in kjer je odločilno vlogo odigra- la stanovanjska štednja in stano- vanjsko zadružništvo. Pri tem so največ uspehov dosegli na Šved- skem, kjer so na primer leta 1953. v zadružni gradnji zgradili kar 60 odstotkov stanovanj. Stano- vanjska štednja pa je zelo razvita tudi v drugih skandinavskih de- želah, v Nemčiji, na Nizozem- skem — to je v deželah, kjer je življenjski standard razmeroma visok in kjer je prav tako kot pri nas spričo sunkovitega porasta industrijskega prebivalstva sta- novanjski problem pereč. KAKŠNE SO NAŠE MOŽNOSTI Gotovo je, da bi pri nas s šted- njo za gradnjo stanovanj dosegli podobne uspehe. Seveda le, če jo bomo dovolj razširili in če bo postala trden ekonomski temelj in hkrati dovolj močno za- gotovilo za vlagatelja. Gibčen si- stem štednje za lastno stanovanje mora seveda dopuščati razne ob- like. Tako lahko starši štedijo za stanovanja otrok, samski delavec lahko štedi skupno z bodočo živ- ljenjsko družico, stanovalec lahko odplačuje že zasedeno stanovanje in podobno. V vseh teh primerih pa gre za enovito načelo — za obroč- no plačevanje stanovanja. To pa je hkrati osnova predloga za novi sistem stanovanjske izgradnje. Nabup že zgrajenega stanovanja Po predlogu novega zakona bo- do podjetja in ustanove pa tudi oblastni organi prodajali stano- vanja v blokih članom svojega kolektiva. Prednost pri nakupu imajo seveda nosilci stanovanj- ske pravice — to so družine, ki trenutno hasujejo stanovanje. S prodajo že zgrajenih stano- vanj bodo lahko prišli do novih sredstev, ki jih bodo potem upo- rabljali za gradnjo novih stano- vanjskih poslopij. Istočasno pa stanovalec dobi lastninsiko pra- vico na stanovanje. Podrobnih predpisov o taki prodaji še ni. Predvidevajo pa, da bi se stanovanja realno oce- njevala in bi ga potem novi last- nik odplačeval v rednih mesečnih obrokih. Rok izplačila stanovanja bo v teh primerih odvisen od fi- nančne zmogljivosti posameznih stanovalcev, ki so se odločili za odkup stanovanj. Stanovanjska štednja JE DRUGA MOŽNOST ZA PRIDOBIVANJE STANOVANJ Člani stanovanjske zadruge — vla- gatelji bodo lahko vlagali v zadru- go določene vsote. Te bodo določili sami z ozirom na lastne zmogljivo- sti. Ko pa vloga v zadrugi doseže znesek na primer 95 tisoč dinarjev za eno ležišče (za gradnjo stanova- nja s štirimi ležišči bi torej osnov- na vloga morala znašati 380 tisoč), mora-zadruga pričeti z gradnjo sta- novanja za vlagatelja. Zadružnik pa potem kredit, ki ga je zadruga naje- la na njegovo ime za njegovo sta- novanje, odplačuje v razdobju od 30 do 50 let. Tako bi na primer za odplačilo 1,5 milijonskega kredita za dobo 30 let mesečni obrok znašal 4,811 dinarjev. Zadužnik lahko svoj delež ustva- ri delno tudi z lastnim gradbenim materialom. Seveda bi že danes ob takih pogojih mnogi posegli po tej obliki gradnje lastnega stanovanja. Istočasno bo tudi stanovanjska iz- gradnja vsklajena z možnostmi vsa- kega posameznika. Vsak si bo nam- reč izbral načrt, ki bo najbolj ustre- zal njegovim potrebam in hkrati fi- nančni zmogljivosti. Povsem umlji- vo je tudi, da se bodo gradila pred- vsem cenena stanovanja v blokih z etažno lastnino. Razdeljevanje stanovanj DA BO MANJ NEVŠEČNOSTI Novi sistem stanovanjske izgrad- nje in pridobivanje pravice do sta- novanja bosta povzročila tudi bi- stvene spremembe pri razdeljevanju stanovanj. Stanovanjska zadruga bo nova stanovanja delila natanko po naprej določenem vrstnem redu ki se bo oziral predvsem na vrstni red vpisovanja zadružnikov in isto- časno upošteval uresničevanje do- ločil medsebojnih pogodb. (Tu so mišljena predplačila, vloge, even- tualne vloge v gradbenem materialu in druge podobne obveznosti.) Tudi pri nakupu stanovanjske pravice v bloku lastnega podjetja bodo veljala ista načela za razdelje- vanje stanovanj. Nekatere izkušnje iz preteklih let s tega področja pa gotovo tudi močno silijo k temu, da se pri izgradnji in razdeljevanju stanovanj uveljavi novi sistem. Z odločnim prehodom na tak sistem gradnje bi namreč hkrati v nekaj letih povsem odpravili administra- tivno razdeljevanje novih stanovanj ki je povzročilo že toliko hude krvi. ŠE BESEDICA O RAZDELJEVANJU STARIH STANOVANJ Tudi pri razdeljevanju starih sta- novanj bodo v Celju skušali doseči večjo decentralizacijo. Gospodarske organizacije in ustanove že sedaj samostojno razdeljujejo stanovanja isto pravico bodo imela tudi z iz- praznjenimi stanovanji, ki so jih uporabljali člani njihovega kolekti- va, dokler se niso preselili v lastno stanovanje. Spričo tega se bo pre- ostali stanovanjski fond postopoma vse bolj krčil. Občinski organi bodo reševali le tiste stanovanjske pro- bleme, kjer gre za ljudi, ki niso iz kakršnega koli vzroka zaposleni ali pa kjer gre za socialne, komunalne in druge probleme Tako je razum- ljivo, da se s tem sistemom skrb za stanovanja delavcev še bolj prenaša na podjetja in seveda predvsem na samega prosilca za stanovanje. Tako je rešitev stanovanjske sti- ske vsake posamezne družine v nje- ni lastni udeležbi pri gradnji sta- novanja, v skrbi podjetja ali usta- nove v kateri so zaposleni za sta- novanjske probleme svojih delavci' in ne več v iskanju in pričakovanju pomoči. Štednja za naiiiip iastnego stanovanja DA BI SE ADMINISTRATIVNO DODELJEVANJE STANO- VANJ ČIMBOLJ ZMANJŠALO PREDVIDEVAJO TUDI MOŽ- NOST NAKUPA STANOVANJSKE PRAVICE. TO JE ŠE ENA POSEBNOST, KI OMOGOČA, DA INVESTITORJI DOLOČIJO PREDNOSTNI VRSTNI RED RAZDELJEVANJA STANOVANJ NA EKONOMSKI OSNOVI. S TEM BI ODPADLO MNOGO NE- GODOVANJA IN KRITIKE, KI SO SICER NEIZBEŽNE. Nakup stanovanjske pravice nima nič skupnega z dosedanjimi ilegalni- mi kupčijami. Da bo zadeva razum- ljiva navajamo primer: Podjetje se je odločilo, da zgradi nov stanovanjski blok z 32 stano- vanji. Ker podjetje nima dovolj sredstev, razpisuje za člane svojega kolektiva natečaj za nakup stano- vanjske pravice. Osnovno ceno za ležišče na primer določijo na 30 ti- soč dinarjev (stanovanje s 4 ležišči torej 120 tisoč dinarjev). Izplačilni rok pa na primer na dve leti — ko- likor predvidevajo, da bodo znašale priprave za gradnjo in gradnja blo- ka. Mesečno bi tako družina, ki bi se odločila za stanovanje s predpla- čilom, plačevala okoli 5 tisoč dinar- jev. Ko pa potem družina stanova- nje zasede plačuje znižano najemni- no tako dolgo, da se ji povrne ves vloženi znesek. Ta sistem angažiranja sredstev zasebnikov za stanovanje in prido- bivanja stanovanjske pravice s pred- plačilom, bo primeren predvsem za tiste, ki ne zmorejo sredstev za na- kup lastnega stanovanja. PREDSEDNIK OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA CEL J.. tRANC RUPRET JE LANI DOBIL KIDRIČEVO NAGRADO ZA ODLICNO ANALITSKO OBDELAVO KOOPERACIJE IN SPECIALIZACIJE V GRADBE- NIŠTVU. PRED DNEVI PA JE PRED OKRAJNIM SVETOM ZA GRADNJE IN STANOVANJSKE ZADEVE OBRAZLO- ŽIL ŠE ANALITSKO OBDELAVO NOVEGA SISTEMA GRADENJ STANOVANJ V CELJSKEM OKRAJU. KEK JE STANOVANJSKA STISKA V CELJU SILNO PEREČA, ENAKO TUDI V ŽALCU, ŠOŠTANJU, SLOV. KONJICAH, SKRATKA V VSEH VEČJIH INDUSTRIJ- SKIH SREDIŠČIH V CELJSKEM OKRAJU — IN KER JE STANOVANJSKI PROBLEM TUDI ZA MNOGE DRUŽINE EDEN NAJBOLJ PEREČIH, SODIMO, DA BODO NAŠE BRALCE ZANIMALE POSAMEZNE PO- SEBNOSTI O BODOČI STANOVANJSKI IZGRADNJI V CELJU. Zadružna gradnja V spremenjenem sistemu gradnje stanovanj bo odločilno vlo- go imela stanovanjska zadruga. V Celju po teh načelih trdno zadružno enoto pripravljajo sedaj. Končno besedo o organizacij- ski obliki zadruge pa bodo dali zadružniki na skupnem zboru. Prvi pogoj za uspešno delo vsa- ke zadruge - enako tudi stanovanj- ske zadruge — je zaupanje članstva do njenega vodstva. Le-to mora v celoti obvladati svoje območje. Za- to so v Celju mnenja, da bi sprva zaradi organizacijskega utrjevanja zadružne izgradnje kazalo ustanovi- ti zadrugo le za območje celjske ob- čine. Enako bi storile tudi druge občine za svoje območje. Istočasno pa je nujno, da se v zadrugo včlani čim več interesentov, ki lahko v večjih podjetjih, zborni- cah in poslovnih zvezah osnujejo sekcije stanovanjske zadruge. To je glede organizacije zadrug. Njene naloge pa so tesno povezane s splošno težnjo; čimveč stanovanj ob razpoložljivih sredstvih. Posa-' mezne naloge zadruge so: zbiranje stanovanjskih interesentov in nji- hovih sredstev za stanovanjsko iz- gradnjo v obliki predplačil in šted- nje, analiziranje stanovanjskih po- treb na svojem območju, postavlja- nje programa stanovanjske izgrad- nje za daljše obdobje, prevzem zgra- jenih objektov in predaja stanovanj zadružnikom. Zadruga bo hkrati ure- jevala vse finančne posle v imenu zadružnikov in organizirala kar naj- bolj smotrno gradnjo zadružnih ob- jektov. KDO JE LAHKO ČLAN ZADRUGE? V zadrugo se lahko včlanijo vsi prebivalci, ki si hočejo s pomočjo novih možnosti priskrbeti stanova- nje. V zadrugo pa lahko vstopi tudi podjetje, ustanova, zavod in podob- no. Vsak zasebnik mora v zadrugo ob vstopu določiti delež, ki po pred- logu znaša za navadno stanovanje 5000 din in še vpisnino 500 dinarjev. Podjetje vloži seveda delež za toliko stanovanj, kolikor jih s sodelova- njem članov svojega kolektiva na- merava graditi v zadružni gradnji. PREDNOST IMAJO STANDARD- NA STANOVANJA Stanovanjska zadruga bo spričo potrebe po velikem številu stano- vanj in spričo splošne štednje v gradbeništvu dajala prednost grad- nji tipiziranih stanovanj. Napačno pa je mišljenje, da bo zadruga gra- dila funkcionalno neprimerna stano- vanja. Saj si bodo načrt za gradnjo stanovanja izbirali zadružniki sami Realna podlaga za slednjo Čeprav na videz labilna, bo dobila štednja za gradnjo stanovanj po predlogu za spremembo stanovanj- skih najemnin trdno ekonomsko podlago. Gotovo je namreč, da se bodo za gradnjo stanovanja z lastno udelež- bo odločili le oni, ki sedaj ne pose- dujejo ugodnega stanovanja. Pred- log zakona o povišani najemnini namreč predvideva, da bodo razlike med najemninami za slaba stanova- nja in onimi z vsemi udobnostmi ve- like. Istočasno pa se bodo prejemki in deloma tudi otroške doklade za- poslenih povišale za povprečno po- večanje stanovanjskih najemnin. Tako bo prebivalcem, ki sedaj sta- nujejo v slabših stanovanjih in ki bodo plačevali razmeroma nizko na- jemnino, ostal pretežni del poveča- nih prejemkov. Od njih pa bo potem odvisno, če ga bodo uporabili za predplačilo stanovanjske pravice, v obliki prihrankov za gradnjo lastne- ga stanovanja in podobno, ali pa če ga bodo uporabljali za tekoče živ- ljenjske potrebe. Razumljivo je, da tisti, ki teh sredstev ne bodo vlagali za lastno stanovanje ali stanovanjsko pravico, tudi ne bodo imeli moralne opore, da bi stanovanje od kogar koli zahte- vali. DROBNA VEST KOT VSE kaže, bodo sprehajali- šče ob Savinjskem nabrežju še letos asfaltirali in začeli ob njem z vrt' narskimi deli. in sicer glede na število članov dru- žine, svoje možnosti in podobno. Razen števila sob, ki jih določi sam graditelj, spadajo k stanovanju še kuhinja, predsoba, shramba in sani- tarni prostori (stranišče, umivalni- ca in podobno). Kontrast z Žovneka Morda je napačno, če žov- neške probleme gledamo skozi delček dogajanj na tem pose- stvu, toda tudi ta bo zadosto- val in tudi precej povedal. Na Zovneku že nekaj let predvsem zaradi slabega vod- stva, ni vse tako, kot bi moralo biti. Res pa je, da tudi kolek- tiv ni brez krivde in da še na- prej živi v dokaj čudnih živ- ljenjskih in delovnih pogojih. Obiskovalca na Zovneku namreč še najbolj presenetijo stanovanja v nekdanjem »kur- niku«, ki res ni primeren za lju- di in v katerega človek nerad vstopi tudi za trenutek. Pone- srečen je tudi nizek provizorij v katerem pa vsa stanovanja niso niti zasedena. Zraven je še eno poslopje, kjer so shranjeni kmetijski stroji in orodje, če- prav so ti prostori bili predvi- deni za stanovanja. Zato je to- liko bolj upravičeno vprašanje zakaj morajo družine bivati v »kurniku«. Da je zadeva še neukusnejša tudi dvorišče posestva in oko- lica nekdanje graščine ni ure- jena. V sredini dvorišča je one- snažen prostor, ki mu po kri- vici pravijo stranišče. Bolje, da bi na Zovneku po njem ne oce- njevali ljudi. Pa še nekaj, ogle- dati bi si ga morali zdravstve- ni organi, saj od tod in s so- sednega gnojišča muhe in mrčes lahko prav neovirano prenašajo nesnago v »stanova- nja«. Kaj to za zdravje ljudi na Zovneku pomeni, ni potrebno posebej omenjati. Razen tega tudi glede pitne vode niso na boljšem. Stano- vanjski prostori so brez vode ponj o hodijo v »centralni vod- njak'!:. Ob kurniku so si ljudje zato izkopali jamo in jo primi- tivno obložili s kamenjem. V tej jami se nabira nečista »te- kočina«:, ki jo uporabljajo za ri- banje in pranje. Trditev, da na posestvu ni bi- lo gospodarja, je neupravičena. S posestvom upravlja kolektiv. Tega pa na Zovneku ne obču- tijo. Zunanja podoba, odnos do življenjskih potreb članov ko- lektiva in do najosnovnejših njihovih zahtev potrjujejo, da bodo na Zovneku morali marsi- kaj spremeniti. Kričeče stanovanjske razme- re na Zovneku smo opisali predvsem zato, ker zgovorno pričajo, kako nevzdržno stanje sčasoma nastane, če se ljudje sami ne zavzamejo za svoje te- žave, če jih tudi sami ne po- magajo reševati — saj je ven- dar toliko možnosti in oblik. Trgovsko podjetje na debelo „Merx" Celje proda več dobro ohranjenih 20 I sodov iz bukovega lesa, pripravnih za vlaganje sadja za žganjekuho. OBVESTILO Obrtna zbornica Celje je s posebnim obvestilom štev. XIII-1784 od 10. 9. 1959 seznanila svoje člane — delovne kolektivne in občinske sindikalne svete okraja Celje o raz- pisu strokovnih tečajev za kovinsko, elektrotehnično, lesno in oblačilno stroko ter stroko osebnih uslug. Tečaji bodo v popoldanskih in večernih urah, pričeli pa bodo predvidoma v drugi polovici meseca oktobra. Spričo kratkega roka zbornica ponovno opozarja inte- resente, da sprejema prijave za tečaje le še do 6. 10. 1959. Pred pričetkom tečajev bo interesentom na skupnem se- stanku posredovan točen program. OBRTNA ZBORNICA CELJE Največje turistično in avtobusno podjetje v Juf;osIaviji poznano doslej pod imenom POTNIK SLOVENIJA spreminja po sklepu del. sveta 1. oktobra 1959 ime podjetja v Turistično in avtobusno podjetje »KOMPAS« Podjetja, kolektive, kmetijske zadruge, sindikalne podružnice obveščamo, da od 15. oktobra dalje za avtobusne prevoze nudimo POSEBEN POPUST 15 % od rdne cene. S »KOMPASOMc boste potovali prijetno, udobno, poceni in varno! Vse informacije in rezervacije — »KOMPaSc Celje, Tel. 23-50! Kako nujne so spremembe v stanovanjski izgradnji in uresničitev zamisli tega predloga, ki se naslanja na izkušnje drugih dežel in nekaterih naših mest, ki so že odločno podprla zadružno stanovanjsko izgradnjo, naj- bolje dokazujejo podatki o stanovanjskih razmerah v Celju. V Celju trenutno potrebujejo okoli 1500 stanovanj. Vsako leto pa še nadaljnjih 200 stanovanj. Ob sedanji intenzivnosti stanovanjske izgradnje, ko v Celju gradijo okoli 300 stanovanj na leto, bi stanovanjsko stisko v glavnih obrisih omilili komaj v petnajstih letih. V petih letih bi bistveno zmanjšali stanovanjske probleme mesta, če bi gradili na leto po 500 stanovanj. To pa bo možno doseči z zadružno gradnjo in z udeležbo sredstev zaseb- nikov za gradnjo lastnega stanovanja. In čim prej bomo prešli na to, tem bolje bo. 5 CELJSKI TEDNIK štev. 39 — 2. oktobra 1959 Kratkovidni „modrijani" Previdnost je lepa čednost — toda tako dolgo dokler ji bo- truje pamet, ne pa trmoglava nespametnost. Te besede velja- jo onim, ki se vdajajo vplivu nekaterih redkih »modrijanov« ki raznašajo svojo zastarelo miselnost po vaseh, ali pa za- vajajo' v špekulantstvo tudi d^uge, da bi ne bili osamljeni in preveč vidni. Zakaj gre pravzaprav? Za neumna gesla, ki imajo, kot vse neumnosti, kratek vek. »Životaril bom, dokler bo šlo potem boste morali poskrbeti zame,« je dejal nekdo v konji- škem koncu, ko je odklanjal pogodbeno sodelovanje z za- drugo. Rekli bi, lisičje hinav- ska misel in precej nevarna, če bi bili vsi drugi neumni. Taka izjava po drugi strani pomeni da takšen človek ni pripravljen sodelovati niti v svojo korist če pa ne bo šlo, saj smo v so- cialistični državi s tako social- no politiko kot nikjer na svetu. Skupnosti pri naporih za vse- stranski napredek sicer ne za- upa, zaupa pa jih, če bo zašel v škripce. Toda tak »modri- jan« je lahko prepričat}., da skupnost ne bo zganjala soci- ale z ljudmi, ki sami silijo na slabše, ker bi ravnala kot tisti ki daje pijanemu žganja, da se okrepča. »Pravijo, da ne bomo dobili umetnega gnoja po nižji^ceni? Kam pa bodo z njim? Saj ga bodo morali prodati!« Tako mo- drujejo spet drugi, recimo v Dramljah. Navajajo primere da so si lani lahko izven ko- operacije nakupili umetnih gno- jil kolikor so hoteli. Toda lani je bilo lani. Lani je bilo v ko- operaciji pol manj površin kot jih je že letos dosedaj. Dober del gnojil moramo uvažati, če- mu bi torej razmetavali devize za take »šaljivce«, ki bi se radi brili norca iz skupnosti? Za- nesljivo zatrjujemo, da niti ki- lograma umetnih gnojil po ce- ni, ki je vlejavna za kooperan- te, ne bo nihče dobil. Lanski primeri so izkušnje tudi za za- druge, ne samo za špekulant- sko nastrojene posameznike. Najbolj neslane pa so tiste »modrosti«, ko redki posamez- niki ugotavljajo, češ, koopera- cija je sredstvo za obubožanje kmeta. Kdo, premislimo dobro pa ima interes, da požene na- vzdol tako važno gospodarsko vejo? Kakšno korist bi od tega imela skupnost? Cemu bi vla- gala tolikšne milijarde v kme- tijstvo, če bi skupnost imela tak namen. Na žalost se naši ljudje, zlasti pa nekateri posa- mezniki, vse premalo zavedajo naglice razvoja, ki nas sili na- prej. V nekaterih državah, ki so ravno takim zaostalim lju- dem pogosto na ustnicah, bi se zgrozili nad nizko proizvodnjo_ ki je ponekod pri nas. V Ame- riki, na primer, eri kmetijski delavec proizvaja hrano za 18 industrijskih in mestnih prebi- valcev. Pri nas pa niso redki ki zaradi zaostalosti proizvod- nje še zase ne pridelajo. Zakaj? Lenost možganov predere marsikateri krvavi žulj, upogne prenekateri hrbet in za- vije premnog obraz v gube skrbi. Kr. IZ ŽIVLJENJA NA NAŠI VASI Več živine-več mleka-več mesa Kmetijski načrt temelji na živinoreji. Tej veji kmetijske proiz- vodnje posvečajo prvenstveno pozornost naše kmetijske zadruge in družbena posestva. Prepoved klanja telet že povečuje stalež goveje živine v našem okraju. Na nedavnem posvetu so se naši kmetijci pogovorili o ureditvi pitališč, ki bodo urejena do konca leta. Do konca Ie'a 1959 bo v celjskem okraju 11 pitališč za govejo živino, katerih skupna zmogljivost bo za okoli 2100 glav živine. To je seveda šele začetek, da bi lahko dosledneje izpolnjevali osvojen plan in zado- stili uredbi o prepovedi klanja telet. Z ureditvijo pitališč smo v našem okraju nekoliko v zaostanku. Na raznih področjih našega okraja gra- dijo nove hleve, ponekod pa adapti- rajo stare, da bo čimprej dovolj pro- stora za mlado živino, ki je doslej romala pod nož. V Preboldu, v Za- ložah, na Ponikvi, v Jelšingradu in še ponekod naglo dokončujejo grad- njo novih hlevov, ki se močno raz- likujejo od dosedanjih, tako po ob- liki, ureditvi in seveda tudi v ceni gradbenih stroškov. V nekaterih drugih krajih, kot na primer v Pod- četrtku adaptirajo stare hleve. Na- čelo je, da čimprej in čim ceneje pridobimo čim več prostora za ži- vino. Se pred mesecem, ko so bile zna- ne prve »norme«, koliko živine naj bi imela kmečka gospodarstva na hektar obdelovalne zemlje, so se mnogi vpraševali, od kod naj do- bijo živino. Nekdo je tedaj v šali de- jal, češ, vsakega mačka bo treba pri- vezati. Ta šala, sicer ne dobesedno, se sprevrača v resnico. To se v di na zadružnih dogonih. Tista teleta, ki jih gospodarji ne morejo prerediti, že odkupujejo zadruge in družbena posestva. V prvi vrsti skrbijo zadru- ge za one, ki so sklenili pogodbe za pitanje in za tiste, ki hočejo pove- čati stalež živine. Prav tako tudi posestva odkupijo vsako za vzrejo sposobno živinče. Najdlje so v tem pogledu prišli v mozirski poslovni zvezi. Tam je poslovna zveza prak- tično prevzela odkup živine v svoje roke. Klavno živino oddaja v potroš- na središča, vso ostalo živino pa razporeja kamor je potrebno. Toda kljub temu se zadružne organizacije opirajo tudi na nakup živine po dru- gih krajih, da bi čimprej dosegli predvideni stalež živine, kar pa z drugimi besedami pomeni končni cilj teh naporov - več živine, več mleka, več mesa. -c. Hlev za 120 glav živine na posestvu »Slom« bo v kratkem pod streho. IMAJO KONJIŠKI KMETJE DRUGAČNE POGOJE? Sklepanje pogodb oziroma pred- pogodb za setev visokorodnih sort pšenice tudi v konjiški občini prepočasi poteka. V okraju so že posejali stotine hektarjev s temi sortami. Seveda v pogodbenem sodelovanju in na družbenih po- sestvih, v konjiški občini i>a mno- gi še oklevajo, čakajo. Seveda ne povsod. Konjiška zadruga je naj- boljša. Tu so do konca zadnjega tedna sklenili pogodbe za 42 hekt- tarjev pšenice, kar je precej nad polovico po planu predvidenih površin. Seveda tudi v tej zadru- gi ne morejo biti zadovoljni, če- ravno je medtem številka skle- njenih pogodb gotovo narasla. Veliko slabše so se odrezali v ostalih treh zadrugah. Tam se akcija za sklepanje pogodb še ni premaknila daleč naprej. 17 ha pogodb za setev visokorodne pše- nice pri vseh treh do konca pre- teklega tedna je izredno malo. Dvomimo, da bi mogli vso krivdo obešati nerazgledanosti, primitiv- nosti in zaostalosti posameznih kmetov. Prej bo vzrok v tem, da zadružni organi ne dospevajo in da tisti, ki so dolžni kmetom po- jasnjevati, da je vsa akcija le njim samim v korist, ne storijo dovolj in se pustijo omajati že po prvih poskusih. Ni nam treba posegati po primerih izven obči- ne. Ce gre vsa stvar v konjiški zadrugi hitreje od rok, potan za- ostajanje v sosednih zadrugah ni upravičeno. V višjih predelih, kjer so možne olajšave v pogledu odstotka akumulacije, so vzroki za zavlačevanje prav tako nesmi- selni, kot pri onih v nižinskih krajih, kjer je voda letos storila precej škode, čeprav sami i>rizna- jo, da je ta katastrofa prišla po dolgih letih in da se podobnih spominjajo le starejši ljudje. Spričo melioracij bo vedno manj nevarnosti in končno, ali človek, ki_je bil enkrat moker, nikoli več ne stopi izpod strehe? L. »Italijanka« je že v zemlji... REPORTAŽA IZ SLIVNICE Upravnik slivniške zadruge tov. Krašek me je čudno pogledal in dejal: — Zakaj pa v časopis? Saj še nismo končali. Pridite, ko bomo zaključili sklepanje kompleksnih pogodb ... — Ker nisem odnehal, se je vdal. Bil je ponedeljek in v slivniški zadrugi so izpolnili plan koopera- cije za visokorodno pšenico. Pet- inpetdeset hektarjev. Dobro tretji- no so že preorali in posejali. Nov traktor že orje. Od svita do mra- ka. Zadružni ljudje še sklepajo pogodbe. Predvidene površine bo- do presegli... Zdolšek, Guček in Pušnik so »vrgli« zemljo skupaj. Ti trije niso ravninski kmetje. Njive ima- jo stisnjene ob hudourni potok, poslopja so jim prislonjena v breg, travnike in sadovnjake pa imajo v strmini. Lani se je »Ita- lijanka obnesla«. Lepo je kazala, potem pa je prišla nesreča. Zdol- šek je pokazal na njivo ob po- toku. — Tak klas je imela, da je bilo veselje. Potem je pa prihrumela voda in niti zrna nismo poželi. — Toda Zdolšek in soseda niso vrgli puške v koruzo. Zemlja je tu zato, da rodi. Podpisali so po- godbo za sodelovanje in ko je traktorist prišel, so se zmenili. Njive imajo eno zraven druge, pa so vse skupaj preorali, podrah- Ijali, pognojili in posejali. Škoda je zemlje za tiste kolovoze med njivami. — Zdaj vsaj nekam izgleda ta njiva, je nadaljeval. — Nisem pričakoval, da bo traktor tako le- po opravil. — V preorani njivi počiva seme prvovrstne »Italijanke«. Vsejali so »prodottore«, ki ima dolgo slamo, ki jo rabijo za škop. — Nekaj bo treba storiti s po- tokom, je v skrbeh nadaljeval Zdlošek, in Pušnik, ki je ravno- kar nesel koš otaviča po cesti, se je že razveselil, da smo zato pri- šli. — Potok bo treba zravnati in očistiti strugo, da bo voda hitreje odtekala. Upamo, da nam bo za- druga pomagala in vodna skup- nost tudi — je povzel Zdolšek, ki ga je skrbelo, da bi mu voda ne ponovila škode. Potem je pogovor nanesel na druge kulture in na živino. Zdol- šek in njegovi »kompanjoni«, ne kako govedo ali dva. Le umetne- ga gnoja bo treba ... Vse kaže, da pri gospodarjih, kakršen je Zdol- šek in njegovi »kompanjoni«, nt bodo mlatili prazne slame, ko bo- do ljudje od zadruge prišli, da se pomenijo še za druge pridelke in za živino ... c. k. Ivan Zdolšek pred posejano njivo ... Ko je človek uresničil utopične sa- nje o astronavtiki, se je svetovna diplgmacija spet povrnila k stvari, ki se zdi človeštvu že dolgo časa utopija — k razorožitvi. Ali res ni možno, da bi človek uresničil na zemlji tisto, kar je stari Ovid ime- noval aurea prima aetas, zlato do- bo miru? Morebiti je zdaj res napo- čil čas za to, prav zaradi izrednega napredka tehnike in novih virov energetike; zdaj, ko na Zemljo lahko res zviška pogledamo; zdaj ko so z raketo Wycourt z rta Canaveral fo- tografirali cel tajfun od kraja do kraja, zdaj je morda res nastopil čas, da tajfun strasti in navzkrižnih interesov med ljudmi ukrotimo. Ne čez noč, počasi, a vendarle z zaupanjem in odločnostjo. V tem smislu delujejo posebno predstavni- ki malih in manjših narodov in držav, ki jim ne pride na misel, da bi ogrožali svetovni mir. V zadnjih letih je pričujočnost malih držav na mednarodnih forumih še prav po- sebno važna, saj smo doživeli hude katastrofe, pa vendarle niso zavze- le večjih dimenzij: Na Bližnjem vzhodu na primer, ali zadevo z ber- linskim ultimatumom. Čeprav je vse kazalo, da se bosta bloka poskusila, kdo je močnejši, do tega ni prišlo v veliki meri zaradi javnega mnenja, ki so ga ustvarjale številne male in manjše države in seveda še zaradi ravnotežja sil v obeh taborih. Se pred 14 dnevi so bili zelo glasni na- sprotniki tega, kar se zdaj dogaja med ZDA in SZ. Ženevska konferen- ca je torej vendarle rodila nekaj uspeha: veliki nasprotniki se pogo- varjajo na najvišjem nivoju kljub vsemu! Kljub »moralnim in mate- rialnim silam«, s katerimi razpolaga Zahod, kljub črni internacionali, kljub vsem tistim, ki se jim je zde- la Dullesova pot »na robu vojne« višek diplomatske umnosti. Na Generalni skupščini OZN v New Vorku je Hruščev razložil svoj načrt o razorožitvi. Zagrizeni antikomu- nisti s kardinalom Spellmanom vred so njegov načrt imenovali »go- ro propagande«, ki bo rodila »mi- ško« — razorožitve. Iz ropotarnice so privlekli Litvinova. ki da je leta 1927 v Ženevi nekaj podobnega predlagal. Njegove besede da so ka- kor petje siren — revež Odisej in njegovi mornarji, če bodo petju pri- sluhnili! Mrzli Švedi menijo, da je ta načrt največji trojanski konj mo- derne dobe. In tako dalje. Ce bi vsi tako. vsi in vselej tako govorili, po- tem se stvari ne bodo nikamor pre- maknile. Treba je poskusiti, morda se bo tudi ta vlak premaknil — ka- kor je končno le prišlo do razgo- vorov Q celi vrsti stvari, ki razdva- jajo oba konkurenta za hegemonijo sveta. Hruščev v Ameriko ni šel gledat samo Marilyn Monroe in Franca Sinatro in vse tiste v Hollywoodu, ki predstavljajo največjo »fabriko sanj« nS svetu. Tudi farme, na ka- terih si je ogledoval ovce. krave^ purane, koruzo in vse tisto, zaradi česar Amerika sodi. da ji prvenstva v svetu nobeden ne bo vzel, tudi te farme niso bile poglaviten cilj. Nek- danji ukrajinski pastir in kovač — s ponosom in samozavestjo je Hru- ščev o tem Amerikancem pripovedo- val, ko je čohal za ušesi njihove ovce in krave — se je v Camp Da- vidu usedel za isto mizo s herojem največje kapitalistične sile kot ena- kopraven predstavnik enako močne socialistične države in ni nič skri- val, zakaj gre: »Ce vi pod moral- nimi načeli razumete vojaška opo- rišča, ki nas obdajajo, vas to ne bo nikamor pripeljalo.« Nedvomno je zadel »željico v gla- vico« — omne tulit punctum. Gre za mir, za koeksistenco, za to gre da ne bo šlo 20—30 odstotkov vseh narodnih dohodkov za orožje, za ne- produktivno stvar. To so seveda or- jaške stvari in če jih bo človeštvo začelo zares demontirati, jih ne bo moglo demontirati v kratkem. Toda če jih ne bo začelo, bodo ras t le na- prej, uničevale vedno več. terjale od narodov vedno večje žrtve. Toda volja do razorožitve mora obstajati na obeh straneh. Eisenhomer in Hru- ščev morata biti prva »razorožena* (ne razočarana, kakor je pred 14 dnevi zapisal na tem mestu tiskar- ski škrat), oba se morata odreči mi- sli, da bi z orožjem lahko rešila ve- liko vprašanje, kdo bo hujši, kdo bo vzel žezlo sveta v krvave roke. Tako nekako so se glasile tudi besede zastbpnikov malih držav o palači narodov v OZN. Med deseti- mi govorniki je zavzemal ugledno mesto tudi sekretar za zunanje za- deve FLRI Koča Popovič. Njegov prispevek k splošni razpravi je pre- pričljiv. realističen in razumevajoč. RAZPIS za sprejem kandidatov v šolo za visokokvalificirane delavce v trgovini. Trgovinska zbornica za okraj Celje razpisuje sprejem kandidatov V 2-LETNO ŠOLO ZA VISOKOKVALIFICIRANE DELAVCE. Pouk bo v šoli za trgovske učence v Celju, Oblakova ulica, 3-krat tedensko (ponedeljek, sreda, petek) v popoldansko-večernem času, vsakokrat s pričetkom ob 15.30. Kandidati morajo izpolnjevati pogoj, da so delali najmanj 4 leta na delovnem mestu kvalifici- ranega delavca. Prijave je treba predložiit do 15. oktobra t. 1. ravnateljstvu šole. Priložiti je treba: a) spričevalo o dovršeni vajenski šoli; b) potrdilo gospodarske organizacije o zaposlitvi na kvali- ficiranem delovnem mestu; c) rojstni list. Trgovinska zbornica za okraj Celje v Celju V zadnjem tednu po domovini Petek, 25. septembra V GOSPODARSKO nerazvitih okrajih Srbije so dokončali več gospodarskih ob- jektov. Tako bo do konca leta začelo poskns.no obratovati več tovarn, med njimi tovarna avtomobilskih gum v Pi- rotu (150.000 komadov letnte zmoglji- vosti), tovarna obutve v Vranju (400.000 parov letno), tovarna gumijaste obutve v Novi Varoši (800.000 parov letno) itd. V Novem Pazaru pa so začeli z rekon- strukcijo predilnice in tkalnice celu- loznih vlaken »Raška«. Sobota, 26. septembra ODBOR ZA KULTURO IN PROSVETO Ljudske .skupščine Slovenije je raz- pravljal o zadnjih pripombah o pred- logu zakona o osnovni šoli. Nedelja, 27. septembra V POČASTITEV 40-LETNICE KPJ in SKOJ se je na velikem zborovanju v Kragujevcu zbralo nad sto tisoč ljudi. Tu je govoril predsednik Zvezne ljud- ske skupščine Petar Stambolič. Proslava je bila namenjena še 24-letnici velikega zbora antifašistov iz Sumadije in dru- god. Ponedeljek, 28. septembra NA SEJI UNIVERZITETNEGA SVETA v Ljubljani so ugotovili, da se je letos na novo vpisalo 2600 slušateljev. Po od- loku Zveznega izvršnega sveta pa so se vrata univerze odprla tudi tistim, ki nimajo ustrezne šolske predizobrazbe. Takih kandidatov se je na ljubljansko univerzo vpisalo 500, od teh je vsak tretji opravil predpisani sprejemni iz- pit. Torek, 29. septembra ZAKONODAJNI ODBOR republiškega zbora Ljudske skupščine LRS je dal še zadnje pripombe k predlogu zakona o osn'ovni šoli, Ivakor o tem, tako bo tudi Ljudska skupščina na bližnjem zase- danju sklepala o zakona o muzejih. Sreda, 30. septembra NA SEJI SVETA ZA ZNANOST LRS so med drugim razpravljali o osnutku perspektivnega načrta raziskovalnega dela v Sloveniji do 1965. leta. Osnutek se prizadeva, da bi v to delo vključil prvenstveno obravnavanje take proble- matike, ki je za našo stvarnost najbolj zanimiva in aktnalna. Gostinsko podjetje »BRANIBOR« Celje razprodaja osnovna sredstva: vinske sode, električni hladilnik in hladilnik na led. Prednost imajo državna podjetja. Ogled vsak dan do 12. ure. Zamenjamo dvosobno stanovanje v novem šestdružinskem stanovanj- skem bloku v Petrovčah za tro- sobno stanovanje v Celju. Ponudbe je poslati najkasneje do 15. oktobra t. 1. na naslov Keramična industrija Liboje p. Pedo nove zmogljivosti keramične in porcelanske indu- strije, zgrajene po osvoboditvi v raznih predelih naše države, gro- barji našega keramičnega pod- jetja, najstarejšega in do zad- njih let edinega tovrstnega pod- jetja v naši državi. odločilno 1958. leto Videti je, da so težke razmere 1957. leta imele koristne posle- dice. Odločni ukrepi so pK)magali urediti razmere v podjetju. Pro- učili so tržišča, spremenili asor- timent proizvodnje, pripravili so se za obnovitev tovarne... In re- zultati? Rekordna proizvodnja v letu 1958, kateri sledi še uspeš- nejša letos. Na delo tega podjetja 6o postali pozorni še izven meja našega okraja. Pospešeno pri- pravljajo načrte za rekonstruk- cijo tovarne, ki bo postopna, tako da tekoča proizvodnja ne bi tr- pela, ker bi sicer morda izgubili svoja tržišča. najprej nova predorna pec V Libojah so se lotili najprej ozkega grla proizvodnje, to je predomih peči. Ce jim le ne bodo pred postavitvijo nove peči od- povedale obstoječe, bo vse v redu. Začetek je torej tu. ne le keramika, tudi grafitni lonci V tem podjetju so lepe uspehe dosegli z izboljšanjem izdelkov, z uvajanjem novih oblik in z opuščanjem nerentabilnih izdel- kov. Lotili pa so se še druge, za naše gospodarstvo zelo koristne naloge. Grafitne lonce, ki so po- trebni pri vlivanju kovin, smo doslej uvažali. V Libojah so jih začeli proizvajati in s tem družbi prihranijo znatna devizna sred- stva. Poizkusna proizvodnja je uspela. Potem se je nekoliko za- taknilo. Vendar kaže, da bo zdaj proizvodnja stekla. perspektive in nacrti V podjetju še proučujejo nadaljnjo izgradnjo tovarne. Kar veselje in jih poslušati, ko po velikem tovarniškem načrtu ka- žejo, kje bo kaj stalo, kam se bodo razširili, kaj bo še novo, kod bo tekla cesta, kam bi prestavili strugo Bistrice, kolikš- no proizvodnjo bodo dosegli v pičlih desetih letih ... Da, tovar- na. A tudi o ljudeh je govora. Sola, vrtec, obrat družbene pre- hrane, delavsko naselje s prepo- trebnimi stanovanji... Liboje so dobile jasno prespektivo in točno odrejeno mesto v verigi našega gospodarstva. O Libojah bomo torej še marsikaj čuli... Proslava v Završnici — veličastna počastitev borbene poti SKOJ Preteklo soboto in nedeljo je Za- vršnica, mala gorenjska vas pod Stolom, bila kljub slabemu vremenu prizorišče ene najveličastnejših pro- slav 40-letnice SKOJ. Ce proslava ni potekala kakor je predvidel spo- red, pa je v moralnem pogledu uspe- la docela, saj je k proslavi kljub dežju zbralo več tisoč mladih pla- nincev, tabornikov, ferijalcev in pri- padnikov predvojaške vzgoje iz vrst šolske in zaposlene mladine. Veli- častnost proslave je bila v tem, da je tako številna mladina iz vseh kra- jev Jugoslavije kljub dežju in skraj- no neugodnemu vremenu vztrajala — med njimi večidel dva dni in celo več upoštevaje pot zastopnikov brat- skih republik — da bodisi prisostvu- je slavnosti, bodisi da prispeva k slavnosti še svoj program. Celjsko mladino je zastopalo oko- li 200 članov planinskih sekcij, ta- bornikov in počitniške zveze gimna- zije, ekonomske šole in učiteljišča. Del tega zastopstva se je zbral že v soboto k odkritju spomenika prve- ga sekretarja SKOJ Dragoljuba Mi- lovanoviča. ki se je oktobra 1922 v Stenah pod Stolom pri prehodu čez mejo ponesrečil. Program naslednje- ga dne pa je izpolnilo zborovanje na katerem je govoril predcednik CK LMJ Mika Tripalo. V svojem govoru je orisal svetel lik revolucio- narja Dragoljuba Milovanoviča ter uresničevanje ciljev, ki jih je zasta- vil revolucionarni program pred 40 leti v Zagrebu zbranih skojevcev. Z zborovanja so poslali pozdravno pi- smo maršalu Titu. Po zborovanju ki ga je zaključil planinski odred JLA z uprizoritvijo manjšega »na- pada« in obrambe prostranega tabo- ra. se je mladina deloma razšla na Ijrajše izlete v okolico, na Stol ali pa na Bled, deloma pa je čas do od- hoda vlakov prebila v zabavi, ki jo je nudil z vsem dobro oskrbljen ta- bor, v tovariški izmenjavi misli in mnenj in v sklepanju novih poznan- stev in prijateljstev. Kljub slabemu vremenu je zbo- rovanje v dolini Završnice izzvenelo v veličasnto počastitev spominov na junaštva in požrtvovalnosti, na ne- uklonljivost in ponos in na vse tiste vrednote, ki so plemenitile štiride- setletno borbeno pot naše Partije in SKOJ. Spominska plošča na skalnatem bloku pod Stolom. VESTI OB ROBU CELJE Občinski ljudski odbor Celje je v počastitev 110-letnice celjskega gle- dališkega življenja in 10-letnice po- klicnega gledališča imenoval ulico od Mariborske ceste proti zahodu, mimo vrtnarije »Zupane« v Gaberju, po nestorju celjskih gledališčnikov Rafaelu Salmiču. V sredo popoldne je bila v Celju seja občinskega sveta za blagovni promet. Razpravljali so o predlogu za združitev nekaterih celjskih trgo- vin z živili. Po oceni sveta za bla- govni promet bi v celjski občini za smotrno posredovanje živil potrošni- kom zadostovalo šest trgovskih pod- jetij z živili. Celjska občina v zadnjih tednih pospešeno proučuje stanje obrti na občinskem območju. Mednarodni normativi govorijo za to, da bi mo- ralo na enega obrtnega delavca od- pasti 60 prebivalcev. V Celju pa od- pade na enega obrtnika 175 prebi- valcev. Pri tem moramo povedati še to, da so ugotovili, da razen tega skokoma upada število obrtnih obra- tov uslužnostnega značaja. Občin- ski ljudski odbor bo na podlagi te analize izdelal podrobne predloge, ki jih bo obravnaval zbor proizva- jalcev. Sodijo, da bo za uslužnostno obrt treba uvesti še nekatere olaj- šave. 2ALEC Pred časom je Občinski ljudski odbor Žalec sprejel odlok o krajev- nem samoprispevku. Zal zadeva nI stekla tako kot so sprva mislili. Ka- že, da bo treba nekaj ukreniti, saj bi prvi uspehi bili tudi velika vzpod- buda. V Žalcu je posebna komisija pro- učila pomanjkljivosti na cesiah, ki v veliki meri ogrožajo javni promet. Pregledali so železniške prehode, križišča in cestišča, ki jih bodo za varnost ljudi morali še urediti. Ta- ko bodo v Žalcu določili prostore za parkiranje motornih vozil in ure- dili kolesarske steze. Istočasno me- nijo, da bi za malomarnost do sna- ge na cestiščih morali uvesti poseb-' ne mandatne karte. O nedokončani kanalizaciji v Žal- cu smo že pisali. Zadevo je žalsko turistično društvo znova pokrenilo. Glede na dejstvo, da so na nedokon- čano kanalizacijo priključeni vsi no- vo zgrajeni stanovanjski bloki, bo- do za ureditev kanalizacije uporabili del stanovanjskega sklada. Ureditev kanalov je namreč nujna. Odprti ja- rek južno od šole je do vrha poln, glavni kanali so poplavljeni, odto- ka sploh ni več in zato obstaja ne- varnost, da v zimskih mesecih raz- žene kanalizacijske cevi, kleti vseh novih blokov in tudi javna pralnica stanovanjske skupnosti pa bi bila v tem primeru pod vodo. Nujno po- trebno bo poiskati potrebna sredstva za ureditev kanalizacije, ki so jo pri- čeli urejati lani. VELENJE Nova industrijska rudarska šola v Velenju bo z internatom vred sprejela 180 gojencev, ki se bodo šo- lali v treh oddelkih: rudarskem, električnem in strojnem. ŠOŠTANJ Na območju šoštanjske občine je sedem trgovskih podjetij z devet- najstimi prodajalnami. Glede na šte- vilo prebivalcev, pride na eno pro- dajalno 964 potrošnikov. Ze to raz- merje opozarja, da je v šoštanjski občini vse premalo špecerijskih in drugih trgovin. Dosti slabši pa so podatki, ki povedo, da odpade na eno trgovino s sadjem in zelenjavo celo okoli štiri tisoč potrošnikov. Pri tej ugotovitvi je vsak komentar od- več. V prvem polletju letošnjega leta je trgovina na območju šoštanjske občine ustvarila 640 milijonov pro- meta, kar je za 0,5 odstotkov več kot v Istem razdobju lanskega leta. Na enega zaposlenega je prišlo 4,9 milijonov dinarjev, kar je za okoli 300.000 več kot v prvi polovici lani. Zanimivi so tudi podatki, ki kažejo da se je v prvi polovici letos pove- čal celo promet pri prodaji mesa in mesnih izdelkov in sicer od 50 mi- lijonov (lani) na 52,1 milijona di- narjev letos. Vsekakor pa to poviša- nje ne gre na račun večjih količin, kot višjih cen. Vse do letošnjega leta so bile in- vesticije za zgraditev novih in za opremo trgovskih lokalov v šoštanj- ski občini zelo skromne. Medtem, ko je bilo lani v te namene izdanih okoli šest sto milijonov dinarjev, pa je bilo že letos potrošenih okoli tri sto tisoč dinarjev lastnih sredstev, nadalje 4,3 milijona dinarjev iz ob- činskega investicijskega sklada ter 6,1 milijon dinarjev iz sklada okraj- nega ljudskega odbora. K vsemu te- mu pa je treba prišteti še sredstva za opremo veleblagovnice Velme. Spopad za koto 288 Bilo je 27. septembra. Ne- prijazen dan, megle so se vlek- le po dolinah, ves čas pa je tudi rosiio. Kot nalašč za pre- senečenje. Sovražnik je to tudi izrabil. Ze prejšnji večer so se nad koto 288 motovilila izvid.iiška letala. Ponoči pa so prebivalci sporočili v mesto, da so se na travnatem zemljišču med Lo- pato in Ostrožnim spustili so- vražnikovi padalci. Istočasno so zabrneli telefoni, kurirji so se razkropili, radijski oddajniki pa so pošiljali poročila rednim vojaškim enotam o sovražniko- vem desantu. Odgovor je gla- sil: »Redne vojaške enote za uničenje desanta bodo na tem odseku okoli 11. ure. Ta čas po- izkusite s teritorialnimi enota- mi obkoliti sovražnikov desant in mu onemogočiti, da bi se umaknil v gozdnat predel in se razkropil.«: Torej je bila odlo- čitev poveljstva teritorialnih enot o hitri protiakciji pravilna. Na Hudinji so se že zbirali ljudje. Za 6 čet je bilo borcev, ki so takoj dobili določene na- loge. In ko je desant uničeval vciu^ke objekte za Ostrožnim in pri Lopati — tega ni bilo močt preprečiti, ker je bil de- santni odred razmeroma zelo močan — so čete teritorialnih enot zapirale okoli njega obroč. Prva četa je zasedla predel pri Lokrovcu, druga pri Dobrovi, tretja izpred Ostrožnega, četrta izza kote 288. Istočasno so eno- te iz Vojnika in Žalca zamašile praznine južno in severno od zasedene kote. Ob 8,45 uri je nad koto švignila rdeča raketa, dogovor- jeno znamenje za napad. Isto- časno so začeli z vseh strani zoževati obroč. To pa je bilo presenečenje za sovražnika. Na- loga desanta namreč še ni bila opravljena. Na tako hiter pro- tiudarec niso računali. Hitro so se strnili na pobočju kote 265, ki pa je bila gola in neprimer- na za obrambo in umik. Zato so se skušali umakniti v gozd toda tu je bil pritisk teritorial- nih enot najmočnejši. Na po- bočju gozda se je vnela ostra borba, ves desantni odred, se- stavljen iz treh izbranih so- vražnikovih čet, se je zaletel v postojanko 6. čete. Fantje so vzdržali. Niti sovražnikova le- tala, ki so prišla ogroženemu desantu na pomoč, niso mogla učinkovito pomagati. Tako kot so jim nizki oblaki in megla prt izkrcanju pomagali, so jih zdaj ovirali. Kota 288 je bila že v naših rokah. Sešta četa pa je s pomočjo Vojničanov in levim krilom četrte čete porinila pa- dalce v graben. Tu je besnel še zadnji boj. Ta čas pa je skupina padal- cev pod okriljem umetne megle ušla iz obroča tam, kjer nihče ni pričakoval — na ravnini. Vendar niso ostali neopaženi. Zasledovala jih je peta četa, ki je bila v rezervi. Skoraj brez resnejšega odpora so jih ujeli pri Golovcu. Istočasno pa so tudi v Grabnu onemele cevi. Sovražnik je bil uničen ob 10,48 uri, še preden je na bo- jišče prišla redna vojaška eno- ta. Teritorialne enote so tako storile še več. kot so od njih pričakovali. — o— To je bilo 27. septembra 1959 preteklo nedeljo. Ni bil pravi boj, temveč velika vaja, ki jo je pripravilo Združenje rezerv- nih oficirjev v Celju. Namen vaje je bil, da se praktično preizkusi znanje rezervnega kadra. Sodelovali pa so tudi pripadniki predvojaške vzgoje, gasilci. Ljudska tehnika. Pro- tiletalska zaščita in drugi. Na gričku nad Ostrožnim se je zbralo veliko ljudi, ki so po- zorno sledili dogodkom na bo- jišču in dinamiki spopadov. Med gosti je bil tudi podpred- sednik Okrajnega ljudskega odbora Celje MIRAN CVENK in organizacijski sekretar OK ZKS Celje STANE DIVJAK. Krompir 18—22 (22), čebula 30-40 (40—"0), česen 80—140 (150-200-. visok fižol v stročju 80 (?0—90), nizek fižol v stročju — (40—50), fižol v zrnju nizek — (60—70), visok — (80—90), solata 40—60 (40—100), špinača 60 (100—150), cvetača M (100), radič — (100), motovileč — (100—150), ohrovt 20 (20—30), glavnato zelje, belo 13-16 (16—30), zelje glav- nato, rdeče — (30), ribano zelje 40 (50), por — (60), koleraba — (30), zelena — (80—100), sveža repa — (25), ribana repa — (40), paprika 40—45 (40—60), paradi- ževec 50—80 (70), paradižnik 25—40 (40—50), kumare za vlaganje — (60—120), pesa 25 (25—40), melancane — (100), hruške 68 (50-60), jabolka 34-40 (30-40), slive 35 (30-40), grozdje 80-120 (rO—120), sveže smokve 68 (—), kostanj — (60-70), breskve 34-40 (30-70), ko- renje 25 (25—40). Pretekli teden je na trgu primanjko- valo krompirja, paradižnika, fižola^ in kumar:c, izmed sadja pa smo pogrešali češpelj. Cene so spet neupravičeno po- skočile. V času od 19. do 26. septembra 1959 je bilo rojenih: 14 dečkov in 28 deklic. Poročili so se: Gojko Cvjetičanin, pešadijski major 17. Tolmina in Ivana-Milena Fortunat, kandidat medicine iz Zavodne p. Celja. Viktor Medved, uslužbenec LM iz Ljub- nega in Marija Hernavs, bolničarka iz Celja. Stanislav Jamnikar, delavec in Marija Dobovičnik, tkalka, oba iz Dob- rove pri Celju. Stanislav Jelenko, strn- gar in Marija Vouk, nameščenka, ob« IZ Celja. Vincenc Pušnik, avtoličar in Lidija Šeligo, šivilja, oba iz Celja. Raj- mund Škorc, delavec in Vida Zlodej, delavka, oba iz Celja. Ljudevit Conkal, trgovski poslovodja in Vida-An« Leban, stenodaktilograf, oba iz Celja. Umrli: Jože Svetina, otrok iz Vitanja, star 1 dan, Franc Očko, osebni upokojenec iz Sp. Zreč, star 64 let. Viljemina Hnn- ski, gospodinja iz Sodne vasi, stara 3? let. Martin Zajtl, otrok iz Male Breze, star 2 leti. Jožef Očko, otrok iz Gor. Brezna, star 4 mesece. Miha Brečko, upokojenec iz Podvin pri Sevnici, star 73 let. Zdravko Ivič, delavec iz Rasti- čevega, star 26 let. Marija Kredar, soc. podpiranka iz Celja, stara 77 let. Mihae} Žerjav, upokojenec iz Zg. Ponikve, star 47 let. DELA PRI GRADNJI CELJSKE- GA VODOVODA kolikor toliko v re- du napredujejo. Zajetje v Vitanju se dokončuje; nabavljena je tudi večja količina cevi. Ne glede na to ugotovitev, bo svet za gradnje in komunalne zadeve na prihodnji seji podrobno obravnaval potek te za Celje tako potrebne gradnje. NESREČEN PADEC Upokojenec Jože Kamenšek iz Celja je na Titovem trgu nesrečno padel. Po- škodoval si je glavo. Nezavestnega so prepeljali v celjsko bolnišnico. ZASTRUPITEV IZ NEPREVIDNOSTI Marija Zohar iz šešč pri Prebolda je iz neprevidnosti zavžila tablete in se Mstrnpila. Zdravi se v bolnišnicL Taka hiša ni za ljudi Težko je verjeti, da v taki hiši stanujejo ljudje. In vendar je ta- ko. To je del hiše v Arclinu 22 pri Vojniku, v kateri stanuje osemčlanska družina. Osmi član je star šele nekaj dni. Ce bi na tem mestu hotel na- pisati, zakaj je razkrita streha in zakaj so odstranjena vhodna vra- ta, pa razbite šipe, razmajani vo- gali, strop pa takšen, kot da se hoče vsak hip zrušiti na glavo... bi prišel predaleč. Ne, to bi bila žalostna in tragična povest! Zato raje to — hiša v Arclinu št 22 je neprimerna za bivanje, poseb- no še za bivanje družine, ki ima šest otročičikov od dvanajstih let navzdol. Bivanje v njej je živ- ljenjsko nevarno. Vprašujem, kdo t^ nosil odgovornost, če se na vsem lepem pooiši n. pr. strop in zasuje kateregakoli člana te dru- žine? Zato tiči rešitev tega pro- blema edinole v tem, da lastnik to podrtijo čimprej odstrani in zraven nje dokonča novo hišico in nazadnje, da pristojni činitelji poiščejo za ljudi, ki stanujejo v njej nove prostore. Tudi drugi del tega ijredloga ni neizvedljiv, ker so prazni prostori pri sorod- nikih na razpolago. NOVE DELAVNICE Značilno za žalsko tekstilno podjet je »Juteks« je, da obnavljajo tovar- no postopoma — obrat za obratom V zadnjih letih so z dozidavami, prezidavami in adaptacijami pridobi li marsikateri prepotreben prostor. Sedaj so si uredili še prostore za tovarniške delavnice, ki so bile utes- njene in neprimerne. Občinski ljudski odbor v Šoštanju se zavzema, da bi pri ureditvi cen- tralnega obrata za družbeno prehra- no v Šoštanju sodelovala s prispevki vsa zainteresirana in druga podjet- ja. Ta obrat nameravajo urediti v sedanjih kino prostorih. Izdelava načrtov je v teku. Računajo, da se bo kino preselil čez približno tri tedne. Nesreče v preteklem tednu ZA 250 TISOČ DINARJEV ŠKODE v soboto sta se v nepreglednem za- voju pri Strmcn trčila ava tovornjaka. Po klancu navzdol proti Laškem je pri- vozil Anton B. z avtomobilom Lesno- industrijskega podjetja Lava. Z na- sprotne smeri je pripeljal tovornjak iz Zagreba, ki ga je upravljal Tomo A. iz Zagreba. Ta je pred trčenejm prehiteval kolesarja, ki je zaradi tega zavozil ne- koliko na sredino ceste. Pri trčenju k sreči voznika nista bila poškodovana, škoda na avtomobilih pa je ocenjena na 250 tisoč dinarjev. ^ V nedeljo popoldne je pri Petrovčah voznik osebnega avtomobila Srečko B. doma iz Celja podrl kolesarja Antona v. iz Latkove vasi. Kolesar se je peljal proti Zalcu pravilno po svoji desn< stra- ni. Pri trčenju je osebni voz obrnilo in zaneslo s ceste v jarek. Kolesar je bil laže poškodovan na avtomobila pa je nastala precejšnja škoda. BREZ KRMILA DO DREVESA Voznika Franca Kitaku iz Celja se je pri Ljubnem pripetila dokaj nenavadna nezgoda. N« ostrem ovinku mu je nena- doma odpovedala krmilna naprava. Tako je s precejšnjo hitrostjo zdrvel s ceste, se zaletel v drevo, nakar ga je vrglo v potok Lubenica. Voznik je bil pri tem po sreči le laže poškodovan in, se je sam izvlekel izpod razbitin avtomobila. Isti dan sta se pri Velenja zaletela voznika osebnih avtomobilov Franc K. in Franc J. Trčenje je bilo zaradi majh- ne brzine lažje. • KOLESAR POD VLAKOM Pretekli petek se je v Rogatca pri- petila huda nesreča. Vlado H., doma iz Vrtišnice pri Hnmn ob Sotli se je vračal pozno domov. Sodijo, da je bil tudi ne- koliko vinjen. Pri prelazu ni pogledal, če pride s te ali one strani vlak. Za- peljal je na progo in se zaletel narav- nost v vlak, ki je pripeljal čez cestni Erelaz. Takoj so ga prepeljali v celjsko olnišnico. Ugotovili so, da si je pri trčenju razbil lobanjo. Neprevidni ko- lesar še vedno ni izven nevarnosti. * HUDA POŠKODBA ZARADI NEUPOŠTEVANJA PREDNOSTI V ponedeljek ponoči se v Celju na križišču Trubarjeve in Prežihove ulice zaletel motorist Rudi G., uslužbenec podjetja Ingrad Celje, v kolesarja Os- mana S., ki je zaposlen pri regulaciji Savinje. Kolesar je zaradi namena, da bi zavil čez cesto, bil na levi strani vozlišča. Pri tem ga je motorist, ki je privozil po Trubarjeti ulici povozil. Pri padca sta oba bila huda poškodovana. Do te nesreče vsekakor ne bi prišlo, če bi kolesar upošteval prednost in če bi na- kazal spremembo smeri z roko. RAZPIS Na podlagi 58. člena uredbe o kmetijskih zadrugah (Uradni list FLRJ, štev. 18/58) razpisuje komisija za imenovanje in odstavi- tev upravnikov kmetijskih zadrug pri ObLO Žalec mesto upr&i^nika Kmetijske zadruge šešče. Pogoji: visoka, srednja ali nižja strokovna izobrazba in potrebna praksa v kmetijstvu in kmetijskem zadružništvu. Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili šolske izobrazbe ter prakse je treba poslati Občinskemu ljudskemu odboru Žalec naj- kasneje do 10. oktobra 1959. 7 CELJSKI TEDNIK štev. 39 — 2. oktobra 1959 ŠPORT NOGOMET Šlarl ,iudl ,v caljski podzvezni ligi v nedeljo, 4 . oktobra se bo začelo prvenstveno tekmovanje tudi med no- f[ometnimi moštvi Celjske podzvezne ige. To priložnost smo izrabili za raz- govor s predsednikom Celjske nogo- metne podzveze tov. Mirkom Presinger- jem, ki nam je povedal, da bo v prvi skupini sodelovalo osem moštev, od tega druga ekipa Kladivarja izven konku- rence. Glede na žreb, se bodo tekme prvega kola odigrale po temle razpo- redu: v Rogaški Slatini — Edinstvo: Celje, V Štorah Kovinar : Partizan (Šo- štanj), v Velenju — Rudar : Partizan (Konjice) in v Celju — Olimp : Kladi- var B. Po istem razporedu in v istih krajih se bodo srečale tudi mladinske ekipe vseh teh društev. Istočasno se bo začelo tekmovanje T drugi skupini podzvezne lige. V prvem kolu se bodo srečali naslednji pari: v Rogatcu — Rogatec : Partizan (Šentjur), v Smartnem ob Paki — Partizan : La- Sko in v Zrečah — Zreče : Olimp B. V pripravah na začetek prvenstvene sezone je Celjska podzveza pripravila v vseh krajih tistih klubov, ki letos prvič nastopajo v prvenstvenem tekmo- vanju, poseona predavanja tako za dru- štvene delavce, kot za igralce in gle- dalce. Na teh sestankih so jih zlasti se- znanili s pravili igre ter ostalimi dolž- nostmi prirediteljev, delegatov, pa tudi gledalcev. Da bi izpolnili vrzel v sodniškem kadru, so pripravili tridnevni seminar za 12 sodniških kandidatov. Od tega jih je devet z območja celjskega okraja uspešno opravilo izpit. Tako se je kader sodnikov povečal od 12 na 21. Kot vse kaže, bo podzveza že v kratkem pri- pravila drug tak seminar, kajti prijar- Ijencev za nogometne sodnike je ie okoli osem. V razgovoru je beseda nanesla tudi n« prognoze o končnem izidu tekmovanja. Po besedah tovariša Presingerja se bo glavna borba za najboljša mesta v prvi skupini vodila med Rudarjem iz Ve- lenja, Celjem in Olimpom. Na vprašanje, kakšni so načrti za bo- doče delo, pa je tov, predsednik dejal, da se upravni odbor Celjske nogometne podzveze zaveda, da je trenutna udelež- ba v prvenstvenem tekmovanju mini- Malna. Zato bodo zastavili vse sile, da bi s pomočjo krajevnih činiteljev prišlo do ustanovitve uogometnih sekcij ali klubov v Žalcu, Vojniku, v Rečici ob Savinji, na Ljubnem, Mozirju, Preboldu, Šempetru, nadalje v Šmarju, Kozjem in še morda drugje. Pogoji za delo no- gometnih enajstoric v teh krajih so po- dani. Treba bo le nekaj dobre volje in delavnih organizatorjev. V kolikor bi že T kratkem ali vsaj spomladi prišlo do formiranj« nogometnih klnboT, oziroma »ekcij v teh krajih, bi Celjska pod- zveza pripravila zanje posebuo tekmo- vanje v eni ali več skupiuah. Končno — vse odbornike nogometnih klubov in sekcij, vse igralce in še po- sebej vse gledalce prosimo, da s svo- {imi močmi kar največ pripomorejo, da lodo nogometna srečanja potekla mirno, borbeno, zato pa brez zapetljajev, k.i to včasih neljubi. Zopet zmaga Kladivarja Nogometaši Kladivaria so tokrat zma- gali kot gostje. V dvoboju z novini čla- nom SCL ljubljansko Ilirijo so dosegli rezultat 3:0 in se s tem povzpeli na četrto mesto v lestvici pozitivno raz- liko v golih. Igra sama je bila Težji del nezani- miva, to pa predvsem zaradi dežja in razmočenega terena. Celjani so se na takem igrišču bolje znašli in z igro na dolge pasove osvajali teren. Prvi gol je dosegel Hribernik v 30. minnti, dmga dva pa Marinček in Zaje v 58. ter v 84. minuti igre. Poleg teh treh priložnosti pa so jih imeli Celjani še precej dru- gih, ki pa so ostale neizkoriščene. Pri tem se je posebno »izkazal« Sega, ki v prvem polčasu na razdalji treh metroT od praznega gola ni zadel v črno. Najboljši igralci so bili Bencik, Vodeb in Coklič, v napada pa Hribernik in Zaje. Najhitrejša mladinka v državi — Tea Silan — enkrat drugače. Streljanje Razvili so zastavo v počastitev jubilejnega leta Zveze komunistov je strelska družina »Mal- gaj« v Šentjurju razvila svojo zastavo, istočasno pa pripravila veliko tekmo- vanje. V ekipnem streljanju z maloka- librsko puško so se najbolje uveljavili strelci celjske Avtoobnove, ki so zasedli prvo in drugo mesto s 421, oziroma 334 krogi. Isti uspeh so člani SD Avtoob- nove dosegli se v ekipnem ocenjevanja pri streljanju z zračno puško. Med posamezniki je pri malokalibrski puški zmagala Milica Dimec (Ivo Lola Ribar) s 116 krogi, 2. Franc Hočevar 112, 3. Zvone Zagoričnik 103. Vrstni red najboljših pri streljanju z zračno paško pa je bil naslednji: Hočevar (Ivo Lola Ribar) 86, Horvat 85, Rlilica Dimec 84, Godler 83 in Potplatan (vsi Avtoobnova) S2 krogov. Ocenjevanje najboljših nogometašev Na pobudo športne redakcije našega lista ter ob največjem razumevanju in pomoči Celjske nogometne podzveze bomo uvedli posebno ocenjevanje najboljših nogometašev — članov prve sku- pine celjske podzvezne lige. Tako bomo na predlog sodnikov, delegatov in nekaterih drugih članov Celjske nogometne podzveze ter članov naše redakcije določevali v vsakem prvenstvenem sre- čanju najboljšega igralca. Merilo za oceno najboljšega igralca bo — njegov prispevek v igri, tako v tehničnem pogledu, kot še posebej v disciplini in lepem vedenju. Ker bomo imeli v vsakem kolu prve skupine podzvezne ligt štiri tekme, bomo na ta način dobili tudi štiri najboljše nogome- taše, katerih končni vrstni red bo določil zbor sodnikov. Najboljši nogometaš v enem kolu bo prejel pet, drugoplasirani tri, tretji dve m četrti eno točko. Ocenjevali bomo vsa kola prvenstvenega tekmovanja, rezul- tate pa sproti objavljali. Za končnega zmagovalca, to je za tistega igralca, ki bo ob zaključku prvenstvenega tekmovanja zbral največje število točk, bo redakcija lista pripravila skromno priznanje. ATLETIKA Deset naslovov državnih prvakov Minulo soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani in Karlovcu državno prvenstvo v atletiki za mlajše in starejše mladince ter mladinke. Na- vzlic slabemu vremenu, je tekmova- nje dobro uspelo. To še posebej ve- lja za mlade udeležence AD Kladi- varja, ki so dosegli deset prvih, eno drugo in šest tretjih mest. Zraven tega so mladinke Cede, Stožir, Vreč- ko in Silan postavile v štafeti 4-krat 100 metrov nov slovenski rekord (51.3), v štafeti 4-krat 60 metrov pa nov republiški in nov državni re- kord za mladinke v času 31 sekund. Pri mladinkah se je najbolj odli- kovala Tea Silanova, ki je osvojila naslov državne prvakinje kar v dveh tekih: na 60 m (8.1 sek.) in na 100 metrov (12.8 sek.). Državna prvaki- nja je postala tudi Ančka Gašpa- rutova z zmago v teku na 600 me- trov. Cas 1:39.6 mmute. Dve tretji mesti pa sta pripadli pionirki Urban- čičevi in to v skoku v višino s 140 centimetrov ter v troboju, kjer je zbrala 1909 točk. Manj uspešni so bili mlajši mla- dinci. ki so osvojili po eno prvo, drugo in tretje mesto. Državni prvak je postal edinole Koklič pri skoku v višmo s 165 cm. Drugo me- sto je osvojil Golner pri teku na 100 metrov s časom 11.6, tretje pa štafeta Kladivarja na progi 4-krat 300 metrov s časom 2:33.6 minute. Kakor smo pričakovali, je med starejšimi mladinci najuspešneje startal Franc Naraks, ki je zmagal v teku na 800 m s časom dveh mi- nut ter v teku na 1500 metrov s 4:00.2 minute. Odlična sta bila še Molk z zmago v peteroboju ter Kač s prvim mestom v metu kopja — 65,95 metra. V metu, ki ga sodniki niso priznali, je Kač dosegel celo rezultat okoli 73 metrov! Med naj- boljše jugoslovanske mladince se je uvrstil tudi Sketa in to s tretjima mestoma v tekih na 110 in 400 me- trov čez zapreke. Novim državnim prvakom in re- korderkam — naša čestitka. Tekmovalo je 200 športnikov Pretekli teden je agilno športno dru- štvo Olimp priredilo svoj športni te- den, na katerem je nastopilo okrog 200 športnikov v petih športnih panogah. Najprivlačnejše je bilo tekmovanje članov v nogometu, ki ga je v svojo ko- rist odločil prireditelj — Olimp. Olim- povci so v polfinalu premagali Kovi- narja iz Stor s 3:1, v finalu pa so po rezultatu 1:1 v regularnem času dosegli več golov v streljanju enajstmetrovk in s tem premagali B moštvo Kladi- varja. Ta enajstorica je v polfinalu pre- magala moštvo 2SD Celje. Tretje mesto na tem tekmovanju je zasedlo moštvo iz Skalne kleti, ker Florjanov ni bilo na igrišče. Mladinci so dan prej zaključili svoje nogometno tekmovanje z zmago 2SD Celja, ki je v finalu premagalo Kla- divarja s 3:1 (0:1) Tretje mesto je osvo- jil Olimp z zmago nad Kovinarjem 8:0. Prav zanimivo je bilo tudi tekmovanje v odbojki na novem igrišču Olimpa ob Mariborski cesti. Tu so bili najboljši odbojkarji iz Šentjurja, ki so imeli enako število točk kot Olimp, vendar nekoliko boljšo razliko v setih. Tretja mesto je zasedlo Petrovče pred ekipo Celjskega tiska. Rezultati kegljaškega tekmovanja so bili naslednji: 1. Olimp 935, 2. Kovino- tehna 895, 3. Tovarna tehtnic 888, 4. LIP 848 kegljev. V namiznem tenisu so bili najboljši igralci Celjskega tiska pred Idrom in Ljudskim magazinom. Športnih tekmovanj Olimpa si je ža težko predstavljati brez nastopa bok- sarjev, ki so tudi tokrat priredili za- nimivo tekmovanje. V ^oste so povabili boksarje 2TAK Ljubljana in jih premagali z 10:4. Odbojka INGRAD JE SPET ZMAGAL Preteklo nedeljo so odbojkarji In- grada gostovali v Fali, kjer so se v okviru vzhodne skupine slovenske od- bojkarske lige pomerili z domačim mo- štvom. Celjani so zmagali z visokim re- zultatom 3:0. S to zmago so se v lestvici pomaknili še za eno mesto proti vrhu in so sedaj med osmimi ekipami peti. To nedeljo gostujejo v Hočah, kjer se bodo po- merili z domačim Partizanom. KOŠARKA V CELJSKEM OKRAJU Te dni so zaključili tudi s košarka- škim tekmovanjem v Celjski podzvezl. V tem tekmovanju so bili najboljši ko- šarkarji Šoštanja. Drugo mesto je za- vzel Žalec pred Storami, Velenjem ia Preboldom. ZMAGA PO SLABI IGRI V soboto sta se v Velenju v prija- teljski tekmi pomerili nogometna enaj- storica domačega Partizana-Rudarja ter druga ekipa Rudarja iz Trbovelj. Po dokaj slabi in nezanimivi igri so zma- gali domačini s tesnim rezultatom 2:1. Gola za zmagovalca sta zabila Vajd- hauser in Jakob. OBJAVE IN OGLASI TEČAJ MEDNARODNEGA JEZIKA ESPERANTO Esperantsko društvo v Celju razpisuje tudi letos, začetni tečaj esperantskega jezika. Tečaj se bo pričel 5. oktobra ob 7. uri zvečer. Prijavite se v klubskih prostorih društva vsak večer od 18—19. Esperantsko društvo Celje, Slandrov trg 5, pritličje. Nedelja, 4. oktobra 12.00 Pogovor z državljani 12.10 Zabavna glasba, vmes objave 12.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Ponedeljek, 5. oktobra 17.00 Celjska kronika 17.10 Ilammond orgle v ritmu 17.20 Športni tednik 17.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.45 Zabavna glasba, vmes objav« Torek, 6. oktobra 17.00 Celjska kron ka 17.10 Poie pionirski nevski zbor 8-ietka Vojnlk p. v. Olge Tičarjeve 17.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Sreda, 7. oktobra 17.00 Celjska kron-ka 17.10 Plesni ansambel »Metronom« pred mikrofonom 17.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.45 Zabavna glasba, vmes objave f-etrtek, 8. oktobra 17.00 Celjska kron-ka 17.10 Poje mladinski mešani zbor Gim- nazije v Celju p. v. prof. Egona Knneja 17.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Petek, 9. oktobra 17.00 Celjska kronika 17.10 Poje mladinski zbor III. osnovna šole p. v. Jurčka Vrežeta 1''.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo l?-45 Zabavna glasba, vmes objave Sobota, 10. oktobra 1?00 Celjska kronika 17.10 Za vsakogar nekaj l~-30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Zabavna glasba, vmes objave ZARADI OPUSTITVE gostilne in izse- litve prodam: točilno omaro s sesalko in druge gostilniške predmete, steklo, porcelan, pohištvo (samska soba). Na- slov v upravi lista. PRODAM 60-basno kromatično harmo- niko znamke >Meinl-Heroldc in mo- torno kolo »Benilli« s prikolico, (500 ccm). Ponikva pri Žalcu 17. PRODAMO avto, nosilnost 3 ton »PIO- NIR«. Prednost imajo družbene orga- nizacije. Kmetijska zadruga Ljubečna, p. Skofja vas. UGODNO PRODAM stavbeno parcelo, oddaljen'o od mesta 20 minut. Parcela Je ca. 2000 m' velika in je ob glavni cesti, katera ima javno razsvetljavo. Prodam tudi travnik 4.000 m', ki leži T bližini parcele. Naslov v upravi lista. ZARADI BOLEZNI ugodno prodam lepo urejeno posestvo v bližini glavne ce- ste in železnice. Povše, Orla vas 15, Braslovče. PRODAM stanovanje in stavbeno par- celo z gradbenim dovoljenjem. Infor- macije pri Gajšek Antonu, Arclin 32. MOTORNO kolo »Puch« 250 ccm v voz- nem stanju ugodno prodam. Ogled pri HELOL, Celje, Pokopališka 5. DRSALKE, kanadske CCM, skoraj nove prodam. JAVORNIK, Kersnikova 27. ZARADI selitve prodam: mizo, štiri sto- le in komodo iz črešnjevega lesa ter sobno peč »Moravia«. Vrtnarija, Celje, Zavodna 31. MOTORNO KOLO s prikolico ugodno predam. V plačilo vzamem moped ali Sachs motor. Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM pianino. Skornšek. iStefan, Mozirje. PRODAM enodružinsko vseljivo hišo. Naslov v upravi lista. PRODAM MOPED. Naslov t npravi lista. RABLJENO pohištvo prodam. Naslov v upravi lista. VSELJIVO ENOSOBNO stanovanje 5 mi- nut od postaje Celje prodam. Naslov v upravi lista. LAMBRETTO, odprto, odlično ohranjeno poceni prodam. Boris Sket, Jenkova 1, Celje. VRTICKAR, SADJARl Po 20. oktobru lahko dobiš drevesca, vzgojene na težki, slabši zemlji v ostrej- šem podnebju. Piši po seznam! Anton Jelen, drevesnica, St.Ilj pri Velenju. ZA DELO V SKLADlSCU z železom sprejmemo delavce. Plača dobra. Samska stanovanja na razpolago. Ja- vite se v tajništvu »Metalke«, Ljub- ljana, Parmova 33. KLPIMO ohranjen, brezhiben klavir. V poštev pridejo le priiinaue znamke. Ponudbe poslati z navedbo cene na naslov: Hotel Evropa, Celje. KUPIM enodružinsko vseljivo hišo v Celju. Ponudbe na upravo lista pod iifro »Gotovina 3«. DIJAKINJA višjega letnika učiteljišča išče scbo. Za uslugo pomaga pri uče- nju. Naslov v upravi lista. KONCERTI V sredo, 7. oktrbra: I. ABONMAJSKI KONCERT Zagrebški solisti Dirigent in solist: ANTONIO JANIGRO Koncertna poslovalnica pri Glasbeni šoli v Celju sprejema abonente do 3. oktobra. Od 5. do 7. oktobra so kon- certne vstopnice v prosti prodaji dnevno od 9. do 11. in od 16. do 18. ure v pisarni Glasbene šole. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, J. oktobra 1959 ob 20. uri Bralko Kreft: Krajnski komedijanti — premiera — premierski abonma in izven. Nedelja, 4. oktobra ob 15.30 uri — Bral- ko Kreft: Krajnski komed janti — ne- deljski popoldanski abonma in izven. Vstopnice so še na razpolago. Torek, 6. oktobra ob 20. uri — Bratko Kreft: Krajnski komedijanti — torkt>v abonma in izven. Vstopnice so še na razpolago. Scbota. 10. oktobra c-b 20. uri — Bratko Kreft: Krajnski komedijanti — scbotni abonma In izven. Vstopnice so še na ra/nolago. Nedelja. 11. oktobra ob 15.30 uri — Po>el Golia: Sneguljčiea — Mladinska igra Izven abonmaja. Vstopnice so na razpolago. CREPPE NVLON DOKOLEN KI M O d K K P O L O TOVARNA NO<,AVIC l.N OnlToli DHOB.Nr i()NFri.rnf rUlicId ZANIMIVOSTI ODREZAVI GOST V ZDA Sovjetski premier Hruščev je znan kot eden najbolj odrezavih državnikov sedanjega časa. Amerikanci so bili v skrbeh, kako bodo prišli na kraj z državnikom, ki je v vsakem trenutku pripravljen na besedni zaklad. Da skrb ni bila zastonj, naj priča nekaj »ocvir- kov« z nedavnega obiska Hruščova v Ameriki: Hruščeva so povabili v »Nacio- nalni tiskovni klub«. Tam so novi- narji navalili nanj tudi s provoka- torskimi vprašanji. Tako je urednik »Looka« vprašal, kako si predstavlja koeksistenco med kapitalizmom in komunizmom, če se komunisti zavze- majo za zmago v svetu (tudi v Ameriki). Hruščev je med drugim dejal: Vi želite, da bi vam garantiral, da bo kapitalizem v Ameriki ostal večno. Želite, da vam dam tableto za pomirjenje. Nisem zdravnik in vam je ne morem dati... Ko se je Amerika otresla kolonializma, je bi- la najnaprednejša, pa je vendar v slogi živela z drugimi državami, re- cimo s fevdalno Rusijo. Koeksisten- ca je možna... Kako bo pri vas, ni odvisno niti od mene, niti od vas. To je odvisno od razvoja, ki ga bo storil vaš narod, gospod urednik. V Pittsburgu si je Hruščev ogle- dal tovarno za predelavo mesa. Vi- del je, kako so po eni strani v to- varno vozili prašiče, na drugi strani pa odvažali v celofan zavite klo- base .. . Hruščev se je zamislil in dejal: »To je zelo zanimivo. Lepo teče vsa reč. Rečem, vi ste specialisti za klobase, mi pa za rakete ...« (V tistem času se je Amerikancem spet razletela vesoljska raketa.) Ko je obiskal Hollywood, se je zapletel v živahen razgovor z igral- ci in producenti. Močno jih je spra- vil v zadrego, ko je govoril o pri- znano najboljšem baletu na svetu, ki ga imajo v Moskvi, o številnih opernih gledališčih v Rusiji (v Ame- riki je samo eno) itd. Močno je iz- rabil dejstvo, da so mu odsvetovali obisk Disneylanda (velikega zaba- višča), češ da ne morejo zagotoviti njegove varnosti. »Kaj imate tam?« je vprašal: »Ba- zo za izstreljevanje raket? Kugo? Kolero? Gangsterje, ki mi strežejo po življenju? Kaj naj storim? Se naj ustrelim. Vidite v takem položaju sem jaz — vaš gost.« Vnekem hotelu, kjer je Hruščev med potovanjem bival, se je zatak- nilo dvigalo. Hruščev pa je pomen- ljivo skomignil z rameni rekoč: »Hm, ne deluje prav. Kot kapita- lizem ...« In odšel po stopnicah v nadstrop- je ... Odrezavi državnik je v pičlem tednu napolnil ves svetovni tisk z domiselnimi šalami, zbadljivkami in dvoumnimi odgovori, ki se preple- tajo med resna poročila kot ostre začimbe. Hruščev je obiskal tudi HolIywood. Na sliki ga vidimo v družbi Louisa Jourdana, lepe Shirley Mac Laine in Franka Sinatre. IGRA NARAVE? Ne, bolj posledi- ca cinkarniškega plina. Tako vsaj trdijo ljudje v Cretu. Tam so namreč te dni ponovno cvetele hruške. Ne ena kar vse po vrsti. Večina dreves je letos obilo obro- dila. Ljudje so hruške pojedli zdaj pa sa se jim razcvetele. Pra- vijo, da je plin povzročil pred- časno odpadanje listja, topli dnevi pa so bili vzrok da je drevje zno- va vzbrstelo... PRVA VIOLINA... Ko nama je postregla s kavo in smo zleknjeni v fotelje vztrajali v molku, je ona, ki je je baje sama milina in poslušnost, začela: — Dragi, pri »Volni« imajo čudovito blago. Saj nisi hud, če ti to povem, dragi? — — Nisem, veš da ne, — je pokroviteljsko odki- mal. — Jutri popoldne ga bova skupaj pogledala. — — Ni treba, ljubček. Kaj bi se mučil. Blago imam že doma. Precej ti ga pokažem, če ti ni všeč. ga lahko takoj zjutraj vrnem, — je tiho pristavila, sklo- nila glavo in skuhala tisto čudovito šobico, ki se ji ni moč upirati. — Nikakor, dragica. Ce ti je všeč, če misliš... Kje si dobila denar? — se je nenadoma spomnil. — Oh, veš, prodala sem tvoj električni brivski aparat. Veliko lepši si, če se briješ z britvijo. Bolj gladkih lic, nežnejše kože... Saj nisi hud, ljub- ček? — Njemu se je obraz zapotegnil z užaljeno grimaso. Senca je pokrila njegovo samozavestno obličje. Gledal sem jo, kaj bo zdaj storila. Njen pogled se je srečal z mojim. Tedaj pa sem osupnil. Nasmeh- nila se je, pomežiknila z levim očesom, češ, pred- stava se začenja. V kotu je radio tiho igral... On je z navidezno brezbrižnostjo gledal v strop. Sledil sem njegovemu pogledu. Za trenutek so zastale njegove oči na drzni mojstrovini hišnega pajka in jih sunkovito odmaknil. Zdajci je ona žalostno vzdihnila: — Saj vem. Polomila sem ga. Prvič sem storila po svoje, pa tudi tokrat narobe. Jezen si... Saj imaš prav ... — Glas se ji je zatresel, še bolj je sklonila glavo, da res nisem mogel videti, če joče ali ne. To ga je vrglo iz samoljubne užaljenosti. — Lepo te prosim, ljubica. Ne delaj mi scen. Kaj bo najin gost mislil? Da ti ničesar ne privoščim! Prav imaš. Res se nisem rad bril s tistim apara- tom. — Njen fotelj je bil v trenutku prazen. V njegovem pa sta sedela dva. Tej bliskoviti spremembi pri naj- boljši volji nisem mogel slediti. — Ti si sladek (cmok), najboljši (cmok), čudo- vit (cmok). Boš videl kako mi bo pristajala ta oble- ka. Ponosen boš name. Pomisli. Zgoraj bo odprta, v pasu stisnjena s širokim pasom ... — Po tistem jo je nosila po sobi, kakor da bi jezdila neviden oblak. Ko sem se poslovil in me je prijatelj spremil do vežnih vrat, mi je samozavestno segel v roko: — Si videl! Ni pri meni čisto drugače? Rečem ti, ženi ne smeš pustiti nikoli igrati prve violine ...— Bled: šahisti - ljudje (Pismo našega posebnega poročev alca Zvoneta Drakslerja z Bleda) Blejski turnir kandidatov pre- haja v zaključni del svoje prve polovice. Kmalu bodo velemojstri zadnjikrat pognali svoje bojne ure in nad šahovski Babilon bo leglo zatišje. Bled bo zopet posta- lo mirno, idilično letovišče. Mojstri pravkar vstopajo v dvorano: prvi samozavestno, pre- pričani v svojo zmago, drugi po- vsem drugače. Potrti so; zdi se, kakor da so ranjeni. Včasih je potrebno le malo, da je človek srečen. Ena sama na- pačna fKjteza Smislova — in Benko je žarel od radosti. Zvečer je kot prerojen prišel na zabavi- šče. Prvič se je pojavil z metuljč- kom; menda bi ga najraje kar pojedel. Že kar v navado je prišlo, da tak kvalifikacijski turnir pomeni pravo tragedijo za enega izmed največjih. V Ziirichu 1953. leta je povsem propadel Boleslavski. Se še spominjate, kaj je lani v Por- torožu doživel Bronstein? Tokrat pa je okrutna Caissa za svojo žrtev izbrala slavnega Smislova — vsaj na blejski ipolovici turnir- ja. V borih dvanajstih kolih je izgubil dvakrat več partij, kot na zadnjih dveh svetovnih prven- stvih v preko štiridesetih sreča- njih! Zašel je najbrž v doslej naj- večjo krizo. Kaj takega, kot se mu je zgodilo v dvoboju z Gligo- ričem, veliki Vas j a sploh ne pomni. Vsi so pričakovali hitro zmago Smislova. Toda številni gledalci so bili priče nenavadne- mu prizoru. Smislov je igral sla- bo, vedno slabše. Iz poFK)lnoma dobljene pozicije je komaj rešil remis. Ko je odhajal iz dvorane, sem bral z njegovih oči: razoča- ral sem samega sebe. Zvečer je bila njegova miza v baru praz- na... Smislov je klonil kot šahist, a ne kot človek. Se vedno je na- smejan, še vedno s svojim mo- gočnim baritonom pevca moskov- ske opere razveseljuje poslušalce. Smislov je — jeklena volja. Ko je že beseda o pevcih — je tu še nek drug šahist, sekundant, ki se lahko prav tako ponaša s svojim glasom. To je Koblenc. Na Bledu pa Koblenc, ki se je kot ipevec močno izkazal v mesečni noči na obali v Portorožu ...«, ne poje. Morda zato ne, ker Talj ni prvi, kot v Portorožu? Kadar je prost dan, vidimo ve- lemojstre v blejskem baru — Ka- zini. Zlasti Rusi so tam pogosti obiskovalci. Vendar pa le sede in nemo opazujejo. Zadnjič pa je prišla k njihovemu omizju pri- kupna punčka in dobrih deset minut Talju živahno govorila in ga nekaj prepričevala. Ko so se oglasili prvi zvoki jazza — je Talj plesal. In to dobro. Vendar je njegov prodiren pogled, zma- goslaven in samozavesten, po- vsem izginil. Ples ni šah! Talj je bil bolj plah in sramežljiv kot njegova plesalka. iPetrosjan pa tu sploh ne pleše. Zato pa njemu na čast orkester zaigra vsak večer pesem »Oči čarne«. Tu pa se tudi on razneži. Velemojstri in sekimdanti se po kosilu pogosto sprehajajo ob jezeru. Danes pa je Matanovič vse prisotne zelo presenetil z najno- vejšo varijanto: v otroškem vo- zičku je peljal svoj srčkan nara- ščaj, Gligorič pa je hodil ob stra- ni. Nekdo je zvito pripomnil, ali ga je dobil v obrambi, ali v na- padu ...? Mična Vvonne Monlaur, še ne pre- vc* znana filmska zvezdica, se je letos spet udeležila »sejma zapelji- ve privlačnosti« na Capriju. No, na morje nima najlepših spominov. Pred nedavnim je ob snemanju nekega filma bila ^ čolnu, katerega motor je eksplodiral in je potem dolge me- sece ležala v bolnišnici, da so ji re- šili lepoto pred posledicami hudih opeklin. AMERICANOVE MISLI O EVROPI V Angliji je dovoljeno vse, kar ni posebej prepovedano. V Nemčiji je vse prepovedano, kar ni posebej dovoljeno. V Franciji je dovoljeno vse, tudi kar je posebej prepoveda- no. V Rusiji je prepovedano vse, tu- di kar je posebej dovoljeno. MALO GRLO VELIK GLAS V soboto je v zabavnem sporedu, ki ga je priredila »Zabavna scena« zagrebške koncertne poslovalnice nastopila enajstletna Branka Obra- dovič. Za mlade ljubitelje zabavne glasbe smo z njo naredili majhen in- tervju. Branka živi v Zagrebu. Njen očka je oficir, mama gospodinji doma. Ima starejšo sestro, ki se zanima sa- mo za šport, in brata, ki je ves na- vdušen za tehniko. Branka poje od petega leta starosti, ko je začela na- stopati na otroških prireditvah. Ho- di v peti razred osemletke in se do- bro uči, saj je odiičnjakinja. Kaj bo, ko odraste? Pevka? Ne. Branka želi biti zdravnica. — Saj lahko kljub temu pojem, — je de- jala. Z nastopi s priznanimi orkestri tudi nekaj zasluži. Ves denar daje mami. Za obleke in za šolo ... — Rada si dopisujem z vrstnica- mi, — je na koncu povedala. Mislim, da se bomo ustregli mladim bral- cem, če povemo, kam naj ji pišejo: Branka Obradovič, Zagreb, Klaičeva 42. Jaz - žrtev piranskih »gusarjev« NEKOLIKO PRIREJENA REPORTAŽA CELJANA MILKA JAGODICA — PRVOSOLCA PIRANSKE POMORSKE SREDNJE ŠOLE Vse do »mokrega krsta« smo bili »uboga raja brez vseh pravic«. Di- jaki iz višjih razredov so zrli na nas s prezirom in nam pogosto ka- tero zagodli... Zato, da bi vedeli, kako vstop v mornarico niso mačje solze. 2e pred mokrim krstom smo bili deležni raznih »diskriminacij«. Tako so nas enkrat zapovrstjo spehali v neko sobo. Najprej smo v špalirju višješolcev okusili nekaj bunk in »PIRATI« so prevažali mučenike — bruce z barkačo »Semedelo« (zgo- raj). Na jambore in vrvi so nekatere od njih celo privezali. Po srečanju z bogom Neptunom so prvošolce okopaii v vodi in jih »natunkali«. brc, nato pa so nam dali piti morsko vodo, češ, da je najboljši viski. Ta zapitek smo morali plačati, da se je napolnila »gusarska blagajna« za glavno svečanost. Kot drugim, so tudi meni dali po- ljubiti lobanjo, pri tem pa so me zmerjali, češ, kakšna klada da sem, ko poljubljam »božansko« Brigitte Bardot. Prekoredno čiščenje prosto- rov, čiščenje obutve višješolcem, to je bilo že tako na dnevnem redu ... Vsi smo si že želeli, da bi končno enkrat opravili z nami mokri krst in nas sprejeli kot enakopravne v svoj krog. Nedelja ... Zgodaj so nas zbe- zali na noge in nas koj po zajtrku zvlekli na leseno barkačo »Seme- delo«. Dijaki višjih razredov so bili zdaj preoblečeni v »gusarje« in so nas prav po gusarsko stlačili v pod- palubje. Potem je »Smedela« zaplu- la. Kam? tega nismo vedeli. Bili smo jim prepuščeni na »milost in nemilost«. Žilica nam ni dala miru, da bi svojim »mučiteljem« ne pona- gajali. Dogovorili smo se in se vsi naenkrat pognali z enega boka k drugemu ter nazaj, da se je lesena barkača začela nevarno zibati na morju ... Posledica je bila, da so »gusarji« vdrli skozi loputo v pod- palubje, nas polivali z vodo in nas prisilili, da smo si s peskom, ki je bil na dnu za obtežitev, umivali la- se. Nekaj naših so zvlekli na palu- bo in jih privezali k jamborom. V Portorožu so nekaj »ladijskih podgan«, tako so nas imenovali, zvlekli pred hotel Palače, kjer so se morali po golih kolenih plaziti po ostrem pesku. Iz Portoroža so nas odpeljali nazaj v Piran. Tam je ča- kala na pomolu velika množica lju- di. Tokrat so nas vse pognali z bar- kače na kopno, še prej pa smo se morali obleči v vreče. Zvezane za roke so nas pripeljali pred »boga Neptuna«, kateremu smo morali po- ljubljati roke, nekateri tudi noge. Pred njegovim obličjem smo morali piti morsko vodo. Vsak za pošteno kupico. Vmes so nas »česali« z met- lami. Meni' je to prav prišlo. Nekdo me je tako močno dregnil z metlo, da sem več kot pol razlil. Gusarji so zahtevali, da mi nalijejo novo kupico, vendar Neptun in sanitarni inšpektor tega nista dovolila. To pa še ni bil konec. Zapovrstjo so nas pometali v morje. Ni se iz- plačalo kazati prevelikega znanja v plavanju. Na take so se gusarji s posebno vnemo vrgli in jih tunkali. Tu je marsikdo pogoltnil dodatne požirke morske vode ... Sele ko smo se z lastno močjo skobacali na su- ho in slekli vreče, je bilo običaju za- doščeno ... — o — Tako je poročal o krstu bodočih častnikov trgovske mornarice naš mladi Jagodič. Lani je še trgal hla- če na prvi osemletki v Celju, letos pa se že na obali Slovenskega Pri- morja pripravlja na težak, toda lep poklic. »Moker krst« je dobro pre- stal. No, verjemimo, da bo tudi dru- ge preizkušnje štiriletnega šolanja srečno »preplaval«. Ce bi vsak govoril samo o stva- reh, ki jih razume, bi zavladala na svetu grobna tišina. Ženske imajo že od nekdaj vsaj tri možnosti, da se izognejo krizi v hiši: da se pošteno zjočejo, gredo k odvetniku za ločitve ali da presta- vijo pohištvo v stanovanju. DROBNE MODROSTI Ce že res morate govoriti o svo- jih skrbeh, potem jih ne pripove- dujte svojim prijateljem, pač pa svo- jim sovražnikom, ki vas bodo po- slušali z navdušenjem. Kako velikanski je razloček med nasvetom in pomočjo!