IZDATA »CfmF.NTSKT TTSK« »UREJUJB UREDNIŠKI UDBUH •GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZMK • ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN . TEL. l'REDNISTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SO TETO YV. K"a*tt, PONDETJEK, 8. OKTOTOA 1962 ST. 116 CIALISTICNE A OVNE G A LJUDSTVA ZA T7TTATA OD OKTORRA 1947 KOI IblAIK UD I lANUAKJA KOI POLTfiDNIK OD l. ja NUARJA 196U TRIKRAI Ifc. DENSKO: OB PONEDELJKI h, SREDAH IN SOBOTAH Lfc.1 ,\a NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN. POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GORENJSKO Delegati izvolili Člane nove skupščine Soudeležba zavarovancev pri nakupu zdravil ima ugodne posledice Kranj, 8. oktobra — Na zavodu *a socialno zavarovanje v Kra-komunalnega zavoda za komunalcu, ki bo odslej opravljal vlogo "o skupnost zavarovancev • območij kranjske, tržiške in škofjeloške občine, smo zvedeli, da •o bile v preteklem tednu zaključne skoraj vso delegatske konference. Za prve dni tega tedna je preostalo le še nekaj konferenc, ker so z volitvijo delegatov nekoliko zakasnili' zavarovanci' Pnvatnega sektorja: obrtniki, ■Bečki zavarovanci, pogodbeni »varovanci in hišne pomočnice. Vendar domnevajo, da bodo vsi «ni nove skupščine izvoljeni »jkasneje do 10. oktobra in bodo tako lahko pričeli z neposredni-pripravami na prvo zasedanje komunalne skupščine. To »•j bi bilo okoli 20. oktobra. Prav tako so v zaključni fazi tudi priprave za zasedanje skupščine komunalne skupnosti za območji je-•eniske in radovljiške občane. Predstavniki zavodov so na konferencah delegatom razlagali »ovosti v organizaciji in finansi-ranju zdravstvenega zavarovanja. Prav o finansiranju je bilo v razpravi največ govora. Veliko govornikov je ugotavljalo, da se je doslej dogajalo vse preveč nepravilnosti, zlasti zaradi preširokega tootenja sredstev za vse oblike Pravljenja in druge načine koničen j a sredstev iz skladov BJrtvstvenega zavarovanja. Novi predpisi o finansiranju socialnega zavarovanja bodo praktično v veljavi od 1. januarja prihodnjega leta. Le soudeležba »varovancev pri zdravilih na recepte je bila že uvedena. Izkuš-»Je prvih mesecev dokazujejo, da je ta ukrep izpolnil pričakovanja. S sredstvi, ki 6e tako zbirajo, bo Mogoče kriti del primanjkljajev » skladih zdravstvenega zavarovanja. Število izdanih receptov tza katere smo- ?edno trdili, da Je med njimi precej nepotrebnih) je res precej padlo. V kranjski I lekarni so na primer ugotovili, da te je v teh mesecih znižalo šte- I tflo receptov za okoli 30 odstot- j kov. - M. S. I V devetih mesecih 788 prometnih nesreč Materialna škoda 59 milijonov dinarjev_ Alkohol še vedno problem številka 1 Pred dvema letoma se prav gotovo nismo nadejali, da bo motorizacija v naši deželi zavzela tolikšen obseg. To velja še posebno za Gorenjsko, kjer je promet domačih In tujih motornih vozli še posebno živahen. Kar preživahen za neustrezno cestno omrežje. Povsem razumljivo pa je, da vzporedno z naraščanjem števila motornih vozil v cestnem prometu narašča tudi število prometnih nesreč. Te pa na srečo ne naraščajo tako naglo kot intenzivnost prometa. Kljub vsemu pa Je kronika prometnega odseka ONZ Kranj zastrašujoča, saj je od Januarja do septembra letos zabeležila na območju kranjskega okraja 788 prometnih nesreč (lani v mesecih januar — september 340 nesreč). Kranj pomeni že dlje nevarno ozko grlo za vse večji in večji promet. Največji problem so za motorna vozila ozke, nepregledne in tudi slabe ceste zlasti okrog 14. ure, medtem ko so sobote in nedelje spet svojevrstno poglavje. Da bi bila prometna varnost čimvečja, nenehno skrbijo različne organizacije In organi, ki so posredno ali pa neposredno prizadeti, vse premalo pa so doslej skušala reševati ta problem tudi podjetja. Bržkone je v Kranju glede tega največji problem »Iskra«, kjer je dnevno največ vozil, parkirališča, odcepi in privozi pa so skoraj popolnoma neurejeni. Morda se bodo tega problema lotili v mesecu prometne varnosti, Povečana skrb za borce NOV Nesreče bi razvrstili takole: Na cestah I. reda je bilo 244 nesreč, na cestah II. reda 151, na cestah III .reda 152, na cestah IV. Toda 33 in v naslednjih krajih 226 prometnih nesreč. Nadaljnja analiza pa kaže naslednjo 6liko: 154 Nepravilnosti v podjetjih Pomanjkljiv pregled nad življenjem bivših borcev — Z iskanjem ustreznih delovnih mest zagotoviti zadosten osebni dohodek — Tudi kmetje — borci naj bi poskrbeli za priznanje let — Pomanjkanje denarja ne sme biti ovira pri šolanju otrok borcev Z okrajnim posvetovanjem (ki je bil pred nekaj dnevi) o problemih borcev In invalidov NOV je bil uresničen sklep sveta za zdravstvo In socialno varstvo. Na zadnji seji so člani sveta namreč sklenili, da je potrebno sklicati posvetovanje, ki naj bi se ga udeležili predstavniki ustreznih občinskih svetov, upravnih organov, odborov ZB in sindikalnih svetov. Vsi ti bodo sklepe posvetovanja uresničevali na svojih območjih. Posvet je bil zelo koristen, saj je razprava temeljito posegla v problemtiko udeležencev NOB in nakazala vrsto smernic za odpravljanje nepravilnosti. Sledila bodo občinska posvetovanja, ki se jih bodo udeležili še predstavniki zavodov za zaposlovanje delavcev in zavodov za zaposlovanje invalidnih oseb, posebno pomembna pa bo udeležba predstavnikov gospodarskih or- ganizacij, posebno še njihovih kadrovsko-socialnih služb, to je tistih, ki bodo lahko tudi uresničili največ sklepov. Med prvimi so na posvetovanju govorili o sedanjem pomanjkljivem pregledu nad življenjem borcev. Ustrezni organi poznajo predvsem problematiko tistih tovarišev, ki se sami oglašajo pri njih, nepoučeni ali preskromni pa ne prihajajo, da bi se potegovali za uveljavitev svojih pravic, čeprav živijo v slabih življenjskih pogojih. Zato bo potrebno izdelati podrobne preglede o življenju borcev in jim tudi omogočiti, da bodo spoznali svoje pravice. Kot rečeno, eo bili na posvetovanje vabljeni tudi predstavniki sindikalnih svetov. Na žalost je bila njihova udeležba zelo slaba. (nadaljevanje na 2. strani) nesreč se je končalo z lažjimi po-I škodbami, 171 s hudimi, 17 nesTeč 'so jo končalo s smrtjo (lani 28 ali za 45 odistotkov več), 449 nesreč pa je terjalo materialno škodo. Ta je po nestrokovni oceni dosegla višino 59,300.000 dinarjev (lani 38 milijonov). Zanimiv je tudi pregled udeležencev nesreč. Te zajemajo 534 osebnih avtomobilov, 161 tovornjakov, 57 avtobusov, 229 motornih koles, 125 mopedov, 10 traktorjev, 99 kolesarjev, 27 vprežnih vozil in 80 pešcev. Po mesecih pa bi nesreče razvrstili takole: mnja je bilo 84 nesreč, junija 109, julija 105, avgusta 129, septembrr 94, medtem ko se v ostalih me secih gibljejo med 60 in 70. Avtobusi — 57 nesreč v 9 mese cih! Nobenega dvoma ni, da je la številka pretirano viisoka. Vzrnk: alkohol in prehitra vn/nln! Od t ugotovitve dalje pa ?o 1tM<<-> /Tavorimo o skrajni neodgovni" .. šoferjev avtobusov, ki z zaiiživ;i njem alkohola in s proh'tro vo"> njo ogrožajo življenje ; '>jn:kov In (Nadaljevanie na i. str ) Z letne konference občinskega sindikalnega sveta Kranj v 9 Vse večje v proizvo KRANJ, 7. oktobra — V Delav-A«n doma je bila včeraj redna letaš konferenca občinskega sin-•Balnega sveta Kranj. Razen 160 felegatov in več kot 40 članov Poročila s sindikalnih skupščin na Jesenicah in v Tržiču berite na drugi strani Jstedaajega plenuma in gostov, m §e konference udeležili tudi 1»« Tavčar, zastopnik rcpubli-ffcegs odbora sindikatov, predsed-r ' Obl.O Kranj, Jože Mihelič in •rtrrtar ObK ZKS, Štefan Ka- m Poročilo o delu občanskega sin-Jkalnega sveta in o problematiki lit sindikalnih podružnic v raz-ffeih /panogah gospodarstva v (trtnfski občini je podala predsednica sveta Pepca Ježeva. v minulem letu je prišlo v nafta družbeno-ekonomskem in p-i.ticnem življenju do številnih pomembnih sprememb. Te so precej razgibale delo sindikalnih osnovnih organizacij, saj so vse o njih večkrat razpravljale in jih tolmačile članom. Hkrati z obravnavanjem splošnih aktualnih vprašanj pa je bilo opaziti tudi večje vključevanje proizvajavcev v reševanje proizvodnih problemov in družbenih odnosov v vsakem posameznem kolektivu. Tako 6kupno reševanje proizvodnih problemov je Šo toliko bolj koristno v trenutni gospodarski situaciji kranjske občine, saj podatki kažejo, da je industrijska proizvodnja v prvih osmih mesecih s 63,7 odstotka realizacije plana pod okrajnim in republiškim povprečjem. Vzroki za to so v glavnem objektivni, dosti pa je tudi subjektivnih, ker se ponekod še vse premalo zanimajo za proizvodnjo podjetja, v katerem delajo. Zlasti se je ta subjektivizem pokazal pri izvozu, kjer strokovno službe še zdaleč niso izkoristile vseh možnosti prodaje na tujih tržiščih. Pomemben korak pri naišem nadaljnjem gospodarskem razvoju je prav gotovo tudi združevanje. Vendar pa to ne sme izpasti kot neka akcija, ampak morajo samoupravni organi podjetij pred združitvijo temeljito proučiti vse pogoje, v katerih bodo kasneje delovali. Vse več pozornosti bo treba posvečati tudi povečanju kmetijske proizvodnje in v zvezi s tem kmalu rešiti vprašanje »pol- proletarcev«, ker so rezultati pokazali, da je prav pri njih produktivnost v upadanju. V zaposlovanju se v preteklem letu kaže manjša fluktuacija, po drugi strani pa je tudi vse manj na novo zaposlenih. To je posledica odkrivanja notranjih rezerv in modernizacije proizvodnje, zato bo treba v prihodnosti ustvariti nove možnosti za zaposlovanje. Na konferenci so izvolili tudi nov 55-članski plenum. V njem je tokrat prvič večje število mladih proizvajavcev. — 2. Letos aprila pričeta gradbena dela pri gradnji novega hotela v Kranjski gori lepo napredujejo. Ogromno poslopje z več trakti je že pod streho. Gradbeno podjetje »Tehnik« Iz škofje Loke upa, da mu bo uspelo dograditi nov, sodoben hotel s 66 sobami, dvema restavracijama, kavarno, bifejem in barom do 15. junija prihodnjega leta. Trakt z restavracijama in drugimi gostinskimi prostori pa bo dograjen že do konca letošnjega leta Obrazi in pojavi • Obrazi in pojavi o Obrazi in pojavi * Obrazi in pojavi • Obrazi in pojavi © Obrazi in pojavi « Obrazi Plačilo za dopisi. Blaž je vsako leto dobival ozimnico naravnost iz kmetije na Bez-govcu. Morda zato, ker je iz te- ga kraja doma, aH morda zato, ker je to nehote postala vsakoletna tradicija. Čeprav so bili njegovi spomini na ta kraj zgolj spomini na bedo v mali siromašni koči, spomini na pastlrovanje na Bezgovcu Itd., ga je vendar vsa ta lota nekaj vleklo tja. Celo na počitnir-c je hodil na Bezgovc. In čas je tako hitro minil, kot pravi Blaž, ki se je zmeraj vajen gibati in seveda delati. Kosa, grablje, kopača, stare vajeti, ki jih pozna še iz pastirskih let, vse je po malem šlo skozi nje,?ove roke. In s tem se je vračal v nekdanji svet mladih dni, pozabil je na tovarno, na svojo stružnico in dnevi so minili, kol bi pihnil. Tako se je za vsaiko jesen zme- nil tudi za obiranje jabolk. Za svojo potrebo seveda in to je tudi primerno plačal. Zraven pa je /.moraj vzel tndl krompir. In to so mu navadno ob priložnosti pripeljali na dom. Tudi ondan je šel Blaž na Bez-govc. Toda bili so zelo hladni. Skoraj se niso hoteli razgovarja-ti. Gospodinja, pa mu je, ko je ostala sama z Blažem, jasno povedala: »•Letos ne bo nič,« je dejala. »Ne o jabolkah ne o krompirju ne bomo govorili. Vso košnjo, vso mlačvo in setev vas nI bilo blizu. Sploh smo mislili, da ste sc kam odselili, da smo se kaj zamerili ali da vas nI več na Jesenicah.« -Veste, da sem rad prišel pomagat, če sem le utegnil,« se je zagovarjal Blaž. »Letos nisem mogel.« »Kako pa je mogel sosedov line?« ga je prekinila. -Skupaj delata, marsikaj je pravil. S tisto njegovo nogo je šel k zdravniku in dobil teden dni. In to je bilo v največji košnji. Veste, kako je to rjrav prišlo!« Blaž se nI več hotel pogovarjati. Poslovil se je. Te dni je že spravil v shrambo 120 kg jabolk in tudi zadosti krompirja. In to po zmernih cenah. Stvar ga nikakor ni prizadela materialno. Prizadela pa ga je izkazana »hvaležno«?« za tolike »dopuste«, kot pravi Blaž. - K. M. TE DNI PO SVETU « DE GAULLE RAZPUSTIL FRANCOSKI PARLAMENT Predsednik de Gaulle je sprejel sklep o razpustu parlamenta, ki hkrati določa nove volitve najkasneje v 40 dneh. Francoski predsednik, ki je sprejel odstop vlade od premiera Tompidonja po nezaupnici v parlamentu, je «d njega zahteval, naj vlada opravlja svoje funkcije do izvolitve novega parlamenta. + JEMEN ZA FEDERACIJO Z ZAR Predsednik revolucionarnega svela Jemena general SalaL je izrazil mnenje, da bo potrebno ponovno vzpostaviti federacijo med ZAR in Jemenom. Pripomnil je, da je voljan sprejeti vsak korak v tem pogledu. # NASPROTOVANJE POLITIKI ZDA Predsednik Brazilije Lima je Izjavil, da Brazilija nasprotuje vojaški in gospodarski intervenciji na Kubi ali v katerikoli drugi državi. To izjavo je dal po posvetovanju, ki »o ga ZDA »/klicale v Washinglonu, kjer so sprejeli nove ukrepe proti Kubi. Predsednik je še dodal, da ukrepi ne morejo imeti nobene obveznosti za Brazilijo. Podobne izjave je dal tudi predsednik Mehike Lope/ Mateos. Brazilski listi ugotavljajo, da vvashingtonsko sporočilo o Kubi nima nobene praktične vrednosti. 4 KOLONDZI POBEGNIL Kakor poroča agencija Reuter, jo samozvani kralj Južnega Ka-saja. Albert Kolondži pobegnil iz hišnega zapora. Nekoliko pozneje se je izvedelo iz krogov pri osrednji kongoški vladi, da je Kolondži še vedno v vladnih rokah in da je na »skritem kraju« v Južnem Kasaju. Q BEN BELA V NEW YORKU Predsednik alžirske vlade Ahrartl Ben Bela je prispel v Nevv York, kjer bo danes ob sprejemu Alžirije v svetovno organizacijo govoril v Generalni skupščini. Bcn Belo bo v VVashingtonu sprejel tudi predsednik Kennedv. Liudje in dogodki ® JLjudje in dogodki« Ljudje in do-odki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Mud^fo Jeza med Američani in Kuban- skušajo Američani zajezili na seri je še vedno nekje pri vrelišču, danjih mejah. »Kriva vera« iz Zadnji dnevi, ko so v VVashins- Kube ne sme priti na ameriška lomi na hilrico sklicali posveto- tla. vanje ameriških držav glede no- Vendar jc ameriška pobuda več- vih ukrepov proti Kubi, so za krat preračunana na dokaj dolo- stopnjo še bolj zastrupili ozračje čenc ukrepe, da se »kubanska v tem delu svela. Kubanci s;> kriva vera« v celoti zatre in uni- proti ameriškim grožnjam tukaj či. Razširjanje te »krive vere« na ukrepali in podali v -stekleni, druge dežele je samo drugotnega palačo« v Nc\v York svojega naj- pomena. Glavna prizadevanja so Bob ob steno boljšega govornika dr. Dorticosa, speljana v smeri popolne odpra- da bi v palači združenih narodov ve »krivoverstva« na amerišiki obračunal t »ameriško zaroto«, celini. Ce bi ameriška sodišča mo- pa tudi sovjetski zunanji mini- rala kdaj izreči sodbo o kuban- .sler Gromiko ,ie Kubi posvetil skem krivoverstvu«, bi bil Hdel svoj drugi govor na letošnjem za- Castro prav verjetno zgorel na sedanju. Kubanska kriza s tem grmadi. verjetno Se nI prišla v končnico. V borbi proti Kubi imajo Ame-ker po zadnjih posvetovanjih ne ričani težko delo. Upirajo sc ne-kaže, da je blizu razplet. katere' latinskoameriške <,"av^>' Wash.inglons.ko posvetovanje je ki v samostojnem razvoju Kube zanimiv doprinos diplomaciji, ki ne vidijo takšnega političnega bojo vodijo »z zobmi in jeziki«, gokletstva. Ukrepi, ki so jih Ame-Američani so se v zadnjih letih ričani podvzeli proti Kubi na go-naučili, da vedno najslabše govo- spodarskem torišču, so škodoze l-re o Kubancih, kakor da bi po- ni in v odnosih med dvema^so-menili ti ljudje »garjeve ovce« sednima državama zelo re i. «\ umciiško celino. Kmalu po ZDA so zmanjšale svojo zunanjo utrditvi Castrove vlade na Kubi trgovino s Kubo na izvoz naj-so začeli govorili, da »bradati nujneše hrane in zdravil. Znano Fidel« razlaga »krivo vero«. Pri je, da je bila trgovinska lzmenja-tem jih posebno moti, da jc Ca- va med Kubo in ZDA prejšnja stro začel to »krivo vero« razla- leta na prvem mestu. Ta nage gati brez sramu in večkrat s ka- preobrat je postavil kubansko go-tekizmom v rokah, ki so ga na- spodarstvo pred težke Pret5~Tt tisnilc sovjetske tiskarne. Proti nje in gospodarska kriza v u ameriškim pričakovanjem je »Ca- traja že nekaj let. Kuba J**"* sirova kriva vera« naletela tudi najde kupce za svoje tržne J***" na precejšen odmev v latinsko- sladkorja ,ki ga jc nekoč - . uru§vom in Fidel Castrom na ameriških tleh ameriških državah in ta vpliv rika uvažala v neverjetno ven- src« poraba hrane v v teh letih padla za 2; in je sedaj Kuba Uih količinah. Razen teaa potic-poma puščajo Kubo z nakapo-n sladkorja na cedilu tudi ostale zahodne države, ki so trgovale s kubanskim sladkorjem. V današnjem času se trgovinska izmenjava med državami največkrat apo-rablja kot sredstvo določenih političnih ciljev. Gospodarske težave na Kubi si Ameriačni dok .škodoželjno razlagajo. Uradai ameriški podatki govorijo, da j« Castrovi Kabi-"5 odstotkov med Uttnskt-aimcriškimi državami v porabi hrane zdrknila s tretjega na sedmo mesto. Prav tako se je jro-izvodnja sladkorja zmanjšal* n 2 milijona ton letno. Povzročanje gospodarskih težav nI edino sredstvo, s katerim Američani želijo obračunali x krivo vero«. Ukrepi zmanjšaaja trffovinsike izmenjave se /« času so da družbam .katerih"W|.C,.ukr»K nove iadje jejo v kubanska prUt dovolijo več vstopa pristanišča. S tem ska vojna« okoli zaostrila. v se bo Kube Zdr:ivko To arneriJia -Pomor-še balj maiej Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki »Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudie fn do *M m> , Nepravilnosti v podjetjih MLADINSKE KONFERENCE Po Poljanski in Selški dolini so Se začele konference mladinskih organizacij. Prav tako 60 se mladinske organizacije pripravile na letne obračune svojega dela po drugih občinah našega okraja. Pri tem dajejo velik poudarek uveljavljanju mladine v družbenem življenju, strokovnemu in ideološkemu usposabljanju itd. Kot je predvideno, bodo konference osnovnih mladinskih organizacij končane do konca oktobra. Do sredine novembra pa bodo občinske konference, za katere že sedaj mladinske organizacije volijo ustrezno število delegatov. (Nadaljevanje s l. strani) Dejstvo pa je, da je prav v gospodarskih organizacijah največ stvari, ki jih bo v prihodnje potrebno popraviti. Pri tem bodo morale, odigrati veliko vlogo ka-drovsko-socialne službe po podjetjih. Lansko leto je bila na primer izvedena akcija, v kateri si je 860 borcev pridobilo kvalifikacijo alt visoko kvalifikacijo, za katere je bila potrebna taka strokovnost, je bila to le formalnost. Veliko pa je tudi takih, ki bi sedaj morali na zahtevnejše In bolje plačano delovno mesto, a se nihče ne zmenj, da bi jim to omogočil. Z ustreznim delovnim mestom bi prenekateremu borcu lahko omogočili, da bi zaslužil toliko, da mu ne bi bilo potrebno prejemati posebnega dodatka. Zavod za socialno zavarovanje borcem namreč nadomesti razliko med osebnim dohodkom in povprečjem dohoTIkov v okraju, ki jc tre- V devetih mesecih 788 prometnih nesreč (Nadaljevanje s 1. strani) Tie nazadnje družbeno lastnino. In še: avtobusi praviloma ne bi smeli voziti hitreje od 70 km na uro. Niso pa redki primeri, ko drvijo z 90 km na uro in več. Razen tega so avtobusi pogosto preobremenjeni s potniki — včasih tudi za 100 odstotkov in več. Nič ščin — se pravi — kadar vozijo z neprimerno hitrostjo glede na stanje cest in živahnost prometa. Iz prometne kronike jc tudi razvidno, da je pri:'-!o do vrste nesreč zaradi nosti motornili vu«i. ru pa za devamo ob vprašanje, ali zado stuje en tehnični pregled na le milno 26 tisoč dinarjev. Veliko pravilneje bi bilo, da bi borcem omogočili, da bi si sami zagotovili •tolikšen dohodek. Poseben Problem je zaposlovanje invalidov in borcev, ki jim je oslabela fizična ali umska kondicija in ne morejo uspešno opravljati dela. Toda za vsakogar je mogočo najti delovno mesto, na katerem lahko uspešno dela. Delovna mesta, ki f«o primerna za delavce, ld jim invalidske komisije odredijo lažje delo, odrejajo posebno komisije. Taka delovna mesta lahko zasedajo tudi zdravi ljudje, vendar le dotlej, dokler ni potrebno za invalida. Ugotovljeno pa je, da podjetja probleme manj zmožnih ne rešujejo v skladu s temi predpisi, ampak po liniji manjšega odpora — socialno. Tako se dogaja, da nekatere borce prezgodaj upokojijo in tako sprožijo nove težave, saj se mlajši upokojenci težko prilagajajo okolju, velikokrat se zapije-jo itd. Skrb za upokojene borce in invalide je namreč tudi povsem odpovedala. Cas je, da bi tudi kmetje — borci poskrbeli za priznanje let, ki so jih preživeli v NOV. To jim bo posebno koristilo pri določanju priznavalnine. Predviđeno jc, naj bi kmetom-borceui, ki ne morejo več obdelovati svojega posestva, omogočili, da zemljo oddajo in jim za to zagotovili dostojne dohodke. Seveda pa te priznavalnine ne bodo prišle v postov za otroci, če bodo dedovali, morali skrbeti za svoje starše. Priznavalnine bo potrebno reševati prav za vsakega borca, ki nima osnov za pokojnino, posebej. Skupni dohodek naj bi namreč ne bil manj kot 15 tisoč, v posebnih primerih pa bi sc lahko dvignil tudi do 30 ali celo 40 tisoč dinarjev. Razumljivo jc, da so tiste najmanjše le dopolnilo k invalidnini ali drugim dohodkom. Lansko leto so bili po nekaterih občinah izvedeni sistematični zdravstveni pregledi borcev, vendar je v glavnem ostalo pri pregledih. Precejšen napredek je bil dosežen pri stanovanjskih problemih, vendar bodo tudi na tem področju še vnaprej težave in 6e bo zato treba ukvarjati z njimi. Otroci padlih ali po vojni umrlih borcev ali borcev, ki živijo v težjih pogojih z izpolnitvijo določene starosti izgubijo pravico do invalidskega in otroškega dodatka dn zato mnogi nimajo možnosti za nadaljevanje .študija. Udeleženci posvetovanja so bili mnenja, da bi bilo njihove denarne težave mogoče reševati a štipendiranjem. Stipendije naj bi bile po možnosti tudi večje kot za študente, katerih starši so zaposleni. Na vsa/k način denar pri reševanju kateregakoli problema Z letne konference ObSS Jesenice Bolj enotna merila za vrednotenje dela Jesenice, 7. oktobra — V Domu družbenih organizacij na Hrušici je imel danes Občinski sindikalni svet Jesenice svojo redno letno skupščino. Razen delegatov so se skupščine udeležili tudi: predsednik republiškega sindikata Franc Lebon, podpredsednik Okrajnega sindikalnega sveta Kranj Slavko Bohanec, predsednik ObLO Jesenice, sekretar občinskega komiteja ZKS in drugi. V predsednikovem poročilu je bila zelo izčrpno zajeta problematika gospodarstva, delavskega samoupravljanja, nagrajevanja in dela sindikalnih orgr.nizacij. V zvezi z rcspodar.stvom je predsednik ObSS Ludvik Kežar analiziral situacijo, ki ni razveseljiva, ker se skoraj vsa podjetja bore s težavami, ki so delno objektivnega, v večini primerov pa .subjektivnega značaja. Konkretno je navedel primere slabega gospodarjenja, ki je povzročilo zmanjšanje celotnega dohodka podjetja, ponekod pa tudi likvidacijo. Omenil je težave, ki nastopajo čudnega torej, če je "izid takih *o. Nc bi bilo odveč, če bi pro^ i tnVmJA-,- • ' «c uimjo pnsie v posicv za ~*-----« — "-------•------ * — - h voS -n, 1 Je"tiste km*-e. k« *elijo zemljo ob-'vendar bi ustrezni organi vseka-za"'držati, čeprav nc zmorejo obde-jkor morali upoštevati priporočila lovanja, ker jo hranijo za svoje I in Jim nameniti ustrezno mesto nesreč šo posebno porazen. 2e nekaj let obravnavamo alkohol kot problem številka 1. Kljub ostrim ukrepom proti vinjenim voznikom motornih vozil, 6e stanje ne izboljšuje. Prometni organi so letos pri kontroli odkrili za 150 odstotkov vinjenih voznikov več kot lani. Vse torej kaže, da bo treba kaznovalno politiko proti takim neodgovornim voznikom še bolj zaostriti. Takoj na drugo mesto se uvršča prehitevanje, ki utegne biti še posebno nevarno, kadar vozila vozijo v koloni. Tu bi bila potrebna dva ukrepa: prepovedati bi morali prehitevanje, kadar so vozila v koloni; počasnejša vozi la, (tudi osebne avtomobile), za metni organi opravljali take ob časne tehnične preglede tudi na cestah. Posebno pozornost bi morda posvečali mbtornim vozilom starejših letnikov. Precej nesreč, so letos povzročili tudi neizkušeni vozniki motornih vozil, ne glede na to, da so kriteriji pri vozniških izpitih zelo strogi. Eno je na djani — dokler ne bodo vsi koristniki cest primaknili k varnemu prometu svoj dolžni delež, dotlej tudi prizadevanja prometnih organov, ki se bore za varnost na naših cestah, ne bodo doživela zaželenega uspeha. Predvsem se moramo zavedati, da je prav neodgovornost posameznikov tisto, knr zahteva vsako leto ta- Aktivnost DIT Jesenice radi katerih se ustvarjajo kolo- ko visok krvni in materialni dane, pa bi morali izločiti Iz pro- vek. - S. S meta. Tu zadevamo še na vprašanje tovornih vozil, za katerimi se navadno zbirajo osebna vozila v kolono. Prometni organi 6c prizadevajo, da bi ta vozila v prometnih konicah — to jc v soboto ponoldne In v nedeljo — umaknili iz prometa. Kaže, da ni daleč dan, ko bodo začeli ta ukrep izvajati. Precej nesreč se je letos primerilo na cestah nižjega reda, zlasti na gozdnih in gorskih cestah (Pokljuka, Mežakljn, Jelovica). Tu je promet tako narasel, da mu ceste Z ostrimi in nepreglednimi ovinki, z nagibi, strminami in pomanjkljivimi znaki, niso več kos. Posebno takrat, kadar vozniki mo otroke. Razumljivo jc, da bodo državljanov, ki so izvojevali re- |zvezi z "združevanjem: izstopanje lokalizma in osebni interesi posameznikov. V zvezi z delavskim samoupravljanjem pa je navedel tudi slabosti, ki se pojavljajo predvsem v manjših podjetjih. Gre za pristojnosti samoupravnih organov: dvom v pravilnost uveljavljanja delavskega samouprav- volucijo, ne bi smel biti ovira. V osnutkih občinskih statutov ni mogoče zaslediti poglavij o urejevanju omenjenih problemov, M. S. ljanja in centralističrt ja vodenja podjetja J* moupravnih organov t ktUr» -pogosto preveč voh-i NmI podjetja in o prevc* *ih. •-«* * *oneep6 ki načinu določen ^Pletene* "ektlv« « informirani-, ti* ih sklepih in ,t°l Jetja itd. Pri tem o- *anJ« P<* smernice, kako najti »akial načine za čimbolj Jo r»V pr-bodro? uveljavitev delavskVRlobitw * upravljanja v go«ooa»!!, ««*■ nizacijah .V zvezi Q ^ih ^ nagrajevanja «0 bih fr°b,e*natih) kateri primeri. « kat azanl **• do morali spoprijetl leI'«*H se hr jejo pravilniki o del ^ v"* vec.no preveč eaibiekt Vi C-> * za odmero vložene«*^ postavlja proizvajavoa ^ * odnos. Problem Pa v rnettfe nagrajevanja v no tudi vito dejavnostih v odne«,?0^*«!* darske. Nesorazmerja mistratlva» Prota* so tudi med osebjem v primerja javčevimi. 1 « V razpravi je sodelov , legatov in gostoy, ^ _a'o u *. izvajanji dopolnili"**«^ s svoj* kretar občinskeCa ko Seje govoril o vpiivu^'teja & poglabljanje delav«wi^ik«ta a* Samoupravljanje, standard, rezultati Temeljite analize in koristne pobude na sobotnem občnem zboru_ TRZlC, 7. oktobra - Včeraj je bil tu v domu Partizana redni letni občni zbor občinskega sindikalnega sveta Tržič. Medtem ko £e je zbora udeležilo nad 100 delegatov iz osemindvajsetih sindikalnih podružnic z območja tr-ži.'ke občine, so rednemu obračunu tržiških sindikatov prisostvovali tudi nekateri gostje, med katerimi je bil tudi podpredsednik OSS Kranj Slavko Bohanee. Potem ko so delegati osvojili predlog poslovnika za delo občne- Društvo inženirjev in tehnikov na Jesenicah, ki deluje v raznih sekcijah kakor metalurški, strojni, kemični, elektro in drugih 6e vse bolj zaveda svojih nalog, ki jih je dolžno posvetiti strokovnemu izobraževanju in izpopolnjevanju članov delovnega kolektiva jeleniški Železarne in drugih delovnih kolektivov. Mnoge, ki se vrnejo s službenega potovanja v inozemstvu, angažira za predavanja. Razen domačih strokovnjakov predavajo v okviru jeseniškega društva inženirjev in teh-tornih vozil ne upoštevajo'okoli- nikov tudi strokovnjaki iz Ljub- ljane in drugih krajev naše države, pa celo iz tujine. Eno takih predavanj je bilo v sredo zvečer. Predaval je univerzitetni profesor dr. inž. Dragotin Pavko iz Ljubljane o »termično toplotnem raziskovanju SM peči gledo na vzdržnost obokov«. Kino dvorana železarskega izobraževalnega centra, kjer jo bilo predavanje, je bila povsem zasedena, saj predavanje ni zanimalo le metalurgov, marveč tudi vzdrževavce in strojnike, pa tudi druge. — U. ga zbora, je imel obširen referat predsednik ObSS Viktor Kralj. Čeprav so delegati že pred občnim zborom prejeli obširna poročila z najrazličnejših področij dejavnosti sindikalnih organizacij, je ostalo vendarle še precej problemov, ki jih je tovariš Kralj v svojem referatu temeljito obdelal. »Ce je>v sedanjem gospod a r-sko-družbenem položaju vloga vseh subjektivnih sil,« je začel tovariš Kralj v svojem poročilu in nadaljeval — ».posebno pa sindikatov pomembna in odgovorna, se moramo v 6inddkatih še nadalje prizadevati zaizvajanje nalog na področju stabilizacije in razvijanja gospodarstva, uveljavljanja in poglabljanja dela-flskcga in družbenega upravljanja, delitve čistega dohodka, za rešitev vseh tistih problemov, ki jih pred nas postavlja naš družbeni in ekonomski razvoj in ki so odločilnega pomena za krepitev nadaljnjih načel, Izhajajočih iz naše prakse in formuliranih v pred-osnutku ustave.« Razumljivo je, da je v prvi vrsti skrb sindikatov družbeni standard in individualni življenjski pogoji slehernega delavca. Ce pa hočemo to delovnemu človeku zagotoviti, jc takoj v ospredju produktivnost, samoupravljanje in podobno. Zato je razumljivo, da se je že dosedanja dejavnost tržiških sindikalnih organizacij ukvarjala s problemi s teh področij in da so bila podobna vprašanja tudi osrednji predmet včerajšnjih razprav. Medtem ko so danes ne bi spuščali v podrobnosti posameznih ugotovitev, ki jih je bilo precej že v samih poročilih in morda skoraj nič manj v razpravi, moramo vendar zapisati, da sobotni občni zbor lahko uvrstimo med najuspešnejše, čc ne za najuspešnejšega, med vsemi dosedanjimi podobnimi letnimi obračuni. Številne podobne analize, tako s področja proizvodnje, izvoza, zaposlovanja, o problemih žena, družbenem 6tandardu, izobraževanju in drugem 6o bile dobra osnova, da je bilo na včerajšnjem občnem zboru lahko sprejetih precej koristna h pobud. Prav to pa je lahko zagotovilo, da bo delo sindikatov v tržiški občini v prihodnje lahko še uspešnejše kot doslej, čeprav lahko že sedaj ugotovimo, da 60 malokje sindikalne organizacije odigrale že tekšno vlogo kot prav v tržiški občini. - B. F. upravljanja in pod**— nalogo: vzbuditi meT^1 n'«** izvajam v *vexi« zanimanje za problen proizvodnjo in d*i*2l upravljanjem. Kritij1 ^ itev članov kolegi assjp> pa je*» broijvt- javce ta neproisvaiv em ta drugi se bore!!' *kaj »tih ciljev. Med ostaijJ* <-o*eN pravo posegel tudi dSLž.6 v »* voda za zaPc*lOVan^r^tor &. Viktor Brun. Naniza? • del»v«» me v zvezi z zaposlov^ navedel primere fluktn^ern *> smotrne politike Štipc^Cije> ** slabe perspektive Drj stanju z ozirom na , ^^^f žensk. »^ovaa;«- V zvezi s splošno rekr kulturno dejavnostjo .^T0*^ te da se ObSS v r^etek?80^ sploh ni ukvarjal s kulh m letu blematiko, čeprav epad*11^0 P**" v njegovo pristojnost »tu^> t* " ~ A- K. Žalna slovesnost Pretekli petek popoldr,* oktobTa - je bila ob -v? - * obeležju v Hrašah. pri LeX?mi*« memoracija. Veliko ljud' 3h ^ častilo 20. obletnico smrt',e ^ niškega borca in revolu* 1 je**. Albina Zemve. ^s,°n*rj« Albin Zemva je pred vojn« . loval v naprednih društvih i ganizaeijah jeseniških železJL°^ Ob okupaciji je takoj x vsoV** mo organiziral odbore Of A.^" sta 1941 pa je Sel v partiz^e; £ radji hrabrosti iznajdljivosti Tj priljubljenosti med borci je J£ stal komandir čete in nato komandant obnovljenega Cankarjevega bataljona. 5. oktobra 1943 j* je bil v Hrašah ranjen in je nato kmalu umrL / mali ogW^^^iš^o^!^i Prodam Nsu-Primo - 175 ccm, skoraj novo. — Jože Gartrrer, Kropa 37 4080 Gostinsko podjetje Tr.~ič proda T*'rabljenih sodm- od 200 do 500 *"rev- Sodi so v, dobrem stanju 4001 Hišo prodam v Kranju - tudi »o stanovanjih. — Naslov v oglasnem oddelku 4006 Polovico hiše z dvema stanovanjema, ugodno prodam. -Tržič, Kosarska št. 7 4015 Lepo kravo s teličkom prodam «11 zamenjam za strešno opeko. ~ Lom 13, Tržič (pred gostilno) 4013 1 Kodno prodam takoj vscljivo »»stanovanjsko hišo z vrtom., -Vatlov v oglasne moddelku 4021 Oddam garažo. - Prodam rabljeno pohištvo. — Naslov v oglasnem oddelku 4057 Po zelo ugodni ceni prodam moško italijansko kolo. - Gascr. Sp. Sorica 5 4076 Ugodno prodamo okroglo emajlirano peč, obloženo s šamotom JI enofazni števec — 5 amp. — Poizve se v oglasnem oddelku • 4077 Prodam kravo po tretjem teleta. - Podreča 11 4078 Ugodno prodam spalnico in rame dele pohištva. Ogled od 10. *e dalje. - Kranj, Ul. mladinskih ■•gad 1 (pri vodovodnem stolpu) J oktober 1962. 4079 ostalo Nujno potrebujem 100.000 din posojila za 10 mesecev. Dam 20% obresti. — Ponudbe oddati v ordasni oddelek pod »20 odstot kov« 4038 •J« Osnovna šola Lucijan Seljak Kranj razpisuje 1 mesto učitelja (ie*>) na matični šoli v Kranju 1 mesto učitelja(ice) na oddelku 1'ševo Prejemki po pravilniku šole. Oddelek Pševo je oddaljen 3 km od matične šole. Na razpolago je enosobno družinsko stanovanje. Poseben dodatek za kombiniran pouk in celodnevno delo. Prosivci, ki so v službenem razmerju, morajo priložiti dovoljenje ustanove, da lahko zapuste sedanje službeno mesto. Rok za vlaganje prošenj je IS. Uprava šole Hokejske Jesenice pred sedmo zvezdico KOMISIJA ZA USLU2BENSKE ZADEVE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KRANJ RAZPISUJE V UPRAVNIH ORGANIH ObLO KRANJ NASLEDNJA DELOVNA MESTA 1. NAČELNIK ODDELKA ZA FINANCE — visoka strokovna izobrazba 2. NAČELNIK ODDELKA ZA GRADBENE IN KOMUNALNE ZADEVE — gradbena fakulteta 3. SEF ODSEKA ZA GRADBENE ZADEVE — gradbena fakulteta 4. REFERENT ZA GRADBENO UPRAVNE ZADEVE •*» gradbena fakulteta 5. REFERENT ZA URBANIZEM — gradbena fakulteta 6. GRADBENI INŠPEKTOR — gradbena fakulteta 7. TEHNIČNI RISAR — tehniška srednja šola 8. ŠEF IN MATIČAR KRAJEVNEGA URADA DESNICA — srednja strokovna izobrazba 9. REFERENT ZA PREMOŽENJSKO PRAVNE ZA-DEVE — PRAVNIK — pravna fakulteta 10. SODNIK ZA PREKRŠKE — pravna fakulteta 11. PRAVNIK ZA SLU2BO PRAVNE POMOČI — pravna fakulteta 12. SEF ODSEKA ZA PLAN — ekonomska fakulteta 13. INSPEKTOR DELA — srednja strokovna izobrazba 14. ŠEF SANITARNE INŠPEKCIJE — medicinska fa-kulteta 15. STROJEPISKE PRI SODNIKU ZA PREKRŠKE — administrativna šola 16. PISARNIŠKA MOČ ZA GLAVNO PISARNO — administrativna šola Za sodnika za prekrške bo stanovanje zagotovljeno konec leta 1963. Ker za ostale ni na razpolago stanovanj, imajo prednost kandidati iz območja občine oziroma okraja Kranj In tisti, ki imajo daljšo ustrezno prakso za delovno mesto. Kandidati za razpisana mesta naj vlože pismene ponudbe kolekovane s 50 din z navedbo šolske izobrazbe in dosedanjega službovanja ter priloženim življenjepisom. Razpis bo zaključen v 15 dneh po objavi. Kolikor mesta ne bodo zasedena, ostane razpis v veljavi do zasedbe mest. Sprejmemo: 1. poslovodjo živilske stroke (moški) pogoj: visokokvalificiran delavec v trgovini 2. kuharico za pripravo hladnih jedil pogoj: kvalificirana kuharica 2. trgovskega pomočnika pogoj: kvalificiran trgovski pomočnik Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop možen takoj. Delovna mesta so v samopostrežni trgovini Stražišče pri Kranju. — Ponudbe pošljite na veletrgovina PREHRANA — direkcija samopostrežb, Ljubljana, Kersnikova ulica 2. Kljub temu, da se ljubitelji športa še vedno navdušujejo nad vrhunskimi dosežki po'ctnih športnih Iger, prebivavci kovinarskega mesta nc-.trpno pričakujejo letošnjo hokejsko sezono, ki bo za šestkratnega prvaka mnogo bolj zahtevna kot vse dosedanje. Jeseniški hokeflsti po lanskoletni zimski sezoni niso držz»M »križem rok« in se niso uspavali na doseženih lovorikah. Mnogi iz moštva državnih prvakov so se aktivno vključili v poletne športe. Videli smo jih, kako vztrajno trenirajo in dosegajo vidne uspehe v namiznem tenisu (Valentar), atletiki (Trebušak) in drugih dopolnilnih portlh, posebno v nogometu. Potrebne kondicije jeseniškim hokejistom ne manjka, saj so neprestano pri delu v tovarni aH pa pri treniranju na športnem stadionu nI Mežakljo. Z rednim suhim kondicijskim treningom so začeli že sredi po-etja pod vodstvom domačega trenerja Matka Med je. S prvim septembrom pa jc prevzel svoje varovance poljski trener Andrej Vol-kovskv. Že ves mesec vidimo pol dvajset in več jeseniških hokejistov, kako ob lepem vremenu štiri-1 JUGOSLOVANSKA LOTERIJA Poročilo o žrebanju srečk JESENSKE LOTERIJE, ki je bilo 5. oktobra v Beogradu Srečke so zadele s končnicami dobitek din 10 1000 2700 40.000 3310 31.000 13640 80.000 47760 60.000 63320 80.000 89210 100.000 046120 2,000.000 51 1000 181 6000 39861 100.000 41671 60.000 173481 500.000 12 4000 3322 20.000 16942 400.000 29982 80.000 90792 80.000 5923 20.000 35533 60.000 98123 60.000 504 10.000 2734 20.000 7914 50.000 27874 60.000 040964 3,000.000 25 3000 55 2000 31645 300.000 57575 80.000 87135 80.000 040505 500.000 7276 20.000 00596 60.000 86906 100.000 7 500 7827 30.500 8407 50.500 9417 40.500 29777 60.500 41047 100.500 177707 1,000.500 217297 5,000.500 38 1000 58 2000 228 6000 01458 82.000 18238 61.000 47638 101.000 9 500 20009 80.500 63029 60.500 79729 80.500 89659 60.500 91719 200.500 96609 80.500 krat tedensko redno trenirajo na igrišču pod Mežakljo, v primeru slabega vremena pa jim je na voljo velika telovadnica v domu TVD Partizan. Vsa ekipa državnega pr vaka in tudi drugega moštva ne za mudi nobenega treninga, redno pa jih obiskujejo tudi veterani in mladi perspektavni igravci. Tudi nedavni preplah ni vrgel iz ravnotežja stare rutiniranc jeseni ške ekipe. Čeprav jih bo nekaj odšlo v Ljubljano k Olimpiji, to gotovo ne bo slabo vplivalo na polet in voljo šestkratnih državnih prvakov in bodo še z večjo voljo in prizadevnost jo startali za sedmo zvezdico. »Rezervoar« hokejistov na Jesenicah jc tako rekoč neizčrpen. Lani so na primer jeseniški hokejisti ustanovili novo hojesko moštvo v Kranjski gori, ki je sestavljeno iz' B moštva Jesenic, razen tega pa sq dali tudi v Celje jedro tamkajšnjega moštva. Čeprav sta iz kluba izstopila starejši Ivo Jan in Anton Mlakar s tem ni (ogrožen naslov državnega prvaka. Na Jesenicah sc sicer dobro zavedajo, da je mnogo teže hraniti naslov prvaka, kot pa si ga je prvič priboriti. Kljub temu, da bo v letošnji sezoni konkurenca mnogo ostrejša, bodo na Jesenicah stari in mladi storili vse, da primat ostane šc nadalje pri njih i da bodo v vsakem pogledu zadovoljili in še naprej navduševali zahtevno jeseniško hokejsko občin- I stvo. Prav gotovo pa šestkratni prvak v prihodnjih letošnjih srečanjih za naslov državnega prvaka ne bo podcenjeval kateregakoli nasprotnika ali precenjeval svojo tradicijo znanja in sposobnosti. Z vsakim nasprotnikom bo igral v mejah fair igre, zagotavljajo pa vsem nasprotnikom, da bodo morali pokazati veliko znanja, če bodo hoteli odnesti naslov kamorkoli z Jesenic. Kljub temu, da so v zadnjih letih tudi številne druge ekipe mnogo pridobile na tehniki in znanju in da imajo razen v Beogradu tudi v Ljubljani in Zagrebu umetni led, bo postava državnega prvaka še vedno standardna: Novak, Brun, Trebušak, Ravnik, Kristan, Klinar, Valentar, Tišler, Felc — ojačena z mladimi, veliko obetajočimi hokejisti. Na Jesenicah pa nimajo samo teh hokejistov, ki so proti vsakomur sposobni in pripravljeni braniti naslov državnega prvaka, ampak za njimi prihajajo se mladi perspektivni hokejisti, ki že sedaj nekaj pomenijo (Smolcj, Bcraus, Hiti in drugi). Po dvomesečnem intenzivnem suhem kondicijskem treningu bo predvidoma koncem oktobra standardna ekipa državnega prvaka odpotovala na 14-dnevno turnejo na češko, kjer bo razen treninga odigrala tudi nekaj tekem s poznanimi češkimi hojeskimi ekipami. Jeseničani imajo trenutno le te- žave z ledenim stadionom, ker so sedanje naprave že skoraj popolnoma dotrajane. 15 km navadnih cevi bi morali že letos poleti nadomestiti z brezšivnimi cevmi, ki bi drsalno ia hokejsko ctzono na ledenem stadionu pod Mežakljo podaljševalo vsaj za dva meseca. Toda zaradi pomanjkanja sredstev do danes teh cevi še niso mogli dobiti Iz Slska. Zato se bo letos-nja drsalna in hojeska sezona na Jesenicah verjetno nekaj zakasnila. Verjetno bo na ledenem stadionu pod Mežakljo vse nared sredi novembra, ko sc bo moštvo državnega prvaka vrnilo s turneje po Cchoslovaški. - U. Zupan«« ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK«, Kranj sprejme honorarnega uslužbenca za svojo podružnico »Glasa« na Jesenicah Informacije dobite v naši podružnici na Jesenicah. »Turistična agencija Izletnik organizira na dan mrtvih — L novembra 1962 — avtobusni prevoz na skupno POČASTITEV PADLIH BORCEV IN INTERNIRANCEV V GRAZD (Avstrija). Komemoracije na pokopališču in odkritja spominske plošče pred sodiščem v Grazu naj bi se udeležili predvsem vsi preživeli interniranci in njihovi svojci. Informacije In prijave sprejemajo poslovalnice Izletnika v Kranju, Radovljici, Bledu, na Jesenicah in v škofji loki do vključno 18. oktobra 1962. Ce želite za hladne dni nabaviti kvalitetno volno, obiščite novo ustanovljeno prodajalno volne TEKSTIL na B'edu. Iz bogate zaloge vam nudimo priznane kvalitete: TETOVKA MARY-WOD * MACCA PRIMA ZEKA MERINO HERMES DOMAČA VOLNA Cene zmerne, potrežba solidna! Priporoča se: TRGOVSKO PODJETJE MURKA, LESCE s svojimi poslovalnicami: TEKSTIL, Bled MANUFAKTURA, Lesce MANUFAKTURA, Radovljica Gibanje prebivavstva V KRANJU Poročili so se: Ladislav Kalan, delavec in Ida Pol, natakarica; Danijel Petek, delavec in Margareta Kokalj, tkalka; Miroslav Zepič, lesostrugarski mojster in Marjeta Jazbec, uslužbenka; Franc Belehar, usnjarski delavec in Pavla Oselj, delavka; Jožo Hudobivnik, zidarski delavec ln Marija Sunka r, tkalka; Franc Zevnik, elektromonter in Ana Senk delavka; Anton Skarja, vratar in Katarina Vrankar, delavka; Silvester Serazin, TT me- ' hanik in Krkstina Mohar TT mehanik; Jožef Sinkovič, delavec lr. Danica Kremsar, delavka; Matcjf, Balantič, orodjar in Marija Až-man, trg. pomočnica Rodile so: Ana Roven — dekJ -co; Alojzija Zos - deklico; Veronika Cirič - dečka; Marjeta Lr-melj - deklico; Majda Jerman - . deklico; Marija Grča - deklico; Marija Likozar - dečka; Angela Klavžar - dečka; Ljudmila Strel - dečka; Frančiška Eržen - deklico; Ema Selan - deklico; Francka Suštarić - dečka; Marija Bohinec - deklico; Frančišk Snodic - deklico; Jožica Dobr, -kar - dečka; Ivana Fajfar -klico; Marija Završnik - dečka; Ivanka Humič - deklico; Anica Muren - deklico V TRZICU Poročila sta se: Milan Carman, delavec in Marija Roblek, uslu? benka Rodila se je: Ivana Hladn k Umrli so: Valentin Česen, posestnik, Franc Brodar, čevljar-1 i obrtnik ' reoled" OBVEŠČAMO CENJENE POTROŠNIKE IN POZIVAMO, DA DVIGNEJO VSE ČEVLJE, KI SO JIH DALI V POPRAVILO PRED 1. JUNIJEM 1962. ČEVLJE NAJ DVIGNEJO V 14 DNEH PO OBJAVI TEGA OGLASA. PO TEM ČASU BOMO ČEVLJE PRODALI. OBENEM OBVEŠČAMO CENJENE POTROŠNIKE, DA POPRAVLJAMO ČEVLJE VSEH VRST — SOLIDNO IN CENENO. ČAKALNO DOBO PA SMO SKRAJŠALI NA TRI (3) DNI. PRIPOROČA SE INVALIDSKA ČEVLJARSKA DELAVNICA KRANJ, Tomšičeva ulica V KRANJU Fižol 180 do 200 din, ješp- i 100 din, kaša 150 din, krrr. i r\ kokoš 55 do 60 din, koruza 63 din,, proso 80 din, oves 35 din za liter; korenček 60 din sir skuta 160 din, maslo 760 do 800 din, čebula 100 do 120 din, krompir 30 do 40 din, zelje sladko 60 do 80 din, rc kisla 50 do 60 din, solata 100 120 din. pesa 60 dih .pnnr'-lena 100 din. repa slcdku . , redkev 50 din, orehi 200 din. Ja-bolkn 6 Odo 80 din, hru/ke 50 do 100 din. slive 80 do 100 din, breskve 130 do 140 din, !ir,c 100 din, cvetača 120 do 200 din, kumarce 160 din, kumare 60 din, fižol v stročju 160 din, grozdje 130 do 150 din, paradižniki 70 do 100 din, Robe 400 do 500 din, ohrovt ° din, smetana 20 din za mer-•>; por 15 do 20 din, zelena 10 do > din, česen 5 do 50 din, jajca 33 do 40 din, kokoš 600 do 700 din, piščanci 350 do 600 din, zajci 450 do 500 din za komad GrigoriJ BAKLAM)! Seženj zemlje 39 Roman objavljamo s privolitvijo založbe Obzorja Maribor, ki ga to izdala v knjigi. - Stopi mi naproti. •Opri mi te se me.-« Nerodno me poskuša objeti kroj? hrbta. •Pusti, sam lahko.« Prah se se ni polegel. Planeva skozenj čez cesto in se skrijeva f tozdu. Se vedno brez sape sediva med grmovjem, skrita v megli, ft tepavako gosi v trsičju. -Miško! Pančenko!« Nerazumljivo govorim in kakor slepec otipavam njegov ofbraz t* ga gladim po licih. Se malo pa bom zatulil. Pančenko se v za-izvija. Tudi" mene obide zadrega in umolknem; tako se ogledujeva pa molčiva. Imenitna reč, ki bi imela tobaka. Slednjič bi • le skoraj začela obstreljevati. •Milko, presneti vražič, veš, kako si me prestrašil?« •Saj sem se tudi jaz prestrašil.* Potem se zareži. •Si me iskal?« Res je bilo tako. Plazil se je prek polja od mrtveca do mrtveca, I m obračal obraze in lezel dalje. Eden izmed pešakov mu je pove-ti, da je vide-1, kako sem padel, in tako je prišel semkaj. Edini verjel, da sem mrtev in ne da bi komu črhnil besedo, me je odšel i*at Kaj podobnega bi zmogel le pravi brat. Toda brat je slednjič frflje krvi. In kaj si mi TI? Vojna naju jc združila. Ce odneseva •dfirvo kožo, te nikdar ne bom pozabiL. Nenadoma se ne bojim več. Vse. kar nama lahko Nemci storijo, je, da naju ustrelijo. In to slednjič ni najslabše. Ljudje ostanejo , ljudje avzlic dolgim letom nečloveške vojne. -Kje imate pilotko?« Pančenko me resno meri. Zgubil sem jo. Vselej si me ošteval zaradi malomarnosti. Le mirno me okregaj. Poprej nisem vedel, da je človeku lahko prijetno, če ga oštevajo. "•In jahalne hlače so vse okrvavljene.« . Kaj bi se opravičeval. Nikar se ne jezi, Miško, še druge jahalne » hlače bova preživela. In tudi novo pilotko bova preživela, če bo le cela glava, da jo posadiva nanjo. •»Najbrž ste ranjeni?« »Tega ne bom več počel.« Očitajoče me gleda, z napetimi, zamišljenimi očmi. Najraje bi poljubil ta dolgonosi, godrnjavi ohraz. »Pridite, obvezal vas bom.« »Pojdiva.« In tako stopava drug za drugim skozi gozd po istih stopinjah, da bi ne šuštelo. Megla vstaja iz grmovja. Diši po bližnji reki in megli. Slednj anaju skriva. V vlažnem zraku zavonjam sajast vonj z bluze in rok. V gozdu mrgoli Nemcev. SI i šiva glasove in korake, nekajkrat se morava prikriti in počakati, dokler ne odidejo mimo. V bližini zalajo strojnica. Nemška. Naši fantje odgovorijo a kratkimi rafali. Skozi meglo se zamolklo oglaša odmev. In midva slediea odmevu. Mesec je že visoko nad gozdom, ko v megli prispeva do svojih. 12. Z ovratnikom, privihani m Čez ušesa, ležim na bregu z glavo v pesku. Roke mi ledenijo, toda dah je razbeljen. Hrbet imam pre-mražežn, no morem ga ogreti .Tesneje so zavijem v plašč in se skrčim, da bi ne drhtel. In ker se nenehno krčim, me bolijo tilik in mišice. Stegna so mi odrevenela. Vnetih oči sploh ne morem odpreti. Nekdo me previdno potrese za ramo. Odgrncm plašč z obraza. Svetloba slepi oči. »Izpijte tole.« Pančenko čepi na petah in mi ponuja čutaro. Iz grlica puha para. Pograbim steklenico z ledenimi rokami. Vroča voda z rumom. Pijem in se opečem. Nad namj je sijoče 6once, vendar se tudd v plašču ne morem ogreti. Blesteči odsev Dnjestrovih voda mi prikliče v oči solze, ki stečejo po neobritih licih. Obrišem jih z ramo, da me Pančenko ne bi videl. Oodmaknil je pogled. V dveh dneh na tem bregu je shujšal in počnel. Obraz je postal robat, ličnice močneje izstopajo. Zraven meno leži nekdo v okrvavljeni bluzi rjaste barve pa šepeta kot v vročici: »Vanjuško Sasonova .mojega soseda, so odpeljali s čolnom, toda zame ni bilo več prostora ... niso me pustili...« Nasprotni breg, prav blizu, nas privablja kot življenje, pa vendar je med nami reka. Najraje sploh ne gledam čeznjo. Pančenku vrnem čutaro. Najraje ležim, prekrijem glavo s plaščem in ničesar ne vidim. Zasllšdm prepir. Tik zraven nas, v luži, ki je ostala po nevihti, se dva vojaka prepirata za prostor ter se začenjata ruvati. Prvi je droben in dokaj mlad, pla5č si je orgnil krog ramen. Drugi je širokega obraza, v koprivasti jopici, s trakovi, ki mu opletajo okrog vratu. Očitno je prišel kasneje, vendar je močnejši pa drega slabšega v prsi. »Prej sem bil tukaj, sam kopiji!« pravi z užaljenim, tenkim glasom in drhtečimi ustnicami. Vstanem s peska. V istem trenutku: fijuuu ... bum! Oglušel si otresam pesek. Pod breg priteče Frolikov. Z roko zakriva glavo in vpije od daleč: »Tovariš poTOčnik!- Sirokoustnež se je medtem razkošatil, z obema rokama koplje luknjo v strmi peščeni steni in se nemirno ozira. Tam, kjer sta se pravkar prerekala, leži v pesku plašč. Pančenko stopi bliže, dvigne plašč, se nečesa dotakne in ga 6pet razgrne. Nazaj grede si obriše prste v golen ico. »Tovariš poročnik!« prisopiha Frolikov. »Bataljonski poveljnik vas kliče.« Ko stopam mimo luže, pogledam tjakaj. Izpod plašča štrlijo veliki, pošvedrani vojaški škornji \n drobna roka z otroško, navzgor obrnjeno, umazano dlanjo. Sirokoustnež pa koplje in je skoraj do komolcev v pesku. Za trenutek postojim nad njim pa krotim željo, da bi ga brcnil s škornjem. Onemi in čaka. Kakor pijanec stopim čezenj. In še dolgo si z ddanjo drgnem odrcveneLo Lice. Cl V 'JI A ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPOR' ' :■■ 9 o m e- ;t Slovenska nogometna liga S m u č a n j e Jesenska preizkušnja tekačev Ilirija ni bila Ilirija: Triglav 0:2 (0:0) I I LJUBLJANA, 7. oktobra — Tudi danes na ljubljanskem osred- ; njem stadionu kranjski nogometaši niso prekinili serije zmag, ki | so jih — potem ko so se poleti dobro pripravili — letos pričeli povsem nepričakovano. Sedma »žrtev« razigranih triglavanov je bila Ilirija, rezultat 2:0 v korist gostov pa pove realno sliko dopoldanskega dogajanja na stadionu. TRIGLAV: Brezar II - Brezar 1, Vcrbič I — Jerman, Perkovič, Norčič - Hili, Verbič II, Bajželj, Krašovec in Binkovski; Na m i z h i t,.e n i s ILIRIJA: Kalšek - Rolar, Breme — Dancu, Sabol, Judež -.Smon, Korčič, Knježevič, Lcto-nja in Papec. Republiško prvenstvo Tesna zmaga Triglava in poraz Mladosti KRANJ. 7. oktobra - V nadaljevanju republiške hamizneteni-feke lice je tu gostoval ravenski Fužinar, ki sc je pomeril z obema kranjskima ligašema — Triglavom in Mladostjo. Triglav jc brez Terana zmagal šele pri 9:7, stra-iiška Mladost pa je po pričakovanju izgubila .vendar moramo v njeni vrsti pohvaliti Brenka z zmagama nad Pandevom in Jamskem ter mladega Novaka, ki je premagal Grabnerja! ovira Strelca za Triglav - Verbič II v 68. in Krašovec v 88. minuti igre. Dobro je sodil Kičan iz Murske Sobote. V prvem polčasu je bila igra enakovredna in nismo videli drugega kot nekaj strelov na oba gola, vendar od daleč, tako da do rezultata ni prišlo. — Selc sredi drugega polčasa so Kranjčani po-vedli. Verbič II je podal žogo Hi-tiju, ta jo mu je vrnil, Verbič pa jo je s kakih 16 metrov z volej udarcem poslal v desni spodnji kot vrat. Drugi gol je dosegel Krašovec z glavo, ko mu je Verbič z desnega krila žogo visoko centriral. Triglavani so bili ves drugi polčas v terenski premoči. Prijateljski nogomet BLED : NAKLO 2:3 (0:2) Gorenjska liga SENCUR : JESENICE 8:1! Mladih tekačev bo dovolj V skromni udeležbi je med člani zmagal triglavan Vinko Grašič pred Kordežem GORJE, 7 .oktobra - Tu je start, pa je bila šele sedma 6:04,0, 5. Vidovič (Ravne* R-n danes smučarska organizacija med mladinkami. itd.; starejši mladine dnnn priredila pregledno jesensko REZULTATI - mladinke (16 tekmovavcev)- l k tekmovanje smučarskih teka- 1000 m (11 tekmovavk): 1. Maj- (Trbovlje) 11:51,4, '2 r čev ,ki so se ga udeležili da Mlatej (Ravne) 3:50,1 2. (Enotnost) 12:20,V 3' -r ren predvsem številni mladi tek- Jožica Kranjc (Lovrenc) 3:51,7, (Ravne) 12:28,4, 4 jr movavci iz vseh slovenskih 3. Marija Simnic (Gorje) 3:54,7 (Rateče) 12:37,4 itd • ei\ta^n smučarskih klubov, ki goje te- itd.; mlajši mladinci 2000 m 6000 m (9 tekmovavc ,\^ni ke. Zelo skromna pa je bila (30) tekmovavcev): 1. Mrzlikar Grašič 18:11.0, 2. Kord - '' udeležba članov, ki jih je na- (Enotnost) 5:54,6, 2. Krišelj Triglav) 18:35,4 3 s^kI0^ stopilo devet ,medtem ko je 5:55,6, 3. Bešter (oba Triglav) (Dol) 19:00,0, 4. Kobent 6 ja od članic le ena prišla na 6:02,8, 4. Vavpetič (Jesnice) senice) 19:26,4 itd - t % lV1CA &INlj r Krajgerjeva 1:2, Frelih : Jamšek .Triglav 2:0, Klevišar : Pandev 0:2. Tome : Grabner 2:0, Plutova : Petračeva 1:2. Klevišar jeva : Krajgerjeva 0:2, Plutova-Klevi Sar :' Pe-tračeva-Jamšek 1:2, Klevišar : Jamšek, 1:2, FrFelih : Grabner 2:0, Tome : Pandev 2:0. Zborovanje mladih gorenjskih tabornikov Na mladih gradimo organizacijo Završnica, 7. oktobra — Mrzlo I čebelice v spremstvu svojih vođin deževno vreme je danes neko- Inikov peš odšli z Jesenic in iz liko motilo razpoloženje med j Lesc. Štiri njihove odrede je pot FU2INAR : MLADOST 9:3 Pandev : Brenk 0:2, Jamšek : Novak 2:1, Grabner : Bevk 2:0, Grabner-Jamšek : Brenk-Bevk 2:1, Petračeva : Zaletelova 2:0, Krajgerjeva : Pečnikova 2:0, Pe-tračeva-Krajgerjeva : Pečnikova Zaletelova 2:0, Jamšek : Brenk 0:2, Pandev : Bevk 2:1, Grabner : Novak 0:2, Petračeva : Pečnikova 2:0 in Krajgerjeva : Zaletelova 2:0. - Z. Na minulem svetovnem prvenstvu v kegljanju v Bratislavi je jugoslovanska ženska ekipa prvič osvojila nasilov prvaka. Precejšen delež k temu uspehu jc prispevala članica Triglava iz Kranja - 43 letna preddelavka v Tek-stilindusu - CVETKA CADEZ. V razgovoru je povedala, da sc je s športom ukvarjala že v mladih letih, s kegljanjem pa se je 6poznala pred osmimi leti, ko 60 v Kranju ustanavljali žensko ekipo. Zo prvi rezultati so jo uvrstili med najboljše v Kranju, kmalu nato pa je postala že državna (dikalna organizacija. Zmagala je prvakinja. Leta 1957 je prvič za-. ekipa izobraževalnega centra stopala državne barve na svetov- | (Buh, Cih, Smolej in Vidic v re-nem prvenstvu na Dunaju, od- zervi), ki je v finalu premagala MEDOBRATNO TEKMOVANJE Jesenice, 7. oktobra — V petek popoldne je bilo v Železarni med-obratno tekmovanje v namiznem tenisu ki ga je organizirala sin- tlej pa je bila stalna članica najboljše slovenske vrste. Po dobrih rezultatih v zadnji kegljaški sezoni so jo uvrstili med 12 kandidatinj za državno reprezentanco za Bratislavo, uspeh na izbirnih tekmah pa jo je določil med najboljših 6. V dveh nastopih za reprezentanco je svoj izbor nato povsem opravičila. Na dvoboju z Romunijo v Zagrebu je dosegla drugi najboljši rezultat - 432', kar je tudi njen osebni rekord. Tudi v srečanju z Madžarsko v Budimpešti je bila med našimi druga s 393. Na svetovnem prvenstvu v Bratislavi je še 'tretjič zabeležila drugi, najboljši izid med Jugo-6lovankami - 412. Veselje ob tem uspehu in osvojitev naslova ekipnega prvaka pa ji je skalila odločitev našega vodstva: Cadeževe niso določili med 4 tekmovavke, ki so nastopile tudi v konkurenci posameznic. Po zadnjih rezultatih bi jo morali povsem upravičeno določiti med 4 najboljše, kljub temu pa so pri vodstvu prevladali drugačni interesi, Letošnje svetovno prvenstvo je zato pomenilo za Cvetko največje veselje in hkrati največje razočaranje v njeni pestri športni karieri. - L. Š. ekipo oddelka tehnične kontrole (5:1) in energijskega oddelka (5:3). U. Celje Rudar (T) Železničar Odred-Krim Kladivar Sobota Svoboda Slovan Delamaris Gorica Ljubljana Ilirija Rudar (V) 8 7 1 0 18: 5 19 8 5 2 1 16: 9 12 8 4 3 1 25:19 11 8 3 3 2 19:14 9 7 3 2 2 11:10 8 8 2 4 2 10:12 8 8 3 1 4 16:13 7 8 2 3 3 10:11 7 8 3 1 4 15:16 7 8 2 3 3 13:17 7 8 2 2 4 16:17 6 7 2 1 4 14:16 5 7 2 1 4 9:16 5 7 0 1 6 5:22 1 mladimi gorenjskimi taborniki -medvedki in čebelicami, ki so se za 20. jubilej pionirske organizacije zbrali v tej lepi dolini pod Stolom. Dopoldne so medvedki in Prijateljsko srečanje Triglav : Bralstvo 850:685 Kranj, 7. oktobra — Na 4-stez-nem kegljišču kranjskega Triglava je bilo danes prijateljsko srečanje med desetorico domačih kegljavcev in ekipo gostov Bratstva iz Crikvenice. Srečanje je bilo v dveh borbenih igrah in kljub temu ,da domačini niso nastopili v najboljši postavi so zmagali proti ekipi mladega kluba' gostov z rezultatom 850:685. Gostje so bili zadovoljni s sprejemom in povabili kranjske kegljavce na povratno srečanje na Jadran. B. F. štirih različnih smereh vodila mimo partizanskih krajev — v neznano. Vodniki so kakih 350 mladih tabornikov okrog 11. ure pripeljali v Završnico, kjer so jim pripadniki JLA pripravili toplo kosilo. Potem so se taborniki iz Škofje Loke, Kranja, Tržiča. Mo-šenj, Lesc, Radovljice, z Bleda, Jesenic, iz Martuljka, Mojstrane, Kranjske gore in 2irovnice zbrali okrog tabornega ognja, kjer so najprej zapeli svojo himno, potem pa so najmlajši povedali nekaj pesmic. Testiranje učencev Športni in medicinski at. u njaki ter študentje visoke £t^ telesno kulturo iz Ljublia« minulem tednu - Pregledov, lesne sposobnosti učencev te* lurške industrijske šole i met*" šike srednje šole na t tehni* ' zenicah, vitaim Mladino se preizkusili kapaciteti pljuč, moči rok žoge v cilj in daljino 5 - —i « ».-su na določene razdalje, pihanju v spi-rometer itd. Pregledanih je bilo nad 300 učencev iz obeh šoj, ki so pokazali za testiranje veliko zanimanje. Podrobnejši rezultati š« ■niso znani, vendar je vočma te-stirancev, po izjavi « prof. E zala nadpovprečne uspehP ta, da izmed v Je "ah"1 dClaJO V **** delavni Povedali bi, da omenil »nje opravlja v Slovenk tes* za telesn« km visoka v Ljublj«. ranje šola za telesno Wtur^TvJ-ni po naročilu zvezne , Starešina gorenjskih tabornikov | za telesno vzgojo. V n », mJ«U« liki bodo obiskali 26 So, ^Pub" ko bo v vsej državi irS me*em okoli 68.000 otrok m? egledania " S,me* testi. Franjo Klojčnik je bil nadušen nad dobro udeležbo. Dejal je, da je to pomembno tembolj, ker tudi taborniško, organizacijo gradimo na mladih članih in da vsako tako zborovanje pomeni nov korak k okrepitvi in popularizaciji organizacije. — J. Z. ranja pa je, da bi dobili podatke za sestavo -J. T>otr<*oa načrtov za pouk telesc Ućn& P. TJ. Republiška moška liga Škofja Loka : Nanos 64 - 48 (31:24) Skofja Loka, 7. oktobra — V 19. kolu republiške košarkarske lige je domače moštvo premalago Nanos iz Postojne s 64:48 (31:24). V tekmi mladih in borbenih moštev so si Ločani prigrali prvo zmago v jesenskem delu tekmovanja. Najprej so si v prvem polčasu z uspešnimi akcijami zagotovili 7 točk prednosti, po odmoru pa so naskok povečali na 15 košev. Zal so potem popustili v obrambi, kar so gostje dobro izkoristili. NANOS: Gerželj 22, Inocenta U, Turk 8, žvab 7 (prosti meti 12:8); SKOFJA LOKA: Hafner 20, Cajič 15, Jemc 6, Krajnik 6, Bal-derman 5, Kafol 4, Hratman 3, Oman 3, Rupar 2 (prosti meti 18:8). Dobro sta sodila Hojnik in Oblak iz Ljubljane. — B. Čajič Iskra : Gorica 11:12 (5:7) Kranj, 7. oktobra - »Novope- i ga celo obrcal, namesto * čena* predstavnika v republiški 1 igravcem dober zel*^ ' bi dal -------, „ .__ i_„:.-^ ^ m ^ ^ 1 IJ ' K - o k o met Republiška liga — moški Le dve točki na Gorenjsko MLADOST : AJDOVŠČINA 20:17 (11:6) Kranj, 7. oktobra — Vse se je danes na Mladosti končalo srečno in dve točki sta ostali pod domačo streho, čeprav bi bilo lahko drugače. — Začetek tekme ni bil razburljiv. Obe moštvi sta igrali previdno in počasi. Prvi in drugI gol so dali domačdni. Potem so s svojimi hitrimi napadi povsem zmedli obrambo Ajdovščine, s točnimi meti pa so si zagotovili prijeten odmor pri rezultatu 11:6. Tudi v nadaljevanju so pokazali zanesljivo igro in sta osvojeni točki zasluženo priigrani. Pri domačih velja pohvaliti vratarja Bernarda, ki je imel dosti dela in ga je dobro opravil, ter1 Polko, ki ga gostje niso smeli spustiti v 9-metrski prostor. Najvišjo ocena pa vsekakor zasluži odlični sodnik Savčič iz Ljubljane. AJDOVŠČINA: Jcjčič, Marc, Ipavec 5, Furlanl 1, Kradež 3, Piccininni 5, Stokel 2, Kalin 1, Kete; MLADOST: Bernard, Bevk 3, Sotelšek 9, Arh 2, Polka 2, J. Bre-gar 1, Krampi 3, S. Bergar in Ce-bulj. - M. Juvan ligi sta imela svoj derbi na igrišču Mladosti. — Igra Iskre je bila na zelo nizki tehnični ravni in precej groba, tako da je moral sodnik Moder ukrepati strosjo. Obe moštvi sta se neprestano menjavali v vodstvu. Največ zaslug za zmago ima vratar Gorice. Po tekmi je po krivdi nekater-rih nedisciplViiranih igravcev prišlo do neljubega incidenta. Tako je igravec Bartol, ki je hkrati tudi trener in tehnični vodja Iskre, surovo napadel sodnika in pritožbo, ce je sumil VT 01 vloifc: Za to dejanje se bo sk^L^vk* petanom, ki ni hotel 8 **" zapisnika, zagovarjal L ^P^s&n plinsko komisijo, vT*^ dieti« Iskra vložila še prote«6114 zej GORICA: Krameli Sj 1, Podgornik 1, JuiT*^ del 5, Tomažič 1 Vt-k!L ' ^Uma* ljak 2, Lisjak; ' vrCK>v*ie L. Bo» ISKRA: Fronazarig Rudež. Savli, Korber' i, Pire. Bartol, Hvasti 9 • Fl«rtaj4 lja 4. - M. Juvan. ln ^erf* <>renjska rokometna liga SLOVAN : TRŽIČ 17:10 (7:7) Nesreča pod Planjavo V četrtek, 4. oktobra, so gorski reševavci iz Kamnika prenesli v Kamniško Bistrico truplo 54-let-nega Ivana Solmajcrja iz Škofje Loke, ki se je ponesrečil v Re-povem kotu na južnem pobočju Planjave. Ivana Solmajcrja so pogrešali že od 25. julija letos. Njegovi svojci so povedali, da je tega dne odšel lz Škofje Loke v Kamniške Alpe. Odtlej je Za njim. izginila vsaka sled. Gorska reševalna služba iz Kamnika je seveda organizirala več proizvedovalnih akcij, ki pa so se končale neuspešno. Kljub temu z iskanjem niso prenehali . Preteklo sredo je lovski čuvaj ln član GRS iz Kamniške Bistrice Jurij Romšak na svojem službe- nem obhodu preko Planjave našel v zgornjem delu Repovega kota pod Srebrnim 6edlom izkaznico planinske transverzale in transverzalni vodič. O najdbi je obvestil postajo GRS v Kamniku, ki je takoj poslala v akcijo reševalno ekioo. Ponesrečenega Solmajcrja so našli na travnati polici pod 00 do 70 metrov visoko steno, v kateri se je verjetno zqodila nesreča. Pokojni Solmajer je 25. julija v popoldanskih urah odšel iz Kamniške Bistrice proti Ko-rošici. Kraj, kjer se je ponesrečil, je brez markirane planinske poti, kar je bilo za planinca tudi usodno. Ker je bil sam, mu v nesreči ni mogel nihče pomagati. Pokojnika so prepeljali v Skofjo Loko. Ljubljana, 7. oktobra - V prvem polčasu je tolkrat Tržič zaigral kot še nikoli. Odličen je bil zlasti Vidovič s 5 goli. zelo do-, bra pa vsa obramba in napad, tako da je bil rezultat neodločen. — V drugem pol časi i so slovanov-ci močneje pritisnili. Tržiičani so se v začetku upirali, potem pa jih je zapustila športna sreča. Zgrešili so tri sedemetrovke in trikrat zadeli vratnico! To je Slovanu zadostovalo, da si je zago-vil zmago z razliko sedmih golov. Razen Vidoviča je bil pri Trži-(čanih dober tudi vratar Hafner, pri Slovanu pa Djakič in Narobe. — Soddl je Furlanič TRZlC: Hafner. Cufar 2, God-nov, Vidovič 5, Mencinger, Hladnik, Teran, Jane, Jakšič 2, Gros 1, Dolhar: SLOVAN: Pire 3, Artnak, Djakič 5, Orehek 1, Kunej 2, Kamp- GORENJSKA LIGA RADOVLJICA : ISKRA B 5:0 DUPLJE : SAVICA 19:9 (12:4) Duplje, 7. oktobra — Kandidat za prvo mesto v gorenjski ligi je brez večjih težav premagal Savico, ki doslej še ni osvojila točke. Tekma je bila precej ostra, zato je imel sodnik Lah iz Kranja precej dela, da jo je obdržal v mejah fair-plava. DUPLJE: Je-ruc 6, Grašič II 4, Kenda 3, Grašič 1.2, M. Boncelj 1, S. Boncelj 1, Hkavc 1, Konjar 1; SAVICA: Sušteršdč 3, Kotin 3, Peternel 2, 'Slapar 1. jut 1, Zmuc, Golja 1, Virk, Narobe 4 in Soklič. - Nejko TRZIC C : TRIGLAV 17:14 (7:7) Tržič. 7 .oktobra — Kombinirana ekipa drugega in tretjega moštva Tržiča je premagala goste šele potem, ko je imela premoč dveh igravcev več. Triglav je že v začetku nastopil le 6 6 igravci, 10 minut pred koncem pa je bil izključen F. Rebolj. Tekma je postala v drugem polčasu precej groba, za kar ima precej »-zaslug« zelo slabi sodnik Sparovec, ki je Grm 6, Meglfr 6 cen 2; TRIGLAV- jrf1? 3- Maj« Rebolj 5. Stružnik l. Web»lj 8, R Gorenjska liga TRZIC B : SAVA Tržič, 7. oktobra 1 ^ <• ekipa gostov je bila «^_?labU«» go šele v zadnjih mfnut^kiu f: Zavrt I . Grm rih 7, an 1. °\Todru domačim, ki so si • KrištoSk Uiah" T Dolžan 2, Krific 1 p_T' { 1, Terovsky 1; sava^J SAVA- t* poleg številnih napak dopuščal Bambič 4, Horvat 3 ^Jl?1 tudi preostro igro. TRZIC C: | Sodil je Sparovec iz t^1? DuPelj Bera gorenjskih predstavnikov v »okometai ligi je bila včeraj le 2 točki