Mnlno pločono v geAovfen, Leto LXXn., št. 284 Ljubljana, petek 1$. Cena Din 1.— Izhaja vsa K dan popoldne izvzemal nedelje in praznike. - ineerati do 80 petlt vrst a Din 2. do ioo vrel A Din 2.50. od 100 do 300 vrst i Din 3. več jI ineerati petlt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, in se ratni da vek posebej - »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. sa Inozemstvo Din 25 —. Rokopisi as ne vračajo. CREDVIsTVO Bi OPRAVNlnTVO LJUBLJANA, Knafljeva ollea fttev. i Telefon: 31-22, 31-28. 31-24. 31-26 ta 31-23 Podrutoiee: MARIBOR. Grajski trg St 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon it 20 — CELJTD, celjsko uredništvo: Strossmaverjevo ulica 1. telefon st 65; podružnica uprave: Kocenova ul 2, telefon St. 100 — JESENICE Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5. — PoStra hranilnica v Ljubljani St 10 351. Finci verujejo v svojo obrambno Sovjetske dete uporabljajo strupene pline — Finci se hrabro branijo in povzročajo sovjetom velike izgube — Finska presekana v svojem najožjem delu? Sovjetski topovi 20 km oddaljeni od norveške meje ? rirlvnki, 15. dec. s. (Havas) Sovj?t?ke čete so včeraj podv^ele zelo mečan napad na finske postojanke na severu La-do^kega jezera. V odseku Suomussalmi so sovjetske čete pri napadu upoiable strupene pline. Pri me~tu Tolmajarvi so Finci po oor-Čeni borbi uničili dva sovjetska polka. Sovjetska mornarica je obstrel 'evala včeraj polotok Koivisto pred Vib rgom, kjer teče prva finska obrambna linija. Protiletalsko tojništvo je na front: vče-rai sestrelilo sovjetsko letalo. V okolici Helsinkov so našli ostanke druperi1flri operarij na Karelijski ožini je neki sovjetski tank zadel ob mino. dva dru<*a tanka pa so uničili finski tokovi. Finsko topništvo je prisililo sovra?n:ka k umiku. Finci so zaplenli tri strojnic in gotovo množ:no avtomatičnega orožja. H-l^nki 15. decembra. AA (Sfef3iv) V pokrajini r^enge se borbe nadaljujejo z veliko srditostjo. Finske čete prizadevajo sovjetem težke izgube Umikanje finskih čet Stockholm, 15 dec, s (Reuter) Finske čete so se na daljnem severa pri Sa'ml-jarviju sicer umaknile pred sovjetsko premočjo, toda umik se je Izvršil v pop lnem redu In so Imele sovjetske čete pri prodiranju velike Izgube Finci so podminl-rali n'kljeve rudnike ter jih nameravajo pognati v zrak, dim bi se jim sovjetske čete približale. Stcekholm, 15. dec AA. (Reuter) Nocoj se je slišala močna eksploziia v okolici Kolosjoki v bližini norveške m^je Mislijo, da so vrgli v zrak poslopia rudn ka niklja, ki je v neposredni bliž'ni. o-in. 15 decembra. AA (Havas) Po vesteh, ki jih je dobil »Norkst«l~gramm-bilro« iz K:rken~sa. je ves T^lm^s'arvi v plamenu. Neki finski vojak, ki 1e pr'spel na norveško ozemlje, je dejal, da so na Čelu sovjetskih čet ts^ki !n da so *ov*etl postavili torove v oddaljenosti 20 km od norveške meje. Težavno prodiranje sovjetskih Set Moskva, 15. dec a (Press Asoociation) Sovjetsko poročilo o poteku vojaških operacij navaja, da so oddelki, ki so prodirali iz Uhta, napredovali 105 km daleč od sovjetske meje. Včerai so ti oddelki prodrli še 13 km naprej. Ce se računa, da so čete napravile vsak dan povprečno no 10 kilometrov, so morale na vsak način v zadnjih dveh dneh prispeti do Bjtn-Ske-*a zaliva blizu luke Uleaborg. Finska je na ta načn presekana v svojem najožjem delu. S tem sta trdi Norveška in Švedska odrezani od južnega dela države in jima je tako onemogočeno pošiljanje živil In munic'je v to p-dr*-eje. To napredovanje sov j "t'k'h čet je b'lo zelo težavno, ker je svet tam večinoma hribovit in gorat. Na vzhodni obali Lad^škega jezera so sovjetske čete zavzele Kikel in se p ibli-*ujeio finski črti. ki brani d^hod m3~tu i Sorta vali, in k jezeru Janisjarvi. To je 1 edina točka, na kateri bi sovjetske čete lahko prebile Mannerheimovo črto. Nekoliko bolj proti severu so sovjetske Čete zaile med jezera, a tam ne razvijajo posebne akcije. To področje je kakor kaže. zadnja zaslomba finskih branilcev. V Helsinkih so optimistični Helsinki, 15. dec. AA. (Reuter) Včerajšnja Chamberlainova izjava v spodnjem domu, da bo Anglija oskrbovala Finsko, je bila tukaj sprejeta z veseljem V ministrstvu za zunanje zadeve so izjavili dopisniku Reuterja. da bodo Finci zadovoljni, ako bosta AnfMia in Francija v resnici pomagali Finski. Greta G ar bo za Fince New Tork, 15. decembra. AA. (Reu*er> Predsednik odbora za pomoč Finski Her-bert Hoover ie snoči izjavil da je znana filmska igralka »G^eta Garbo« prispevala v fond za pomoč Fincem pet tisoč dolarjev. Ja nemške križar k e v HontsviJeu Angleške vojne ladje patruljirafo pred pristaniščem — Samomor ali 3nter-nacija — Nemci so izkrcali 62 rešenih Angležev z 9 potopljenih angleSkJi paral kov — Prekršltev določb panamske konference M°ntevideo, 15. dec. s. (Reuter): Pet angleških kr'zaife pe-truljJr** seda fpo re**i la Plata, da prepreči nem&Kl ^riiarki aAfmlral Graf speo* odhod lz luke v Mon-teviceu. Urugvajske oblasti so dale križarki >AćaniraJ Graf Spee* provizcilčno dovoljenje, da ostane v Montevideu 48 ur. Ta rok poteče jutri zjutraj. Ni pa izključeno, da bo rok še podaljšan, če oblasti ugotovijo, da je ladja potrebna nujnega popravila. S cer pa bi morala ladja jutri zjutraj luko za p ust/ti ali pa pristati nato, da ostane internirana do kenca vojne. Montevideo, 15. d. a (Assoc;ated Press). Urugvajska viada se ni ep: e jela defini-tivnega sklepa, koliko časa bo dovolila nemški kr"žarki >Admiral Graf Spee-c, da oet2Jie v lukl Montevideu. Nemški mornariški ataše, ki je pregledal ladjo, je pozneje Izjavil, da je ladja sposobna za plovbo, da pa je njeno orožje po" kodov ano. M°ntevideof 15 dec. ». (Havas). Po zari es1 j i v' Ji infoimacijah bodo urugvajrfce oblasti dovolile, da ostane križarka >Admiral Graf Spe*.«, v Montevideu do nedelje ali ponedeljka. Angleški mornariški kr©gt smatrajo, da pomeni vsak poskus ki »žarke »Admiral Graf Spee«, da M odala Iz luke v Montevideu, sam°mPr. Preostaja JI »amo ie tal-tem^cija. Strašni trenutki ■ • ■ M^ntoideo, 15. dec. e. (Reuter): Včerai je bilo z nemške križarke »Admiral Graf Spee« IzKrcanih 62 Angležev. So to preživeli člani posadk 0 angleSklh parnlk©v *1 jih je v teku zadnjih tednov nemška kri-žarka v južnem Atlantiku potopila. Za potopitev dveh Izmed njih, 4000 tonskega >StexlsheJI« »n 8000 tonokegat »Toroa« se je Izvedelo šele sedaj. Ang'oki mornarji pripovedujejo, da »o na nčfnaKi Kr1žarki z njimi dobro ravnali, toda med pomorsko bitko so preživeli strašne trenutke, ker so bili zaprti v notranjosti ladje. Med bitko so našteli da je bila nemška krlžarka 17 Krat zadeta. Število angleSkih žrtev še ni znano London, 15. dec. s. (Reuter): Ang*eSka admiral i teta je snoči objavila, da se nima podatkov o Številu mrtvil in ranjenih na angleških vojnih ladjah v boju S nemiko kr žnrko »AA dan kal Giaf Spee«. da ostane v urugvajskih teritorialnih vodah 48 ur. Hull Je da!je izjavfl, da se bo vlada Ze-din "enih ditav posvetovala z drugim* ameriškimi vladami, zlasti južnoameriškimi, g!o> možnosti skupnega protesta pri angleški In nemaki vlad« zarezi pomorsKe bitke v Južnoameriških vodah. Čeravno aajnVtke in neme*"« voHie la"Je gsjejs! Wt- ko niso tile v ameriških teritorialnih- vodah, so vendar prekršile določbo panamske konference o nevtralni coni, ki prepoveduje vojaške operacije v pasu 300 milj okoli Amerika Wa£faington 15. dec. A A. (Havas). Oblasti Zedlnjenh držav so prepovedale nem-m ladji lakla zapustiti amertike vode, k«r sklepajo, da obstojajo razlogi na osnovi kateiih se lahko smatra, da bi ta ladja drla nemškim lad'am aa odprtem morja gotova obvestila. Lalja Lakla M mora*a jutri nadaljevati svoje potovanje v M.aml. Pred 10 dnevi so amerl$Ke obalske udje ustavile tp ladjo ter Jo pripeljale v VVrlght-vlDe. Anglija je kihko ponosna na uspeh ki m ga njene vojne ladje ^^egle v bitki v južnem Atlantiku London, 15. dec & Angleški mornariški strokovnjak daje po radiu n-kaj podatkov o vojnih ladjah, ki so se udeležile včerajšnje pomorske bitke v južno amerišk h vodah. Križar ka »Exe!er« ima približno 8400 ton ter je cb rožena s Šest 8-palčnimi topovi Križarki »Ach:Uss« in »Ajax« sta sestrski ladji istega tipa ter imata vsaka približno 7000 ton. Oboroženi sta obe s po osem 6-palčnlmi topovi Križarka »Achilles« je v službi Novozelandskega dominiona in njeno moštvo sestoji izključno iz Novozelandcev. Vse tri angleške križarke. ki so se udeležile pomorske bitke, razvijajo enako hitrost, namreč 32 vozlov na uro. Nemška žepna križarka »Adm'ral Gral Spee« ima približno 10.000 t:n. Oborožena je s sest 11-palčnimi topovi, razvija pa samo 26 vozlov hitrosti na uro. Razdalja, do katere streli sežejo, le pri vseh Štirih križarkah približno enaka Važna pa je ravno premoč v moči topov »Admrala Graf Spee«, kj je se bolj razvidna iz primerjave teže granat, ki jih lahko topovi v bitki udeleženih ladij izstrelijo. Vraka granata 11-palčnega topa s križarke Admiral Graf Spee« tehta 358 kilogramov. Granate s topov križarke »Exeter« tehtajo pa samo po 128 kilogramov, one z »Arhillesa« in »Ajaxa« pa celo samo po 50 kilogramov. Ce seštejemo težo strelov, ki jih lahko naenkrat sestrel! ena stran križarke »Admiral Graf Spee«. vidimo, da znaša ta teža 2354 kilogramov, napram samo 1568 kilogramom, kolikor tehtajo streli, ki jih hkrati lahko sestrele z ene strani vse tri angleške kr žarke skupaj! Vse štiri vojne ladja ki so se udeležle boja, so primeroma lahko oborožena Vendar so streli z ladje Admiral Graf Spee toliko močni, da lahko en sam strel uniči vsako izmed treh angleških križark. Kljub temu so se angleške križarke brez oklevanja spustile v boj z močnejšim sovražnikom. Kakšna bo končna usoda križarke Admiral Graf Spee, še nT jasno. Po mednarodnih zakonih smejo biti na njej izvršena taka popravila, da more zopet odpluti na odprto morje. Vzeti sme na krov tudi toliko goriva, kolikor je potrebno, da doseže najbližjo domačo, to je nemško luko. Ne sme pa izvršiti v nevtralni luki nobe-n?h popravil na svojem orožju. Ce je po 24 urah sposobna za plovbo, pa luke ne zapusti, mora biti po mednarodnih zakonih internirana do konca vojne. Pred Tuko Pa jo vsekakor čakajo vse tri argl-ške križarke, ka se bodo gotovo takoj raoletle zopet v boj, če se bo »Admiral Graf Snee« skušal zopet padati na odorto morje. Pn-hod^ji dnevi bod~» pokazali, kako se bo položaj dalje razvil. Cvdno nakljrčie j a da je ravno pr*d 25 leti, 8. decembra 1914. pri F^lkl-ndslrh otokih b:lo poraženo nemSko vojno bro-dovje. ki mu je poveljeval ravno admiral grof Spee. zaplenjeno, ker imajo Nemci plačati neke obveznosti. Pobegle nemške ladje Valparaiso, 15. dec. l 32.0uutonski nemški potniški parnik Columbus, ki je bil od začetka vojne zasidran v mehiškem zalivu, je včeraj povsem neopazno odpluI v neznano smer. Hkrati jc pobegnila is zaliva še neka druga nemška ladja. Glas Poljske Pariz, IS. dec AA. (Pat): V Parizu Je bila svečano o tvor jena posebna poljska kratkovalovna radiopostaja Otvor 'vi so prisostvovali predsednik poljske vlade general S*korski, odpravnik poslov poljskega veleposlaništva v Par zu Frankovski tor v imenu francoske vlade minister Champeticr de Ribes ki je v svojem govoru nagla* 1 zadovoljstvo Francije, da lahko da Poljakom na razpolago val, po katerem bodo vsemu svetu oddajali glas Poljska Champetier de Ribes je omenil nato trag*one dni poljske borba, ko je Francija a vabujenostjo poslušala glas Varšava Govorila sta še vodja poljskega radia Novrkovski ter nazadnje predsednik vlade Sikorakt Potopljene ladje V zadali* 48 arah m mine zahtevale nove žrtve zadela ob rrrmo ob vzhođal angleški obali danska ladja »Magnus« in «e potopila Ostend; 15. dec A A. (DNB) Belgijska tovorna ladja »Tosa*. ki je pluta iz An ver-as v Anglijo, je zadela v brzini New Ga-stlea na mino ter se potopila Pri tem je bil ubit en. mornar, kapitan m neki drugi mornar pa sta bila ranjena. Batavtm. 15. dec. i. Nizozemske oblasti so zaplenile tri nemške ladje m sicer »Wer-U in se ta- senfels« m 8500 tonami. »LmHenfe's* s 6500 tonami m »Weserw*fd« s 4505 tonami, ki so bile aatovorjeae M nafto. Blago je bilo London, 15. dec a (Reuter^ Ob jugozapadni angle&i obali je bila včeraj zaradi sovražne akcije poškodovana angleška petrolejska ladja »San Alberto« (7397 ton). Enega član* posadke pogrevajo. Angleški parnik »Stanwood« (4156 ton) je postal v raki žrtev požara. Ea Slan posadke je mrtev. i Strockhotm, 15. dec i V sredo je v švedskih teritorialnih vodah naletela na mino tisočtonska švedska ladja »Algol* in se ta-V-oj potopna Posodico so reMt i JCmfaaJ. 15. dec L Na poti * Anglijo je Tifus na Poljskem Kovno, 15. dec A A. (Pat) Zaradi epidemije tifusa, ki vlada v Varšavi, so židovsko četrt ogradili ter je s njo prekinjen vsak promet Pariz, 15 dec AA. Kakor poroča agencija Pat iz Lvova. se vodijo še vedno b^rbe proti sovjetom v okolici Premisls, Lesks in Borislava. Borb se udeležujejo tudi ruski kmetje ki se z orožjem upirajo okupatorjem. Sovjetska vlada ie naročila agentom GPU, naj napravijo tem borbam konec na ta način, da evakuirajo vse moške iz zasedenih pokrajin. V Lvovu vlads katastrofalno pomanjkanje zdravil. Ugotovili so čez 60 primerov tifusa Snežne razmere Uradno poročilo Tniskoprometnfh zvez v Ljubljani m Maribora, JZSS In SPD Ratece-Planlca 870 m: —4. oblačno, mirno, 10 cm prfiica na 10 podlage, Planica-Siatna 850 m: —3, oblačno, mirno, 20 cm prfiica na 10 podlage, Flanlca-Tamar 1108 m: —3, oblačno mirno, 25 cm praiča na 25 podlage, Peć-Pete lin jek 1440 m: —4, oblačno, mirno, 20 cm praiča na 20 podlage. Kranjska gora 810 m: —4, oblačno, mirno, 10 cm praiča na 20 podlage, sankal lače uporabno. Budkovnik 20 cm praiča, Vršič 45 cm prSiča, Dovje-Mojstrana 000 m: —2, oblačno, mirno, 9 cm prfiica, Jesenice 584 m: —7, oblačno, mirno, 40 cm prSiča, Hled 001 m: —1, oblačno, mirno, 3 cm pr-filča, Radovljica 470 m: oblačno, drobno mede, 2 em praiča na 8 podlage, BohlnJ-Zlatorog 130 m: —1, oblačno, drobno mede, 8 cm prfiica, Valvasorjev dom 1180 m: —1, oblačno, vetrovno, 20 cm oarenjenega snega. Dom na Komnl 1520 m: —3, drobno međe, 20 em princa na 00 podlage. Dom aa Krvavca 1700 as: —1. drobno mede, 15 cm praiča na 00 podlage. Velika planTaa 1500 as: —3. drobno mede. 15 cm praiča na 40 podlaga, fikof ja f osni ase m: oblačno, mirno, 15 em južnega onega, Pottevo 020 m: —X oblačno, 10 em princa Senjorjev dem 1522 m: —8, drobno mede. 15 em princa na SO podlaga, Rfrn*M vrelec £30 m; —2. drobno mede IS en Iz notranje politike DR. MAČEK O SLOVANSTVU Ui JUGOSLOVENSKEM DRŽAVNEM EDINSTVU Po končanem zasedanju arhirejskega sabora v Beogradu je priredil pakr.arh uavnlo kosilo, na katerem je govoril tudi dr. Maček, ki je izjavil: Vladika Strusmajer je bil eden največjih Slovanov, kar jih je kdaj živelo. Ml Slovani smo danes zal razcepljeni. Zd. se* *akor da smo neke vrste narod ne drv ge ge ali tretje, temveč desete vrste, t da jas aem prepričan, da je to samo zato, ker smo še mlad narod. Bodočnost pa p ipada mladosti. Mi vemo, da imamo Slo\ani ve-ike prednosti, ki jih drugi naredi nimajo. Veliki ruski pisatelj Dostojevski je rekel nekoč: Vi Evropejci se od nas razlikujete po znanju. Toda mi imamo nekaj več kakor znanje. Mi Slovani imamo intuicijo. Vase znanje si bomo lahko nr d dobili. Toda naša od Boga dana intu e ja nam bo ostala. In ta intuicija Je vodila našega velike škofa Strossmajerja, katerega so polnih 20 let mnogi in mnogi ponarejali, ko je uvide! da obstoji bodočnost Hrvatov, Srbov in Slovencev samo v edinstvu in v skupni zajednici. Mi Hrvatje *mo dvajset let vodili borbo. Toda bod te prepričani, da je nismo vod li niti proti Srbom, niti proti Slovencem. Vodili srna borbo za priznanje naše narodne individualnosti in ko se nam je to posreči o, sedaj ni več borb. Sedaj lahko s polno paro vozimo v slovanstvo Ln Jugoslovan'tvo.« Dr. Mačkovo izjavo je spremljalo buino dobravanje vseh prisotnih. K VPRAŠANJU IMENA JUGOSLO-VENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI Kipar Ivan Mestrović je poslal pred-se tiru k u j ugo&loven&ke akademije v Zagrebu naslednje pismo: Ker ne morem osebno prisostvovati skupni seji in iziednemu občnemu zbora Jugusiovenske akademije znanosti in umetuoati v Zagiebu, \as prosim, da m« opravičite in da podmeno Vi^mete na rpanjp moje skromno miljenje o vpra-si.Ju, ki je na dnevnem redu. to je • spremembi imena naše najznačilnejše hrvatske kulturne ustanove. Ne lastim si pravice, da bi komurkoli vsiljeval svoje mnenje, toda m si,m, da sem ga dolžan povedati. Prav tako p>-vdarju.ni, da ne bi nikomur pr.znai pravice do trditve, da mu je hrvatsko ima Ki naj bi zamenjalo dosedanji naziv akademije, dražje nego meni. Prav to mi daje svobodo, da podam svoje stališče. Mišljenja sem, da se m tr. ha vmešavati v to zgouovtn>*o ime naše najvišje kulturne ustanove. Njeno ime vsebuje vso širino pogleda in srca hrvatskega naroda. Evo v kratkem moje razloge: 1. Mi vsi vemo, da Je ide\>a kulturne, pa tudi politične vzajemnosti nasu.la baš pri nas Hrvatih in da je Jugo lovcn&ka akademija znanosti in umetnosti njen šivi primer in da se nam tega zgodovinskega dejstva po mojem skromnem mnenju ni treba sramovati. Čeprav je bila ta ideja pogosto napačno tolmače na in čeprav nismo našli pravega odziva pri na-»ih sorojakih. tega niso krivi niti ta taka bratska ideja niti mi Hrvati. 2. Vprašujem se in mislim, da se bodo tudi drugi člani vpraševali, da-li ima na- a generacija pravico spremeniti nekaj, česar sama ni ustanovila, in slednjič 3. Ali smo mi dolgo in temeljito premislili o tem svojem koraku pri moreoit-ni spremembi, kakor so milili oni, ki 00 ustanovili to ustanovo. Zdi se mi, da nismo. Prepričan sem, da je Akademija dediščina in last vsega hrvatskega nareda in je samo bodoči hrvatski sabor poklican, da sprejme končni sklep v tej zadevi. Beograjski univ. prof. dr. V. Novak pa je ob priliki Meštrovitevega pisma poslal kiparju pismo, v katerem pravi med drugim: Vaš protest bo odjeknil kot plemeniti krik jugo&lovenske m sli proti neupravičeni spremembi imena ustanove, ki je d — to največjega graditelja Jugoalov enska misli v naši preteklosti. ZVIŠANJE PLAC MESTNIM DELAVCEM Včeraj Je bila seja zastopnikov zagrebških gospodarskih podjetij. Sklonjeno je bilo, da s« dovoli začasnim in stalnim mestnim delavcem do Uda 50 par na uro, ako ie niso 6 let v me toi službi, vsem drugim pa dcklada 1 din na uro. Nadalje Je bilo sklenjeno, da se s 1. jamarjem 1940 okine znižanje plač, ki Je bUe uvedeno leta 1234. In ki Je znašal j 6 do 14 odstotkov. Izdatki za povišanje plač delavcem bodo znašali pri vseh mestnih gospodarskih podjetjih v Zagrebu 1 rmli on 60&5&9 din na leto, DOM GAVRILA PRINCIPA V Bosanskem Grahovo bo v kratkem Izročen svojemu namena Dom Gavrila Principa, Imenovan po velikem nacionalnem borcu. V damo se bodo nastanila prosvetna ln viteška društva, v drugem delo pa bo srednja šala Dom Je postavile lruštvo •Krajišnik«, kateremu predseduje otarl nacionalni delavec prota N kola Starte. Sedeš In glavni odbor društva e T Sarajevn. pododbor pa v Banjalukl Stroški aa dom bodo ansiali 1.5O0.0OS di-arjev.__ Isosrlraite t „81. KaroSu^T 9 Skan 2 »SLOVENSKI NARO Dc, petek, 15. decembra 193«. flt#e« Po izključitvi sovjetov iz DN Finski Megat O gtavtlein delat PittVfca aa gtMni FUMke, ki Mda| kuje moralne tal tnateHaine »to u čl Itffteva, 13, dec. s. (Reuter) V svetil Dru* etva AerodOV ha včtrejtnji seji, ki je l»r*^ jela sklep O Isključenju Sovjetske Rusije, ni* so DIH naVSOCi delegati treh držav htmed 14. kolikor jih štej« odbor poleg predsednika. Izmed navzočih so Si štiri dflavS vzdrsate glasovanja, tako da je ba sklep o iakljUčitvi Sprejet »Oglasno z ostalimi 7 glasOVL O laso Vanja SO Se vzdržaH tastop-niki Ofaaa Jugoslavije, Kitajske in Finske. Resolucija se glasi: »Svet Društva narodov le vzel na znanje reaetaoljo, kl je Je sprejel plenum Dni-itva naiottov glede finska prttotUe. ee pridružuj* ob*odbi, m Jo Je l*reke| ple. nam nad postopanjem sovjeta*© Rusije proti finski državi. Ker resolucija plenuma na podlagi točke 4. člena 10 pakta Društva narodov ugotavlja, da se je sovjetska Rusija s svojim dejanjem postavila izven pakta Društva narodov sledi rt tega, da aovJe»ka RM*iJa tii vtfe Članica Društva narafimr.e Izjava finskega delegata Ženeva, 15. dec. e. Po končani debati je zastopnik Finske pri Društ\u narodov Hol-sti sprejel posebnega dopisnika beograjskega ^Vremena* in mu da! nasledil jo izjavo: Popolnoma sem zadovoljen z fežulbari ŽO. seje DN in to tem botj, ker se kažejo praktični rezultati sklepov, ki so b;ti sprejeli v Ženevi v želo povoljni obliki. Prepričan sem. da bodo ti praktični rezultati imeli zadovoljive rezultate za moib državo in da nam bodo zelo pomagali v borbi, ki jo naša država vodi za svojo neodvisnost in svobodo, finska se junaško bori. Tu v Ženevi so priznali, da jc pravica na strani finske ih SS Od vsega SVetS nadejamo tudi stvarni porffore. tO JO OkVfto rezultat dela v isnivh To je t adi pomejnenejše kot sama izključitev Rusiji II DfVfttva narodov. Sedaj Finska za UP* V tO moralno in materialno pO««, ki ji JO pri* ha h a in pričakuje 1 stupanjem, di M ji 00 ta pomoč budila rti UčinltOVit nillft; Moskvei 15. dec. i, Moskovski rsdio je šele pesno ponoči objavil izključitev sovjetske Rusije is Druitva narodov s kratkimi, a pikrimi komentarji* v katerih ji napadal zlasti Anglijo in Francijo, češ da so francoski in angleški režiserji to želo spretno inscenirali, kar je značilno za metode francoske in angleške politike. ttaH]a odobrava Rim, 15. dec. i. Italijanski listi so objavili samo izključitev sovjetske Rusije iS &N brez vsakega komentarja. Glede na snano protikomunistično stališče Italije, pa jc povsem razumljivo, da Italije« ki sicer nI naklonjena ženevski ustanovi, pt>rk>!norha odobrava Sklep Druttva narodov. Zadovoljstvo na Holandskem Haag, 15. dec. i. Izključitev sovjetske Rusije ie DN je na Holandskem zbudila splošno zadovoljstvo. Vsi listi brez osim na politično pripadnost obširno razpravljajo 0 tem pomembnem dogodku iti tudi jasno izražajo svoje tadovoljstvo. Letalska bitka nad Severnim morjem Bo] med atigleSkliul Izvidniškittti in lovskimi letali pri Helgolandu — Mrt letala strmoglavila v morje* eno angleško bilo sestreljeno P* J« Umdon. 15. dec. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo je objavilo nadaljnje podrob^ noeti o včerajšnji letalski bitki nad Severnim morjem. Angleška izvidhigka letala so včeraj ves dan opravljala izvidni-ško službo nad Severnim morjem, da bi izsledile sovražne podmornice ali letala. Poletela so ponovno nad utrjenimi postojankami nad nemškimi otoki v Helgo^ landskem zalivu. Zaradi nizkih oblakov so letela včasih samo 30 m visoko. Protiletalsko topništvo jih je obstreljevalo, pa ni imelo uspeha. I*rtrti večeru je prišlo do letalske bitke meti skupinama angleških in nemških letal. Angleška letala so opazila brodovje nemških vojnih ladij, sestoječe iz Velike oklotrhiče. križarke. več fušilcev in podmornice. Najprej je podmornica opazila angleška letala ter jih pričela obstreljevati. Nato so stopili v akcijo protiletalski topovi tudi z drugih nemških vojnih ladij. Končno se je pojavilo 6 nernAkih lov* skih letal, ki so pričela napadati angleška letala v presledkih med obstreljevanjem z nemških vojnih ladij. Boj je trajal eho uro. Tedaj so zaporedoma 4 nemška letala tipa »Meserschhridtt strmoglavila v morje. Eno angleško letalo je bilo sestreljeno, dve nadaljnji pa pogreiajo. AmertCka letala v Franciji Parz, 15. dec. s. (Reuter) Prva r3ošiljka vojnih letal iz Zedinjenih držav, ki jih je naročila francoska vojska, je dospela v Francijo. Božična prodaja Božične počitnice angleškega parlamenta Zasedanje obeh zbornic le odgođeno do tO* ja* nnarja — Poglobitev prijateljstva mod Anglijo in Tur« jo London, 15. dec. L Včeraj je ministrski predsednik Chamberlaifi v spodnji zbornici kakor običajno vsak teden poročat 0 položaju. Najprej je govoril d sovjetskem napadu na Finsko, nato o sankcijah proti sovjetom« na glasujoč, da je angleška vlada vedno zastopala stališče, naj nobena članica Društva narodov ne ostane ravnodušna napram jasnemu primeru napada. Podrobno je nato ministrski predst-dnik poročal o bitki V juinem Atlantiku ter o drugih dogodkih, zlasti o rušilen »Dusheseu«, ki je po nesreč* treščil v drugo bojno ladjo in se potopil. Zaključil je, dA je zdaj O božiču V vseh želja po miru in po življenju v miru. V tem trenutku je pred očmi odgovornost onih, ki so pripeljali svet v tragedijo, v ka* tiri se nahaja. Za nas pa ne pomeni posta rilca božiča takega tragičnega kontrasta, temveč nas spominjs, da se borimo zt obrambo načel In idealov, ki so dvatisoc1 let vodili človeštvo in dvigali naša srca. Sledila je obširna debata, nato pa je bili seja zaključena ter je bilo zasedanje obeh zbornic odgođeno do 16. januarja. London, 15. deč. AA. fkeuter) Pomočnik ministra sa zunanje zadeve je izjavil na včerajšnji seji spodnjega doma na neko vprašanje, da je bik) angleško odposlanstvo pod vodstvom Dehison-Roase in majorja Bsrtoni poslano v Turčijo v interesu nadaljnjega pospeševanja in poglabljanja prijateljskih zvez med Veliko Britanijo Ih Turčijo. Industrijska središča v Ru-muniji pod vojno upravo Zaradi vedno večjega števila je izdala vojaška oblast stroge potarov i* Bukarešta, 15. dec. e. Po dosedanjih nradaih podatkih je strahovita eksploziia ▼ tvornici celuloze pri Brasovu zahtevala 01 Movsskih i rte v, ki so takoj podlegle poškodbam, docim 90 jih več »to prepeljali v bolnico. Pri požaru, ki Je nastal v tvornici, so našli smrt tudi direktor in dva inženirja. Klor, ki Je uhajal is goreče tvornice, js zaplinil tudi vso vas, Id so jo mofmli popolnoma izprazniti. Po aa sobnih Tiru pa Je katastrofa zahtevala cea 100 mrtvih in okrog 300 ranjenih ln zastrupljenih. V zvezi s to katastrofo, ki je ie taul ¥ največjem mduetri jekem središču Romunije, Je včeraj komandant tL armijska oblasti v Bukarešti objavil ukan, ki Ja bil af Unran v Bukarešti m objavljen tudi po radiu. Po tej naredbi spada vsa okleni, k* obsega Bukarešto, Bratov. Blteiti m Trgovište pod vojno uP*avo. lavoi ij> aaaneaosnei vaei podjetij v tem področju, bodo srn vsako nesrečo, ki aa pripeti v bodoče. V tem področju so določene tudi stroge kazni aa površnost ali malomarnost glede organizacije varnosti podjetij. Bolgarska pogajanja v Moskvi SOftfc 15* dec. AA. Bolgarska telegrafska agencija: Vlada je določila snoči dele-gačijO, ki potuje konec ledna V Moskvo na posajen ja ta sklenitev trgovinske pogodbe ieovjetfko Rusijo. V delegaciji to finančni minister Boliaov, guverner Narodne banke Ouoev ter predttsvniki ministrstev in ganili Isti h ustanov. 10. decembre, J. (Havas). Nizozemska vlada So raHssals psaoJUo ioo mlajna* fokilaai|e* srn Obrambo._____ Curth, 15. dec Beograd 10.---- -- Dondon 17.6T New Tork 440. BruaalJ 73.76 Milen *xao/ Anastaedatn 000,70, Berlin 178.02, stockhoam lOtJO, Osso 1*U*> Kopenhagen 00.10, Serija »JO, ektkareeta M0. Ljubljani. 15. deeembte DaVi Ji zadisaiO 04» sSIfOČju na Kongres* nem tffffk. Za botiefto Feepoloženje je ie poskraaMrio. . . Detlu MnO tudi malo snega, vtej toliko, da ki batno pogrešali brozge. Optimisti so siOtf pričakovali, da bo letos 0 kbztču vsaj eh 4 a dovolj, cea dO se edini Bi podražil. Bitij, ko se bd Ustavil promii ■ motornimi VOHli* naj bi avtomobile OOiOiuestile ffllUii ifi sani. Vendar Bi umestnO, da bi vam grenili že prvo poetično bdileno razpoloaehje S tako proiaienihli stvarmi. V primiri s »poplavo« smrečja Ba Kongresni«, tfgu prejšnja lete, danes ie Bi bilo mnogo, blaga. Kmetje bodo Še do vazal i najbrž nekaj dni jelke in smrečice, ki so jih pripravili dovolj aa prodajo kakor prejšnja leta. Kljub precej strogemu nadzorstvu nad izšekaVahjem smrečic V hasih gozdovih je še dovolj drevesc, ki jih lahko trebijo bre* škode. V Ljubljano ne sme pripeljati na- prodaj nihče smrečja brez potrdila občine, da mu je bilo sekanje dovoljeno. Potrdila zahtevajo ie mitniCarji na mitnicah BaBis sO aavzeli Kongfaini trg predvsem prodajalci, kl skrbe, aa dobe biijii prostati« Tudi tU kupčija ne OVite povaOd enako, kar lakušenl pfodaJaUi dobfO vedo. Vendar Ji mnogo Odvisno 00 samifa prodajalca ih ne le 00 trdnega pfOitdffB, smrečja fls prodajajo samO kmetje, tetnVe* tudi Številni ljubljanski priložnostni SafilUS- karji, ki kupijo Po vas vos blaga od kmetov, bodisi Ba mitnici aH pa v gozdu. Si upOrabO t ranih prostorov pobira mestni tf-žni Utad pOVprečnO Po 40 din takd svahe meetaline. B razen tiga iS po 1—3 din fls dah tržnini« ProstOrl sd približno pO m* veliki, nskati« tudi precej večji. Meščani SO lahko fetei skrbi, smrečja bo tudi leto« dOVOlj. JtijtJf* Vši brodajafdl ne bodo imeli prostora na samem trgu tčf bodo raapostavili drevesca tudi po Evesdi. Danea ji bila ie slaba kupčija. V prvih urah prodajale! nlsd mogli razpostaviti drevesc, ker so mestni delavci morali prej skidati sneg. Pomagajte šentjakobskemu okraju! V tem akraln so dani vel f*e&t% za zidanj s veJ^h stasaovanjsklh hiš Ljubljana, 15. decembra Janogo se govori, da je šentjakobski okraj zapisan propadanju — ali je to mogoče!? Res je, da so se izselila iz naiega okraja razna podjetja ih ustanove, ki so zaposlovale večje število osebja. Vse osebje je pd večini StahoValo S SVOjimi družinami v okraju in so dajali zaslužka obrtnikom ln trgovcem V domaČem okraju. Toda s ?"reselitvijo podjetij se je preselila tudi ve-ina njihovega oSfebja tet je ves zaslužek odpadel. Vsi, pa tudi premožnejši obrtniki in trgovci, propadajo in se ne smemo čuditi, Če bo v tem okraju kmalu prav pošteno zapel boben« rtudi to bi lahko preprečili ž malimi zrt-Vami. V okraju je Še nekaj večjih zemljišč, ki ki jih lahko zazidala razna podjetja, banke, zavarovalnice, druitva itd. v stanovanjske svrhe. Da omenim samo eno tako zemljišče: to je nekdanje letno telovadišče Sokola H. na Prulah. Imenovanega prostora Sokol ne potrebuje več, ker ima itak že Svoj dom in telovadišče v Trnovem. Prepričan sem, da bi Sokol svoj prostor na Prulah takoj prodal po zmerni ceni. TO stavbiiče je poleg drugih kot nalašč aa zidavo večje stanovanjske hiše. Vsem stanovalcem, pa tudi najbolj razvajenim bi bilo v polni meri ustreženo, čist zrak, zatišje pred severnimi vetrovi, južno soln-ce, brez smradu ih dima, lepi izprehodl na tirad, Golovec in v Mestni log — vse to povzdiguje lepoto in vrednost tega okraja. Golovec lina tudi primemo torliče za zimski sport. Poleti pa imajo stanovalci v bližini kopališče na Ljubljanici in tudi ljubitelji veslanja niso prikrajšani, saj je poleti Ljubljanica vedno polna čolnov. Živilski trg je na Sv. Jakoba trgu, ki je dokaj blizu. iSidi šoloobveznim otrokom nudi okraj, odn. najbližja okolica prav vse Sole — od otroškega vrtca do univerze. Mestni občini se moramo zahvaliti, da nam je preskrbela v zadnjem letu dobre ceste ln ugodile Svese s cestno električno železnico, ki je bila nedavno obnovljena. Vsakemu stanovalcu je dana možnost, da je v nekaj minutah v sredini mesta, v uradu, Soli, trgovini itd. Mislimo, da so podani vsi pogoji za zidanje večjih stanovanjskih hiš pO tej ali oni ustanovi ali gospodarsko pridobitnem podjetju itd., ki v drugih mestnih okrajih grade na dosti dražjih semljtfičlh velike stanovanjske stavbe in bloke, ki so gotovo manj rentabilni, kot bi bil! v našem okraju, ne da bi poudarjali lepo lego, mir itd. česar v izobilju hudi naš prelepi okraj, posebno pa PrUle. Hvaležni bi bili mestni občini, banovini ali komurkoli, ki bi s kako večjo gtadnjo pripomogel k požlvljenju in gospodarskemu napredku našega okraja, hi je V zadnjih letih res popolnoma zanemarjen. Brezuspešno je govoriti o povzdigt in reševanju Šentjakobskega okraja Ce se o tem zgolj govori in pise, s*ori pa malo aH pa nič. Z dejanji se morajo lotiti tega dela oni Činitelji, ki so zato v prvi vrsti poklicani, potem bomb šele Oentjakobčani verjeli v dobro in resno voljo, da se vrne našemu okraju vsaj nekaj tega kar je izgubil, šentjakobčani Napredek naše Narodne galerije Nova Moderna galerija bo služila umetnosti v ilvl]eci}u, Narodna galerija bo pa hranila zgodovinske zbirko 1 Ljubljana, 15. decembra Narodna galerija ja imela včeraj popoldne svoj redni občni abor, katerega je vodu predsednik g. dr. Fran Wmdiacher. Po peadravu zastopnikov Je predsednik v svojem govoru poudaril, da so domaćim ljudem zbirke Narodne galerije ie vse premalo znane in Je zaradi tega odboru tembolj napovedano, vztrajno buditi zanimanje aa ustanovo med najširšimi plastmi naroda. V sedanjem okolju mrtvih src je potrebna tako za likovna umetnost kakor za druge kulturne ustanove attava m vtotrajna potrpežfljivoet. Ker Smo Slovenci 8 trudom pridobili, spoštujemo. Kar našega že stoji, to varujmo, zidajmo dalje, Četudi počasi, in clopomjujmo. Dohodki Narodne galerije kot dru&tva komaj zadoščajo aa pokritje StrbSkov samo enega meseca, V letu. V galeriji so ebrane umetnine, slike m kipi, ki aa last Narodnega muzeja, drkavo, Danske Uprave, škofijskega or-dinarlata, mestne Občine m saseonihov. Vzdrtevahje poslopja šahtova ce/rorrme stranke. Dejansko sivi NG od subvencij. V takem položaju dalo ni lahko. KvaPtetne umetnlfte stanejo veliko denarja, pa tudi kulturne priredbe, kakor velike ranstave, so pri nas zelo tvegane. V skromnih razmerah zadnjih let pogrešamo zasebne da-režljivoeti. v prav redkih primerih je mogoče kupovati dela naaih sodobni n umetnikov. V pospeševanje nas* likovne umetnosti m v skrbeh za njen razvoj in napredek zastopamo in poudarjamo pri vsaki priliki atalld&e, naj posveča javnost smotrno skrb našim živečim umetni kom, zlasti pa tudi naraščaju, saj je jasno, da brea sivih umetnikov ne more biti napredka m razvoja v likovni umetnosti. Po dovmitvi Moderni galerije, a* je v velikem obsegu sa-snorina, bo nastala delitev dela med Narodno galerijo in Moderno galerijo. Oe-prav sb oael polni skrbi in negotovosti, morem vendar a aadovoljnoatjo m veseljem ugotoviti, da nast likovni umetniki pridno ustvarjajo. Upravičena je zahteva, da bi bili ie vse bolj deležni umevanja in upoštevanja, ljubezni ter veUkoduikie m štrokopoteaie podpore. Posebno važno Je, da aa na&fcm talentiranim umetnikom omogoča zndfeatna zasedenost po umetnost-n&i sreddočih drugih narodov. Tajnik g. Saša Santel je v svojem poročilu navedel, da je bilo v Narodni galeriji od maja L 1938 do novembra L 1939 vsega 5948 obiskovalcev. Celotna vstopnina je prinesla samo 1036 din. Zbirki Narodne galerije se je zopet znatno povečali, zlasti s gotskimi, baročnimi m klasičnimi deli, a tudi zbirka iz novejše dobe je dobila znaten prirastek. V zbirko je bilo uvr-šcenik nanovo 79 slik in kipov. Narodna galerije si prizadeva spopolniti vrzeli v historični sbirki, slasti gotske zbirke ter pred-tmpiaskmisticno in impresionistično skupino. V programu je prireditev razstava Bar fjtntovih dol, za katero ie dr. Marijin Ma-rolt še zbral vse potrebno gradivo. Izšla bo rudi forgantova monografija Kot tretji zvezek knjižnice NG je izšla monofrafija bratov Subicev, ki jo je napisal dr. France MsaesnsL Poskrbljeno j s, da se bodo naj dragocenejše umetnine, če bo potrebno fmvocaeno prenesle v vama zaklonišča Narodna galerija sodeluje pri pripravljalnih delih sa ustanovitev aksdemijs likovnih umetnikov. Odbor se je ne predsednikovo pobudo tudi brigal ss skupno grobišče slovenskih likovnih umetnikov. Odbor je povabil slovenske umetnike, naj bi prispevali za NG svoje avtoportrete. Po izčrpnem poročilu blagajnika ravnatelja g. Franceta Pretnarja je v imenu nadzorstva predlsgal g. dr. Milan šubio raz-rešnico s pohvalo blagajniku, kar je bilo soglasno sprejeto. Pri volitvah Je bil aa predsednika soglasno vnoVIČ Izvoljen dosedanji predsednik dr. Fran Windischer ter ves ostali odbor. Zborovalci so sklenili, da bo na vse seje Odbora povabljen tudi konservator dr. Fran Mesesnel. Po zaključitvi občnega zbora je predaval g. prof. dr. Štele O Narodni galeriji in Moderni galeriji. PredaVateli je orisal zgodovinski postanek umetniških gslerij in ftjih funkcijo v vrsti kulturnih zavodov. Sodobno umetnost 1e treba ločiti od zgodovinske. Narodna galerija bo žPodo^ vinska galeriji, v njo spadajo umetniki do svetovne vojne, dela umetnikov po svetovni vojni pa spadajo V zbirko Žive umetnosti, ki je po svOiem bistvu tb, kar So drugod krstili za moderno galerijo. V tem okviru čakajo Narodno galeriio Se težke naloge, ker po izbiri razpoložljive* 3a in zaželenega Se daleč ni popolna. Mo-erna galerija v Ljubljani pa ne bi bili po zamisli ustanoviteljev v prvi vriti moderna galerija. Propadajoči ln tesni Jakopičev paviljon je ttil prva pobuda ža to misel. Ta potreba ln neugodno stanje sodobne umetnosti v Narodni galeriji ie bila povod za koncept nove Ustanove, ki naj združi potrebo po primern h razstavnih prostorih s potrebo po razbrem3n t vi Narodni galerije. Kova Ustanovi pa naj ne iluli Širno mehaničnim postom m d srne galeriji, to je ra *itiy\j a nju. iimvec tu* di smicani propagandi žive, aktualne umetnosti, fcato so semlšljene s Moderno galerijo v zvezi ptoabgandni reči ka-xdf Umetniška čitalnica, strokovne dfliv-niSm dvOtana za razgovore in propagandni ptiroditVe, prodajalni umetnin ln po-1 obrVO NoVi ustanovi rta i služI Umet ^o-sti V življanju, zato Bi bilo boli Umestno. jI bi se nizvali t)ortl UtnetnoSti. š£etiavolo Kino Moste: Hudičeva družina in Dobra zemlja (Pavel Muni) Koncert Preloveevih skladb ob 20. v veliki Filharmonični dvorani Umetnostna ra«stava »Lsdet v Jakopičevem paviljonu odprta ed do li. D t t l R N E LEKARNE Dane*! Mr. Leustek. Resi jeva cesta 1, Ba-hovee, Kongresni trg 12, Komotar, VIČ — TržaSka cesta. Naše 'ledenice DRAMA Začetek ob 20. uri Petek. 15 decembra: ob 15. uri: Striček Vanja Dijaška predstava. Izven Globoko znižane cene od 14 din navzdol Sobota, 16. decembra: Tri komedije. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Nedelja, lt. decembra: ob 15. uri: George Dandin. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. uri: Velika skušnjava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol OPERA Začetek ob 20. uri Petek, 15. decembra: zaprto Sobota, 16. decembra: Gorenjski slavci k. Izven. Slavnostna predstava v picslavo 20 - letnice Univerze kralja Aleksandra t. Nedelja, 17. decembra: ob 15. uri: Pri belem konjičku Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20. uri: Prodana nevesta. Izven. Znižane cene Jutri bo v operi slavnostna predstava v proslavo 20-letnice univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Vprizorila se bo izvirna slovenska opera Anton Foerster: »Gorenjski slavček«. Pred začetkom opere bo slavnostni govor akademika in upravni* ka Narodnega gledališča Otona 2upančiča. Slavnostna predstava je izven abonmaja. Premiera opere »Nliava« bo Sele prihodnji četrtek, dne 21. t. m. za Premi« rski abonma. Iz Celja —c Sodba v procesu proti Roganovim pajdaSem Razprava proti Milanu Pesi, Kst-lu ICupniku. Ivanu Jarb n:ku, Marku Per-neku Pavli Vezovnikovi in Amaliji Rate-jevi, ki so se zagovarjali v četrtek pred petčlanskim senatom okrožnega sodi>ča v Celju zaradi ropov, vlomov, t»tvnn, telesnih poškodb in prodaje ukradenega blaga, je trajala 4 ure. Razprava proti Albinu Ko-iaku in Josipu Pečovniku je določena za petek. Obsojeni so bili: MIlan Pesa na 18 let robije, Karel Kupnik na 15 let robije, Ivan Jazbin*ek na 12 let robije Marko Per-nek pa ns 2 leti in pol robije in na oddajo v prisilno delavnico Sa dobe dveh let po prestani kazni. Val so obsojeni tudi na trajno Izgubo Častnih pravic. Pavla Vezov-nikov je obsojena na 3 mesecev zapora in 120 dm denarne kazni, Amalija Ratejeva pa na 3 mesece zapora m 130 din denarne kazni. —Božična razstava čšljskth slikarjev bo otvor jena v nedeljo 17. t. m. ob 11. dopoldne v sejni dvorani Mestne hranilnice 9 kratkim govorom prof. dr. Frana Sljanca. SvOja dela iz zadnjega Časa bodo razstavili ga Vera Pi«er-PHstov«kova ter gg. Albert Šlirk. Cvetko Ščuka, Miro Modic ln Karel Mehle. Razstava bo odprta do 26. t. m. vsak dan od 8. do 18. —c V cetjski bolnici je umrla v četrtek 431etna dninarica Terezija Čudnove z Brega pri Celju. —c Uičden padec t koUša. Ko ae je peljal 31 letni urar Josip Maček iz Rogatca v sredo s kolesom po ce*ti. Je padel pri Sv. Florijahu tako nesrečno, da si je zlomil desno roko v ramenu m se tudi poškodoval po glavi. Zdravi se v celjski bolnici. _c Neireča pri defu V RadegundM pri Moiirju je padel pn dolu ploh na delavca Josipa Naraločnika in mu zlomil levo no-30. Naraločnika so prepeljali v celjako bo4-dioS, LJUBITELJ KRIŽANK Učitelj: Imenuj mi katero reko v Ameriki. Mihec. Mihec: Koliko pa mora imeti te reka črk, gospod učitelj? f Umrla nam fat nota đebra mama ln stara mama Franla Bergsnt vd. Ungmr roj. CRA6EK previden* § taUUtt z* umlrmloi: Km pmšUdnio pot na tale f • spremimo v soboto 16. đtmmmhtm ah pol l*. url lx njenemu doma v Kamniku, Maistrova uU Št. o. KAMNIK — LJUBLJANA, 15. decembra loja. TKANJA DKBEVBC, rof. VNOEK Nada laja fSotenSova riaafcittfa Ste*. 84 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 15. decembra IMt. DNEVNE VESTI — AvtokJub m Omejiter premete, t termnu rosul AvtOmoui.aftu K.ufc ar Jugoslavije i* os penami as ji upravnega odbora v srede spre je j resoluc preti oa-doHnemu omejevan *u motornega prometa V resoluciji je naglašenu da AK uvtdeva interese narodne obramb« tai da j« sato treba varčevati z devizami in potrebno orne j tev prometa Toda naglasa aa mora biti omejitev prometa m varčevanje goriva uvedeno racionalno n obzirno, da ne bodo uničeni vsi dosedanji uspehi motorizacijt v državi. Zato ie potrebno preskrbeti tud' v sedanjih razmerah za vsako motordf vozio .ajnMl^eiso ko'ič'.no tekočega go-riva Dovoliti ie treba vožnjo i motornimi vozili vse dni V tednu. V nedeljo pfedvoei zaradi interesov tujskega prometa Avto mohilskt Klul opozarja dS bodo avtomd b listi začeli odjaviiati voz'la če ne bodr prejemati redno £r3f1v&. PfSV Uk6 jč PKod ljiva ome11tev avtomobi'skega prometa k«f bodo žafaii rije tz drugim kulturno prosvetnimi pr'r<-d:*"aml bo klub seznanjal madžarsk javnost ž na?o naHonalno kulture in umet n6stjo V* kratkem bo ustanovUari v Beo gfadu enak kluh s Dodohniml nalosrami — Sodni pripravniki bodo zborovali V neo"ei*o bodo zborovali v Beogradu sodn pripravniki iz vse države. Pravosodni mi ništer je dovolil udeležencem zborovanj«"-tridnevni dopust prometn minister pa po lo\irno voznino np državnih železnicah Sodni nrinravnlkl se bodo Izločili z Zdru žefHa sodnikov in ustanovili svoje sdru ženje — Nov od«to**k nre^^nioe bencina s Špiritom. Na temelju zakona o driavni tro šarin' in uredbi o lavnih delih je finanfini mhrster Izpremenil in donolhil pravilnik o sredstvu za denaturiranje dehidriranegs Šp'rita. o kraju in načinu mešanja bencina s špiritom in nadzorstvu nad mesaneo bencina s SDMtom Po tej ispremembi bo obstoiala mešanica benrms s S-nlrHom kot poeronsko motorno sredstvo ;z 78.8^ bencina. 20??. Špirita (etilalkohola) in 1.02»'r mČiOalkonola. — Madžarska trerovinska delegacija v Beo«radn. Včeraj so prispeli v Beoerad delegati madžarskega trgovinskega ministrstva da se por**s*rhvnre r. nagimi zastopniki ali bi naSa držav lahko izvažala na Madžarsko nekatere rude. Rase, da bo prialo do trgovinskega sporazuma glede izvoza bakra Ifi svinca. — Carinski dohodki v prvi tretjini decembra. V prvi tretjini decembra so cen* tralne carinske blagajne sprejele 20.729.684 dih aH 6.099 239 din manj kakor lani v isteni razdobju. Od 1. aprila, od začetka novega proračnskeera leta, so Carinski dohodki znašali 679.434.617 din. Proračun je pa določal za isto dobo 720 milijonov din dohodkov aH 40.596 633 din več\ — Carinarnica I. reda v Celju. Z odlokom finančnega ministra se ustanovi V Ceziju carinarnica I. reda z območjem dela glavne carinarnice s tem, da je poobla* ščena cariniti blago, ki ga uvažajo iz inozemstva uvozniki, Živeči na ozemlju, M gravitira v prometnem pogledu k ielezni-Sklm prodam in drugim prometnim progam, vodečim od Celja do sosednih carinarnic z območiem dela glavnih carinarnic. C&finarnica v Celju začne poslovati 1. januarja 1940. mm Vprašanje razširjenja zagrebške radijske postaje. Zagrebško radijsko postajo je prevzelo poštno ministrstvo za 1.200.000 din. gdaj je nastalo vprašanje, kdaj bo post a-"a razširjena. Sedanja postaja ima že nad 14 let staro aparaturo, ki je sploh želo slaba, tako da se nit) V Ljubljani ne Sliši dobro Gradnja velike 60 do 100 kw radijske postaje, kakršno potrebuje Zagreb, bi trajala nalmdttj tri leta. — Milijon dinarjev mesečno Vrže povišana telefonska pristojbina. Odkar je bila povišana telefonska pristojbina, dobi dreav-oa blagajna vsak maaee okroglo milijon dinarjev samo od sagrebake, beograjske ln ljubljanske avtomatične centrale. — C glasbeni kulturi prt Slovencih bo predaval v Sofiji One 16. t. m. profesor ijubijanakega konzervatorija dr. Dragutin Cvetko; v ponedeljek 18. t. m. pa bo ob 20 sofijsaega časa predaval v sofijskem radiu o sodobni slovenski glasbi. — Prva tet sanja centrala pod zemlja* V vtasefllku pri Crni je iačela družba The Cehtral aViropeah Mineš Um i tad graditi lastno električno centralo pod zemljo. Ta iružba izkorišča rudnik svinca v Mežici ih doslej je dobivala električni tok iz Ve-lenj. iCet hi pa rada imela svoj tok je skle nila zgraditi električno centralo v rudnikih samih ta rovov, ležečih globoko pod koritom Meže oodo izčrpali vodo. Električna Centrala bo dograjena V dveh letih. — Naaa trgovinska delegacija ©dpotuj« -aradl nafte v Ameriko. Te dni odpotuje i Beograda naša trgovinska delegacija v Lon-lon. odkoder bo nadaljevali Potovanje i Tertes da se taril pogaja o dobavi tekoči :oriv Za naso državo ln sicer tistih vrvi ti jih ne moremo Več dobivati dovolj iz ^.um unije. -- Predivo namesto Jate aa vrane. Na rlstojnefn mestu proučujejo vpraaanje ob-esne Uporabe prediva ta izdelovanje vre«' namesto jute Nabava jute je sdaj nemref /vezana z deviznimi in drugimi težKneami Dosedanji ukrepi v svrho zagotovila čir <či**a stsvtls vreč niso kili ladostni. oh kar iS ieilA uredba 0 zbiranju zalog hran in drugi predpisi, nanašajoči se na prvak r bo prebivalstva Potrebujemo najmanj lo milijonov vreč in te vreče t# treba ledili t i loma. Naaa mlinska, sladkorna IB druge mdurtrlji Čutijo vedno večje pomanjkanj vred* — tttreg* kazni Sa utajo dohodke** Med drugimi davčnimi reformami, ki aa pri praVljaia V finančnem ministrstvu Jt tUfli noostrtttv kaani sa utajo davku pod vrtenin dohodkov Po novih določbah bo aa davke DiačeveJeu, ki ne prijavijo točno svojih db-hodkov poleg denarne globe uvedena tud' zaporna kasen dO 1 let. kakor Je te V nekaterih drugih državah Ba ta ukrep aa ge morali na merodajnem mestu odločiti S-to. ker se zaradi netočnih prijav dohodi* od pridobnlne krčijo. — Orednia aneks prage. Ka unski prog se delo kljun mrenu ln MifU nemoteno nadaljuje, Od Kaina do Trubara ie polagaj t tračnice. tm Kove lokomotive in vagoni, tvormiča vagonov, strojev nt mostov v Brodu nadaljuje pogajanja i prometnim ministrom glede 30 novih lokomotiv in 800 vagonov, ce dobi to naročilo, bo tovarna zopet v pio-nem obsegu obratovala in mnogo delavcev bo zopet sprejetih na delo. vse kaže, da bo tovarna naročilo dobila. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, Smerno hladno in nestanovitno vreme. Ponoči je Snežilo v Ljubljani ih Mariboru, deževalo pa je V Splitu, tCufnbom. RabU ba Dubrovniku, tfajvtaja temperatura je znašala včeraj v ftumbom ia, v Dubrovniku 11, v Splitu 10, na ttabu P, v feeo-gradu T, v Zagrebu 4, V Sarajevu Š, v Ljubljani 2.4. V Mariboru 1.1. Davi je kaAai barometer v Ljubljani 760.9, temperatura je znašala 0.6. ** Francoska tvrdke eelsparHa —greš tke obrtnike. Na sagrebakem velesajmu ima Francija krasen paviljon, ki so ga zgradili zagrebški obrtniki. Francija je poverila gradnjo paviljona neki pariški tvrd* ki, ki je pa zdaj likvidirala in zagrebški obrtniki so se obrisali za denar pod noetlin. Nekaterim je bilo dolžno pariško podjetja po 200, drugim po 120 za manjša dela pa po 20, 15, 10 in 5 tisoč dinarjev. — Za stavo Je osem ur pU žganje. V ttO-gatlei v Bosni je pijanec Ojevgje Miladlč stavil, da bo pil žganja kar ia kotla taka. kakor teče. Bil je že pijan in kmetje niso hoteli staviti. Slednjič so pa stavo le sklenili. Miladlč Je začel piti žganje ob 9 sve-Čer in pil ga le do 5 sjutraj. ko se je ona-sveščen žfrudll. Odnesli so ga v barako. sanlmfva povest* kf jo Je spisala \$im Karlin-Golobova iz Vica pri Ljubljani. Dora... Ko bereš to povest, dolgo čakaš ia premišljuješ, čemu Via ono široko in podrobno pripovedovanje, ki se ti na. Preprosto skoraj naivno pripovedovanje o Dorinin otroških dakil-šklh letih, o njenih doživljajih, ti na dajo niti alutiti, da se za tem ljubkim kramljanjem skrivajo dogodki polni dramatičnih momentov. Razvija aa prad čitateljem nekak Življenjepis, ki polagoma stopnjujoče opisuje dobo od brez> akrbnoao prvih lat da burnih arelin let, ki v ap Deta vadi dolgo močno ln mučno borbe a okolico, v kateri se nahaja Iskajoč najrazličnejših luevedrti. Itano naj spravi v sklad hrepenenje po ljubezni a obliko življe-uja. e katera so Jo vkle-nut rasne obzirnosti? In ko vse to etre, ko vendar šBKrat zmaga ljubezen, P* pnde veuko Ha ta aadm opiairje plsatelilca življenje etne. Id je Iskala dobroto: pa ja doživela zloba. Knjiga je tiusMrana in obsega aaa strani Cena broširani knjigi je din 40.—, vezani di Naroča se v vseh knjigarnah ali pa pri pisateljici Josipi ni, Karlaa Galebov! v Mariboru, Aleksandrova cesta 47, , ______ kjer je pa kmalu podlegel zastrupljenju z alkoholom. «•* Strašna smrt otroka, v sredo Se je pripetila v Selištu pri Sisku huda nesreča. Mati 31etnega Jovana Miki ča Je kuhala perilo Otrok se je igral v kuhinji in ko je ostal sa hip sam, je prevrnil nase velik lonec kropa. Mati je potegnila nesrečnega otročlčka Izpod lonca ba se pri tem še sama hudo opekla. Otročlcek je v strasnih mukah kmalu izdihnil. — Božični izlet v Rim, Dubrovnik *■ Sarajevo te* v Trst ln Goric*. Informac jc n sporedi v vseh bUjetarnlcah Putnikah. Sga-^i Tatvine. 8 hodnika Trgovske šole v Gregorčičev* ulici je bila dijaku Mitji Bi-tencu ukradena zimska suknja s svileno •xxilogo. vredna 1470 din, Nad ji Biailjevi ie nekdo ukradel na letetu 800 din vreden fotoaparat znamke »VValter Prior«. ■ dvorišča v Aljaževi ulici je bilo te difl ukra-1 enega nekaj perila. Več berila je bilo hkradenega tUdI na cesti 29. oktobra stanujoči Adolfini Vodebovi. Na podutiški ee-t 66 na je Uit odnesel Slavi živCevi dva aiea . — te en nsapljenee. Orožniki iz Bagor-on Savi poročajo da je b« tam najden Savi okrog 26 let star utopljenec črnih ist gladko obrit Na sebi je imel karirasto strajco. črne suknjene hlače in nizke, onre čevlje. — We*»rafe. ieležniSki upokojenec r^ranc rnoiogar iS *frutice pri Ljubljani je sno-H padel s lestve m m siomn več reber ki ■ >retresel možgane. Na posestnika AtoJzS Kl^uCevata l« Svihne*« se je nvrrtU voz MQb ift ga bokopaJ pod eeboj. mjučev- ek st je poškodoval ne glavi Ih rv> «vo-DeiavcU JofjetU CŠIhnU je v VoVkoVim skladišču padla na nbge vreča moke m niu jo Slomila Bldar Žagar Anton je včeraj padel a hove stavbe V Okolici mesta hi Err JUAREZ - Paul Man Jutri premiera fragedlia Malnlmlljana ii filma CITADELA po romanu A. J. Cronina. in sarlote. [ino Matica, tel. 21-24. i DANEB zadnjikrat ob 16., 19. ln 21. url KINO UNlOft, tei. ll-Žl. KRASEN FILM ZA LJUBITELJE FILMSKIH UMaTfKnf ! ZASTRUPLJENA MLADOST LOU1S iOUVET m dragi SAMO SE DANEB ob 16,, lt m ti. uri ter jutri ob 16. in 19. uri zabavna Auber-tova komična opera v filmu FRA DIAVOLO Stan tdsaffid In Otver narav — tel. 27-30. popoldanskega odmora, na božični dan zaprti, na Štefanovo pa zopet dopoldne odprti. Brivski pomočniki in pomočnice So mnenja, da bi morali mojstri omogočiti počitek vsaj na božični dan in Štefanovo, če bodo že morali delati V nedeljo Ves dah. Vsaj enkrat v letu bi pač lahko bili tudi brivski pomočniki ln pomočnice prosti dva dni skupaj. Vsak človek Se veseli božičnih praznikov ln tega veselja bi tudi brivskim pomočnikom in pomočnicam he amoli kratiti. —lj Opozorilo tistim, ki imajo pravico do »Spominske kolajne na borbe za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije 1918-1919«. Vsi tisti, ki imajo pravico do te kolajne in žive v Ljubljani ter niso včlanjeni v nobeni organizaciji, ki bi jim preskrbela to kolajno, naj se najkasneje do 20. Januarja 1949 zglaae v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu Št. 7 1, soba št. 2 Na to aglasitev se opozarjajo zlasti svojci padlih borcev, ker se zamujenih prijav ne bo moglo upoštevati. —lj Prelovčev koncert LJnMJansknga *voa hO začel točno ob 20. r veliki Fii harmbnični dvorani Na lep užitek ki ga nam pripravlja nocoj Ljubljanski zvon pod vodstvom Doreta Matula opozarjamo vse Diijatelje pokojnega Borka P re lovca Vstopnice v kn litra ml Glasbene Matice. —lj Ne pozabite, da bo priredilo delavsko prosvetno in pevsko društvo Tabor svoj koncert v ponedeljek, dne 18. t. m oh 20. uri v mak Filharmonlčni dvorani Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. —lj V nedeljo dne 11. decembra bo zlata nedelja: Ta dan bodo ljubljanske trgovine ves dan odprte, zato pa bodo 24. v nedeljo ven dan zaprte. Občinstvo naprošamo, da izrabi to priliko ter poaeti ljubljanske trgovino ki bodo sa zlato nedeljo ine 17. L m. nudile m pripravile prakti čna darila aa božič. 617—n —lj Censka voUvna pravira. V »Slovencu« z dne 14. t. m smo brale objavo o načrtu za nov volilni zakon, po katerem naj bi imele Volivho pravico samo akademsko izobražene, one s strokovno Izobrazbo itd. Ne glede aa upravičene dvome, da M bile samo žene, ki jih navaja načrt zakona, najbolj stoosobbe ih upravieene, dobiti voUvno pravico in s tam državljansko enekoprav-i. protestiramo proti takemu načrtu v imenu demokracije, katsfl prvo nacio je enakopravnost vseh državljanov, ženskih in moških, ne glede na njihov socialni položaj ln premoženjske renmere Ne bilo H vredno nsJe borbe, če bi pristale na to, da se prav delavske in kmečke ženo zapostavljajo. Sicer so pa to že izjavile naSe zastopnice dr. L. Markovieu, ko Jim je o tem načrtu govoril. — Ženski pokret v Ljubljani. —lj i ur*Jen* staji ina. LMjakinJI fksrt Mate v* č. stanujoči v Marmontovi ullei. je bilo oni dan dan ukradene iz sobe več zlatnine Med drugim Js tat okiesel Blatnik za 20 francoskih frankov s sliko Napoleona ITI., tri avstrijske zlatnike po 10 kron. zlito damakn zapestno uro z £*a£e verižico, dat medaljon s sliko, nekaj sve* tmc, beticčansko zapestnico, nekaj starih srebrnikov ki nekaj italijanskih ar. Matevži čeva je oftkodovana aa 2000 din. lj flgaVo je h*|o? K Mihaelu MajrtfMi na Ižanski cesti je nekdo že približno pred tremi tedni pripeljal v snraimtoo zeiefto ple-skano kolo z rumenimi Obroči. Kole Una tovarniško številko 756120 ter Ima napis A. Zaje D. v Polju. Koto je bilo najbrž nekje ukradeno m zato ga je Majcen izročfi policiji, kjer naj se zglaKl lastnik. lj— Izgnan tz Ljubljane. a& dobo treh let je bil izgnan iz Ljubljane 26letni tesarski pomočnik Jod p I^tnar, doma iz okolice Vodic na Gorenjskem. a— Združenje rezervnih of1flrjrv, pododbor v Ljubljani, obve&ča svoje člane, da bo imel v torek član uprave inž. Stanko Dimnik ob 20. v dvorani Združenja jugo-slov. inženjerjev ln arhitektov »Evezda* II. nadstropje levo, predavanje: »Nujnost obrambne pripraviienost! zaledja«. Predavanje je zelo vešče sestavljeno ln bo s pomoč o epid askopa nazorno pokazalo posledice boTibardiranJa mest lz najnovejšega Časa. Vstop le za člane z legitimacijo. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej Za plamene odgovore glede malih oglasov Ja traka priložiti znamko. — Popustov aa male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 60 par, lavek posebej Najmanjši znesek 8-— Din. Male oglase »Slov. Narod« Sprava aa a. are dopoMae KONJA vzamem čez praznike proti dnevnemu plačilu m jamstvu za prevoz gostov v hotele. Ponudbe na naslov: Lovro Balon Jesenice. 8434 KIIŠEJt J U (i 001! ANKA wl'tIi?ANA\ll7J KOMPLETNE SMUČI kupite najugodneje pri Izdelovalcu M. Fajfar, Ljubljana — Trnovska uL 25. 1446 POHIŠTVO al nabavite najceneje pri ZORMAN — Breg 14. Vsakovrstni stoli Vsa popravila. Po-Utlram oprave najceneje. s419 MAMdAMl mm POEOfel V nedeljo 17. L m. ob 11. uri dopoldne bo sestanek interesentov aa pouk harmonika in violine pri: ftučigaj. restavracija — Glavni trg. Tozadevne informacije ln prijave pri: Vi iergar, Kranj — Klane 7. 3440 PROSTO« V Skupni kurjeni garaži vatn odda po ugodni ceni garaž; »Lojne« na Miklošičevi cesti Več vam pove vratar hotela »Metropol-Mlkilčc. &444 PRODAM 60 par Najmanjši BTAVBI&ĆE ograjeno, poceni predam. Med cerkvico ln tekstilno tovarno v Cevčah prt Kranju. Vprašati: Jožefa Perkovlc, Karlovac, Banija 57. 34R6 OREHOVA JEDRCA nova, sortiran cvetlični med m medico dobite najceneje v MED AKNI Ljubljana Židovska uL 6. 48.T. 1HF0RMACUE Beseda 1.— Din, davek posebej. Najmanjši znesek 15.— Din O. Muaa Cvetke aa od 1. oktobra ne nahaja ▼ naal službi kot akviziter ln nI upravičen aa nas ■klapati zavarovalnih ponudb, že znanj pa sprejemati zadatja. Za inkasiranje premij pa sploh ni bii nikdar pooblaščen, Ljubljana, 14. decembra lisa. »Jugoslavija«, splošna savaro* sang T»TI'! l|lll»*'NiMi".i.i :■■ ,rl!l Hiili'!|'t»|i Inseriraite v »Slov. Naroda«! ^PIMfflipppiPPilllllllllPMIllIl^ N'ajboljtl vodatt po MdiJAkMH «v«t« a »NAS VAL" strokovni članki, a radijskega Ia televiziJakega pregled, nagradni natečaj, ta Js tam lena Ouesrlfaal aovieS EDINSTVEN POIZKUS S PUDROM PRiSENtČA 10.000 ^ZEM DOKAlda lahko izgledate mbjši in lepili Presenetljiva nova Iznajdba Xm aaa aas>a» z pudrih. Čudovita nova «E UsVlE« teauvina. ki olepša kefta In #|/MMVISS>ai jfrf js aa mojstrski nsatn me- m^Z^LZIJLt iaaa t pudrom, presejanim POIZKUS skozi svilano site. Ts aeata- w*n,l,i vina da koži novo življenje k. odsev. BladL brezbarvni poln da mladostno naravno barve ter povzroči, da se puder dvakrat dalje sadrži aa ncu. Ts presanetijlve sastavina as la\enuje »krSmeka peas«. Nsbsja se samo e neveni pudru T osa lan oessocsfc Ja mm- mmmcNo sbheacionalha roifVMA rtspudrejts 0 vieo aa a kakim aruntao aavadali Ako stran lice s »bentsko beno« ne bo izgledal« avesja, aolajsa lailavaa kakor V aaa boaa eovrsak nasad segz pudra teaaaoa. Padat Tokaloa se dobiva e aljanaab — najmodernejtlb U Paril »SLOVENSKI NAROD«,P«tek. 15đ««ml«t ttt*.2Q4 Pred koncertom skladb Zorka Prelovca Razgovor m pevovodfo ljubljanskega zvona'4 D. Matolom L ju Dijana, 15. decembra Drevi priredi pevsko društvo >Ljub-tjanski zvon« koncert Prelovčevih skladb. Skoro smelo In tvegano podjetje se nam zđ. prireditev koncerta, saj živimo v hudih čas h živčnih in dejanskih prevratov. Zato so me toliko bolj zanimale priprave za konceit. Zanimalo pa me je se marsikaj drugega, kajti Zorko In njegove skladbe so tako tesno povezane z naAim domačim krajem :n Zorko je bil tako naš. da bolj ni mogel biti. Zato čutimo vsi, da amo prizadeti, če se kje pojavi Zorkovo Ime. Tako je tudi napovedani koncert vzbudil med nami veliko zan manje, odobravanje In prizadevanje, da bi tudi mi pomagali po svojih močeh. 2al, da se Je nam iz raznih vzrokov ponesrečila izvedba velike koncertne .n družabne prireditve, ki bi se imela vršiti v tekočem mesecu. Prireditev bi bila, vsaj njen koncertni del, posvečena pok. Zorku. Sklep za to prireditev je bil narejen takoj po njegovi smrti. Prilike in razmere pa so prireditev onemogočile. Zato smo Lj. zvonu prav iskreno hvaležni za prireditev in njen namen. Da Izrazim nase veselje in zahvalo, sem obiskal pevovodjo. ki bo koncert vodil. G. D. Matula. Med nama se je razvil prisrčen razgovor. G. pevovodja, prosim, povejte mi, kako je prišlo do koncerta, kako je s pripravami in kakšen je namen koncerta? Že pred Zorkovo smrtjo smo bili sklenili prirediti v mesecu oktobru velik cerkven koncert. Zoikova smrt je preprečila tako koncert in namesto njega je b 1 takoj dol c če n koncert njegovih pesmi Program amo bili na študirali že za mesec oktober, pa so koncert preprečili viharni in negotovi dnevi. Ko se je ozračje po mir lo smo nadaljevali z delom. Sedaj smo tik pred uresničenjem nase naloge. Priprave so vse v najlepšem teku, pesmi so docro nastu-dtraiie, samo ponavijamo in pilimo. Izvajali bomo 18 točk. Med njimi so solo točke, žensk , mešani in moški zbor. Kot sonati bodo sodelovali gdč. Draga Stetnor-jeva, g. Friderik Lupša in g. Tone Petrov-čic. Mešani zbor bo nastopil z 80 pevci. Med njimi je polovica ženskih :n polovica moških glasov. Glasovi so lepo ziiti v celoto, dobro zasedeni in tudi pereče vprašanje tenorjev je zadovoljivo rešeno. Prvotni namen koncerta je bil kriti stroške spomenika našemu pevovodji, zaslužnemu in pomembnemu slovenskemu skladatelju. Spomenik naj bi stal v vrsti ostalih skladateljev pred Glasbeno Matico. Med tem pa je bila ta misel končno vel javno pokopana, ne po naši krivd, in prvotni namen koncerta je odpadel. Zato pa je drugi namen prav tako plemenit in lep. V srce in duše vseh poslušalcev hočemo vcepiti in postav ti živ spomenik na Zorka Prelovca. čutili smo dolžnost, da se dolgotrajnemu pevovodji zahvalimo za delo in trud in da se oddolžimo njegovemu spominu. Njegove skladbe bodo večne in zbori jih bodo radi peli vedno. Prepričan sem ,da bo dvorana polna, saj so njegove pesmi tako znane in tako priljubljene, da so postale narodova last in da jih vsak ponovno rad posluša. Kakšna in katere pesmi boste peli? Ali so večinoma že znane ? Ali ste našli morda v pokojnikovi zapuščini kako novo, do danes Se neobjavljeno skladbo? Večina pesmi je starih. Sedem jih je na-rodnih. To so: Ena ptička. Ko so fantje proti vasi šl , Moja kosa, So še rožce v hartelnu zavovale, Ti si urce zamudila, Hišica pri cest stoji, Dnieobrob.dTerk4 ž Hišica pri cest stoji in Doberdob. Ostal h besedila so od — Manice, Tavčarjeve, Frauenfelda. Iga Grugdna, M. Kunčiča. K. Verina. I. Peruzzija in M. Puglja, Velika večina teh skladb je znana, prvikrat bomo izvajali le tri in od teh sta dve se v rokopisu, d očim je tretja bila že objavljena v »Zborih«. Vse udeležence koncerta bodo gotovo predvsem zanimale te tri pesmi. Katere so? - To sta mešana zbora: Vaška bridkost na Mani&no besedilo in Pomlad na besedilo Tavčarjeve. Prva skladba je posvečena pevovodji Franu Venturin ju, druga pa dr. Schvvubu. Obe sta še v rokopisu. Tretja pasem, ki jo bomo prvič izvajali pa je: Na mojem grobu, na besedilo M. Puglja, kateremu je tudi posvečena. Izvajal bo bo moški zbor. Ali izražajo vse Zorkove skladbe samo svet ljubezni in rdečih nageljnov? Al. je iz tega sveta krenil kam drugam in v katerih skladbah? Res je. večina njegovih skladb opeva najnežnejša čustva ljubezni, toda zadnje čase je krenil Zorko tudi na druga polja. Znana je: Očka moj je delavec na besedilo M. Kunčiča. Tu je zajet motiv rudarja. Pesem imajo stalno na programu tudi Trboveljsk. slavčki- V Vsaki bridko*t i pa je zajet motiv hude ure na kmetih, ko toča uniči ves pridelek in nastopi radi tega lakota. Priznati moram, da je Zorko pogori 1 v skladbah tako delavsko, kakor tudi kmeta ko življenje. Znane so tudi njegove nagrobm.ee: Poljana toži in Doberdob, ki je izšla do danes že v osmih tisočih izvodov. Obe sta že skoraj ponarodelL Svojevrstna je tudi misel v >Ave Mari-j«, katero je zložil ob večernem zvone-nju ln pod vtisom da jemlje dnevna svetloba slovo in nastopa trdna ln temna noč. Negotovost nas obdaja kaj bo jutrišnji dan. Tu je zajel globoko versko čuvstvo našega slovenskega kmeta. Nov dan bo prinesel srečo in zadovoljstvo le tedaj, če se ob večernemu zvonjenju priporočimo Mate: i božji. Pesem so peli ZvonašI ob poroki Zorkove hčerke ed nke. Oče jo je ho tel na ta način opozoriti, da je pred njo tema in negotovost življenja. Zato je treba zaupanja v Marijo. Kaj je podal Zorko v svojih skladbah? Kako je skladal? Skladal je skoraj vse svoje življenje, tako v veselju kakor tudi v žalosti. V skladbah je vsa njegova duševna izpoved Vsako besedilo je študiral dolgo časa predao je začel s skladbo. Vedno ga je nosil s seboj n Čakal pravega nastrojenja. Kadar je bil žalosten je skladal samo žalostne dele, kadar je bil vesel samo vesele dele peami. Tako je vlil v vsako skladbo vso svojo dušo in pravo doživetje. Kje je nastalo največ njegovih skladb? Vrelec njegove pevske žilice je bil Čatež, mala romantična vasica sredi dolenjskih goric. Tu je b 1 njegov svet ustvarjanja. Tu so nastale: Vaška bridkost. Pomlad in druge. V svojem zadnlem letu bivanja na Čatežu je zložil kar 28 zborov. Tu je nastala tudi: Koroški večer, ki jo bo pel učiteljski zbor, tu so nastale tudi rvegove posmrtnice idrijske narodne pesmi. Ali je po k. Zorko skladal samo skladbe ki se tako prilegajo narodovi duši. Ali je bil takorekoc samo ljudski skladatelj? V glavnem je bil to. Mnoge njegove so ponarodele in v tem je njegova veličina in pomen. Kaj kamenit spomenik! V narodu je on ž v in bo živ, dokler bo živel slovenski narod. Priznati pa moram, da se je na Čatežu lotil tudi težjih glasbenih problemov. Omenili smo socialne motive. Bil je nekako ravno na prelomu svojega dela. be bi še živel bi bil zašel s časom ln napredkom v umetno glasbo, žal, da ga ni več. Dal bi bil še mnogo, saj so bila njegova zadnja leta. Četudi je že naglo hiral, na i plodovi te jaa. Katere so njegove najljubše in najlepše pesmi ki so se udomačile? Ali je znano štev lo njegovih skladb? Zelo priljubljene so: Jaz bi rad rdečih rož. Hišica pri cest' stoji, Sedem si rož, Doberdob in druge. Pregleda o njegovih skladbah nimamo. Skladbe je rad posvečal posameznikom in zborom. Vse te je tudi daroval. Zato je v zasebn lasti mnogo del. ki še niso bila objavljena in izvajana. Naša dolžnost bi bila zbrati vsa ta dela. Lastniki naj bi jih samo posodil, mi bi jih prepisali in vrnili. Skladbe je treba dati narodu, za posameznika nimajo prave vrednosti. Zorko kot pevovodia in človek? Kot pevovodja je bil zboru pravi oče. Pevci so mu bili kot družina. Vse je razumel, vsem je ravno v petju hotel osvetliti temne strani življenja. Kakor je sam iskal utehe v delu in petju tako je želel tudi drug m. V svojem delu je bil skromen in ga ni nikdar precenjeval. Vse kar je ustvaril, je bilo odsev njegove notranjosti. V note je snravil samo to. kar mu je vre*o iz duše Zato sra mnocri niso razumeli. Vedno je dejal: Komur niso skladbe všeč naj jih n*ist pri miru. NI bil nlkak priložnostni skladatelj, pol je samo to. kar mu je gladko teklo Iz duše in srca. Ali 1e zapustil morda kako glasbeno oporoko ? Ne. Večkrat pa je naročil, naj mu vklešejo v nagrobni kamen sledeče tri reke: Ce je Človek predober je oslu podoben. Slep je, kdor se s petlem ukvarja živ si. batine dobil, ko umrješ. ul 'eo brez hiš. Oglejte si njegovo ulico v siškl. ATI Vas je sam do1 oči] za naslednika pri »Ljubi ■'anske-n zvonu«? Zorko me 1e znal nrldobltl 'n postala sva dobra prMatella, Zaupal ml le vse kar 1e Imel na srcu. Ce*o na Čatež sva jo večkrat skuipal mahnila. Zato poznam do jedra vse nieeove sklad>e. Naiprei sem učil oktet. Zorko le priha-ial k va^am ln nas tudi spremilal na tur-ne.il no Koro5kwm Ko je oslabel In dobi! enoVtnl dopust me |e sam naprosi, da ga nadnm^Sč>im pri petlu. Nadomeščal sem e*a do smrti ln ostal še danes kot pevovodja. Poslovila sva se. želel sem pevovodji obilo uspeha pri koncertu, predvsem pa polno dvorano. To zasluži ne samo »Zvon« ampak tudi naš pokojni Zorko. Lade. Velik praznik bolgarskih akademikov Lepa akademija v proslavo enega največjih bolgarskih prosvetnih praznikov Ljubljana, 15. decembra Na ljubljanski univerzi študira zdaj že 65 bolgarskih akademikov, ki so se hitro vživeli v naše razmere. Da bi se čim bolj zbližali ter seznanili z našo kulturno javnostjo ter hkrati manifestirali svojo slovansko pripadnost ln ljubezen do Slovencev, prirede jutri lepo akademijo. Ta prireditev bo proslava velikega bolgarskega prosvetnega praznika, ki ga v Bolgariji praznujejo 8 decembra, in sicer praznika bolgarske univerze, dan sv. Klimenta. Sv. Kliment je patron bolgarskih univerz kakor pri nas sv. Sava. Ob tej priliki smo prejeli iz vrst prirediteljev bolgarskega akademskega društva »Hrlsto Botev« naslednji članek: V drugi polovici 10. stoletja je dosegla slovanska pismenost višjo stopnjo svojega razvoja. Hkrati se je začelo počasi širiti krščanstvo med slovanskim življem. Prva učitelja, ki sta širila pismenost, sta bila brata Ciril in Metod, ki sta našla v Moravski ugodna tla za svoje delo. Toda papež Štefan VI. je odločno nastopil proti slovanskemu bogoslužju. Ker je učence sv. bratov začela preganjati nemška duhovščina a pomočjo moravskega kneza Sveto-slava, so mnogi zbežali iz Moravske in se zatekli v druge slovanske države. Najugodnejša tla za svoje delovanje so našli v Bol- gariji ln južni polovici Balkanskega polotoka sploh. Tu sta zlasti nadaljevala delo svojih učiteljev Kliment ln Naum. Bolgarski knez Boris, tedaj že kristjan, ju je prijazno sprejel. Naum je ostal v prestolnici, Klimenta je pa knez poslal v slovanski okraj Kutmičevico s sedežem v Ohridu, kjer je bila bizantinska nevarnost največja. Kliment je tam tudi skrbel za širjenje slovanske pismenosti. Z njeno pomočjo je hotel poglobiti religiozno in slovansko zavest med verniki. V ta namen pa je bilo potrebno sistematično učenje ln tudi šole. Najprej je ustanovil šolo v Debolu, pozneje pa še mnogo drugih, v katerih je izobraževal, kakor nam poročajo stare statistike, 3500 učencev razkropljenih po 12 okrajih. V svojem tridesetletnem delovanju al je Kliment postavil za smoter: Vsi za vse! z željo, da prosveti svoj narod. Zato ga slavimo še dandanes kot najidealnejšega javnega delavca ln največjega bolgarskega patriota in zato je tudi upravičeno izbran za patrona bolgarske univerze. Bolgarska univerza je bila ustanovljena 1.1888 in vsako leto slavi 8. decembra dan Klimenta Ohridskega. Ta dan sprejme novi rektor oflcielno svoje posle, akademiki pa polagajo račun o svojem delu v preteklem letu. Akademska mladina, organizirana v svojih društvih ln študentskih kor- poracijah manifestira ta dan pred pod gctJorn: Kjer je narod, tam smo tudi mi: Ta dan preživi v vzajemnem, treznem veselju, tovariškem zbliževanju, in sicer na svojih družabnih večerih, literarnih in glasbenih prireditvah. Akademiki se opolnoči še enkrat z bero, da ponovno manifestirajo, in sicer se gredo poklonit pred spomenik Vaaila Levskega, velikega borca za svobodo bolgarskega naroda. Ta praznik je eden največjih, ne le za bolgarske akademika, živeče v Sofiji, temveč tudi aa one v tujini. Zato tudi bolgarski akademiki, gostoljubno sprejeti na ljub« Ijanaki univerzi, želijo dostojno praznovati 8. december ln v ta namen bodo priredili v soboto v Trgovskem domu »Prvi bolgarski večer«. Ne prirejali bi tega večera, ako bi ne bili prepričani, da bo mnogo koristil zbližanju med Bolgari in Slovenci, kar bo močna opora za nadaljnje utrjevanje vezi med obema narodoma. Angleški kralj na zapadne bojišču V srpreatnjl črta v Maginotovi utrdbi je lahko opazoval z daljnogledom nemške prednje straže Pred dnevi se je angleški kralj Jurij VI. vrnil s fronte v London. Obiskal je svoje vojake, ki se bore ramo ob rami s francoskimi vojaki, oziroma so pripravljeni za veliko odločilno borbo, ki se bo morala prej ali alej odigrati na francoskih tleh. Angleški kralj je želel, da bi ga peljali prav do Maginotove črte. kajt. slav. ne utrjene črte še nI videl. Spremljal ga je vrhovni poveljnik francoke vojske general Gamelln. Vojni dopisnik Claude Blanchard je opisal obisk angleškega kralja na fronti takole: Kralj Jurij VI. je najprvo obiskal sektor angleške vojske v Franciji m se je nato napotil v Maginotovo črto, kjer so se šele nedavno pridružile francoskim četam tudi angleške čete. Med svetovno vojno nisem videl kralja Edvarda VTJ.. ko je obakal svoje vojake na front v spremstvu maršala Joffra, toda to pot sem videl njegovega sina, ki nosi tako uniformo kakor njegov oče ln ima kot oče nezlomljivo voljo, da doseže zastavljene si cilje V neki izpraznjeni vasi, v katero smo prišli preko dolin in hribov smo videli angleški polk, ki se je pripravljal izka-sat: volaške časti svojemu vladarju. Angleška vojska se močno razlikuje od francoske, a je neverjetno precizno delujoč Živ stroj Angleškemu polku sta se pridru- žila dva francoska polka. Oficirji obeh narodov so se približali in se pozdravili ter se pogovorili s pomočjo tolmača. Zanimivo je, kako potekajo razgovori in službeni raporti med Francoz, in AngležL Tolmač igra vedno glavno vlogo, največkrat SO tolmači francoski oficirji in pod-oficirjl. Nenadoma je stopil kralj z gene. ralom Gamel nom in z nekaterimi člani generalnega štaba. Z običajnim premiš je-nim korakom je kralj obhodil čete. po de-fileju pa je odšel v skromno kmečko hišo, kjer je bil nameščen generalni štab. Na mizi so bili razprostrt vojaški zem lic vidi. Odtod se je kralj napotil vzdolž Maginotove črte Komaj je opaziti, da griči naokoli niso grič. temveč sijajno mask rane utrdbe. Kralj se je spustil v nekatere od teh kazemat pod gričem. Tu je že fronta. V bližini vasi. kjer je izstopil kralj, je greben na katerega se pride po strmi gozdn poti. Vrh grebena je viden s prvih postojank, ki jih imajo Nemci pred Sieg. fridovo črto. Francoski general, ki poveljuje zavezniški vojski v tem delu fronte, je dovolil kralju, da se vzpne na vrh grebena pod pogojem da ga ne spremlja več kot nekaj mož iz spremstva. Kralj je pogoj sprejel. Z daljnogledom le kralj lahko opazoval nemške prednje straže in tudi nemške patrulje so lahko videle nekaj ljudi v uniformah na vrhu grebena. Med temi je bil angeški kralj. Sovražnik seveda ni slutil, da je tako visok gost na tem grebenu, katerega je nekaj dni prej napadel brez uspeha. Iz Trbovelj — Rojstva, poroke In umiranja. V zadnjih dveh tednih je bilo v Trbovljah 12 krstov. Poročili so se Dernovšek Ivan. rudar, ln Glavač Fani. delavka; Trentelj Rudolf, rudar, ln Zupančič Mira. zasebnica; Okorn Viljem, rudar, in Obolner Silva, zasebnica: Bregar Jožef, rudar. In Pavlic Marija, delavka; Krajne Ivan. rudar, in Kon-hajzler Marija, natakarica Bilo srečno! — Umrla sta Baltazar Igor. ain šolskega upravitelja, star 6 let. ln Radej Anton, upokojeni rudar, star 77 let. Naše iskreno so-žalje! Inserirajte v MS1. Narodu44! žalostnim srcem naznanjamo tužno vest, da Je suoči ob H11 uri za udno zatlanll svoje trudne oči naš ljubljeni oče in stari oče, gospod lovre Veran/č Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 17. decembra ob £4. uri popoldne na mestnem pokopališču v Celju. Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek 18. decembra ob 7. uri zjutra? v farni cerkvi. CELJE, dne 15. decembra 1939. Globoko žalujoča hčerka Roza Zamparutti in ostalo sorodstvo. K. C. Bentley: 3 .Skok tkozl okno' ROMAN — Zakaj? — Večina niti ne ve, zakaj. Ce naj izrazim svoje lastne občutke, lahko samo rečem, da sem pogrešal v njem prav vse, kar more vzbuditi naklonjenost. Na zunaj ni bilo na njem nič odbijajočega. Bil je mož uglajenih manir, hudoben ali pust ni bil. Nasprotno, znal je biti zelo zabaven. Imam pa vtis, da ni bilo na svetu človeka, ki bi ga ne žrtvoval svojim načrtom, svojim ciljem, da bi svetu vsilil sebe in svojo voljo. Morda je to samo domneva. Mislim pa, da se ne motim. Glavno je pa, da je bila Mabel zelo nesrečna. Star sem skoraj dvakrat toliko kakor vi, dragi moj, Čeprav ste tako prijazni in se delate, kakor da sva enakih let. Staram se in mnogi ljudje so mi potožili svoje križe in težave v zakonskem življenju. Ni mi pa znan še noben tak primer, kakor je bil zakon moje nečakinje in njenega moža. Poznal sem jo že od otroških let. Tren t, in vem — te besede izgovarjam dobro premišljeno — vem, da je tako poštena in ljubezniva žena, kakor si jo le more mož želeti. Toda Manderson jo je pahnil v nesrečo. — Kaj je pa storil? — je vprašal Trent, ko je Cupples obmolknil. — Ko sem Mabel zastavil isto vprašanje, ml je odgovorila, da se ji zdi, da ji je nekaj zameril. Po- stala sta si tuja, toda črhnil ni o tem niti besedice. Ne vem, kako se je to začelo ali kako se je to zgodilo prej. Rekla mi je samo, da nima povoda za svoje vedenje. Mislim, da je poznala njegovo dušo, toda bila je ponosna. Zdi se, da je trajalo to več mesecev. In končno — teden dni bo tega, — mi je pisala. Jaz sem njen edini bližnji sorodnik. Mati ji je umrla, ko je bila še otrok. A po smrti Johna Petra.sem ji tako rekoč nadomestoval očeta, dokler se ni orno-žila, pet let je tega. Pisala mi je, naj ji pomagam, in seveda sem takoj prispel; in zato sem tu. Cupples je obmolknil in popil skodelico čaja. Trent je kadil in zrl na junijsko, s solncem zalito krajino. Nisem hotel iti v White Gables, — je nadaljeval Cupples, — saj poznate moje nazore o socialnem sestavu družbe ter razmerje med tem kapitalistom in uslužbenci in veste dobro, kako pogosto je izvabil svojo ogromno moč. Mislim zlasti na afero s pen-sylvansklmi rudniki pred tremi leti. Ne glede na antipatijo, ki sem jo čutil do njega, sem ga smatral za zločinca in grd madež na človeški družbi. Zato sem se nastanil tu, v tem hotelu in tu sem tudi govoril s svojo nečakinjo. Pripovedovala mi je to, kar sem pravkar očrta! v kratkih besedah Dejala mi je, da razburjanje, poniževanje in nujnost kazati se na zunaj drugačno, že presegajo njene sile in da ji je potreben moj nasvet Odgovoril sem ji, da mora po mojem mnenju kratkomalo zahtevati razgovor z njim in njegovo pojasnilo. Dotlej se je delala kakor da ni opazila Izpremembe na njem in nič na svetu bi je ce moglo prisiliti k priznanju, da je bila uža- ljena, ko je že krenila na to pot. Življenje, dragi Trent, — je dejal Cupples z vzdihom, — je polno tokih skritih muk in nesporazumov. — Ali ga je ljubila? — je vprašal Trent naenkrat. Cupples ni takoj odgovorih — Ali ga je ljubila nekoč? — je pripomnil Trent. Cupples se je poigraval s čajno žličico. — Reči moram, — je odgovoril končno počasi, —da tega ne verjamem Ne smete pa napačno razumeti te žene. Nič na svetu bi je ne moglo prisiliti, da bi bila to priznala, celo sama sebi ne, — v kolikor je domnevala, da je navezana nanj. In mislim, da je bil vedno širokogruden, izvzemŠi njegovo čudno vedenje v zadnjem času. — Reči hočete torej, da se je izogibala razgovorov o tem. — Da, — je odgovoril Cupples, — in vem Iz izkušnje, da je zaman poskušati prisiliti koga izmed Domecqov k čemurkoli, kadar je ranjen njegov ponos. Razmislil sem vso stvar in naslednjega dne sem pristopil k Mandersonu, ko je šel mimo hotela. Prosil sem ga za kratek razgovor in odšel je s menoj na vrt. Videla se nisva od poroke moje nečakinje, toda takoj se me je spomnil. Nobenih ovinkov nisem delal. Povedal sem mu naravnost, da mi je Mabel vse zaupala. Pripomnil sem, da nočem govoriti o tem, da-li je ravnala prav ali ne, ko mi je odkrila svoje srce, toda Mabel nedvomno trpi In zato smatram za svojo pravico vprašati ga, s čim hoče opravičiti svoje ravnanje. — In kako je sprejel to? — je vprašal Trent, skrivnostno nasmejan. Ugajal mu je način, kako napada ta najmirnejši mož groznega Mandersona. — Hm, ne morem trditi, da je sprejel to dobro, — je odgovoril Cupples trpko. — Nasprotno prav slabo. Ne morem vam točno povedati, kaj je odgovoril. Mnogo itak ni govoril. Dejal je: Glejte, Cupples, najbolje bo, če v to ne vtikate svojega nosu. Moja žena bo že znala skrbeti zase. Spoznal sem to in še druge stvari. — Bil je čisto miren — saj veste, da nikoli ni izgubil ravnotežja — čeprav bi bili mogli plamene ki v njegovih očeh zastrašiti človeka, če bi ne čutil, da je pravica na njegovi strani. Razjezila me je pa njegova zadnja opazka, zlasti njegov g1 as, ki ga ne morem ponoviti. Rad imam svojo nečakinjo, ona je edini otrok, ki smo ga imeli pri hiši. Moja žena jo je vzgojila kot svojo lastno hčer in žalitev Mabel je bila... nič ne morem za to — tudi žalitev moje žene. — Torej niste popustili, — je dejal Trent tiše, zahtevali ste od njega točnejše pojasnilo. — Da, tako je, — je dejal Cupples, — ln nekaj časa me .le Manderson nepremično gledal, da mu je nabreknila žila na čelu; ta pogled ni bil b*š prijeten. Potem je pa deial zopet čisto mirno: To presega vse. — In odšel je, — Ali je mislil s tem vaše besede? — je vprašaj Trent zamišljeno. — Po vseh znakih sodeč da, — je odgovoril Cup-— toda način, kako je izgovoril te besede, je bil čuden* Ure|u|e Josip Zupon6d M Za .Narodno fekarao* Fran Jaran U Z* upiavo m inseiatni d« tisto Oton Chmtot 0 V« t Mubftani /