MANim/ii SLEKOVEC ALEKSANDER NAZORJEVA 13, IZOLA CENA 100 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA (Mef) Tisti, ki se za občinsko politiko zanimajo vsaj toliko kot za problem Golanske planote vedo, da je v občinskem svetu že nastalo novo razmerje sil, ki se ga bo treba šele privaditi. Pragmatičnost je namreč združila LDS z nekdanjimi opozicijskimi strankami (SDS, SKD, SLS, Zeleni), kar jim je, ob možni podpori še dveh neodvisnih svetnikov navrglo povsem zanesljivih 11, dokaj zanesljivih 12 in zelo mogočih 13 ali celo 14 glasov. To seveda pomeni, da so v zanesljivi opoziciji ostale stranke (ZLSD in ZZP), ki lahko zberejo najmanj 7 in največ 11 glasov, seveda oboje pod pogojem, da so na seji prisotni vsi občinski svetniki, kar se je doslej zgodilo le izjemoma. Neprogramsko a pomembno vlogo jelinčičevih poslancev bodo v izolskem občinskem svetu očitno prevzeli svetniki DeSUS-a ob njih pa tudi svetniki italijanske narodnosti, ki si seveda ne morejo privoščiti životarjenja v opoziciji in bodo gotovo morali glasovati bolj neodvisno kot jim je to velevala dosedanja praksa. Pustovanje bo sicer šele čez deset dni, toda veliki svetniški ples v maskah se je že začel. Pa ne gre hiteti z njim, kajti, če se zgodi, da bo članica ZLSD, Breda Pečan, znova postala poslanka, bo treba tudi v občini malo zasukati krmilo. Prav tako bo še marsikaj odvisno od tega, kako bo sestavljena nova vlada. Zato je najbolj pametno čakati. In v občini to tudi počnejo. Kdaj se bo nadaljevala drugič prekinjena seja OS se ne ve, tudi statutarno pravna komisija, ki naj bi razrešila zaplet v zvezi z županom se še ni sešla. Saj so vendar počitnice in smučišča prav vabijo. Pa še pust je pred vrati. P.S. Čeprav se ples v maskah dogaja za zaprtimi vrati je naš fotoreporter enega od občinskih svetnikov le ujeli v objektiv fotoaparata. Ali ga poznate? splošna banka koper Umik 9-12/16-19 sobota 9-12 Na recept ali brez po očala za vsak žep in za tiste ki želijo še kaj več. ZLATARSTVO GIOIELLERIA VAGAJA ■ B 30. januar 1997 Ljubljanska 24 IZOLA V Rio na posvet za jasnejši pogled na svet. IZOLA, LJUBLJANSKA 41 TEL. 066/ 67 040 Mre m e PTT'S NOT DEAD Ustanovitev sekcije za ekologijo, okolje in prostor v okviru OOSDS Izola Glede na to, da je razpolaganje in poseganje v prostor eden izmed bistvenih vplivov na kvaliteto življenja vsakega posameznika, je na občnem zboru OOSDS Izola dne 27.1.1997 bila ustanovljena sekcije za ekologijo, okolje in prostor. K ustanovitvi • sekcije so nas vodila predvsem dogajanja v preteklosti na tem področju, ko ugotavljamo, da je bila na tem področju dolgoročno marsikatera odločitev napačna. Posledice napačnih odločitev so daljnosežne saj ostane prostor kljub sanaciji ranjen kot brazgotina na obrazu, katera nikdar ne izgine. Prav tako čutimo, da je na tem področju potrebno organizirano nastopiti, da se vzpostavi instrument nadzora nad občinsko upravo na tem področju, katera je do sedaj odločala o prostoru mimo volje krajanov. Sekcija je sestavljena tako, da bo lahko pokrivala celotno občino Izola. Naloga sekcije je, da vsak predvideni poseg v prostor prouči ter oceni njegov vpliv na kvaliteto življenja predvsem iz ekološkega ter gospodarskega vidika. Sekcija bo spremljala aktivnosti predvsem ob sprejemanju zazidalnih načrtov, saj je to zadnje odločanje na nivoju občine o prostoru. Od sprejema zazidalnega načrta dalje po sedanji zakonodaji vodi vse postopke naprej država. Svoja stališča bo sekcija posredovala klubu svetnikov SDS v občinskem svetu, kateri o stališčih lahko seznani ostale člane občinskega sveta, kjer se le ta sprejema. Sekcija bo svoja stališča posredovala tudi medijem in s tem seznanila javnost s svojimi stališči in mnenji. Sekcija bo proučila tudi že sprejete zazidalne načrte ter druge posege v prostor ter o tem podala svoje mnenje in stališča ter ga posredovala javnosti in občinskemu svetu. Sekcija bo uporablja za obveščanje javnosti vsa moža sredstva (radio, časnike, zbiranje podpisov, pobuda za redferendum ...). Sekcija se bo povezovala z ostalimi skupinami v občini Izola s podobnimi stališči ne glede na strankarsko pripadnost. Sekcija ne bo delovala v smislu konkurence med skupinami temveč v smislu sodelovanja med skupinami, saj bomo le tako lahko uspeli enotno s svojimi stališči.Tako bomo vplivali na delovanje občinske uprave in odločitve okoli posegov v prostor. Zato tudi vabimo, vse katre zgoraj omenjeno zanima, da se nam oglasijo in pridružijo. Sekcija bo delovala predvsem v korist vseh občaanov Izole, tako, da bodo od posegov v prostor imeli korist vsi občani Izole. S svojim delom bomo pripomogli k racionalnejši rabi prostora v obaini Izoja. Izola, 28.1.1997 Predstavnik sekcije za ekologijo, okolje in prostor pri OOSDS Izola Alojz Padar RAZLIČNE NAJEMNINE V teh dneh smo najemniki poslovnih prostorov v občini Izola podpisovali nove najemne pogodbe. Te pravzaprav niso nič posebnega, saj sov glavnem enake kot dosedanje, le v glavi pogodbe je vpisan koncesionar, Slavnik servisne storitve. Legaliziranje stanja po več kot dveh letih poslovanja je nekaj pričakovano normalnega, zato s podpisovanjem, ki jepotekalo individualno ni bilo posebnih zapletov. Pri preverjanju in primerjanju posameznih pogodb pa smo ugotovili, da vsi ne plačujemo enako visoke najemnine za kvadratni meter površine poslovnega prostora. Kot kaže imajo novi najemniki nižjo najemnino za kvadratni meter, kar naj bi bilo menda________________________ posledica dejstva, da so prostor dobili z javno licitacijo. Seveda je takšno razmišljanje skregano z zdravo pametjo, saj bi to v prevodu pomenilo, da tisti, ki že leta plačujemo najemnino lahko plačujemo višjo kot tisti, ki šele začenjajo. Da ni ta logika malo skregana z logiko? Izolski obrtnik (naslov v uredništvu) Previdnost je mati modrosti V nedeljo 19.1.1997 smo šli na sprehod, občudovali smo naše lepo mesto, se ustavljali ob izložbah, sprehodili ob morju in uživali hlape morskega zraka. Ko smo se vračali smo šli mimo cerkve Marije Alietske, si ogledovali njeno zunanjost, kar pa sem jaz drago plačala. Nepričakovano sem udarila ob 20 cm dolg konec palice, ki je gledal iz kanalizacijskega pokrova, verjetno kot ostanek otroške igre. Padla sem na vse štiri, poškodovala sem si obe koleni in obe roki, morala sem iskati zdravniško pomoč v Bolnici Izola. Po pregledu in slikanju sem dobila longete mavca na obe nogi in roko, da ne govorimo o bolečinah, ki jih še vedno prestajam. Zakaj pišem ta nepomembni dogodek boste rekli. Zato da opozorite otroke doma, da to niso prave igre, saj z njimi spravljajo v nesrečo mimoidoče. V Izoli je veliko starejših občanov in invalidov, ki jim take otroške igre sigurno ne koristijo. Premislite to, da bi se lahko zgodilo tudi vam. Govorimo o lepem zdravem mestu Izoli, pokažimo to vsi z našo skrbjo zanj, da si to ime res tudi zasluži. Rožnik Vida OBUTI MAČEK OBUTEV-CALZATURE M.GORKI 2, IZOLA - ISOLA, tel.: 066/ 61 - 631 Sezonsko % O« znižanje obutve od 13.1. do 8.2. ° ODPRTO: 8“ -12h in 16h -19h, SOBOTA: od 830 do 12J0h SREČNI MI 13 93,4 MHZ LESTVICA RADIA MORJE 1. ARTICOLO 31 -2030 2. ROD STEVVARD - IF WE FALL IN LOVE 3. LITFIBA - RITMO 2 4. SHERLY CROVV - EVERYDAY IS A VVINDING ROAD 5. R.E.M. - ELECTROLITE 6. LUCIO DALLA - TU noN ml bASTI MAI 7. EN VOGUE - DON T LET GO (LOVE) 8. T.A.F.K.A.P. - BETCHA BY GOLLY WOW! 9. WHITNEY HOUSTON - STEP BY STEP 10. JAMIROQUAI - COSMIC GIRL 11. NO DOUBT - DONT SPEAK 12. FUN YOUNG CANNIBALS - THE F LAME 13. DEF LEPPARD - BREATH A SIGN MANDRAČ je tednik KS občine Izola Naslov: Veliki trg 1, 66310 Izola, tel / fax.:066 / 61 -139 Predsednik časopisnega sveta: Glavni in odg. urednik: Drago Mislej Uredništvo: D. Mislej, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 70 Sit. Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola, 61-139 ŽR: 51430 - 603 - 32431 Tisk: Birografika BORI, Izola TEŽAK POROD OBČINSKEGA PRORAČUNA KULTURNI PRAZNIK V ILEGALI V Upravi za finance v the dneh in nočeh nastaja osnutek novega občinskega proračuna za leto 1997. Po napovedih naj bi ga občinski svetniki dobili v obravnavo že na februarski seji, pripravljalci pa so imeli kar nekaj težav, saj so od države šele pred kratkim dobili zadnje potrebne usmeritve za pripravo proračuna. Največji, problem predstavlja to, da bodo od države za zagotovljeni del porabe dobili manj kot so pričakovali. Denarja tako zmanjkuje za zaposlene (država jih odmerja 31, zaposlenih je 35), posebej pa se bo to poznalo pri družbenih dejavnostih, kamor sodijo tudi nekateri veliki finančni zalogaji (OŠ z Italijanskim _ učnim jezikom, popravilo OŠ Vojke Smuč, ureditev okolice Oa Livade itd.). Skupno naj bi občinski proračun znašal blizu milijarde tolarjev, zelo pomembno pa bo, koliko bodo uspeli iztržiti s takoimenovanimi občinskimi taksami. Seveda pa politične razmere v občino vso stvar še dodatno otežujejo, tako da je sestavljanje osnutka proračuna, ki bi lahko šel skozi Občinski svet, pravo ekvilibristično dejanje. SIZIFOVO DELO STATUTARNO PRAVNE KOMISIJE V petek se bo sestala statutarno pravna komisija izolskega občinskega sveta, ki je dobila dokaj nehvaležno nalogo, naj pripravi pravne podlage za razrešitev krize županstva v občini. Naloga je nehvaležna zato, ker bodo o vsebini potekali najprej pogovori na strankah, potem medstrankarski dogovori in šele nato bo komisija zares lahko razpravljala in sprejemala stališča, saj je strankarsko sestavljena. Ker pa imajo v njej večino predstavniki nekdanje pozicije, ki zdaj skoraj ne obstaja več, je veliko vprašanje ali bo Občinski svet z drugačnim razmerjem sil pripravljen sprejeti mnenje tako sestavljene komisije. Ob drugi prekinitvi, zdaj že slavne 20. seje občinskega sveta, so se svetniki dogovarjali, naj bi jo nadaljevali že čez teden dni. Minila sta dva tedna, a seje še ni in če vemo, da je za sklic seje potrebnih skoraj deset dni je na dlani, da se bo svet lahko sestal šele okrog kulturnega praznika. Ker pa bo istočasno tudi pust se odpira zelo pomembno vprašanje: Bodo svetniki takrat zelo kulturni ali zelo pustno nastrojeni? CopeR EspaN NOVO NA TRGU ORTOPEDSKO LEŽIŠČE - posteljni vložek - latoflex ležišče AKTIVNI REGENERATOR SPANJA CoperEspan d.o.o., Pristaniška 45, KOPER tel.: 066 445-513; fax./tel.: 066 445-514 Nekateri prazniki so obsojeni na pozornost ali nepozornost države oziroma oblasti nasploh. Eden takš nih je 8. februar, slovenski kulturni praznik, ki je tako prazničen, kot si to zaželi državna ali lokalna oblast. In če bo država po svoje š e nekako poskrbela tudi za kulturnike in jim podelila vsaj kakš no simbolično preš ernovo nagrado, pa za občinsko oblast kaj takega ni mogoče trditi. Zadnjič je bila Občina Izola pozorna na ta praznik š e v časih prejš njega župana Zvonka Grahka, ki se je osebno zavzemal za organizacijo občinskega praznovanja kulturnega praznika in za prireditve z njim v zvezi. Od takrat naprej pa je vse skupaj bolj ali manj prepuš čeno Zvezi kulturnih organizacij, ki seveda ne more troš iti sredstev za redno delovanje, da bi organizirala š e občinsko proslavo ob kulturnem prazniku. Pa bi bilo kaj praznovati, saj izolski ZKO zagotovo sodi med najbolj aktivne v državi, izolsko gledališ če je postalo zbirališ če kulture željnih iz cele obale, imamo kar nekaj stalnih in kulturnih prireditev in zaslužnih kulturniš kih delavcev. Njim v vzpodbudo (saj večino dela vendarle opravijo volontersko) bi se spodobilo vsaj to, da Občina nastrga 100.000 tolarjev in jih povabi na zakusko ob kulturnem prazniku. Za program bodo že poskrbeli sami. PRIJAVITE ŠKODO! OBČINA IZOLA poziva vse kmetijske proizvajalce v občini Izola, da prijavijo škodo na kmetijskih pridelkih (vrtninah in oljkah), ki je posledica pozebe v dneh od 25. Do 31. Decembra 1996. Prijave se zbira zaradi možnosti pridobitve posebnih davčnih olajšav po 33. členu Zakona o dohodnini (Ur.l. RS 71/93) in z namenom pridobitve morebitnih republiških sredstev. Obrazce za prijavo škode dobite v tajništvu občine Izola in na Kmetijski svetovalni službi v Kopru. Rok za prijavo škode je 14. Februar 1997. Prijave zbira Kmetijska svetovalna služba Koper in Občina Izola. Prijavljeno škodo si bo na terenu ogledala Komisija za popis škode po pozebi, imenovana s sklepom župana, št. 108 -1/97 z dne 9/1 -1997 II COMUNE Dl ISOLA invita gli agricoltori del comune a presentare le rispettive denuncie dei danni ai prodotti agricoli (ortaggi e olivi) dovuti al gelo verificatosi tra il 25 ed il 31 dicembre 1996. Le denuncie vengono raccolte a scopo del possibile riconoscimento di agevolazoni fiscali particolari ai sensi dell'articolo 33 della Legge sull'imposta sui redditi (Gazzetta Ufficiale RS, n. 71/93) ed a scopo di ottenimento di eventuali fondi repubblicani. Per ritirare i moduli gli interessati si rivolgano alla segreteria del Comune di Isola oppure al Servizio di consulenza agricola a Capodistria. II termine utile per la denuncia dei danni scade il 14/02-1997. I moduli debitamente compilati vanno restituiti ad uno dei due uffici sopraindicati. I danni denunciati verranno verificati sopralluogo dalfapposita commissione, nominata dal sindaco in data 09/01-1997 con la delibera n.ro 108-1/97. poliTIka res NI KURBA ! (Mef) Politika zagotovo ni najstarejši poklic na svetu. To vedo tudi politiki in vemo tudi vsi ostali, pa vendar se je prijel rek, da je politika kurba, kar seveda ni res. Kurbanje (praslovanski izraz za prostitucijo) ima namreč bistveno večjo tradicijo od politike, da o zakonih in pravilih, ki jih je to delo pridobilo s časom niti ne govorim. V prostituciji (zaradi uvidevnosti do občutljivih uporabljajmo raje ta naziv) se namreč točno ve, kje ima kdo mesto. Ve se kdo išče in kdo ponuja, ve se kdo plača in kdo kasira, ve se kdo daje in kdo dobi. V politiki (posebej slovenski) so te stvari precej manj jasne. Moraliziranje okrog puckovega dejanja je namreč vse prej kot izraz spoštovanja nekaterih osnovnih človeških načel. Kako je mogoče, da njegovi donedavni idejni in strankarski prijatelji zdaj vijejo roke nad njim, če jim je že zdavnaj povedal, kaj si o njih misli. In kako so tako "nezanesljivega" človeka sploh spustili na volitve pod svojo zastavo? Enako vprašljivo je aplavdiranje "prebežniku" s strani tistih, ki najbolj prisegajo na doslednost, moralo in zvestobo idealom. Politiki se izgovarjajo, da je to mogoče, ker je politika pač kurba. Pa ni res. Kajti, če bi bila, kar ji pravijo, potem bi se danes vedelo, kdo je bil zvodnik, kdo je nastavil in kdo je vse to plačal. Tako pa se ne ve nič, slovenski narod pa je dobil hrano, ki jo bo lahko žvečil do naslednje podobne priložnosti. Da se je to že zgodilo pričata tudi priložena prispevka, ki smo ju ta teden dobili v uredništvo. Kakšen bo pravi učinek teh različnih videnj enega in istega dogodka? P.S. Ali je dovolj biti podoben, da bi bil Podobnik? ENA PTIČKA JE ODLETELA PUCKO IN JUDEŽEV POLJUB Ena ptička je odletela v parlamentu jeprisela patako je pela, da pomlad je zima vzela. V jeseni pomlad je vzcvetela, a pozimi je ovenela, ko odletel je mladi tič, pomladno vlado je vzel hudič. Ena ptička odletela, ko pomlad še ni začela. Pozimi pomladi več ni, ker ena ptička se zgubi. Ptičke glas zažvrgoli, k pomlad zapusti. To je pravi tiček bil, še pravi čas se je zbudil. Lepa Vida je v parlamentu stala, umazano perilo prala. Tam šampanjca se napila, Pucka za pijanca proglasila. Mnogi so mu grozili, da ga bodo ubili. To kultura je črne roke, ki straši tudi otroke. Oh, ta ptiček, nič ni zagrešil. Le slovenski narod je rešil. Ernest Cah Ime Pucko se bo zapisalo v slovensko zgodovino. Slovenci bomo še dolgo uporabljali termin "puckov poljub" kot simbol človekove sprevrženosti in hinavstva. Do tistega vznemirljivega dogodka nisem vedel, da je bil gospod Pucko štiri leta, v prejšnjem mandatu, poslanec v parlamentu. Nikoli in nikjer se ni pojavil kot poslanec, ne z imenom, ne z nastopom. V množici poslancev so ga lahko videli in prepoznali samo Prekmurci, ki so mu ob volitvah nabrali največ glasov med vsemi slovenskimi SKDjevci (tudi Peterle jih ni toliko dobil, trdi Pucko). Samo se trdno hvali, da je glasove nabral na račun obljub, češ da se bo zavzemal za revno in zapostavljeno Prekmurje. Na te besede so ga volili prvič in čeprav ni bilo v Prekmurju nobenih sprememb na ta račun, so ga volili drugič, sedaj se strinjajo z njegovim puckovskim dejanjem (tako sam trdi) in volili bi ga še tretjič (to trdim pa jaz). Res je: kakršno je ljudstvo, takšna je vlada! Pucko sam je zelo nepomembna in nemarkantna osebnost. Rekel bi, ocenjujoč ga po nastopih na TV, da je oseba brez osebnosti. Tudi juda Iškarijot, s katerim ga primerjajo, je bil podoben takšni pojavi. Po svetopisemskih pripovedih, nastopa samo na zadnji večerji, sedeč ob vogalu mize, sklonjen, nemiren, zbeganega pogleda, otipavajoč mošnjo s tridesetimi srebrniki ter tik pred zdajci, na Oljski gori, ko s poljubom izda Kristusa. No potem ga omenjajo še, kako se je zaradi tega obesil. V zgodovinski spomin se je zarisal kot simbol izdajstva samemu sebi in krogu zvestih sodelavcev. Izdajstvo ni bilo iz političnih ampak iz koristoljubnih namenov, kot je vsako izdajstvo, ki se zgodi zaradi takšne in ne drugačne človekove narave. Nekatere resne in laične trditve so, da je Puckov prestop skladen z zapadnoevropskimi normami političnega življenja, po katerih ima vsak poslanec pravico do svobodnega osebnega prepričanja in ravnanja. Toda pri Pucku ne gre za prestop, ampak za izstop, ki je bil izveden v trenutku, ko je to nekdo potreboval za svojo strateško zmago. Bil je nekakšen političen blitzkrieg. Takšnih dejanj se ne počne brez žvenketanja zlatnikov. Juda Iškarjot ni bil ne prvi in ne zadnji v zgodovini človeštva, ki je svojo vest prodal za pragmatični drobiž. Tudi Pucko ni bil ne prvi in ne bo zadnji med Slovenci, ki jev nočnih urah po prstih prišel v nasprotni tabor z novicami ali ponudbami. V naši polpretekli zgodovini takšnih Puckov, ki so hoteli "reševati" slovensko vprašanje ni manjkalo. Nič manj jih ni bilo prinas po 90. letu in ves čas misteriozne tranzicije, v kateri se je tudi na takšen način dalo prikopati do zlatih rezerv, ki so sicer last omamljenega in zbeganega slovenskega naroda. In kako res je, da se vse spreminja. Čas je spremenil tudi naturo človeka v teh zadnjih dva tisoč letih. Evangelist Matej poroča: Ko je juda videl posledice svojega dejanja, se je skesal in prinesel srebrnike duhovnom rekoč: "Grešil sem." Ti so mu rekli: "Kaj nam mar, ti glej." In Juda se je oddaljil in je šel ter se obesil! Franc Goljevšček r M) oouTiouE ninfl IZOLA, Ljubljanska 40, tel. 066 / 646 - 225 *ftO/A SEZONSKO JV /o ZNIŽANJE do 1. februarja 1997 Za unikatne plašče, jakne, pelerine, kostime, ekskluzivne svilene muze ter pletenine. ^Bodite drugačni, oblačite se pri NINI!^ h mmm in SLfiSCICflRNfl IZOLO TORTE PO NAROČILU in raznovrstne sladice iz lastne slaščičarske delavnice vseh okusov in oblik za vsakršno priložnost - že za 1.800 SIT/kg. Naročite danes, prevzamete pa že naslednji dan! IZOLA Trgovski center Simonov zaliv Vsakdan od 7.00 do 24.00 Tel.: 646-043 Kavama in slaščičarna Izola vabi na glasbene večere. Torek-PIANO BAR IZOLSKA POLITIČNA POMLAD ALI ZIMA? V klubu neodvisnih svetnikov sta dva občinska svetnika, Aleksander Slekovec in Jelka Morato Vatovec, ob ustanovitvi kluba junija 1996 pa je bil član še Dragan Sinožič, ki je klub brez navedbe vzroka zapustil dan pred zadnjimi državnozborskimi volitvami. V pogovore o izolski politični pomladi in politični zimi se je vključila tudi jelka Morato Vatovec. Ali vas je ob problemu županovanja v Izoli presenetilo medstrankarsko dogovarjanje? Takega dogovarjanja "pod mizo" oz., kjer so v ospredju zgolj strankarski interesi in ne korist Izole, ne odobravava, čeprav je za usklajeno delo v občinskem svetu in v občinski upravi sodelovanje strank in klubov pa tudi posameznih svetnikov med seboj potrebno in koristno. Zato se nama zdi politično modro, da prisluhneva argumentom vseh, tako pozicije kot opozicije, oba pa se po medsebojnem dogovarjanju odločiva, katero stran bova podprla, če naju njeni argumenti prepričajo. Kar pa se tiče župana, meniva, da Izola potrebuje poklicnega župana, ki zna umiriti strankarske strasti in ki obvlada občinsko upravo. Na problematiko sva opozorila prva - že s Pismom mojemu županu v vašem Mandraču. Tudi neodvisna sta v dani politični situaciji postala jeziček na tehnid ob spremenljivem političnem ravnovesju na izolski politični sceni. Kaj menita o tej svoji vlogi? Prav je, da je temu tako, saj se je tako zmanjšala možnost nekaterih strank, ki so doslej samozadostno in oholo obvladovale vse, ne samo politično, ampak tudi ekonomsko in družbeno dogajanje v Izoli in bodo, tako je vsaj upati, končno doumele, da je v demokraciji potrebno spoštovati predvsem strokovnost in poštenje (pred pripadnostjo tej ali oni politični opciji9. Zavzemava se za korist izolske občine in njenih prebivalcev. Ali ne bi bili močnejši, če bi se Klub povezoval širše? Močnejša bi gotovo bila, vendar tudi manj samosrtojna in suverena v odločitvah, kajti vsakršna koalicija prinaša tudi obveznosti, čeprav je tako delovanje neprimerno lažje: podrediš se strankarski ali koalicijski logiki, vendar se ti lahko zgodi, da dobiš moralnega mačka. Vendar pa že od ustanovitve Kluba neodvisnih sodelujeva z drugimi občinskimi svetniki predvsem pri izmenjavi mnenj. Oba sta kandidirala in bila izvoljena na listah LDS. Kakšno je vajino razmerje do stranke, iz katere sta "izšla"? Sama sem bila članica stranke, g.Slekovec pa ne. Zaradi tega, ker me stranka v nekaterih ključnih trenutkih ni podprla, čeprav je bilo dogovorjeno drugače, tako pa rivalski stranki kar na krožniku prinesla zmago njihovih kandidatov, sem iz nje izstopila. Že ob ustanovitvi Kluba neodvisnih občinskih svetnikov sva ponudila sodelovanje tudi LDS-u, vendar so z nama žal nevezali stike šele pred kratkim. Vsebinsko podpirava tiste projekte, ki sva jih podpirala že prej (npr. gradnja novega zdravstvenega doma, razvoj podeželja,...) Dve leti od izvolitve sta minili. Koliko ste s svojo aktivnostjo vplivali na razvoj podeželja? Ob izjemno velikem številu pobud, ki naj bi opozorila, da je v občini več kot 70% podeželja, ki ga je treba razvijati in ljudem omogočiti podoben standard, kot ga imajo prebivalci v mestu, naj z grenkobo povem, da je doslej vladajoča koalicija zavlačevala z reševanjem teh problemov, saj na svoja vpašanja in pobude običajno niti ne dobim odgovora. Vladajoče koalicije so polna usta lepih besed in obljub o razvoju podeželja in o deklovanju v korist občanov samo v predvolilnem času. Tako npr. še danes kljub skoraj 400 zbranim podpisom za osemletko v Kortah o tej niti ni govora. Prav tako ne vemo nič o pošti, o statusu KS Korte in njenega tajnika, delovanje le-te v zadnjih nekaj letih kljub zahtevam ni bilo pregledano, malo ali nič je narejenega za podeželsko infrastrukturo, za razvoj podeželskega turizma... Zadnji primer zavlačevanja in taktiziranja s strani občinskih struktur v škodo krajanov je to, da ne v malo šolo v Kortah ni mogoče namestiti vzgojiteljica, da bi se standard podeželja vsaj približal onemu v Izoli. Kljub temu je potrebno vztrajati in na probleme opozarjati. Pa ne samo na podeželske. G.Slekovec namreč zelo vestno, tenkočutno in uspešno opozarja na težave mestnih ljudi, občinskega premoženja, na ekološke in urbanistične vidike nekaterih problemov. Pripis uredništva: Da bi dobili popolnejši vpogled v trenutne politično strankarske razmere v občini vabimo k pogovoru še predstavnike ZZP, DeSUS-a in Italijanske narodnosti. OBČINA IZOLA ŽUPAN Številka: 403-1/97 Datum: 28.01.1997 Na podlagi 6. člena Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter pridobivanje hrane v občini Izola (Uradne objave št. 4/92) in sklepa župana št. 403-1 /97 z dne 13.01.97 razpisuje občina Izola * NATEČAJ ZA REGRESIRANJE OLJČNIH SADIK V LETU 1997 Vsebina in pogoji razpisa so naslednji: 1. Na razpis se lahko prijavijo interesenti, ki posedujejo zemljišče v občini Izola in načrtujejo obnovo v letu 1997 na površini najmanj 0,2 ha zemljišča oziroma zaokrožujejo že obstoječe nasade oljk. 2. Višina regresa znaša do 30 odstotkov vrednosti sadike. 3. Število regresiranih sadik je 3000 kosov. 4. Prednost pri regresiranju bodo imeli interesenti, ki: - obnavljajo nasade po pozebi, - jim je kmetijstvo edini vir dohodka, - bodo zasadili večje nasade, - zaokrožujejo že obstoječe nasade, - imajo primernejšo lego za oljčni nasad, - imajo urejeno razpolaganje z zemljiščem in pripravljeno zemljišče (lastno zemljišče, dolgoročni zakup). 5. Prijava mora vsebovati: - naslov prosilca, velikost in lokacijo predvidene obnove, - dokazila o razpolaganju z zemljiščem (zemljiškoknjižni izpisek ali dolgoročna zakupna pogodba s soglasjem za oljčni nasad), - morebitna dokazila o statusu prosilca, - potrdilo Kmetijske svetovalne službe Koper o pripravljenem zemljišču za nasad. 6. Obrazec za prijavo dobite na sedežu Občine Izola, Sončno nabrežje št. 8 in na sedežu Kmetijske svetovalne službe v Kopru Ul. 15. maja št. 1 7. 7. Prijave za razpis s potrebnimi dokazili sprejema Kmetijska svetovalna služba Koper, Ul. 15. maja št. 17, 6000 Koper in Občina Izola, Sončno nabrežje st. 8, 6310 Izola, do 14.02.97. 8. O izidu natečaja bodo prosilci obveščeni do 15.04.97. Župan dr. Mario Gasparini COMUNE Dl ISOLA IL SINDACO N.ro: 403-1/97 Data: 28/01-1997 Visti l'art. 6 del Regolamento sugli interventi finanziari a favore della conservazione e dello sviluppo dTell'aqricoltura e della produzione di viveri nel Comune di Isola (F.ann.uff., n. 4/92) e la Delibera del sindaco n. 403-1 /97 del 13/01 -1997, il Comune di Isola bandisce il CONCORSO ALLA SOVVENZIONE DELL'ACQUISTO DELLE PIANTE Dl OLIVI NELL ANNO 1997 Oggetto e condizioni del concorso: 1. II diritto di concorrere alla sovvenzione e' limitato agli interessati che dispongono di un terreno sito nel Comune di Isola e ene nel 1997 intendono rinnovare minimo 0,2 ha di piantagioni di olivi o completare le piantagioni di olivi esistenti. 2. La sovvenzione ammonta al 30% del costo della pianta. 3. II numero totale delle piante sovvenzionate e' 3000. 4. La precedenza all'acquisto delle piante sovvenzionate spetta agli interessati - che intendono rinnovare le piantagioni danneggiate dal gelo, - per i quali 1'agricoltura rappresenta 1'unica fonte di sostentamento, - che intendono creare piantagioni estese, - che intendono completare le piantagioni esistenti, - il cui terreno ha la posizione piu' adatta alla piantagione di olivi, - che sono titolari del diritto di disporre del terreno ed hanno il terreno pronto per la piantagione (terreno proprio, terreno affittato a lungo termine). 5. La richiesta deve contenere quanto segue: - 1'indirizzo di residenza del richiedente nonche' la superficie e 1'ubicazione della piantagione da rinnovare, - un documento attestante il diritto di disporre del terreno (estratto dal libro fondiario risp. contratto di affitto a lungo termine con 1'assenso alla piantagione di olivi), - eventuali documenti attestanti lo status del richiedente, - attestazione del Servizio di consulenza agricola Capodistria sulfeffettuata preparazione del terreno alla piantagione. 6.1 moduli del concorso sono disponibili presso la sede del Comune di Isola, Riva del Sole, 8, e presso il Šervizio di consulenza agricola a Capodistria, Via 15 maggio, 17. 7. Le domande con allegate le attestazioni richieste vanno inviate al Servizio di consulenza agricola a Capodistria, Via 15 maggio, 17, 6000 Capodistria, oppure al Comune di Isola, Riva del Sole, 8, 6310 Isola, entro il 14 febbraio 1997. 8. I richiedenti saranno informati sulFesito del concorso entro il 15 aprile 1997. II Sindaco Dott. Mario Gasparini Plaža v Simonovem zalivu je v teh dneh zelo živahno gradbišče. HP Simonov zaliv namreč uresničuje načrt obnove nekaterih plažnih objektov in predvsem kanalizacijskega omrežja, saj je bilo na račun tega, tudi s strani ustreznih inšpekcijski služb, največ pripomb. Doslej je bilo odvodnjavanje speljano v stari kanalizacijski sistem San Simona, zdaj pa so ga preusmerili v novozgrajeno kanalizacijsko omrežje pri marini v gradnjo katerega so tudi vložili del sredstev. Poleg odvodnjavanja, ki omogoča gradnjo in ureditev novih sanitarnih objektov, tušev in podobnega bodo uredili tudi trgovinice in prodajne prostore za plažno ponudbo, osrednji objekt - restavracija na plaži, pa bo prišel na vrsto še to jesen. Celotna investicija bo HP Simonov zaliv veljala blizu 100 milijonov tolarjev, sedanja dela, ki bodo zanesljivo končana pred kopalno sezono, pa naj bi veljala približno 50 milijonov. Seveda hkrati urejajo tudi rekreacijske površine, ki naj bi omogočale izvedbo različnih prireditev na prostem in čistijo območje neposredne obale. Glede urejanja samega obalnega pasu (4 metre od morja) pa morajo predhodno skleniti koncesijsko pogodbo z državo, ki je lastnik tega dela zemljišča. Na Upravi za urbanizem, gradbene in stanovanjske zadeve so povedali, da je gradbeni poseg povsem legalen in da so lokacijsko dovoljenje za dela izdali že lani, izvajalec pa je moral zelo paziti na zahteve spomeniškega varstva, ki ima celotno območje Rta Korbat in Simonovega zaliva za strogo varovana območja. Tudi pred sedanjimi deli so morali opraviti sedem poskusnih sond, da so ugotovili, kje in kako lahko posegajo v zemljišče. Pa tudi ob sami gradnji naj bi spremljali posamezne izkope in posredovali, če bi bilo potrebno. KAKŠNE APARTMAJE V TRIKOTNIK? Na sedežu druge krajevne skupnosti je bil prejšnji teden interesni zbor krajanov na katerem so govorili o gradnji apartmajskega naselja v trikotniku pred hotelom Delfin. Pravzaprav je prišlo do majhnega nesporazuma, saj o samem projektu ni bilo kaj razpravljati, ker se je tistega dne končala razgrnitev lokacijskega dovoljenja za navedeno območje, na katero bi se lahko pritožili neposredno zainteresirani stanovalci iz soseščine. Razprava o tem, kakšne apartmaje naj bi investitor gradil na tem območju je bila tako bolj akademskega značaja, udeleženci zbora pa so vendarle izkoristili priložnost in predstavnika investitorja opozorili na neurejeno gradbišče in zahtevali, da se te njihove zahteve upošteva pri izdaji gradbenega dovoljenja za te objekte. PRIHAJAJO PUP-i Na Upravi za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve smo izvedeli, da so pripravljeni prostorsko ureditveni pogoji za posamezne dele mesta. Že naslednji teden naj bi bil objavljen PUP za naselje jagodje, ki bo določal katere posege je še mogoče izvajati na tem območju. V kratkem pa bodo dokončani tudi prostorsko ureditveni pogoji za staro mesto. OPOZORILO! Izolani, še posebej izolski obrtniki: bodite previdni pri sklepanju poslov z novopečenim najemnikom gostilne JADRANKA (bivša jestvinina delikatesa na trgu republike). Novodobni uspešni poslovnež mi dolguje plačilo računa za dobavljene ženske bluze od začetka decembra (9.12.1996) s takojšnjim rokom plačila, zdaj pa se ni o dolgu niti pripravljen pogovarjati ampak se celo skriva pred menoj. To opozorilo je plačan oglas tudi v dobro drugih Izolanov, da bi se izognili podobnim težavam. Bodite previdni. Nina Potočnik - Boutigue Nina KDO BO BARVAL BOJE ? V Strunjanu bodo danes (četrtek, 30.1.) predstavili zloženko in plakat Naravni rezervat Strunjan, ki ju je financiralo Ministrstvo za okolje in prostor, izdal pa Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediččine iz Pirana. Predstavitev sodi v sklop aktivnosti namenjenih predstavitvi Naravnega rezervata Strunjan in prizadevanj ministrstva ter zavoda za prostor v katerem živimo. Kot je povedal mag. Robert Turk, ki je odgovorni konzervator in vodja tega projekta je bilo doslej v zvezi z rezervatom marsikaj storjenega precej pa je če del, ki jih je treba opraviti. V zadnjem času so tako rečili problem vzdrževanja plovkov z opozorilnimi tablami, vendar le v piranski občini, ki je prevzela to obveznost na svoja ramena, z Izolsko pa se če dogovarjajo. Dejstvo je namreč, da je morje in skrb zanj na ramenih države, vendar se lokalna skupnost ne more kar tako odreči svojih obveznosti, saj gre vendarle za prostor v katerem mi živimo. Računajo če, da bodo v kratkem postavili tudi opozorilne table na prostem, ki bodo omejevale območje rezervata ter table z napisi o vegetaciji in drugih značilnostih flore in faune. Rezervat je že vključen med Sredozemska varovana območja, lahko pa bi pričel tudi v Barcelonsko konvencijo, če bi se znali prav potegniti zanj. Glede stanja v rezervatu (ta v izolski občini zajema čirče območje belih skal) je mag. Turk povedal, da je če najbolj kritično v Mesečevem zalivu, kjer se nadaljuje sidranje in celo nabiranje prstacev. Na območju belih skal pa sidranje ni prepovedano, problematična pa je predvsem čistoča obale.__________ KOPAČI V SIMONOVEM ZALIVU POL ŽIVLJENJA V DOMU UPOKOJENCEV (KB)Tako kot vsako leto, bodo tudi letos v izolskem Domu upokojencev , ki je zagotovo ena starejših tovrstnih ustanov v Sloveniji, saj deluje že več kot štirideset let, podelili priznanja stanovalcem, ki praznujejo okroglo obletnico bivanja v domu. To se bo zgodilo na bližnji prireditvi ob 8. februarju. Trideseto obletnico bivanja v Domu letos praznujeta Boris Kotar in Marija Budak, dvajseto obletnico pa Ivana Rojc, Silvester Krašovec in Anton Kavrečič. Priznanja pa bo prejelo še pet oskrbovancev, ki bivajo v domu že deset let in sicer Ana Kalc, Ana Škrlič, Arduino Stipančič, Suzana Benčič in jože Gradišnik. Sicer pa je oskrbovanka z najdaljšim stažem Marija Kocjančič, ki tu živi že 44 let, pravzaprav že od vsega začetka. Na prireditvi ob kulturnem dnevu pa bo prvič nastopil tudi na novo ustanovljeni pevski zbor Doma upokojencev, ki je le ena izmed številnih dejavnosti, ki stanovalcem doma omogočajo pestro kulturno in družabno življenje. Tako pripravljajo prireditve ob vseh praznikih, skupno praznujejo rojstne dneve, dejavna je recitatorska skupina, izdajajo interno glasilo, dobro delujejo tudi skupine za samo pomoč in podobno. Sicer pa je v Domu 240 oskrbovancev, katerih povprečna starost je okoli 80 let. V zadnjih letih se veča število tistih, ki potrebujejo zdravstveno nego, tako, da jih je danes takih kar 90 %, medtem, ko je nepokretnih kar 40 % oskrbovancev. Zato na preseneča številno medicinsko osebje, saj kar petdeset zaposlenih skrbi za zdravstveno oskrbo. Poleg glavne sestre imajo še dve fiziterapevtki in delovno terapevtko, ki delajo samo za oskrbovance. V kuhinji pa pripravijo dnevno kar dve tretjini dietnih obrokov. Vsak dan razvozijo 47 obrokov tudi na domove in ' sicer največkrat starejšim ljudem, ki živijo sami. Le- tem je dobrodošla tudi gospodinjska pomoč, ki je tudi ena od zunanjih dejavnosti, ki jih izvajajo v sodelovanju s Centrom za socialno delo. Ravno v zvezi s pomočjo na domu obstaja dobra povezanost med Domom upokojencev, Centrom za socialno delo in Patronžno službo, tako, da lahko govorimo o neke vrste neformalni mreži , ki omogoča učinkovitejšo skrb za starejše občane, ki tovrstno pomoč potrebujejo. V izolskem Domu upokojencev si želijo, da bi se v kulturne in družabne dejavnosti vključevali tudi starejši občani, ki ne živijo pri njih, kar jim tudi pomalem že uspeva, saj se le ti že udeležujejo prireditev in sodelujejo v pevskem zboru. Na ta način si prizadevajo za izboljšanje kvalitete življenja tako svojih oskrbovancev, kot tudi ostalih starejših ljudi. Takole se pripravljajo na pustno rajanje, izdelujejo maske ter okraske KLUB 90-LETNIKOV V domu so prišli na zanimivo zamisel, da bi ustanovili klub 90 - letnikov. Teh je v domu več kot 20, kar je dovolj celo za ustanovitev društva. Člani kluba pa bi lahko postali tudi mlajši domski oskrbovanci in ostali Izolani, seveda pod pogojem, da plačajo simbolično letno članarino. Članarino bi plačevali vse dokler ne dosežejo starosti 90 let. Po tem obdobju so plačila članarine oproščeni. Društvo invalidov Izola - Associazione degli invalidi Isola se zahvaljuje vsem, ki so prispevali za srečelov na prireditvi ob zaključku leta 1996, ki smo jo pripravili 11. januarja 1997, v Restavraciji SGTa "RIVIERA". Zahvaljujemo se tudi predsedniku Zveze društev invalidov Slovenije, gospodu Marjanu Krofliču, ki je prisostvoval našemu zboru, prav tako pa tudi vsem delegacijam društev invalidov obalno-kraške regije in pobratenega društva invalidov Domžale. Še posebej pa se za obisk zahvaljujemo vsem članicam in članom društva invalidov Izola . Predsednik Društva invalidov Izola Zmago Višnjevec Boris in Marija preživljata že 30-to leto bivanja v izolskem Domu SOLA V NARAVI (KB) V soboto, 1. februarja, odhaja v šolo v naravo prva skupina četrtošolcev z osnovne šole Vojke Smuč. Lenčka Prelovšek, pomočnica ravnateljice na omenjeni šoli, nam je povedala, da bodo bivali v domu RTV v smučarsko znanje pa bodo pridobivali na bližnjih smučiščih. Kljub temu, da si na šoli želijo, da bi se šole v naravi udeležilo kar največje število učencev, se letošnjega zimovanja ne bo udeležila približno petina učencev četrtih razredov. Sicer pa je letos prvič Ministrstvo za šolstvo in šport prispevalo 5.000 SIT za vsakega učenca , ki se šole v naravi udeleži, tako, da cena celotnega enotedenskega paketa znaša 26.500 SIT. Staršem so omogočili tudi obročno odplačevanje, kljub temu pa nekateri tega izdatka niso zmogli, vendar pa so s pomočjo šolske socialne delavke in Centra za socialno delo zagotovili sredstva iz občinskega proračuna, tako da bodo veselja na snegu deležni tudi učenci iz družin, ki same ne bi zmogle tega finančnega bremena. _____ Poleg vijuganja po belih pobočjih pod vodstvom športnih pedagogov in smučarskih vaditeljev, jih čaka obilo zabave in razvedrila tudi v večernih urah, ko se bodo zvrstile številne igre ter tekmovanja. Tisti, ki se bodo najbolj izkazali bodo deležni tudi raznovrstnih nagrad, ki sojih prispevala naslednja podjetja: Mehano, Komunala Izola, Libris, Doro, Jestvina, Bravos Ankaran, Mini delikatesa Zadnik KP, Fructal ter Mandrač. Na koncu se bodo četrtošolci pomerili tudi v veleslalomu in tako pokazali svoje na novo pridobljeno smučarsko znanje. Večina jih bo namreč prvič stopila na smuči prav v šoli v naravi, saj Prelovškova ocenjuje, da zna smučati v povprečju le okoli pet, šest učencev v posameznem razredu. V šoli v naravi pa se naučijo smučati prav vsi in to je spretnost, kije človek ne pozabi. V naslednjem Mandraču pa bomo seveda objavili prve reakcije udeležencev letošnje šole v naravi ter predstavili šolo v naravi, ki jo je organizirala Osnovna šola iz Livad. KEGLJANJE NORIK TABLESOL:MEHANO IZOLA 6:2 (2460:2386) Od Izolank sta zmagali Milost in Šviligoj. Na prvenstveni lestvici so Izolanke zdaj sedme s sedmimi točkami in razliko 32:48. JADRANJE JADRALCI SE PRIPRAVLJAJO Slovenski jadralci bodo že marca opravili večino kriterijskih regat za sestavo državnih reprezentanc, zato so vsi že začeli s pripravami. Trenutno sicer delajo v glavnem v telovadnicah, ob dobrih pogojih pa trenirajo tudi na morju, saj je treba še pravi čas dobiti občutek za vodenje jadrnice. Nova sezona bo najbolj razburljiva za jadralce v razredu Optimist, ki bodo letos nastopili na Evropskem prvenstvu v Piranskem zalivu, ki ga organizira ŠD Piran. Zanimivo je, da je pred dnevi Evropska zveza jadralcev razreda Optimist dodelila licenco za proizvodnjo jadrnic tega tipa Milanu Morganu, ki je predsednik organizacijskega odbora EPOP-a. To pomeni, da bodo nekateri slovenski jadralci na tekmovanju nastopali z jadrnicami domače proizvodnje. AKROBATSKI PLES (KB)Na dan slovenskega kulturnega praznika, 8. Februarja, se Izoli obeta prvovrstni plesni dogodek. Rock'n'Roll klub KIWI, ki deluje pod okriljem Skupnosti Italijanov Piran, namreč prireja tekmovanje za Pokal Slovenije v akrobarskem RockVrollu in Hip Hop-u. Tako se bodo v izolski športni dvorani pomerili plesalci iz slovenskih plesnih klubov, ki tekmujejo v omenjenih plesnih zvrsteh. Seveda na bodo manjkali vsi trije aktivni plesni pari iz kluba KIWI. Vsi trije pari so iz Izole, to pa so Tina Pribac /Aleks Šuštar in Tjaša Bedene /Niko Sardoč (pionirji) ter Mirna Veselinovič/Boris Tonejc (foto), ki pa tekmujeta v članski kategoriji. Slednja dva sta se pravkar vrnila z Evropskega pokala v francoskem Lyonu , kjer sta potrdila uspeh s Svetovnega prvenstva in se uvrstila na 4. mesto v Mixing Bluesu, v Akro Mixing Bluesu pa sta zaradi nesrečnega padca iz akrobacije pristala na 6. mestu, četudi je bil , tudi po besedah sodnikov, njun ples vreden odličja. Prihodnjo soboto se bo plesno dogajanje v športni dvorani pričelo ob 13.uri, ko se bodo začela predtekmovanja in nastopi izolskih osnovnih šol ter vrtcev. Posebno atraktiven pa bo zagotovo večerni del programa, kjer bo poleg finalistov moč videti še show točke iz Electric Boogieja ter Mixing Bluesa, kjer bosta nastopila svetovna prvaka Valentin Baroni in Massimiliano Bertoletti. Za šport in rekreacijo dobite na enem mestu vse, od superg da.. BOGAT IZBOR ŠPORTNIH OBLAČIL IN OBUTVE ZA HLADNE DNI SN^d-°'°' KOPER, Tržnico, tel. 25-888 IZOLA, Sončno nabrežje, tel. 65-646 PORTOROŽ, Obala 16a, tel. 75-598 Odprto ob delavnikih non-stop, v Portorožu tudi ob nedeljah in praznikih l ROKOMET Delmar : Pivovarna Laško Celje 19:30 (11:12) Po končani tekmi je nekaj manj kot tisoč glava množica v izolski rokometni dvorani z aplavzom nagradila akterje lepe rokometne predstave. Predvsem pa je nagradila domače mlade igralci, ki so se s Celjani častno borili. Ne moremo reči, da imajo v RK Delmar obilo sreče, najprej jih je zapustil Babič, ki je bil najboljši strelec in najbolj svojeglav igralec obenem, kasneje pa si je na treningu poškodoval gleženj še Popovič. Da bi bila smola res smola, si je na sami tekmi gleženj poškodoval še Mičovič. Na parket so zato stopili mladi Izolani, ki svojih priložnosti ne dobijo ravno na vsaki tekmi. In če je kdo pomislil na katastrofo se je uštel. V prvem polčasu je bila ekipa Delmar j a povsem enakovredna Celjanom, ki roko na srce, prav veliko na gas niso pritiskali. Izolani so v prvem delu pod vodstvom Mičoviča igrali zelo dobro, predvsem pa so znali najti pot do celjskega gola. Celjani so šli na odmor le z zadetkom prednosti, kar jim ni prav nič pristajalo. V drugem drugem polčasu so Puc, Pungartnik, Tomšič, Vugrinec in ostali hitro stvari postavili na svoie mesto. Izolanom kar 14 minut niso dovolili zadetka, sami pa so jih v tem času nanizali 10 in pokazali, da gre res za tisto sanjsko moštvo s televizije. Izolska ekipa kljub porazu ni razočarala, še več pokazala je kako se je treba boriti za svoje barve. In tovrstna motivacija prepogosto manjka ekipi, na silo se je ne da ustvariti, niti z denarjem ne. ČETRTFINALE POKALA PRULE:DELMAR Izola V sredo zvečer, tik pred zaključkom redakcije so Izolani igrali težko pokalno tekmo v Ljubljani. Tudi na to srečanje so namreč odpotovali oslabljeni, v nasprotnem pa ne bi bili povsem brez možnosti. Izgubili so z rezultatom 28:21, usoden pa je bil prvi polčas, ki so ga izgubili kar z STRELJANJE Dne 16. 1. je v strelskem domu v Kraški ulici potekalo občinsko prvenstvo osnovnih šol v streljanju. Pri dečkih ekipno je imela največ uspeha OŠ Vojka Šmuc v postavi Rok Dolher, Danijel Dandič in Sandi Božič. Druga je bila ekipa OŠ Dante Alighieri Teo Orlando, David Stepančič, David Štifanič. Pri deklicah ekipno pa je bila najboljša OŠ Livade za katero so streljale Kadič Elis, Ivanče-vič, Basaneže Elena. Druge so bile Sanja Ilič, Sandra Božič, Sanja Čatič. Pri deklicah posamezno je bila najbolj natančna Elis Kadič, pred Ano Ivančevič in Eleno Basaneže. Pri fantih posamezno pa je zmagal Teo Orlando, pred Rokom Dolherjem in Danijelom Dandičem. Tekmovanje so sodili sodniki Enio Božič, Gašper Dolher in Mateja Božič, vzorno pa ga je organizirala strelska družina Izola. ODBOJKA ŽUŽEMBERK: SIMON O V ZALIV 0:3 (-14,-13,-5) Izolani so tokrat zaigrali bistveno drugače kot doslej in z organizirano ter disciplinirano igro premagali domačine, ki so bili pred tem kolom na lestvici celo pred Izolani. Domačini so v prvih dveh nizih povedli, vendar so jih Izolani obakrat uieli in zmaeali. v tretiem nizu Da ie bilo vse le še formalnost in zmaga, ki je popeljala Izolane v sredino prvenstvene lestvice je bila tu. V naslednjem kolu bodo Izolani doma igrali z zadnjeuvrščeno Žirovnico, ki doslej še ni osvojila niti ene točke. Zmaga torej ne bi smela biti pod vprašajem. AFP DOBOVA:DELMAR Izola 29:25 (17:9) Tudi v Posavje so Izolani odpotovali brez najboljših in ker so mladi igralci za seboj imeli težko srečanje s Celjani je bilo pričakovati lahko zmago domačih. Pa vendar so se mladi Izolani tudi tokrat zelo dobro upirali in če ne bi bilo slabega prvega polčasa bi morda povzročali še več težav samozavestnim domačinom. V 50 minuti je bil namreč rezultat 23:20, potem pa so domači videli, da z gosti ni šale in z resno igro pripeljali ekipo do končne zmage. Pri Izdanih je bil najboljši Milan Vunjak, zadetke pa so dosegli: Vunjak 12, Kovač 4, Sovdat 1, Ropotar 6, Matijaševič 1, Čebular 1. Igrali so še: Valenčič, Dežjot, Pegan in Božič. rezultatom 17:6. NOGOMET KORTE ZAČELE S PRIPRAVAMI Nogometaši Avtoplusa iz Kort so začeli priprave na spomladanski del prvenstva v tretji ligi. Trener Sejdinovski je zaenkrat določil kondicijske treninge v telovadnici, konec tega tedna pa bodo že trenirali tudi na prostem. Na igrišče verjetno ne bodo mogli, saj so ga pravkar začeli popravljati. ROKOMET ŽENSKE V SOBOTO Z MLINOTESTOM V soboto bo v izolski športni dvorani zanimiv primorski derbi v prvi rokometni ligi, saj v goste prihaja močna ekipa ajdovskega Mlinotesta. Gostje so papirnate favoritinje, vendar dokaj pozdravljene domačinke obetajo boj do zadnje sekunde. Organizator vabi na tekmo in sporoča, da bodo ob polčasu I izžrebali med gledalce nekaj lepih nagrad. SMUČANJE KOBALOVA V BOJU ZA VRH Mladi primorski smučarji so se konec tedna borili za primorsko - gorenjski pokal Triglav. Starejši in mlajši dečki in deklice so nastopali v slalomu na Soriški planini, kjer je med 33 mlajšimi deklicami zmagala zelo perspektivna Novogoričanka Kaja Devetak, Izolanka Romina Kobal (na fotografiji ob startu) pa je bila solidna enajsta. Romina je sicer letos najboljša v super G-ju, kjer se redno uvršča v deseterico, slalom pa ji zaradi poškodbe povzroča nekaj težav. Vsekakor so njeni rezultati zavidanja vredni, še posebej če vemo, da je konkurenca izredna in da imajo tekmoce v povprečju dvakrat več treningov na snegu. Pogovor z Romino bomo pripravili po končanem državnem prvenstvu za mlajše deklice. KOLEDAR PRIREDITEV jan/feb 97 KULTURNI DOM IZOLA RAZSTAVE GALERIJA ALGA IZOLA Na ogled je razstava slik in skulptur beneškega slikarja in kreatorja ANTONIA DEI ROSSIA. Galerija je odprta vsak dan, razen nedelje, od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, v soboto je galerija odprta samo v dopoldanskem času. Četrtek, 30. januarja ob 20.00 Gledališka šola STEPS NOCOJ IMPROVIZIRAMO Člani Gledališke šole Izola, ki jo vodi Zvonka Radojevič, vabijo na gledališki večer, na katerem se bodo igralci pomerili v gledališki improvizaciji. Glede na uspeh dosedanjih improvizacijskih večerov v kulturnem domu in v Sing Singu je tudi tokrat zabava zagotovljena, zato ne razmišljajte predolgo, saj je na voljo omejeno število vstopnic. Klubski prostor Kulturnega doma Izola Vstopnina: 600 Sit odrasli, 400 Sit dijaki MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA 1. SREČANJE ŠTUDIJSKEGA KROŽKA PRAVLJIČARSTVO Torek, 4. februarja Ob 17.00 Oddelek za otroke in mladino vabi otroke od 4. leta dalje na URO PRAVLJIC,na mladinskem oddelku knjižnice. Poslušali bomo JAPONSKE LJUDSKE PRAVLJICE bo v japonščini pripovedovala YUMI NOSAKE PEJANOVIČ. Ob 17.50 EMIL ZONTA: Izkušnja zbiranja ljudskega gradiva v Istri. Ob 18.20 Razgovor o ciljih, načrtih in predlog naslednjega srečanja SING SING Koper Četrtek, 30 januar ob 18.00 uri Nastop kitaristov. - vabljen je vsak, ki zna zaigrati vsaj eno pesem. Četrtek 30. januarja 3. EX TEMPORE SING SING Četrtek od 1 6.00 dalje - žigosanje podlag Petek, od 12.00 žigosanje podlag od 18.00 do 22.00 oddaja slik Sobota,od 10.00 oddaja slik ob 19.00 podelitev nagrad TEME: 1. Harmonija, 2. Ko sanje postanejo resničnost, 3. Stoletja in stoletja trajajo in vendar se vse to dogaja v sedanjosti, nešteti ljudje so v zraku, na zemlji in na morju in vendar se vse, kar se resnično dogaja, dogaja meni (Jorge Luis Borges) Organizator išče sponzorje (najmanj 15.000 SIT). Sponzor postane lastnik slike po lastnem izboru. Petek, 31 januarja ob 18.00 uri Zabavajte se s skupino STEPS iz Izole. LITERARNO POPOLDNE MKC Koper, Gregorčičeva 4 vabi 1. februarja 1997 ob 17.00 uri na literarno popoldne s FRANJOM FRANČIČEM glasba: Marko Brecelj gost: pesnik, prevajalec JOSIP OSTI iz Sarajeva ^£KO KOPER, Verdijeva 3 Koper Petek, 31. 1. ob 19.00 uri Koncert: TAKO Ml POJEMO IN IGRAMO Kantadori, Istrski mužikanti, Šavrinke, Katice Galerija INSULA Izola Razstavlja akademski slikar DJANIN BOŽIČ Galerija je odprta od 9 -14 in od 17-19 ure STO VRAT V izolskem domu učencev SCTŠ deluje med drugim tudi novinarski krožek, njegovi člani pa so izdali že drugo številko domskega časopisa 100 VRAT v tem šolskem letu. V njem učenci objavljajo poleg svoje poezije, nekaj člankov in obveznih križank in ugank ter razvedrilnega branja, tudi izsledke anket o nasilju v domu, o kajenju ter o odnosu njihovih vrstnikov do Valentinovega. Prav temu prazniku, ki postaja zadnja leta vedno bolj popularen tudi pri nas so namenili celo posebno prilogo z nasveti o tem, l$ako se lotiti ljubezenskih zadev. Za konec so pripravili še natečaj za najboljše prozno delo s prosto tematiko. Literarne izdelke bodo objavili v prihodnji številki časopisa, najboljše pa čakajo bogate nagrade. 10Q VRAV REVIJA UČENCEV DOMA SGTS IZOLA PARANGAL SPET ODDAN Po še nepotrjenih vesteh je znan izolski gostinski lokal Parangal dobil novega najemnika. Potem ko bivši najemnik ni uspel poravnavati mesečne najemnine, ki je za celotni lokal znašala kar krepkih 9.000 DEM so se njegovi dolgovi kopičili in končno je HP Simonov zaliv (lastnik lokala) s sodno izterjavo dosegel, da je moral lokal zapustiti. Ob tem je nastal problem podnajemnika (restavracije Porton), ki je imela pogodbo z najemnikom, vendar v soglasju z lastnikom. Ker so svoje obveznosti redno poravnavali so se s HP Simonov zaliv sporazumeli, da lahko ostanejo v lokalu, čeprav PRINC BO VOZIL IZ IZOLE Znani in edini pravi turistični katamaran Prince of Venice bo letos verjetno odhajal na svoja potovanja iz izolske marine. Portoroški pomol je namreč poškodovan in inšpekcijski pregled je pokazal, da ne bi vzdržal pristankov večjih plovil, zato je zelo verjetno, da bo kot odhodna postaja služila prav izolska marina. To bo seveda povečalo gibanje turistov v mestu in več dela za izolske morske obmejne organe. glavnega najemnika ni več. Dogovorili so se, da ostanejo v lokalu vse do prihoda novega najemnika, saj si lastnik želi, da bi imel enega samega najemnika, vendar je tako visoka najemnina za najemnike Portona prevelik zalogaj. Pred dnevi pa je pogodbo o najemu Parangala menda podpisal najemnik plažnih objektov v Simonovem zalivu (Djulaga), seveda v dogovoru z najemniki Portona, ki naj bi plačevali približno polovico celotne najemnine (4.500 DEM). To je torej nov poiskus novega najemnika, da bi lokal le prišel na zeleno vejo, saj ga je doslej spremljalo več smole kot sreče. Sicer pa: pogum velja. LOV NA VALENTINA Obdobje prazničnih dni v februarju se začenja že čez dober teden dni. Najprej je seveda na vrsti 8. februar, slovenski kulturni praznik, ki je tudi dela prost dan, a letos se to mnogim ne bo kaj prida poznalo, saj pade na soboto. Dan poprej pa se že začnenjajo razposajeni pustni dnevi, ki bodo v Izoli najbrž minili brez pustne povorke, maškar in krofov pa bo kljub temu zagotovo povsod dovolj. Že v petek 14. februarja pa je na vrsti Valentinovo, ki v zadnjih nekaj letih postaja vedno bolj priljubljen praznik tudi pri nas in dobiva tak pomen, kot ga že dolgo ima v anglosaškem svetu. V Angliji je Sv. Valentin že dolgo zaščitnik zaljubljencev in že pred petsto leti so si na ta dan ljudje izmenjavali darila in pisma. In na Valentinovo se to počne še danes. Naša nagradna igraje na svoj način povezana tako s kulturnim praznikom, kot tudi z Valentinovim, oziroma s tistim s čimer je ta praznik povezan - z ljubeznijo seveda. Eno izmed najbolj znanih pesmi Franceta Prešerna z ljubezensko tematiko, smo razdelili na tri dele. Ta teden objavljamo prvi del, prihodnja dva tedna pa bosta na vrsti še ostala dva dela. Vaša naloga je, da izrežete vse tri dele te poznane pesmi in iz njih sestavite celo pesem tako, da si kitice sledijo v pravilnem vrstnem reda Če ste v dvomih, naj vas spomnimo, da lahko pokukate v zbirko Prešernovih poezij. Ko ugotovite kako si verzi sledijo, jih po vrstnem redu nalepite na dopisnico in pošljite na naše uredništvo najkasneje do srede 19.februarja Med prispelimi dopisnicami bomo izžrebali dobitnike mikavnih nagrad, kijih poklanjat.. ZLATARSTVO VAGAJA iz Ljubljanske ulice 41 in sicer 1. nagrada : Zlat obesek - srček v vrednosti 10.000 SIT 2. nagrada : Zlat obesek - srček v vrednosti 5.000 SIT 3. nagrada : Zlat obesek - srček v vrednosti 2.000 SIT Misel tedna: Sovraštvo in ljubezen sta si blizu. Sovražnikov se izogibamo, tisti, ki jih ljubimo pa se nas izogibajo kar sami. s N VAGAJA ZLATARSTVO CIOIELLERIA IZOLA, LJUBLJANSKA 41 TEL-066/67040 v #0 yVUUUtf»V * * tvoj po sili V ' % mi je vedno pred očmi; ^V^ujoč^V* vedno k tebi hrepeni. K oknu pridi, drug ne vidi, ko nebeške zvezdice; v t v v se prikazi, v v V Jff «7* f » * * aPsovražrjf me srce, povej, al' ne! Album ČIKO, PAJO in PAKO je drugi dolgoigralni (longplay) izdelek skupine Zmelkoorr>, čeprav nastopajo že več kot deset leL Nekoč so se imenovali tudi bajonet, potem pa je ostalo sedanje tričlansko jedro, ki ga sestavljajo: Žare basist, Damjan bobnist in Goga kitarist ter glavni vokalist. Poznavalci z malo boljšim spominom se gotovo spominjajo njihovega nastopa na protivojnem koncertu v izolskem mandraču, pa dobrih nastopov na POPSI-ju. Zmelkoorv so bili vedno dober in predvsem originalni bend, vendar so bili tudi luzerji, vse do trenutka, ko je v studiu med snemanjem ^prvega albuma nastala zdaj že legendarna Y0. Od takrat naprej se je zanje vse obrnilo na bolje. Ljudje so začeli poslušati njihove pesmi, radijske postaje so jih dobro vrtele in tudi prvi video je šel dobro v promet Boris Furlan, ki je ploščo založil za Primitivc glasbic je prodal celotno prvo izdajo in si omislil celo ponatis albuma, kar je pri nas zagotovo redkost Skupaj s ponatisom prvega albuma, ki je nosil ime Kdo se je zbral, je v koprskem studiu Hendrbc že nastajal novi album Čiko, Pajo in Pako, ki bi za bend lahko bil prelomnega pomena. Če ga ljudje ne bi sprejeli bi Zmelkoorv ponovno poniknili v svoj svet Toda vsesplošni pop dolgčas, ki vlada tej deželi je bil kot narejen za sveže in zabavne Zmelkoorv. Album se je prijel, radijske postaje so ga polne, prodaja se kot sveže žemlje in uspešni promocijski koncert je samo pika na i uspelemu projektu. Če vemo, da je bilo na promocijskem nastopu Anike v portoroškem Avditoriju trikrat manj ljudi, da morajo Faraoni promocije delati v intimnih prostorih, da si jih nekateri niti ne upajo delati, potem je bila poteza Zmelkoorv in založnika pogumna. In pogumne doleti tudi sreča. D J. Lovro z radia Capris je v že znanem stilu delal norca iz sebe in drugih, pa še preoblačil se je non stop. Prišel je čas za Zmelkoow, ki so svojo zgodbo povedali približno tako: za začetek se niso zaljubili v prvo toplo stvar, niti niso vedeli katera naj bi imela najtoplejše telo, da bi lagali niso zmogli, zato pa so priznali, da včasih maskirani v jagode špijonirajo po vrtu, streljajo na kupida (glej slovar tujk), ugodno prodajajo del svojih možganov in prebijajo zvočni zid v zelo nizkem letu. LIVE at MKC Petek, 31. januarja ob 22.00 OBRITE RITI (Koper) ŽOAMBO ŽOET W0RKESTRA0 (Lj) RAZLOG ZA (HC iz Kutine) Promocija Zmelkoovv SERGIO IZ TRSTA V sredo 22. januarja 1997 je skupina ZMELKOOfV napolnila koprsko kinodvorano, da bi predstavila svežo "speštanko" za katero trdijo, da surova ni užitna. Se razlog več za ogled promocije, ki ni prav nič spominjala na klasične izvedbe takšnih prireditev na glasbeni sceni. V stilu besedil je potekala tudi predstava preprosto, sproščeno in originalno, kar je obiskovalce več kot navdušilo. Za segrevanje ozračja je Kokodek odkokodekal par komadov, imaginarni Čiko Pajo in Pako z naslovnice so izvedli simulacijo "Yo", direktor radia Morje in najmlajši izolski svetnik pa seje posvetil vlogi Fride.; najprej kot singer, kasneje pa še kot dancer (na naslovnici). Seveda so že večkrat naleteli na policijo, ker so pljuvali skozi okno, ko je tri dni zaporedoma padal dež. Pomotoma so poklicali hot line, nastal je požar, gasilci pa so se delali mone. Fantje so se vrgli čez balkon in spremenili v kaviar. Potem so začeli dišati kot rožice, iz problema naredili refren, navodila sojih prisilila peti v herbicidščini, kar jih je spravilo v neverjetno vrtenje. Lotosov cvet je bil vzrok za pristanek na napačen planet, kjer je psom tekla kri iz nosa in so manekenke bruhale in se smejale hkrati. In preden so se spravili biciklirat iz Izole v Koper so še slončka začarali v sonček (za osvežitev spomina). Nekje pri zloglasnem Rexu se jim je totalno strgalo (verjetno, ker je bilo tam | eno dete v cvetu pubertete in je brez modrčka ležala na brisači od tete) in so v zgodbo vpletli vse, ki so jim tako ali drugače pomagali preživeti v vseh teh razburljivih dogodivščinah. Celo Primorski fantje z deklico vred so priznali, da so boljši in lepši, če imajo kaj pod kapo. Zgodba se je kljub zapletom dobro končala. Slušatelji so dobre volje odšli; Sergiotu iz Trsta pa je lahko samo žal, da ga ni bilo zraven. text & photo by oRLANDO hRANDEK Tmmmm* OSMI DAN KINO ODEON-Izola Torek, 4. 2. ob 20.uri in 30.minut. LE HU/TltME OSMI DAN LE HUITIEME JOUR Belgija/Francija, 1996,118 min. režija Jaco Van Dormael Le huitieme jour je melodramsko igrivi stampedo spominov, starih pesmi, družinske sreče, pop fantazij, soap kiča in šlageijev Luisa Mariana, v katerem mongoloidni, anarhični, klovnovski, angelski Pascal Duquenne s sliko v roki išče svoj dom, svojo rojstno hišo. Fotografija, tista slika, ki jo v roki nosi Duquenne, nima več nobene zveze z realnostjo, hočem reči, realnost je iz te slike izginila. Dormaelov Toto heroj je mislil, da mu je nekdo ukradel življenje, medtem ko Duquenne v roki drži le še sliko življenja. Ni več važno, če ti je kdo ukradel življenje, važno je, da sam obdržiš slike, fotografije. V dobrih starih westemih je dom obstajal, toda domov si se lahko vrnil le čist. Kjer je bil kavboj čist, tam je bil doma. Zato so v westemih v glavnem potovali, vandrali in se klatili. Odisejade, a ne. Le huitieme jour, sicer urban kot Downov sindrom, je v podtekstu westem: dom tu obstaja le še na sliki, na fotografiji. Toda če si čist, se vanj lahko vrneš. Šur, ko se vrneš domov, tam itak ni več kaj videti. Z eno besedo: zgodba o Genezi skozi oči mongoloida. LOVRO DOBRO MIGA D.]. Lovro (Radio Capris) se letos lahko pohvali s kar nekaj uspehi. Med nastopi po slovenskih diskotekah v okviru D.J. Toura je bil v akciji revije Lady izbran za enega najboljših D.].- jev pri nas, saj je pristal na drugem mestu. Z društvom za obujanje mrtvega turizma 0'BALA je dobro razgibal poletno dogajanje, kar je podkrepil tudi z glasbenim izdelkom. Pesem Živi mrtveci je nastala kot priredba Shadovv on the wall, Mike Oldfielda. Tekst in vokal je prispeval Lovro, bas, aranžmaje in studio je dal Jadran Ogrin (Vork studio), kitare pa Roki Petrovia. Stroške studia mu je pokril Neno, vodja lokala The Club na Belveaerju. Lovro pa že pripravlja nov glasbeni projekt (techno rap) ki ga bodo razvili v novem studiu Radia Morje v sodelovanju z Danger Noise Team-om. NOVA SKUPINA NA OBALI Obalno-notranjska skupina, ki je bila dolgo v nastajanju, je končno zaživela. Njeno ime še ni znano, znani so le nekateri člani: Dj Lovro, Sound Dj (Ex pripravnik uredništva Mandrača) in prva pevka v slcupini 4 Fun. Nekaj pesmi snemajo v Studiu 2 Radia Morje, kot producent je seveda legenda tega radia Tomi Brkič. V četrtek 23.01.97 so člani skupine v Black Outu pokazali, kako miksa računalnik.(Aljoša Š.) SLIKARJEV ZORAN JE PEL Konec prejšnjega tedna je popestril nastop znane skupine ŠUKAR, ki je skupaj z ZORANOM PREDINOM predstavil skupno CD ploščo z naslovom MENTOL BOMBON. Pred koncertom v Kulturnem domu so člani skupine z Zoranom v GRAFFIT-u podpisovali CD plošče in kasete in pokušali domačo rudo, UK Top 10 Singli 26. Januar 1997 Z P PESEM______________IZVAIALEC 1 0 Beetlebum Blur 2 1 Your Woman VVhite Town 3 0 Older/I Can't.. George M. 4 0 Nancy Boy Placebo 5 5 Where Do You Go No Mercy 6 3 Say What You Want Texas 7 0 Walk On By Gabrielle 8 2 Professional Widow Tori Amos 9 0 Remember Me Blueboy 10 9 Don't Let Go (Love) EnVogue UK Top 10 Albumi 26. Januar 1997 Z P PESEM_____IZVAIALEC HitsWorld 1 2 3 4 5 6 7 8 -9 9 108 Evita - Original Cost Recordlng Špice- Špice G Iris Blue Is The Colour - Beautlful South Razorblade Suitcase - Bush Faliing Into You - Celine Dlon Ocean Drive - Ughthouse Famlly Travelling VVithout Moving - Jamlroqual Homevvork - Daft Punk Older - George Michael Greatest Hits - Slmply Red potem pa so napolnili Kulturni dom do zadnjega kotička, čeprav so bile vstopnice kar zasoljene (1.300 - 1.500 SIT), cena skupine pa tudi (nekaj nad 4.000 DEM). Med navdušenimi poslušalci je bil tokrat tudi izolski župan, Zoran in Šukarji pa so za konec razveselili še osebje Portona in mu podaljšali delovni čas malo čez polnoč, pa še kakšen kozarec je tresnil ob tla. PRIHAJAJO PLOŠČE Musič News 28. JANUAR David Bowle Earthling (Virgin) Rlck Braun Body & Soul (Mesa) Aliče Cooper A Fist Full of Aliče (live greatest hits) Livln' Joy Don't Stop Movin' (MCA) Slck of It Ali Built to Last (Elektra) The U.K. Subs Occupied (Triple X) 4. FEBRUAR Tony Bennett On Holiday (Columbia) Rick Danko, j. Field, E. Anderson - On the Blinds The Offsprlng - lxnay on the Hombre (Columbia) Silverchair Freak Show (Epic) 18. FEBRUAR Acapella Artisti - Zambian Acapalla (Epic) Buddy Mlles jimi Hendrix Tribute (Pavement) Moloko - Do You Like My Tight Svveater? (W.B.) Ventilator Reseda Spleen (Bar None) 25. FEBRUAR Lori Carson - Everything I Touch Runs Etta James Love's Been Rough on Me (count.blues) 17 The Beauty Process: Triple Platinum (Reprise) Mike Oldfleld Voyager (Celtic album) (Reprise) 4. MAREC Average White Band Soul Tattoo (Beacon) Van Morrison The Healing Game (A&M) U2 Pop (Island) 18. MAREC INXS - Eleqantly VVasted (Mercury) Aerosmlth - Nine Lives Oasis -Be Here Now OTTAVIO BRAJKO SE NE DA Po krajšem zdravljenju že spet grabi za harmoniko. Avtor Pomplerfa in drugih uspešnic že pripravlja nove pesmi. Ottavia Brajka, Izolana in znanega ljudskega godca ni treba posebej predstavljati, na njegovem domu v Kortah pa sem ga obiskal potem, ko sem izvedel, da se je že vrnil iz bolnišnice in da bo obiska še kako vesel. Rahla možganska kap ga je spravila najprej v bolnišnico, zdaj pa v bolniško, vendar ima Ottavio pred sabo že nove cilje in nove ideje, saj je na njegovi "delovni mizi" že zbranega precej gradiva za nove viže. Ottavio, ki še vedno sodi med najboljše slovenske harmonikarje je že celo življenje povezan s tem instrumentom, to glasbo in istrskimi ljudmi. Že davnega 1969 je imel svoj ansambel, ki je njegovo pesem in lepote Istre ponesel širom naokoli, tudi med rojake onstran luže. Leta 1990 je ansambel prenehal obstajati, težka prometna nesreča pa ga je kar za nekaj časa oddaljila od not in mena. Toda prav za dolgo ni bilo, saj je Ottavio že zbiral ljudi za novo skupino in pisal pesmi, ki jih je tokrat prav po etnološko zbiral med ljudskim izročilom. Leta 1994 je ustanovil trio v katerem igrajo:Ottavio Brajko - harmonika, vokal, Ivo Dobrinčič - kitara, vokal in Vojteh Srebrnič -bas kitara, vokal. Nastale so nove uspešnice (Maria čakulona, Piero brontolon in druge), ki so se prijele med ljudmi in prepričale tudi tiste, k! sicer niso redni spremljevalci narodnozabavne glasbe. Morda je prav ta njegova zavzetost, ta trma in volja prispevala k temu, da je tako hitro okreval. Zdravniki pravijo, da je volja pol zdravja in Ottavio je ima toliko, da pravi, da bo aprila že igral v Hotelu Delfin. In mi mu verjamemo. Vlado Ostrouška Šerbi: Ottavio, pridi čimprej, ker meni zmanjkuje sape. ZDRAVO MESTO IZOLA (pripravlja Andrej Dernikovič) V pogovorih okoli projekta Zdravo mesto sem pogosto dobil vtis, da bi marsikdo rad pomagal ali sodeloval, da pa si bistva projekta vsi ne predstavljamo enako. Preden bo prišlo do realizacije učne delavnice za zainteresirane bodoče in za sedanje sodelavce pa bo v tej rubriki izšlo nekaj skrajšanih in prirejenih poglavij iz knjižice Dvajset korakov v razvoju projekta Zdravo mesto (Svetovna zdr. org. 1995). Ta in še nekaj druge literature bo čez čas dosegljiva tudi v izolski knjižnici. Poskušal bom občasno prikazati projekt, ki je bil zastavljen v kakem mestu, ki je član Slovenske mreže Zdravih mest, da si bomo lažje predstavljali, kako se načela lahko uspešno oživi. Kaj so projekti Zdrava mesta ? Projekti Zdrava mesta imajo v vodenju mest enkratno in neponovljivo vlogo. Pospešujejo novosti in spremembe v lokalni zdravstveni politiki, zagovarjajo nove pristope k družbenemu zdravju. Raziskujejo učinkovite poti, ki bi privedle načela in cilje evropske strategije Zdravje za vse v prakso v mestnih okoljih. S pomočjo mehanizmov, ki prepoznavajo in posredujejo interese različnih skupin v družbi, zagotavljajo vodenje družbnega zdravja. Vsem projektom Zdravih mest pa je skupnih "šest značilnosti: 1. Opredelitev za zdravje Vsi se opredelijo za zdravje. Poudarjajo holističo naravo zdravja in prepoznavajo povezavo med njegovimi fizičimi, dušenimi, socialnimi in duhovnimi stranmi. Prednostni nalogi sta krepitev zdravja in preventiva. Zdravje lahko vzpostavimo le s skupnim prizadevanjem posameznikov in skupin v mestih 2. Politično odločanje Politično odločanje je pomembno za družbeno zdravje. Bivanje, okolje, vzgoja in socialne službe ter drugi programi mestnih vlad imajo velik učinek na zdravstveno stanje v mestih. Projekti Zdrava mesta krepijo prispevke takih programov za zdravje tako, da vplivajo na politično odločanje mestnih parlamentov. 3. Medsektorsko sodelovanje Tu se začne medsektorsko sodelovanje. Izraz "medsektorsko delovanje" opisuje proces, v katerem organizacije, ki delujejo zunaj zdravstvenega področja, spremenijo svoje dejavnosti tako, da več prispevajo k zdravju. Primer medsektorske akcije je urbanistično načrtovanje, ki naj zagotovi velike zelene površine za rekreacijo in s tem spodbuja dobro telesno kondicijo. Projekti Zdrava mesta so ustvarjalci organizacijskih mehanizmov, v katerih se srečujejo in usklajujejo svoje prispevke k taki akciji mestni uradi in drugi subjekti. 4. Sodelovanje javnosti Poudarjajo sodelovanje javnosti. Ljudje sodelujejo pri zdravju preko izbire načina življenja, uporabe zdravstvenih služb, pogledov na zdravstvene probleme in delu v družbenih skupinah. Projekti Zdrava mesta pospešujejo aktivnejšo vlogo ljudi na vseh naštetih področjih. Zagotavljajo sredstva, s katerimi lahko posamezni ki neposredno vplivajo na odločanje v projektu in s pomočjo projekta pri aktivnostih mestnih uradov in drugih organizacij. 5. Inovacije Delujejo s pomočjo inovacij. Krepitev zdravja in preventiva bolezni s pomočjo medsektorskega sodelovanja zahteva nenehno iskanje novih idej in metod. Uspešnost projektov Zdravega mesta je odvisna od njihove sposobnosti za izvedba inovacij v okolju, ki podpira spremembe. Projekti to dosegajo s širjenjem znanja o novih metodah, spodbujanjem inovacij in s spoznavanjem dosežkov tistih, ki eksperimentirajo z novimi smernicami in programi. 6. Zdravju naklonjena javna politika Končni rezultat je zdravju naklonjena javna politika. Uspešnost projektov Zdrava mesta se odraža v stopnji, do katere vodstvo mesta lahko vpliva na smernice, ki pogojujejo osnovo za zdravje. Projekti dosežejo svoje cilje, ko postanejo domovi, šole, delovna mesta in drugi deli mestnega okolja primerni za zdravo življenje. Politične odločitve, medsektorsko sodelovanje, sodelovanje javnosti in inovacije, ki jih pospešujejo projekti Zdrava mesta, si skupaj prizadevajo doseči zdravju naklonjeno javno politiko. PRIMER MODELA DOBRE PRAKSE iz mariborskega programa za leto 1996. Naj vas ne šokirajo predvideni stroški programa: so pač tako ocenjeni glede na obseg programa in - seveda: vrtec se nahaja v velikem mestu , ki je hkrati tudi začetnik projekta Zdravih mest v Sloveniji, in ima hkrati Zdravo mesto Maribor kot član slovenske mreže možnost pridobivanja sredstev iz drugih, tudi neobčinskih (neproračunskih) virov. ZDRAV VRTEC PRIJAVITELJ PROGRAMA: VVZ Borisa Pečeta, Tomšičeva 32 tel.st. 23 126 žiro račun 51800-603-31205 ODGOVORNA OSEBA: Milena Bertoncelj, ravnateljica VSEBINA IN NAMEN PROGRAMA: Otroke, vzgojiteljice in starše usposobiti in omogočiti zavestni vsakodnevni izbor zdravega življenja: prehrana, gibalno področje in psihično področje. Povezovanje z ožjo in širšo okolico pri ustvarjanju pogojev za dvig kvalitete zdravega življenja in dela otrok. Projekt se izvaja v enoti Koški. O zdravem vrtcu je potrebno informirati javnost. Nabaviti termos posode za pitje čaja, urediti igrišča (zasaditev dreves, streha nad peskovnikom, zamenjati dotrajana igrala, menjava mivke). Dopolniti telovadne rekvizite oz. pripomočke (blazine, ogledala ipd.). KOMU JE PROGRAM NAMENJEN: otrokom, staršem in osebju. SPREMLJAJOČE AKTIVNOSTI PROGRAMA: pridobitev podpore župana, lokalnih oblasti mesta. PREDVIDENI STROŠKI PROGRAMA: 1,200.000 SIT (prihodnjič: Tri faze razvoja projekta Zdravo mesto) V POMOČ ODVISNIKOM Vsak drugi torek v Posvetovalnici za mlade (Pittonijeva ulica) dela TERAPEVT za področje NARKOMANIJE. Odvisnikom ali njihovim bližnjim je na voljo vsak drugi torek od 16.00 do 19.00 ure. Pridite, skupaj bomo močnejši. KO BOLI GLAVA POMAGA TUDI TRAVA Nasveti zeliščarja Jožeta Tomažinčiča Vprašanja zanj lahko pošljete na uredništvo Mandrača ali njemu osebno na tel.: 63-285 ali 63-360. Vsako soboto med 9.00 in 12.00 uro se lahko oglasite pri Tomažinčičevih v Dobravi in dobili boste že izdelane čaje, kapljice in mazila. Tokratni nasvet govori o: LASJE V zvezi z lasmi kroži med ljudmi toliko predsodkov in napačnih predstav, da se je proti njim le težko boriti Ljudi zagotovo najbolj prizadene izpadanje las. Pri moških je izpadanje las s starostjo normalen pojav ! Število izpadlih las, hitrost izpadanja in starost, v katerem bo izpadanje močnejše, so odvisni od podedovanih lastnosti. Pri ženskah je izpadanje las povezano z neuravnoteženim delovanjem žlez notranjic in velikokrat tudi z resnimi notranjimi obolenji. Pravih zdravil proti bolezenskemu izpadanju zdravniki ne poznajo. Z ozdravljenjem bolezni pa se običajno povrne tudi rast las. Proti normalnemu izpadanju las pri moških običajno ne moremo nič storiti. Kljub temu se mi je velikokrat primerilo, da sem preprečil izpadanje las samo s pitjem čajnih mešanic. Iz tega sklepam, da je vzrok notranji - delovanje žlez. Zato svetujem veliko zelenjave, sadja (vitamini !). Sam sem bil v mladih letih vojaški starešina in sem moral nositi kapo in sem kmalu ostal brez las. Vse tekočine, ki jih uporabljam za lase, sem poizkusil na sebi (pa tudi na drugih) in dosegel sem lepe rezultate. 1. recept Litrsko steklenico napolnite s suhimi listi koprive in jih prelijte z naravnim vinskim kisom. Temu dodajte še pest korenin repinca. Steklenico zaprite in jo postavite na toplo. Vsebino vsak dan dobro premešajte in pustite stati 14 dni. Nato jo precedite in masirajte lasišče 1 do 2 krat na dan. 2. recept -list koprive 20g -list breze 15g -cvet kamilice lOg * S to mešanico napolnite pollitrsko steklenico, prelijte jo s 70 odstotnim alkoholom in pustite stati 14 dni. S precejeno tekočino masirajte lasišče 1 do 2 krat dnevno. 3. recept: za rast las ter odstranjevanje prhljaja -cvet kamilice -rastlina majarona -rastlina peteršilja -list rožmarina * Od omenjenih zelišč vzamete vsakega po eno jedilno žlico in prelijete z 11 vrele vode. S tekočino umivajte lase in masirajte lasišče vsak dan najmanj 5 minut. 4. recept proti prhljaju in krastam v lasišču - korenina repinca 50 g - cvet arnike 30 g - korenika kolmeža 20 g - list rožmarina 20 g - cvet kamilice 30 g * Z mešanico napolnite litrsko stekleno posodo ter vsebino prelijte z 70 odstotnim vinskim alkoholom. Naj stoji na toplem 14 dni. Vsak dan vsebino premešajte (obračajte steklenico). Z izvlečkom masirajte lasišče do 2 krat na dan. 5. recept Rast las pospešuje tudi voda (1 liter), v kateri ste 10 minut kuhali pol čebule, 4 stroke česna in korenine peteršilja. Služi za umivanje lasišča. SLOVENSKO SMUČARSKA Ker je smučarska sezona še zelo aktualna in je na tekaških smučeh tudi naš šef od križank, Toms, je gospa Boljetova sestavila križanko, v katero je skrila 5 slovenskih smučišč. Vaša naloga je da jih najdete in izpišete na kupon, ki ste ga pred tem (ali po tem)nalepili na dopisnico. Dopisnico pa pošljite najkasneje do torka 4.2.1997, na naslov MANDRAČ, Veliki trg 1, Izola. Pa poglejmo, komu je bila sreča tokrat naklonjena. Pokrovitelj FOTOOPTIKA RIO iz Ljubljanske ulice v Izoli je (v prvi osebi - glej sliko) razdelila naslednje nagrade: Darilni bon FOTOOPTIKE RIO v vrednosti 5.000 SIT prejme Andrejka Zlobec Brkinska BO - Izola, darilni bon v vrednosti 3.000 SIT prejme Štefka Stegovec, Veluščkova 6 - Izola, darilni bon v vrednosti 2.000 SIT pa prejme Tomaž Karen, OF 9 - Izola. Nagrado za tokratno križanko prispeva trgovina Jonathan šport line in sicer SMUČARSKA OČALA RUDY PROJECT v vrednosti 5.000 Sit 1 2 1j/ // % 7i 8 J/ 10 0 \C— 11 12 13 l A O f A f' c V 15 J Tj > F Ai 16 A/ C O 17 E 0 A br r A A 18 C 19 L f 20 A % A 1 22 A 43 A Ar P A 24 25 26l A- 27 Ar 28 P ,1 ' % 0 ■H ■ *! 0 d A M 32 a/ UH 33 1? 31 k A 35 S 0 36 }I 0 % K I3a 38 4/\ N t 41 /V 1 // 43 A 4V 45 0 C ( \J A 46 T. i 7 47 M A 48 49 A P 1 T 50 £> 1 v E 51 r 52/ / \ /r \( H 0 j J 53, 1 7 5A v / F 56 |z_ A 57 A k n 59 j hf 60 M A j ( nJ 61/ /v It L / IV A 62 (L O 1 63 D ' C A VODORAVNO 1. HORMON NADLEDVIČNE ŽLEZE 10. VRTNO JACODIŠČE 14. SMER, KI jO JE IZ KUBIZMA RAZVIL SLIKAR MONDRIAN 16. IME NEKDANJEGA MINISTRA ZA TURIZEM (PAŠ) 17. MOŠKI Z RDEČIMI LASMI 19. NAJVIŠJE EVROPSKO GOROVJE 21. ŽUPAN POD FRANCOZI V NAPOLEONOVEM ČASU 22. SREDNJI 23. NEM.ADMIRAL POVELJNIK MORNARICE (ERICH) 26. TEMELJ; PLOŠČA, KI ZAPOLNJUJE ODPRTINO V OSNOVNEM OKVIRJU VRAT 29. ZAČETEK AČKUNA 30. SLOV.GLASBENIK ROBEŽNIK 31. OSEBNI ZAIMEK 32. OZNAKA ZA NEZNANCA 33. NEUMEN ČLOVEK 35. SOČA PO ITALIJANSKO 37. SKANDINAVSKO MOŠKO IME 38. OKRAS NA GLAVAH KORINTSKIH STEBROV 41. PRVI IN TRETJI VOKAL 42. PREDLOG 44. DLAKA 46. ČEŠKO MOŠKO IME (TUDI ČEŠKI KRALJ) 48. VRSTA SIRA 50. ALPSKI SMUČ.CENTER NA ŠVEDSKEM 51. NEM.FILOZOF (GEORG) 52. SKUPŠČINA MED NOB 53. PREDLOG 54. / GESLO 56. EGIPČANSKI BOG SONCA 57. / GESLO 60. SLOV.SKLADATELJ KOGOJ 61. NOETOVA BARKA 62. TROPSKO OBMOČJE (MNOM.) 63. OČANEC NAVPIČNO 1. JUŽNOAMER. KUKAVICA 2. MAJHEN DENAR 3. / GESLO 4. JUNAŠKI EP 5. NATAŠA LAČEN 6. GERMANSKI OREL, TUDI PRITOK RENA 7.SINTETIČNO MAMILO 8. ENAKO, TUDI (LATIN.) 9. ZNAČILNOST NIČEVEGA 10. ODŽAGAN KOS DEBLA 11. JUNAKINJA ROMANA APRIL 12. HUDA JEZA 13. ANTIČNO IME ZA MESTO HOMS V SIRIJI 15. /GESLO 18. OZNAKA ZA KROM 20. VZGOJA 24. ZNAK ZA ERBIJ 25. SOLMIZACIJSKI ZLOG 27. MESTO V RIMSKI POKRAJINI LACIO IZOLA, Veliki trg 6 - tel./fax: 65 650 KOPER, Pristaniška 41 -tel./fax: 271 494 mobitel 0609 644 533 POSEZONSKI POPUST do 40% 28. SPODNJI DEL POSODE 29. TUJE ŽENSKO IME 34. PREDSTOJNIK FAKULTETE 35. HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA 36. PRIPRAVA ZA DVIG TEKOČIN Z ZRAČNIM TLAKOM 39. OCET 40. STAR SLOVAN 42. ŽENSKO IME 43. KRAJ PRI SEVNICI, TUDI UMETNOST PO ITAL. 45. LAPOR (NAREČNO) 46. ORANJE 47. / GESLO 48. KALO, UNESEK 49. PRETEPAČ 50. ZAČETEK AZBUKE 53. INOSLAV 55. MAKEDONSKO KOLO 58. HRVAŠKI ELEKTROTEHNIK, KI JE DELOVAL V ZDA 59. ZAČETEK IRME 60. MNOŽIN OSEBNI ZAIMEK KUPON Jonathan šport line (št. 13) vpišite 5 slovenskih smučišč KRIMINALIJE Sonce počasi greda izza oblakov in z njim se v mesto le prikrade tudi kakšen nasmeh. Potem pa se za trenutek pooblači in spet so tukaj mrki obrazi, pade kakšna kletvica in tudi okoli ušes se zabliska vsake toliko, jezni so bili tudi Pod Figo, ker smo napisali, da se tam zbirajo klošarji. Prav je, da se opravičimo, ker smo tako zamešali pojme. Celo tisto območje se menda imenuje Lonka, Pod figo pa je le eden od lokalov, kjer se klošarji ne zbirajo. Zdaj so stvari menda jasne. PADAVINE Med moškima je prišlo do spora zaradi parkiranja. Padla je ena beseda, potem je padla druga, potem je padla ena bolj močna in na koncu je padla še klofuta. Prišli so dečki pa je padel še predlog k sodniku za prekrške. S SILO NAD LESTEV Medsosedski spor je bil vse glasnejši, potem se je sprevrgel v kričanje in končno v prerivanje. Ker pa niti to ni bilo dovolj je ena stran uporabila leseno lestev (ki niti ni zelo priročno orožje), druga pa fizično silo (ki je kar priročno orožje). Sledi arbitraža pri sodniku za prekrške. RAZSEKAL JO JE Sporni predmet je bila omara. Navadna lesena omara, kot jih imamo več ali manj vsi. Tudi strejša zakonca sta jo imela in se zaradi nje sprla. Nista se namreč mogla sporazumeti o tem, čigava je ta omara. Končno je obveljalo, da je omara moževa, nakar je ta odšel po sekiro in jo gladko malo razsekal. Omaro namreč. KRIV JE BIL LETNIK Srečala sta se prijatelja dobre kapljice in njuno prijateljstvo je bilo vse bolj vinsko obarvano. Potem sta prešla na strokovno področje in začela neuradni seminar o vinskih letnikih. Pri ocenjevanju enega od letnikov pa je prišlo do pomembnega razhajanja in na koncu sopadli kar precej trdi argumenti. Pojasniti jih bosta morala tudi sodniku za prekrške. KROJAČ ZA HLAČE IN MESO Raznašalci časopisov so v nevarnosti. V Maliji imajo namreč psa krojača, ki zna umeriti hlače in meso. To je tudispoznal raznašalec časopisov, končalo pa se je tako, da je moral poiskati zdravniško pomoč. Pes bo dobil lekcijo iz bontona, lastnik pa iz Zakona o psih pri Sodniku za prekrške. LAČEN JE IN ZEBE GA Neznanec (ali pa jih je celo več) že nekaj časa vlamlja v vikend hišice, poljske barake in počitniške prikolice po izolskem podeželju. Dečki ga sicer še niso prijeli, vendar so mu zanesljivo na sledi. Pomagajo si tudi z motivom tega dejanja: lakoto. Storilec je namreč očitno lačen, saj je ob zadnjem vlomu ukrael še 10 kilogramov domačih klobas. NE MARA GORSKIH KOLES Neznanec je v Livadah ukradel kolo Pony. Zgodilo se je nekaj prometnih nesreč z materialno škodo. Osebe niso bile telesno poškodovane. Kako je prišlo do nesreče, ki smo jo fotografirali v torek zvečer v drevoredu 1. maja pa še nismo izvedeli. IZOLA TISOČERIH ZGODB Prejšnji teden se je v Gregorčičevi ulici zgodil umor. Vest se je kot blisk razširila po mestu, zaokrožila po gostilnah in tržnici, se počesala pri frizerkah in končala na blagajnah trgovk. Ko je prispela na novinarsko mizo je naš Vlado poklical policaje in jih povprašal o umoru. -"Nič ne vemo o tem,” je odgovoril glas dežurnega na PP. -"Ampak ljudje pravijo, da so videli vaše fante v Gregorčičevi." -"Vsak dan gremo tudi skozi Gregorčičevo" je bil vztrajen glas na drugi strani. Potem je Vlado poklical Radio Morje od koder naj bi prišla prva vest o umoru. Tam so potrdili, da se je umor res zgodil, vendar v Ptuju, le da so oni to vest objavili v svojem pregledu tiska. Novinarska radovednost je bila potešena, ljudska pa še ne. Še danes lahko srečate katerega od dobro-obveščenih, ki vam bo natvezil zgodbo o umoru v Gregorčičevi. V mestu v katerem se nič ne dogaja so takšne zgodbe kot rešilna bilka. Oprimejo se jih vsi tisti, ki nimajo težav z davkom od dohodka, z dolgoročnimi krediti, s poslovnimi načrti, planiranjem dopusta ali izbiranjem maturantske obleke. To so dogodki za tiste, ki so žal največkrat junaki zgodb, ki jih najraje poslušajo in pripovedujejo. Ker smo upoštevali vse tisto, kar lahko dopolni našo ponudbo in kar vam je lahko v zadovoljstvo. Zato smo vam omogočili, da si lahko z našimi storitvami v kateremkoli trenutku in na enostaven način postrežete kar sami. Samopostrežni informacijski terminal vam nudi možnosti dviga in pologa gotovine ter plačila položnic, seznanja vas z našo ponudbo in novostmi, sprejema različna vaša naročila in ima na vaša pogosta vprašanja vedno pripravljene odgovore. splošna banka koper