Posamezna številka stane 1 Din. V ШШМ, v sredo fc 28, ШтШ Ш leto LL Naročnina tmm za drŽavo SHSi do preklic«! a) po po j il meieCne Шв II It flcstar!]9a > a» đom meseéuo......„ it za inozemstvo i »e- вспЈ.......Din П s Sobotna izdaja: з v Jnfloalavlji.....Din 20 v inozemstvi .......it ш Пввч iB8irntom: ?si Sao!it'.!ipa« тг''* клИ «8laal po DSd.1"— In Din.i-SO* ▼altltl ofllaet na< 45 ram n-»ine po Bln. 2 —, pusiars po D n. a'—. Pri aarooiia papuat» !sha]a venir da« lxTsem*< jpnodeijkain dnata po ntku ob 5. nri rjnîraj. МГ Uretalživ« |a v Kopitarja* allai »tat. 6/Ш. aoiioplsi sa ne vračajo; aelrmircna plana ae a* «prejemalo. Uredn. lalef. itv. 59. aprara. itv. 328. PoHMi! Hst za slovenski larol Bprata lavKapItarJaTÎ al. S. — Batna рс«вв lirais. lfcMJaaake K. MO za Biročntao la ib 34« кл oglaa* «agreî» Зв.011. аш]ет. 7563, praS'sa in đansi. 24.79T nameščencem. V ©Di prvih številk »Jutranjih Novostic vabi nek državni uradnik svoje tovariše v radikalno stranko, češ, da bo rešila uradniško gmotno vprašanje »radikalno«. Tudi druge številke tega časopisa prinašajo slič-ne članke v nadi, da se bo kak državni nameščenec v radikalno-velesrbsko-centrali-stično past ujel. Kako »radikalno« zna radikalna stranka zbol|išati gmotni položaj drž. nameščencev, smo videli sedaj, ko nam obeta 600 do 1000 K mesečnih poviškov, neuradniškim kategorijam niti toliko ne. To se pravi, da veiesrbski velekapitalisti iz nas norce brijejo. In to imenuje radikalno glasilo »radikalnoc rešitev uradniškega vprašanja. V drugi številki tega časopisa razklada nek državni uradnik, da je stopil v radikalno stranko, ker mu zgodovina te stranke ugaja. Kakor da bi državni uradnik živel od preteklosti kake politične stranke 1 Mi pa poznamo prežalostno sedanjost radikalne stranke. Dejstvo je, da je imela ta stranka po prevratu odločujoč vpliv v državi, da je zunanja politika njena izključna domena, da so visoki vojaški krogi na njeni strani, da se ni ničesar zgodilo v notranji nli zunanji politiki brez njenega privoljenja ïn njene volje. Torej je ta stranka (poleg demokratov) odgovorna m vse gorje in za /bo bedo, ki tare državnega nameščenca. Radikalna stranka ni hotela uradniške pmmatike, zato jo je preprečila s tem, do je izzvala vladno krizo in razpustila parlament ra\Tio v trenotku, ko se je imela uzakoniti. Ni hotela, da se nam prejemki zvijajo, zato je Kumanudijeve itak nezadostne fn skromne predloge za povišanje naših žoklad zavrnila. Radikalna stranka noče pragmatike, ker hoče razširiti po celi dr-lavi svojo pristno balkansko koruptno »pravo, ker hoče iz nas napraviti navadne sužnje, ki se brez odpovedi in odškodnine H prvi priliki pomečejo na cesto. Jasno je, ia za državnega nameščenca ni prostora v Saki stranki. Maloštevilni višji uradniki, ki so se ji pridružili, so to storili iz golega ko-ristolovstva v nadi, da bo kaka kost padla ' bogatoobložene mize velesrbeke gospo-te. Zavohali so pač milijone I V predstoječi volivni borbi gre v prvi frsti za notranjo ureditev države. Parola se glasi: za revizijo ustave ali proti revi-î.iji, za avtonomijo ali za centralizem. Za državnega nameščenca izbira ne more biti težka. Poznamo zadosti blagodati centralizma. Državni nameščenec more biti edino sa revizijo ustave, za čim večjo avtonomijo. Belgrad nas bo zmirom tlačil, /mirom izkoriščal, rešitve od tam ni pričakovati. Samo Ljubljana nas more rešiti. Slovenija mora postati popolnom »avtonomna, V Ljubljani moramo dobiti svoj parlament, v Ljubljani, se morajo delati postave, Ljubljana naj odloča o nas in naših prejemkih. To pa jo le mogoče, če zmaga avtono-mistična misel in se ustava v avtonomistič-nem smislu revidira. Katera obstoječih strank nam sploh more izvojevati avtonomijo? Edino Slovenska ljudska stranka je poklicana k temu po svoji energiji, svojem poštenem političnem delovanju in po svoji številčni premoči. SLS bo tudi temeljito rešila naše gmotno vprašanje. Četudi tvori jedro stranke kmečko prebivalstvo, je ista pokazala tekom dolgoletnega svojega obstoja toliko socialnega smisla, da smemo z mirno vestjo ji poverili tudi re-šitev našega vrrašanja. Ampak tudi, če ne bi bili uradniki tega prepričanja, bomo vendar 18. marca spustili svojo kroglico v skrinjico Slov. ljudske stranke. In zakaj? Zato, ker nam more edino ona priboriti avtonomijo, ki je edina naša rešitev. Če vzamemo tudi nemogoči slučaj, da bi nas pustila SLS po izbojevani avtonomiji na cedilu ,bomo vendar rešeni, ker si bomo izboljšan;o našega gmotnega položaja lahko izsilili. Nasproti vladi v LJubljani bi bili zadosti močni, nasproti Belgradu pa >no, kakor vemo, nemočni, v prvi vrsti radi tega, ker nimamo od srbijanskih uradnikov pričakovati nobene pod nore. nobene pomoči. Oni so itak od centralne vlade favorizirani in ne čutijo bede in pomanjkanja kakor mi. Razve» tega si pomagajo z >zaradami kar je nam nemogoče. Vsled tega nimajo nobenega smisla za naš položaj in za naše težnje. Od to strani ni pričakovati torej ničesar. Ako zmaga centrali- zem, ako so ustava izvede, ako se nadaljuje današnji režim, je naša usoda zapečatena. Zalo tovariši, v boj za avtonomijo, v boj za Slov. ljudsko stranko, ki nam edino more pomagali in smrt centralizmu in strankam, ki ga podpirajo. Drž. nradnik. IZKLJUČITEV NEOFICIET.NIIT KANDIDATOV IZ ST» VNKE. -NA PREKMURJE. RADIKALNI UPI Belgrad, 27. febr. (Izv.) Nocoj od i. do 8. ure se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so bili dovoljeni razni krediti posameznim ministrstvom. Takoj po tej seji je imel sejo glavni odbor radikalne stranke, ki je proglasil za vsako volivno okrožje oficielno kondidatno listo, kandidate drugih list pa je izključil iz stranke. Na seji se je definitivno določilo Pašićevo potovanje v Slovenijo. P a š i č odpotuje iz Belgrada 10. marca in bo imel naslednji dan v Ljubljani shod. Nato bo imel se po čeno. Agendc tega ministrstva preidejo na posamezna resortna mi-nistrst». a. LAŠKA ZELENA KNJIGA. Rim, 27. februarja. (Izv.) Laška vlada je izdala zeleno knjigo o konferencah v Parizu in v Londonu. ZDRUŽENE DRŽAVE IN DRUŠTVO NARODOV. Loiidon, 27. februarja. (Izv.) Iz Washingtona poročajo: Senator King (demokrat) je predlagal, naj Združene države vstopijo v razsodišče, ki bo nastavljeno pri Društvu narodov. Predlog ni bil sprejet kljub podpori uplivnih politikov. LIGA ROMANSKIH NARODOV. Rim. 27. februarju. (Izv.) Z ozirom na francosko rumeno knjigo o washingtonski konferenci ugotavlja Tribuna c, da bi se morali latinski narodi ravno tako združiti kakor so se anglosaksonski. Volivna skrinjica S. L. S. v Ljubljani in na Kranjskem ie prva» na Štajerskem driiffa. Pogodba, ki sta jo sklenili Amerika in Anglija glede odplačevanja medvojnih dolgov Anglije Ameriki, in ki je te dni bila obojestransko ratificirana, je eden največjih mednarodno-političnih in gospodarskih dogodkov dvajsetega stoletja. Prvič je velikega moralnega pomena, kakor je to že Lloyd George naglašal. Izpolnjevanje kakršnihkoli obveznosti mori dvema državama ie velik moralen fakt, toliko boli ureditev odplačila tako velikanske vsote, kakor je angleški dolg Ameriki. Kdor ne vrača, temu se več ne posodi; kdor pa vrača vestno tako ogromno vsoto, temu se prihodnjič tembolj zaupa; na zaupanju pa slonijo zdravi oduošaji med državami. Anglija je, kakor Times upravičeno po udarjajo, na to pogodbo lahko pred celim svetom ponosna. Anglija se obvezuje s to pogodbo, da vsako leto v teku prvfih 10 let odplača Ameriki vsoto 33,000.000 funtov sterlin-gov, naslednjih 42 let pa 38,000.000. To se pravi, da bo vsak davkoplačevalec v An gliji, kateri plačuje dohodninski davek, m 5,000.000 funtov šterlingov, vplačanih Ameriki, plačal 1 penny na vsak funt; drugače rečeno: da bodo tekom dveh generacij dohodki vseh Angležev obremenjeni s hipoteko 9 pence na vsak funt šterlingov. Vojvoda belfordski n. pr. bo od svojih velikanskih dohodkov plačal državi od vsakega lunta šterlingov 12 šilingov in 6 pence, to je 62%% vseh dohodkov. Seveda, če bi Anglija to pogodbe, ki jo v 02 letih razbremeni vseh obveznosti do poslednjega pence, ne bila sklenila, bi morala celo пр-določeno večnost plačevati vsako loto '■>?,, za 956,000.000 funtov šterlingov. Dve državi, ki sta medseboi tako ogromno zadevo uravnali, gresta naravno v vseh drugih političnih in gospodarskih zadevah tem lažje skupaj, čira menj ena drugi dolguje, oziroma, čim točnejše poravnava ena svoje obveznosti napram drugi. Taka reč je več vredna kot ena velika zmagovita vojska. Tembolj ustvarja ta pogodba tesno z.vezo meti Anglijo in Ameriko, čimbolj so ostale države Ameriki dolžne, ne da bi mogle svoj dolg odplačevati; saj Francijo j niti obresti ne vrača. Zato se upravičeno : govori o an«lo-saksonskem bloku, ki utegne ! ob svojem času odločilno poseči v evrop-; ske zadeve. j Francosko - aegleški sporazum Poruhrja, London. 27. februarja. (Izv.) V spod-: nji zbornici je danes vprašal Ramsav Mac i donald Sonar Lawa o stanju v zasedenem Poruhrju in pa, če bo angleška vlada svoje j čete iz Kolna umaknila. Bonar Law je od-I govoril, da je stanje v zasedenem ozemlju neizpremenjeno. Glede odpoklicu angle : škib čet je Bonar Law izjavil, da franco-t ske oblasti nikogar več ne zapro brez do-! voljenja Angležev v oni »-oni, Irjer so se ! angleške čete. . Pariz, 27. febr. (Izv.) Reparacuska Komisija je razpravljala vprašanje, kdo naj plača zasedbene stroške za zasedbo Poruhrja, ali francoski in belgijski davkoplačevalci ali reparacijski fond. Komisija tega vprašanja še ni rešila. Pariz. 27. februarja. (Izv.) lrancoske oblasti so danes zaprle v Essenu nad 150 nemških nacionalistov, med njuni nekatr re, ki so prišli iz Monakovega. Pariz, 27. februarja. (Izv.) V društvu rezervnih častnikov je imel Poincare govor, v katerem je med drugim rekel: Mi hočemo izpolnitev mirovne pogodbe. Mi smo si vzeli zastara in e in jih ne bomo dali iz rok za prazne obljube. Mi hočemo po vrnitev škode. Mi bomo v miru ravno tako močni kakor v vojni, častniki >>odo znal' ohraniti duh dežele svež.' NEMŠKI PROTEST. Bo-rlin. 27. februarja. (Izv.) \emsk zastopnik v Parizu je izročil francoski vladi noto, v kateri opozarja nemška vlada francosko na številne zločine, zagresene od francoskih čet v zasedenem ozemlju. Легп ška not» pravi, da nemška vlad« ne ravu šlev. 4?. Stran 2. SL0VBN1C, flwt 7Ê. MBraarfc îfML r:a s tem, da bi francoska vlada grozodejstva kaznovala, vendar pa smatra za svojo dolžnost francosko vlado nanje opozoriti in ugotoviti odgovornost francoske vlade. Nemška vlada na te zločine ne bo pozabila. V prilogi je dodana noti ugotovitev in opis velikega števila zločinov. LETALSKI REKORD BREZ MOTORJA. Cherbourg, 27. februarja. (Izv.) Manev Rol je na letalu brez motorja letel včeraj > km daleč v ravni črti iu s tem dosegel »vetovni rekord. ) se smeje... Čika Baja — ovaj Pašič — sedi v to- >!o zakurjeni sobi v mehkem naslonjača a pečjo. Nekoliko stran od njega sedi go-;pod doktor in mu pripoveduje o razmerah r Sloveniji. O političnih seveda. In kolikor lalj pripoveduje gospod doktor, toliko bolj :e gospodinu Pašiću smeje srce, smejejo istnice in smeje lepa, dolga bela brada. Iz sči pa mu žare topli žarki notranjega zadovoljstva. Gospod doktor pa pripoveduje: »Kraten politični načrt ste napravili za Slove-lijo, prekrasen! To je naravnost divota je-ina! Vaš um je nedosegljiv!« Čika Baja se zadovoljno smehlja. Gospod dcktor pa nadaljuje: »Torej Slovencem ni prav, da jih belgrajski cen-tralisti mozgajo. Nekaj časa so bili silno /neti za Belgrad, potem pa so začeli nenasitni slovenski industrijci, samopašni slovenski obrtniki, razvajeni slovenski delavci in nikdar siti uradniki in kmetje godrnjati. Vsaj veste: davki, carina, trošarina, slab promet, nizke plače in kar je še takih itvari načečkanih v nebroinih spomenicah, ?se to jim ni bilo prav, ker od vsega tega ienarja ni prišel niti ficek več nazaj v de-felo! Zato so začeli ugibati, kako bi se iz-aebili teh sedemkrat sedem egiptovskih îadlog in zopet dobili za svoj težak denar aekaj nazaj v svoje prazne lonce. Tedaj pa ie hotel vrag, da je vse te težave, ki tarejo ijudi, spoznala Slovenska ljudska stranka, [n ta stranka je rekla: Jaz bom varovala Koristi slovenskih ljudi in poskusila bom îelgrajskim magnatom nekaj vzeti, kar je ilovensko in do česar Belgrad nima nobe-îe pravice.« Čika Baja: »Ima pravo, ima. Mi smo ïmagali, oni so pa premaganci! Neka pla-'.e oni muslimani — ovaj — Slovenci!« Doktor: »Oni pravijo, da niso premaganci, ampak da je zmagala pravzaprav Amerika. Zato se branijo večnega plačevanja za — druge. Zato zahtevajo zase zakonodajno avtonomijo, ker se nočejo dati na večno izkoriščati od centrale. In ta vražja Slovenska ljudska stranka je pograbila to geslo, ki je centralistični gospodi skrajno nevarno. Moj Bog, kaj bo, če nc bomo dobili več toliko slovenskega denarja? V tem kritičnem irenotku si nas rešil Ti, slavni Čika Baja.« Čika Baja zadovoljno pogladi svojo lepo, belo brado. Doktor nadaljuje: »Sijajen načrt si napravil, Tebe edinega vreden! Glavna stvar je, da izbiješ Slovcncem že samo misel na kakšno, magari še tako majhno neodvisnost enkrat za vselej iz glave! Zato jc pa treba uničiti tisto organizacijo, ki jc najmočnejša predstavnica avtonomizma in ilovenske mislir Sloveniji, to je Slovensko ljudsko stranko in vladal boš aad Slovenijo in jo mozgal kakor doslej.« Čika Baja si je zopet zadovoljno pomladil svojo lepo, belo jjrado. Doktor pa je nadaljeval: »Torej po geslu: Dividc et impera! si poslal v Slovenijo gospodina Puclja ...« Čika Baja: «.. .usmili se g», o Go» i spod!« Doktor: -Ta gospodin trga Slovensko ljudsko stranko pod firmo kmečke stanovske zavesti. Sicer so interesi slovenskega kmeta nekoliko drugačni, kakor interes hrvatskega, srbskega ali amerikan-skega kmeta, ker živi vsak pod d r u g a č -n i m nebom in na drugačni zemlji, iz česar se razvijajo drugačne potrebe, ampak to nič ne de. Take stvari zna g. Pucelj imenitno /.amolčati pred svojo kmečko nmso in ta se mu seveda vseda na Hm •kmečkih stanovskih interesov« kot muhe na sveže mleko. Gospodin Pucelj dela dobro, prav dobro. On ruši in ruši in odporno moč Slovencev je it prav znatno oškodoval. Naravnost krasen dečko, ovaj Pucelj, ki zasluži lepo pohvalo,« Čika Baja: »Ja-nu!« Doklor: »Na drugi strani dela Žerjav. Je sicer demokrat, ampak s svojo ^napredno mislijo« je le speljal skoro vso slovensko inteligenco na belgrajski led. Narod brez zavedne lastne inteligence je pa bolj slab in zato boš imel tudi z Žerjavom srečo. Čudo Tvoje modrosti pa je to: Da ne zraste Žerjavova demokratija previsoko, si poslal nadenj »napredni blok«, da ga nekoliko pritiska ob steno, končno pa si poslal nad inteligenco še Hribarja in Župani-ča, da delata za radikale.« Čika Baja: »Nu-ja! Delata nekaj, ampak bolj slabo! Bom oba kmalu nagnal! Or«| Sajovie is Kočevja, hm... ovaj...« Doktor: »Tudi Sajovica ne bo treba, kajti Tvoja modrost je nedosegljiva. Ali ne veš, kako dela dr. Šusteršič? To je glavni mojster. On je zgrabil z železno roko naravnost v srce Slovenske ljudske stranke in glavni steber in glavna opora Slovenske ljudske stranke, slovenska duhovščina, se je začel majati. Dr. Šusteršič ritka za ta steber z vso silo in če se mu posreči, da pripravi ta steber do razpoke, bo padla Slovenska ljudska stranka, ž njo vred pa bo dobil tudi pokret za avtonomijo Slovenije tako težak udarec, da ne bo zlepa prišel zopet do veljave in vi, gospodje v Belgradu, boste zopet lahko veseli in razkošno živeli na stroške propadle S 1 o * * n i j "». Krasen je Tvoj politični načrt, Čika Baja, in naravnost divota jedna.« Čika Baja — ovaj Pašič — pa si je zopet zadovoljno pogladil svojo lepo, belo brado, mignil doktorju, naj odide in dre-moten od prijetne gorkote za pečjo je sanjal o vrvicah, na katere bo priklenil svoje verne služabnike, ki rušijo in ubijajo Slovenstvo v enih najbolj kritičnih njegovih borb. In v teh lepih sanjah so se mu usta zadovoljno smehljala ... Slovenci! Ali boste 18. marca res dopustili, da postanete žrtev Pasičevih načrtov mogoče za večno? Ali se ne zavedate važnosti trenotka, v katerem živite? AH hočete biti še 600 let hlapci aH hočete že vendar enkrat postati gospodje na svojih tleh? S Vinica. Preteklo nedeljo je bil na Vinici sijajen shod SLS. Udeležilo se ga je nad 400 volivcev. Shod je trajal nad tri ure. Govorila sta kandidat N e m a n i č in župnik Baje. Vinica je ob hrvatski meji in so skušali Radičevci s svojo megleno republiko vplivati tudi preko Kulpe na naše volivce. Shod je razbistril pojme in tudi izpodmaknil med našimi volivci tla za demagogijo Radićevcev. Vinica bo šla na dan volitev s Slovensko Ljudsko Stranko, katere politiko so zbrani zborovalci odobrili. Dragatuâ. V nedeljo popoldne je bil v Dragatušu izredno dobro obiskan shod SLS. Udeležilo se ga je nad 200 volivcev. Na shodu, ki je trajal tri ure, sta govorila kandidat N e m a n i č in župnik Baje. Nekateri nasprotniki so hoteli sicer delati nekoliko zmede, pa pristaši SLS in govornika so jih krepko zavrnili. Shod je sklenil zalivalo Jugoslovanskemu klubu. Bukovšica. Preteklo nedeljo je bil pri nas voliven shod SLS. Udeležili so se ga skoraj vsi volivci naše župnije. Na shodu je govoril profesor R e m e c. Zborovalci so soglasno izrekli zaupnico stranki in zahvalo Jugoslovanskemu klubu. Zali log. V nedeljo je govoril na shodu SLS v Zalem logu namestnik kandidata profesor D o 1 en c. Zborovalci so vzeli z odobravanjem izvajanja govornikova na znanje in izrekli soglasno zahvalo Jugoslovanskemu klubu. Gorje. V nedeljo, dne 25. februarja ob 3. uri popoldne je imela SLS v tukajšnji dvorani krasno uspeli shod. Dvorana, stranske sobe in hodnik, vse je bilo nabito polno samih zavednih volivcev. Govorili so gg. Jakob Jan, dr. Basaj iz Ljubljane, Krive z Jesenic in Vavpotič. Volivci so pazno sledili govorom in pritrjevali govornikom. Na shodu smo opazili precej soc. demokratov, Id so vneto pritrjevali govornikom in obsojali svoje Kristane. Samostojnih nismo opazili na shodu, ker jih več ni, le po shodu smo videli bivšega samostojnega kmeta, ki je prinesel cel sveženj Prvi zemljam na mescu. Čudežni doživljaji «Jveh Angležev. 26 Auglcški episai H. G. Wells. — Poslovenil —e—. (Dalje). In nekje med tem gostim trstičjem in grmièjem je ležala najina obla, najin dom, so bile najine zaloge, se je skrival najin edini up na rešitev iz te fantastične divjine kralkodnevnega mesečevega rastlinja. Vsekakor mislim,« je dejal, »inm — mora biti tamle —k >Ne k sem odgovoril. »Oddaljevala sva se od nje v polkrogu. Poglejte! Tule so sledovi mojih stopinj! Jasno ja, da mora biti bc.j proti zapadu, nmogo bolj proti zapadu! ie, — tamle mora biti oblak Meni pa se zdi, da je bilo solnce ves îias na moji desnici U Meni pa se zdi, da je pri vsakem sko-'.cu moja senca bežala pred menoj!« Strmela sva drug v drugega —. Kotlina krožnega gorovja se nama je mahoma i .'elu neizmerna, nepregledna, grmičje ne-prodirno —. ; Dobri ^og —! Kaka ~sla sva bila!« • Na vsak način jo morava najti k je pravil Kavor. >In sicer brž! Solnce pripeka vedno močneje. Onemogla bova od vročine. In — iačen sem — k Strme sem se ozrl vanj. Na to vprašanjft še nisem mislil —\ In hipoma sem začutil svoj želodec. — kar grabilo me je od gladn. »Kmetijskih listov« in jih izročil g. Jakobu Janu, rekoč: tu je sedaj moja samostojna. — Na shodu so bile z navdušenjem sprejete sledeče resolucije: 1. VoUvci, zbrani na shodu izrekajo že naprej novoizvoljenim poslancem SLS popolno zaupanje. Ravnotako izrekamo dosedanjemu Jugoslovanskemu klubu, posebno njega načelniku dr. Korošcu iskreno zahvalo. 2. Odločno zahtevamo, da se nam da takoj samouprava v okviru zakonodajne avtonomije. 3. Odločno zahtevamo, da se naši otroci v soli poučujejo v strogo verskem duhu, ne pa v brezverekem sokolskem duhu. 4. Volivci, zbrani na shodu SLS dne 25. februarja v Gorjah izrekajo svojima domačima duhovnikoma ter slovenski duhovščini, posebno pa gosp. knezoškofu dr. Ant. Bon. Jegliču svojo udanoet in popolno zaupanje. Nato je g. Jak. Jan zaključil krasno uspeli shod z besedami, da naj vsak volivec stori 18. marca svojo dolžnost ter naj spusti kroglico v skrinjico SLS, katera bo prva. Po shodu je bila takoj seja volivnega odbora ter se je sklenilo, da so takoj prihodnji teden začno prirejati vaški sestanki. Kozje. V nedeljo, dne 25. februarja se je vršil v Kozjem veličasten shod SLS. Več sto zborovalcev, najvrlejših naših mož iz vsega kozjanskega okraja je napolnilo dvorano okrajne hranilnice. Zborovanje je otvoril in vodil načelnik okrajnega zastopa, vič. g. dekan Marko Tomažič. Govorila sta tajnik Krajnc in kandidatski namestnik Josip Počivalšek. Njuna govora so navdušeni zborovalci prekinjali z viharnim pritrjevanjem. Shod so skušali motiti štirje samostojni razgrajači, a so jih reditelji takoj ob prvem poskusu postavili na hladno. To je bil tekom zadnjega pol leta drugi si'ajen okrajni shod v Kozjem, ld je zopet pokazal, kako neomajno stoji prebivalstvo kozjanskega okraja v taboru Slovenske ljudske stranke. Okrajni shod SLS v Šmarju pri Jelšah v ponedeljek, dr; 26. februarja ni bil nič, manj sijajen od kozjanskega. Vodil ga je župan Šmarski, g. Golčmau. Govorili so poslanec Že bot, kandidatski namestnik »Dn,-c sem dejal s poudarkom, »tudi jaz sem lačenk Zganil se je z odločno kretnjo. »Na vsak način morava najti oblo k Mirno in premišljeno sva opazovala nepregledno goščavo, ki je polnila dno orjaškega izgorelega ognjenika, in vsak zase je preračunaval možnost, ali bova našla oblo, preden naju premaga vročina in glad in utrujenost. »Niti petdeset korakov ne more biti oddaljena!« je rekel Kavor z neodločno kretnjo. ?Vse kar moreva storiti, je, da hodiva naokrog, dokler je ne najdevak »To jo vse, kar moreva storiti!: sem ponavljal in prav nobenega veselja nisem čutil, da bi bil začel negotovo iskanje. »Da bi tole zelišče vsaj ne rnstlo s tako divjo naglico!« >To je tisto k je povedal Kavor. »Ampak — obla je ležala na plasti snega k Brez upa sera se oziral naokrog, da bi kje zagledal kako zn.uto skalo, kak znan grmič. Pa povsod ista enokomeraost, povsod isto bodičasto trstičje, isti debeli kaktusi, isti razsežni lišaji, isto snežene plasti, druga drugi podobne —. Solnce je žgalo in peklo in v najino nepopisno zmedenost se je vmešavala onemoglost rastočega gladu. Izgubljena in splašena, obupana in omahujoča sva stala uboga zemljana sredi hijega, neznanega sveta —. In tedaj je udaril na moje uho prvi glas, ki je bil drugačen ko šuštenje vetra, drugačen ko drsanje in topotanje najinih korakov po kamenju in skalovju —. Buum — buum — buum —. Izpod najinih nog je prihajal, iz notranjščine —. Zdelo se nama je, da ga čujeva z nogami, in obenem z ušesi, — votlo je odmeval n daljava ga je zamolklo dušila. Počasi, premišljeno, mogočno je donel, kakor glas silnega brona — skritega nekje v globinah. Buum — buum — buum —. Zunaj v tihi pokrajini mesčevi se ni ničesar izpremenilo: trstičje je lahno šumelo v vetriču in kaktusovo iistje se je počasi majalo —, molčeča, enolična pustinja tja do daljnih skal ogromne kotline —, nad njo črno nebo z rahlim, modrikastim sijajem in v njem vroča, žareča solnčna obla. In v ta tihi, molčeči mesčevi svet je donel svareč, bobneč, zagone len glas: Buum — buum — buum —. V boječih, šepetajočih glasovih, komaj slišnih v redkem zraku, sva se popraševala: »Zvon —?« »Kakor ura —k »Kaj bi to utegnilo h'H?< »Štejvak je svetoval Kavor in pri teh besedah je bobnenje prenehalo. Nenadni molk je še strahotneje vplival na živce. Za trenutek sva dvomila, ali sva sploh čula kak glas. AH morebiti še vedno bobni —? Morebiti vobče ni bil resnično glas? Kavor me ie trdo prijel za ramo. Počival šek in ta jnik Krajnc. Okrog 500 zborovalcev iz celega šinarskega in rogaškega okraja, cvet naše stranke, so kar plavali v navdušenju za svetinje, za katere gre naša strauka v bodoči volivni boj : za svobode in avtonomijo Slovenije. Navzočih je bilo tudi nekaj nasprotnikov, a niti en nasproten medklic se ni začul, pač pa je dvoran; donela gromovitih Živio-klioev naši Slov, ljudski stranki in njenemu voditelju dr. A Korošcu. v Volivni shod I1PS v Zagrcbn. Hrvat ska pučka stranka v Zagrebu je Bklicala i nedeljo, dne 25. t. m., volivni shod v Jero minsko dvorano. Dvorana jo bila premajh na, da so morali mnogi oditi. Dasiravno ji bilo na shodu nekaj fašistov in Radićevil pristašev, se vendar niso drznili shoda mo titi, ko so videli veliko navdušenje zboro valcev za HPS. Shod je otvoril dr. Stjepat Markulin, nakar so govorili dr. Deželić Jura j Dušak in Adolf Klaič. v Radifi v Karlovcu. Radié agitira рч Hrvatski po svojem načinu. Ne gre v manjše kraje, kjer bi razbistril ljudem pojme o svojem programu, ker bi to zanj postalo nevarno. Zato tudi ne govori programatič-nih govorov, v katerih bi pojasnil svoj gospodarski, socialni in kulturni program Govori rtJ-j v samih frazah, zabavlja cej »batinaše« 1> .voopovce« ter prisega svoj« ljudi na svo.ta zračno republiko. Za tako puhlo politiko potrebuje velikih množic Zato pripravlja samo velike shode v večjih centrih. V nedeljo 25. t. m. je prišel tudi v Karlovec. Že 14 dni prej so agltl-rali njegovi pristaši, da bo prišlo na shod 50.000 seljakov in 3000 konjenikov. Pa bodisi da so ti agitatorji pretiravali bodisi da so pričakovani seljaki odpadli od Radića, niti ena šestina napovedanih jih ni prišla: konjenikov pa točno 238. Mesto ob 11. uri je prišel Radič šele ob enih. Ob dveh je bilo po splošnih frazah Radića in ostal it šesterih govornikov komedije konec. MERMOLJEV BEG PRED VOLIVCI. Za dne 25. t. m. je sklicala SKS v A r« t i č a h volivni shod, za katerega so samostojni ves teden agitirali. Na zboroval, nem prostoru se je zbralo veliko število ljudi — samih pristašev SLS, ker samostojnih, razen par žalostnih izjem, ni več, Ko je prišel govornik g. Mermolja, je množica pričela vzlikati: »Živela SLS! Živei dr. Korošec!« Mermolja je predlagal гл predsednika shoda znanega Jožeta Mola-na, pa ni šlo. Zborovalci so burno ugovarjali. Mermolja je za božjo voljo prosil, naj mu puste, da izpregovori samo par besed a zaman. Obrnil se jc nato do g. trgovca Cerjaka in ga prosil, naj pomiri ljudstvo Tej prošnji se jc pridružil tudi vladni zastopnik. G. Cerjak pa je odgovoril, da je ljudstvo žc tekom dveh let na lastni kož! dovolj občutilo posledice izdajalske politike SKS in tudi ne mara poslušati nobenega samostojneža več. Ko jc Mermoljs ponovil svojo prošnjo, mu je g. Cerjak začel glae.no očitati, da so on in njegovi samostojni poslanci sokrivi vsega zla, ki jc prišlo nad slovensko ljudstvo brez razlik« stanu. Našteval mu je po vrsti grehe, k jih jc zagrešila SKS. Mermolja je ves pre-paden pograbi! klobuk in kot zajec zbeža v bližnjo gostilno, kjer so ga zaklenili 1 malo sobico. Za Mermoljo so prihiteli tud njegovi agitatorji. Množica je pa nato za pela himno: »Hej Slovcnci« in se med nav Polglasno je govoril, kot bi se bal, da h koga zbudil. >Drživa se tesno drug drugega!« j« šepetal. »In iščiva oblo! — Nazaj morava k obli —1 To so nerazumljivi pojavil* »Kod pojdeva?« Obetal je. Zavest, da je nekdo blizu naju, da si nevidljiva živa bitja nekje blizu, ta zaveS naju je prešinjala s plaho grozo. Kaj s< ta bitja? Kje so? Ali je bila tale suha divja pustinja, kamenita in ožgana, zarei le samo zunanja skorja, zunanja odeja ne znanega, nevidljivega mesečevega notra njega sveta? In če je to bilo res, kak svd je bil tu doli? Kaka bitja bi utegnila ne nadoma planiti nad naju? — In hipoma, kakor nepričakovani blisl udari v nemo tišino, je zapel tresk in za donel ropot, kot bi se bila orjaška kovi rasta vrata nagloma odprla. Zaustavilo nama je korake. Strahom» sva hlastale po sapi. Kavor se je prikrade bliže. »Kaj pomeni vse to —?« mi je šepo tal na uho ln pokazal z negotovo kretnj' krog sebe. »Skrijva se — ! Ako bi prišli —•<- Pogledal sem krog sebe. — Pokim sem mu. Stopila sva, vztrnjno, pa pretiran1 previdno, boječ se pri vsakem koraku, o. bi vzbudila šum. [Dalie.) iuSeniml lclfci: Živela SLS! Živel dr. Ko-rošec! mirno razšla na svoje domove. Samostojni Balaam. SKS je delala ve-ik tamtam za svoj shod v Metliki. Res se e zbralo na trgu pred mestno hišo do 1000 judj. Prvi je nastopil inženir M a r u š i č 5 napadanjem duhovščine in SLS. Takoj se e dvignil med množico tak protest, da je leizkušeni govornik kar preblede! in — zginil. Tu je nastopil kandidat SKS Dako M a k a r in nadaljeval predgovornikovo jesem. Komaj je izrekel ime »dr. Korošec« e začela vsa množica vzklikati: »živio dr. [Corošec, živela SLS, doli z Makarjem!« Mož se je začel togotiti in prav po vlaško preklinjati, nakar je doživel še hujši odpor ad strani naše množice. V zadregi si ni mogel drugače pomagati, kakor da je začel — kandidat SKS — Metličanom priporočati, da naj volijo g. Nemaniča. V 25 minutah je bila končana samostojna komedija i živio-klici na SLS in njenega kandidata Nemaniča. »mvBffic, «гапинвл ira. m r-f »Vlada za slovensko prosvcto.« Pod fem naslovom javljajo včerajšnje »Jutranje Novosti« iz Belgrada, da je vlada na predlog ministra Zupaniča nakazala 1 milijon kion za plače honorarnim nastavnikom na ljubljanski univerzi in 328 tisoč kron za potrebe srednjih šol v Sloveniji. Potem pa dostavljajo: »To je nov dokaz, da en sam slovenski predstavnik Narodne radikalne stranke doseže več kakor razne »slovenske veličine«. — Mi si dovoljujemo na ta sla-vospev pripomniti, da po našem današnjem pojmovanju dolžnosti, ki jih ima tudi država do ljudi in ne le ljudje do države, ta vladna »podpora« ni nobena »podpora«, ampak je naša pravica in je samo prokleta dolžnost vlade, da z iavčnim denarjem slovenskih d r ž a v 1 j a- l o v — ne »premagancev« — vzdržuje tu-ii Slovencem potrebne zavode, ker moder-îe države ne poznajo več sužnjev, ampak samo državljane. Iz pisanja »Jutranjih Novosti«, ki pripisujejo ta čin vlade dr. Zu-paniču kot neko posebno zaslugo, da je dosegel pri vladi za nas neko »milostc, od-eeva le še tista predvojna teorija o »milosti«, koje začetnik je bil v Sloveniji stari Bleiweis in ki je temeljila na ideji o »Herren-staatu«, ne pa na pojmu o »pravni državi«. -f- Zamenjal je naslov. »Slov. Narod« !e na uvodnem mestu objavil danes pam-flet z naslovom »Slovenčeva sramota«, ker je — dr. Šusteršič sprejel od ministrskega predsednika »podporo*, od te sam vzel kot »honorar« eno četrtino podpore, ki jo je pa »Slovenec« odklonil in so jo dobili revni dijaki. »Slov. Narod« je na pamfle-tu, ki ga bodo vsi pošteni pristaši »Slov. Naroda«, ako jih je še kaj, sami obsodili, zamenjal v svoji nepoštenosti samo naslov. Beležimo samo kot kronisti, ker pamfleti ne zaslužijo odgovora. G. Matija Škrbec y Tržiču pa lahko še naprej šmira žalospe-ve o preganjani nedolžnosti svojega duševnega očeta in jo brani v bratski vzajemnosti s pamfletistom v »Slov. Narodu«. -f Razcepljenost socialdemokratov. V ttobeni stranki v državi ni takega nesoglasja in razcepljenosti kakor med social-llmi demokrati. V Sloveniji so se tako razbili, da izdajajo kar štiri nasprotujoče si liste: »Naprej«, »Zarja« in od včeraj »Rde-3 prapor« v Ljubljani, v Mariboru pa »Enakost« z nemško »Volksstimme«. »Naprej« je razbil vse in tako dolgo »čistil« stranko, ia je ostal gosp. Bernot v Ljubljani skoro osamljen. Njegova lista v Ljubljani je bila Dd sodišča tudi zavrnjena. »Zarjank (dr. Perič-Kocmur) so se združili s komunisti ' novo stranko »Socialistično stranko delovnega ljudstva«. Tretji del pa se zbira sedaj okoli »Rdečega praporja«, ki hoče stranko zopet zlimati s tem, da je ustanovil svoje glasilo in skupino, ki pa pri volitvah ie nastopi z lastno kandidatno listo, ampak ïaka parole od osrednjega vodstva stranke r Belgradu, kam da naj vrže svoje glasove, /laribor se je od pokrajinske organizacije r Ljubljani odcepil in ustanovil svojo orga-lizacijo, ki jo vodi g. Golouh. Tudi na Šta-erskem so socialdemokrati razcepljeni in io postavili dve listi, Golouliovo, maribor-ïko, in Korenovo, celjsko. Golouhova orga-lizacija je podpisala volivni pakt s »Socia-istično stranko delovnega ljudstva«, organizacije celjskega okrožja in Mežiške doline pa so ga odklonile. Tako razdrapane socialdemokratične organizacije pač niso sposobne zn noben zmagonosen volivni pohoti in je gotovo, da bodo od zadnjih volitev zelo nazadovale. -f I>r. Stojadinović na agitaciji. Finančni r/nister dr. Stojadinović je šel v Bclocerkev na agitacijo in govoril tam na shodu nemško. To ni nič čudnega, če zna ! h i- ' ' ter govoriti tudi nemško, čudno e gredo raditega na lim vojvodinski Tajil bo tudi, da je eden izmed njegovih agentov na Ježici dejal, da dobi 1000 kron, kdor voli s šusteršičem. Samo enega ne bo mogel utajiti, da je njegov okrajni kandidat Janez Jereb podpisal kandidatno listo le prisiljen in da ne bo volil s šustcršičijanci, ampak SLS. Izključeno celo ni, da bo tajil še kdaj, da je govoril neresnico o avtono-mistični politiki SLS v Borovnici. Na krepke udarce, ki jih je dobil na te svoje trditve od dr. Brejca, je dosedaj molčal in menda šele študira, kako bi mogel zopet zavijati in neresnioe naprej trditi, drugim pa podtikati — laži, kadar beležijo —■ dejstva. Njegova metoda 1 + »Taj starac.« Belgrajska demokratska »Pravda« piše: »Dr. Šusteršič razvija v svojem listu že nekaj dni svoj politični program. Znano jc, da je on prišel koncem preteklega leta v Belgrad in tokrat obiskal vse naše ugledne politike, da se ž njimi spozna. G. Šusteršič naglaša stanje, stvor-jeno s sprejetjem ustave in zahteva, da se uprava razvija v smeri razvoja svobodne ljudske volje, ki naj dejansko nekega dne utrdi narodno in državno edinstvo. Na mesto federalističnega, centralističnega ali av-tonomističnega programa naglaša dr. šusteršič program svobodne ljudske volje, ki naj se v zgoraj omenjenem smislu razvija. Da bi pa ta program hitreje izvršil, misli, da mora najmočnejša srbska stranka dvigniti zastavo sporazumne uprave v deželi. — Razlage dr. Šusteršiča so preveč načelne in navajajo mnogo premalo činjenic, da bi se mogel človek odreči sumnji o njegovih ciljih. Vse je tako umetno zavito, pa zopet nekoliko gotovih stvari naglašenih, da se nam vriva predpostavka o neki jezuitski politični igri. — Zato bi bilo dobro, »da taj starac bude jasniji.« — Tako »Pravda«. -f Radiču politika nese. Sarajevska »Hrv. Sloga« piše o Radiču: Radič je nazval vodstvo Hrvatske tež. stranke »pokvarjeno gospodo«. Toda zakaj? Dočim ti ljudje v boju za dobrobit naroda lezejo dan za dnem v vedno večjo bedo in siromaštvo, pa Radié v svojem delu za narod zbira in bogati, tako da je danes on, ki je bil še pred par leti čisto reven, bogatejši nego vsi ostali hrvatski politiki skupaj, kajti njegovo premoženje znaša približno 20 milijonov kron.« — Radič dela potemtakem zelo uspešno politiko. Iz zunanje politike. * Kektorsko vprašanje na praški пош-Ski univerzi. Rektor na praški nemški univerzi prof. Steinherz, ki je židovskega poko-lenja, je vsled silnega pritiska nemškega arijskega dijaštva in vsled pasivnega stališča profesorskega zbora podal ostavko. Vlada pa ostavke noče sprejeti, češ da je bil Steinherz pravilno izvoljen in potrjen, da je postal s tem državni organ in da zato brez tehtnega razloga ne more privoliti v njegov predčasni odstop. * M. Delcassé, ki je 22. t. m. v Nicl umrl, je bil zunanji minister Francije od 1. 1898—1905. Pripravljal je antanto z Anglijo in bil zato zelo obsovražen od Nemčije. V notranjepolitičnem oziru je bil hud svobodomislec. * Zahteve družinskih upnikov v Avstriji Vsled velikih izprememb v vrednosti avstrijskega denarja so med drugimi posebno prizadete osebe, ki so odvisne od prejemkov po dednem in družinskem pravu (zapuščine itd.). Ti krogi so začeli veliko gibanje, da se sklene poseben zakon, ki naj pravično uredi njihove terjatve. Vseučili-ški profesor dr. Ehrenzweig je že sestavil tak zakonski načrt, o katerem bo sklepala avstrijska narodna skupščina. Ustanovila se je tudi Zve^a družinskih upnikov, ki šteje blizu 8000 članov. * Združitev med italijanskimi fašisti in nacionalisti. Po dolgotrajnih pogajanjih in pripravah se je 25. t. m. v Rimu proglasila združitev nacionalistov s fašisti. Glavna ovira je bila odstranjena z znano izključitvijo prostozidarstva iz fašizma, s čimer je bila za vse prave nacionaliste začrtana edino prava pot. Pogoji združitve so v kratkem ti-le: Nacionalistično udruženje izgubi svoje ime in sprejme fašistično; pač pa se ohrani nacionalistični aparat, ki bo poslej si "!1 kulturnim in vzgojnim svrham; fašistična organizacija za deco »mali Italijani« se strne z nacionalistično »Balillo«; nacionalistične gospodarske organizacije se združijo fašističnimi. Ta združitev z nacionalisti bo fašizem po vsej priliki potegnila šc bolj na desno. * Fašisti razbili sedež prostozidarske lože v Turinu. 25. t. m. ponoči so vdrli fa-sisti v prostore prostozidarske lože v Turinu in uničili vso opravo. a, < ïvybi. I1- šusteriiičeve metode. Dr. šusteršič i ".:>vo dobil kandidate na Kranjskem, 'lai ani » renti so pobirali podpise • ■i • .„ovo li to na prav radikalski način. Dr. šuslariflč bo sicer vse to tajil, kakor Je h njesova navada, kadar ea ujamemo. Dn mm — Zadnji teden za vpisovanjo v Mohorjevo družbo! Dne 5. marca se zaključi za letos vpisovanje v Mohorjevo družbo. Ni nam treba govoriti o pomenu Mohorjeve družbe za naš narod; družba je bita in je naš ponos ter je storila za povzdigo izobrazbe med našim narodom toliko, da moremo to komaj primemo c;niti. Za leto 1924 bodo izšle Mohorjeve knjige prvikrat pod Finžgarjeviin uredništvom. Upravičeno pričakujemo, da se bo družba pod literarnim vodstvom odličnega pisatelja in slovstvenega organizatorja prav posebno dvignila. — Zato prosimo gospode poverjenike, da porabijo zadnje dni za živahno nabiranje udov. Ob razpadu Avstrije je imela družba 90502 člana, letos jih je imela komaj še polovico: 44.890. Naš cilj bodi zopet: v vsako slovensko hišo Mohorjevo knjigo! — Kazniva volivna agitacija. Uradno se objavlja, da so vse vesti, katere po do-šlih poročilih razširjajo Nemci, da bo glasovanje za njihove kandidate v severni Sloveniji, kjer so postavili svoje lastne kandidatske liste, nekak plebiscit za to, da bi ta del Štajerske zopet pripadel pod Avstrijo, lažnive in neresnične. Oblasti bodo proti vsem onim, ki bi take vesti razširili, postopale najstrože po zakonu. — Usposobljcnostne preizkušnje za obče ljudske in meščanske šolo se prično na državnem moškem učiteljišču v L j u b 1 j a n i dne 27. aprila 1923 ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji »3 naj predlože po šolskem vodstvu pravočasno okrajnemu šolskemu svetu, da bodo najpozneje do 18. aprila v rokah izpraševalne komisije. Kdor bi ne bil pripuščen, se bo pravočasno obvestil; posebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala. — Izpraševalna komisija za obče ljudske in meščanske šole v Ljubljani. — Pravosodje v Vojvodini. »Radikal« pripoveduje, da je tekom enega leta zapustilo državno siužbo v Vojvodini nad 60 sodnikov zaradi slabe plače. V nekaterih krajih ni nobenega sodnika več in so uradi zaprti. Pri nekem sodišču leži nad 10 tisoč tožb, pa ni nikogar, ki bi jih rešil. Zato so začeli prebivalci sami dajati sodnikom »narodni dodatek«, samo dn bi dobili sodnike. Vlada se seveda ne zgane. — Pogreb f dr. Grga TnSkana. Dne 26. t. m. so v Zagrebu z velikimi svečanostmi pokopali hrvatskega znanstvenika ; in politika dr. Grgo Tuškana. Truplo je ! blagoslovil nadškof dr. Ante Bauer, pokrovitelj Jugoslovanske akademije, katere član je bil pokojnik. — Prepoved političnih klubov na za-' grebški univerzi. 26. t. m. je priredilo dija- štvo na zagrebškem vseučilišču shod, na katerem je protestiralo proti vladni prepovedi političnih klubov na univerzi. To prepoved smatra dijaštvo za omejevanje aka-demične svobode, zato izjavlja, da vse morebitne rektorjeve odredbe v tem praven v naprej odločno odklanja. — Dr. Seipel v Zagrebu. Na potu iz Belgrada na Dunaj se je zvezni kancler clr. Seipel ustavil v Zagrebu. — Umrl je dne 24. februarja t. 1. v Dra-gutinovu v Banatu načelnik tamkajšnje železniške postaje g. Janko Janežlč po kratki ln mučni bolezni, v starosti 35 let. Truplo pokojnikovo se prepelje v Ljubljano, kjer bo pogreb v sredo ob pol enajstih dopoldne od glavnega kolodvora k Sv. Križu. Njegovi stanovski tovariši iu prijatelji se vabijo, da so udeleže pogreba. — Organizacija štajerskih časnikarjev »Concordla« v Gra;lcu je na svojem občnem zboru 25. t. m. sklenila, da izpremeni svoja pravila tako, da bodo mogli poslej društvu pristopiti tudi ustanovnikl ln podporniki. Na ta način upa društvo dobiti potrebna sredstva, da bo moglo vzdržati svoje dobrodelne ustanove. — V Metliki je umrl v visoki starosti 85 let gospod Franc Jutraš, posestnik in bivši večletni mestni župan. Rajnki je bil eden najstarejših meščanov, vsestransko spoštovan in priljubljen. Bodi mu lahka domača gruda! Cenjeni rodbini nase sožalje! — Osebne izpremombe v sodni službi. Imenovani so: Za dožoluosod. svetnika pri okrož. sodišču v Novem mestu Gustav Barle; za okrajnoga sodnika in sodnega predstojnika v Ljubljani dr. France 2enko z Brda; za okraj, sodnika in sodnega predstojnika nn, Brdu Alojzij Debeljak iz Kamnika; za okrajne sodnike so imenovani: sodui pristav dr. Hedvik Jelu šić v Ogulinu za Mari- ; bor, sodnik Rajko Lederhas za deželno во-! riišče v Ljubljani, dr. Erncst Rosi na za i Dolnjo Lendavo, Josip Rus za Gornjo Radgono, dr. Stanko 2itek za dež. sodišče v Ljubljani, Mirko Detlček in Josip Kolšek za Brežice, dr. Ivan Petsche za Črnomelj; premeščeni so sodniki: Ivan Trlnkavs v Maribor, dr. Janko Košan v Celje, Artur Mrevlje v Ptuj in Stanko Bregar na Vrhniko. — Iz politične službe. PromeSčenl so: okrajni glavar dr. Ivan Ltnlnger Iz Radovljice v Ljubljano; okraj, glavar dr. Branl-slav Flšer od okrajnega glavarstva v Ljubljani k oddelku za notranje zadeve na pokrajinski upravi; okraj, komisar dr. Lovro Hacln iz Celja v Radovljico; prov. vladni kono. Egon Bayr iz Ljubljane v Ptnj. — Odpust iz državne službe. Iz državne službe je odpuščen Arnošt Golob, tajnik L razr. v ministrstvu za socialno politiko. — Odlikovanja. Odlikovani so: s redom •v. Save IV. razr. okrajni zdravnik v No- vem mestu dr. Janez Vavpotlč; z istim redom V. vrste Dako Makar v Metliki ln Julij Macele v Grndacu; z zlato svetinjo za civilne zasluge: Miko 2eljko v Gribljah; i redom sv. Save II. vrste Viktor Bračič, upra^ vitelj obrat, ravnateljstva južne železuioe v Ljubljaui. — Za trgovce. Te dut bosta izSla r Trgovskem listu članka »o ugodnostnem. obdačenju iz kupila za posekan les« in pa »o i) r i z 1 v l h proti odmeri občne pridobnlne za leto 1922-23.» — Gremij trgovcev opozarja vse svoje člane in pa trgovce v Sloveniji ua ta dva članka. — Stekel deček napadel zdravnika. V. Velkem Dobronu na Češkoslovaškem je neki oče pripeljal k zdravniku dr. Rosenfeldu svojega 12 letnega sinčka, da ga preišče. Med preiskavo je pa deček nenadoma pobesnel ter napadel zdravnika, katerega je na več mestih krvavo ogrlzel. fte-le sedaj so dognali, da je bil dečka pred nekaj dnevi ugriznil stekel pes, kar je pa fant pred starši prikril. Dr. Rosenfeld je nemudoma odpotoval v Pasteurjev zavod v Prago. — Vlorni in tatvine. Velik vlom ao livrSlIt zločinci v vili trgovca Franca Urha v Llecah Stev. 55. Odnesli so odeje in prevlečke (monogram BL U.) in veliko perila (monogram U.). Gospod IJrh je oškodovan za 40.380 kron. — V Hrastu pri Vinici so neznani uzmoviêi odnesli veliko obleke ln perila posestnici Bari Frankoviîevi, koîarlei Mariji Flajnikovi in posestniku Ivanu Flajniku, kateri so bili oškodovani za 10 000 kron. — čevlje kupujte od domačih tovareo tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejšL Glavna zaloga na debelo in drobno Ljub» ljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1. 3322 p Najnujnejši problemi reške parite- tifno komisije. Član italijanske delegacije za reško komisijo popolarski poslanec P. M. Gentili je označil v pogovoru s poročevalcem lista »Gazzetta di Venezia« kot najnujnejši problem, ki naj jih reši komisija: »Prvič luški problem. Treba bo najti sestavni način, ki bo — popolnoma varujoč pravice italijanske narodnosti — reškemu luškemu organizmu dovolil, da obnovi svojo staro trgovino na veliko korist tako Italijanov kakor Jugoslovanov. Drugi problem je gospodarsko-finanČno vprašanje mesta Reke, ki se mora rešiti na končnoveljaven način. Dobra rešitev prvih težav, ki jih komplicira vprašanje baroške luke, bo gotovo olajšala drugo vprašanje. Končno bomo morali misliti na racionalno ureditev, železniškega vprašanja, da na končnoveljaven način zagotovimo zvezo in promet med reško luko in njenim naravnim zaledjem.« p Nove sovražnosti proti slovanskemu prebivalstvu v Pnlju. V puljskem arzena-lu so se te dni vršile volitve v notranjo komisijo. Pri tej priliki so baje delavci oddali prazne glasovnice, oziroma so nanje zapisali ostro besede proti sedanjemu fa-šistovskemu režimu in klicali za socialno revolucijo. To je dalo fašistom dobrodošel povod, da so sklicali protestno zborovanje, na katerem so hujskali proti avstrijsko-hrvatskim komunistom, ki da »zavratno kradejo kruh italijanski domovini«. To je pač znamenje za nova nasilja proti Hrvatom v Pulju, ki bi jih raje danes nego jutri povsem iztisnili iz mesta. p Razprava proti Marezigancem dovršena. Te dni se je pred tržaško poroto zaključilo zaslišavanje prič v marezigan-skem procesu. V soboto so govorili državni pravdnik in branitelji. Državni pravdnik je govoril cele tri ure in je koncem svojega govora dal porotnikom ta-le migljaj: »Oprostitev obtožencev bi pomenila sramotenje mrtvih, sramotenje naše Italije!« Branitelji dr. Padoa, dr. Berton in zlasti dr. Zennaro so se toplo zavzeli za obtožence in dokazovali, da gre tu za zločin množice, neodgovorne, nezavedne, kruto izzvane ln do skrajnosti razdražene množice. Niti enemu izmed obtožencev se ni dokazalo, da bi bil prav on ubijalec in tega sploh nihče ne ve, j saj se je na stotine ljudi udeleževalo na-! vala. Za mareziški zločin bi so morala uveljaviti amnestija, kakor se je uporabila za fašiste. Porotniki naj dobro pretehtajo vse okolnosti in naj ne izrečejo svojega »da« v stvari, o kateri v svoji duši niso prepričani. — Razsodba se razglasi menda danes. Spričo izkušenj ob drugih političnih pi-oco-sih proti slovenskemu ljudstvu je male nade, da bi razsodba za mareziške žrtve fa šistovskega terorja izpadla pravično. p Bomba na oknu. Kovač Anton Jelko v Gabrščah pri Senožečah je 26. t. m. zjutraj, ko je prišel zjutraj odpirat svojo delavnico, našel na oknu bombo. Vzel jo je v roko in jo začel ogledovati. Bomba se se razpočila in kovaču odtrgala levo roko ter ga tudi drugače težko poškodovala Bomba je bila gotovo položena z zlobnim namenom . Bombe so danes pač v Italiji tako vsakdanje orožje kakor nekdaj pipcl. p Italijanska šola y Solkanu. V Solkanu se delajo priprave za otvoritev italijanske šole. Tako se širijo te strupene gobe jz občine v občino. p Fašistovska Soška legija se je orga« nizirala. Razdeljena jc na tri kohorte s se-! dežem v Gorici, v Komnu in Čedadu, Strto 4L sratiBSlčc, <Ш m N№nttfi ms. Ste*. 19. Koroške novice. k Umrl je 18 . t. m. vsem bivšim koroškim dijakom znani Jakob Haler, sluga v MarijaniSču v Celovcu. 34 let Je zvesto opravljal svojo službo v zavodu; bil je zaveden Slovenec, ki je tudi gmotno podpiral narodne organizacije in do zadnjega z zanimanjem sledil gibanju koroških Slovencev. Pogreb skromnega otroško pobožnega Jakoba je bil naravnost veličasten. Izmed bivših gojencev se ga je med drugimi udeležilo 18 duhovnikov. N. v m. p.! štajerske novice. š Bolezen dr. Verstovške. Našemu vrlemu somišljeniku in vzornemu organi-eatorju na Štajerskem, g. dr. Karlu Ver-utovšku, se je njegovo zdravstveno stanje precej poslabšalo. š Koncert v Slov. Bistrici priredi v во-boto S. marca pevski zbor »Zveze jugoslovanskih železničarjev« iz Ljubljane pod vodstvom pevovodje g. M. Premelča. S pestro izbranim vzporedom bo glasbo ljnhe-ie občinstvo gotovo jako zadovoljno. Začetek ob polosmi uri zvečer. Ji Zaplenjeno ukradeno blago. Orožniki v Slor. Bistrici so zaplenili v Habšah 120 malih kozličjih kožic ln dva še Cisto nov« gonilna jermena. Lastniki naj Javijo avoja imena orožnikom v Slov. Bi-atrici. Gospodarstvo. g Žitni trg. Na novosadsW produktni borzi tio Пгајс» žitu sledeče cene: pšenica 450—455 Din, »ve» 290 Din, ječmen 812.50 Din, koruza 260 do î62^0 Din, fižol 412.50—420 Din, pšenična moka 0 582.50. št. 2 637.50 Din, št 0 525, št. 7 455 Din, UL 8 275 Din. mekinje 165 Din. — Tendenca ustaljena. g Dohodki državno trošarine. Dobodki držav-te trošarine so znašali za mesec januar 289 mili-onov 146.957.23 Din. — V proračunu je bilo predpono 232-500.000 Din. V Sloveniji je bilo dohod-od trošarine 83,776.703.63 Din. g Dohodki monopoleke oprave so znašali v mo-Mcu novembru (>58,073.010 Din. « Polletni tečaj na drž. podkovski šoli ljudski samoupravi«, da M ljudje ne vi-Icli, da ee Jc že dnvnej zapisal eentreliimu z duSo a teleeom. Pa morehffl ho oe sekaj naredil? Najmanj, kar bi od njega pričakovali, je, d« nam pore, kaj in kako bo naredil, tiste čudeže nam reč, ki i» jih njegovi prijatelj! obetali. Pa tudi tega nam ne pore. On je kakor Uatf Čarovnik, ki pravi, preje plačajte, potem bom naredil tak hokus-poku», da boste val zijali. Volite me, potem boni vu© državo prekopicnil. ïn vendar m h vsega koncerta. U ga okoli nJega uprizarjajo liberalci in radikalci, Jaano «nje to, da mol ne bo nit drugega naredil, nego da ee bo radikalni stranki pridružil in od nje izproejačil kakšne konfete, ki jih misli od časa do časa tvojim »volivcem« domov prinesti kakor pridnim otrokom. To ao torej tiste »genijalne poteze«. On Je zdaj strasten protivnik »klerlkalizmat. Vera. pravi sploh ne spada v politiko, to je stvar papeža in Škofov ; ml spoštujemo aamo splošna krščanska moralna načela. Dejansko pa se mož skuša ravno na »klerikallzem« opreti. Shod v Ro-rovnici je priredil v »klerikalnem« društvenem domu. agi ti rajo naj zanj njegovi na pet prstih ene roke sešteti prijatelji duhovniki; vse, kakor nekdaj. V Borovnici je velik del svojega govora te-ologičnim vprašanjem posvetil in cerkvi predpisoval, kako se ima v politiki obnašati. In v »Ljudskem Dnevniku« mož skoro o ničemer dragem ne piše nego o Škofih, duhovnikih, katoliških društvih. Škofe on spoštuje, če so — \nj; cerkvi dovoljuje politično udejstvovanje, če bi se izpostavljala — zanj; nuncijeve izjave citira, če so mu rdi, da so — zanj. Sicer pa je »antiklerikalecc I Rc*, smešno vlogo igraš, mož. v svojih starih letih; skoro da mi je žal zate. To naj je torej »novi evangelij«? Ali gre zdaj slovenskemu narodu za to, jeli Šusteršič imel leta 1918 prav, ali so imeli prav drugi? Ali je slovenskemu ljudstvu zdaj za to, da posluša stare prekljarije, ki spadajo davno r arhiv človeških slabosti? Ali javni blagor kaj zadeva osebna usoda dr. Susteršiča? Ali so bo v parlamentu obravnavalo »vprašanje« dr. Susteršiča ali vprašanje zakonodajne avtonomije slovenskega naroda, vprašanje, ali naj se slovenska dežela še daljo da gospodarsko izmozgavati od belgrajskega eentralistio-negn veleerbstva? Kdo pa danes Snsteršiču kaj hoče? Ali je on Bog, kateremu bi ee moralo dati za namišljene krivice proti njemu od celega naroda zadoščenje? Ali se bo pri nas vrtela politika okoli »prvakov« kakor pred petdesetimi leti, ko je od njih osebnega položaju to teženj zavisela usoda celega naroda? In zdaj, ko gre za biti in nebi ti slovenskega naroda, za kulturno avtonomijo naše cerkve, za svobodno krščansko šolstvo, zdaj naj poslušamo osebne čenče, ki jih po »Ljudskem Dnevniku« pogrevajo Suster.šičevi prijatelji? In naj zaradi enega moža cepimo enotno krščansko ljudsko stranko? Jïe! tako slepi nismo. To bo preogromnl del slovenskega duhovnlštva dr. Sustevšiču 18. ranrca jasno in glasno povedal. Duhovnik, biv3i SnsterïiîSiianer. LlubHansKe novice. t. i-* lj Ali podnajemniki nimajo nikakc j zaščite? V zadnjem času se člmdalje bolj j m nože pritožbe, kako nečloveško so po ne-kodi postopa s podnajemniki. In čo ti, čpstokrat uboge samice, potrkajo pri stanovanjskem uradu, jih tnm nihče ne posluša, češ po nekem novem pravilniku so podnajemniki Btanovanj —■ brez zaščite! In to se godi celo v takih slučajih, ki niso rodki. da je najemnik dobil svoje sedanjo stanovanje le pod pogojem, da sprejme tega ali onega podnajemnika. To je najmanj grda uehva-ložnost. Ko bi siromaki podnajemniki še pri sodniji ne dobili nobene zsščite, jim je obupati. lj Telovadni teden ,J0Z od 4. do 11. marca. Z danfišnjim dnem se dobivajo vstopnice za Mladinsko akadomijo, ki se vrši v nedeljo, dne 4. marca ob 16. uri, v pred prodaji v prodajalni KTD (Ničman). lj Slor. krši-anska ženska iveza vabi vse svojo članice, da se udeleže predavanja, ki ga priredi danes ob pol osmih zvečer Zveza delavk. — Predava g. J. Jalen. lj Zveza delavk ima danes zvečer ob pol osmih svoje redno predavanje v Alojzijevišču. Vljudno vabimo tudi članice naših drugih ženskih organizacij. lj Predavanje o «tolminskem puntu« v društvu «Soča«. V soboto, dne 3. marca predava v salonu «■pri Levu« gospod Jcško C v e k, ravnatelj pom. uradov, o »velikem Tolminskem puntu leta 1713.4 Iz prijaznosti sodeluje dr. Kozinov kvartet iu gospod Mirko Kragelj, ki recitira nokaj dr. Gradni-kovib peeml lz ciklnsa: «Tolminski pnnt«. Začetek točno ob poldovetlh. Vstop prost. lj Pevski zbor Glasbene Matlec v Ljubljani. Danes v sredo, dne 28. t. m. in v petek, dne 2. marca skupne pevsko vaje (mešani zbor) za pokrajinsko izlete, vsakokrat ob f.15 uri zvečer. — Odbor. lj Predavanje o vrtnarstvu. Sadjarsko in vrtnarsko društvo priredi v soboto dne 8 marca predavanje na katero so vabljeni člani društva in prijatelji vrtnarstva. Predavanje se vrši v dvorani na Mladiki oh 8. uri avečer. Prodava vis. sad j. na d z. M. Hu-mek: O gojitvi in oskrbovanjn sadnega drevja na mestnih vrtovih. U !■ Havesa dobrovoljeev. Dne 26. t. m. je umrl v Ljubljani g. Ivan J e r a s, strojevodja v p., oče naiih tovarišev is Albanije in Dobrudže, lo-fiipn in Srečka. Pogreba, ki ae vrši danes ob 16. uri iz Rimske ceste 16 se udeleži zastopstvo našo-ga sa veza. Vabimo tudi ostale tovariše, da izkažejo pokojnik n poslednjo last. lj Veliko Savno tombol« priredi na Kongresnem trgn društvo »Goeposvetski Zvon« dne 6. maja 1928. V slučaju slabega vremena pa 10. maja t. 1. ob 8. nri popoldne. »Gosposvetski Zvon« goji velikopotezne načrte in za uresničenje istih priredi omenjeno tombolo. P. T. društva se naprošajo, naj uvainjejo ta oglas pri svojih event. prireditvah. lj Umrli so ▼ LJubljani: Neža Strna, branjevka, in posestnica, 55 let. — Jcrica Kuhelj, sprevodni-kova vdova, 70 let. — Katarina Orač, krojačeva žena, 59 let —■ Anton Somolič, železniški nadspre-vodnik, 47 let. — Marija Celarc, gostilničarka in posestnica, 66 let — Elizabeta Mali, nsnjarjcva vdova 81 let. — Marija Zadel, mestna uboga, 64 let — Leopold Jerančič, bivši pekovski pomočnik, 71 let. —• Alojzij Šimenc, salezijanskl klerik, 21 let — Smiljana Milavec, hči uradnega sluge, 6 mesecev. — Frančiška Bakleit, mestna nboga, 72 let — Neža Zun, poljska dninarica, 81 let. — Valentin Koporec, ubožec, 56 let. — Ivana Polajnar, kočar-jeva žena, 34 let. — Josip Smrekar, paznik, 45 let. — Drago Rovan, rejenček, 8 mesecev. — lj Izgnana je ii Jugoslavije Antonija Močnik, rojena v Mokronogu, pristojna v Sebrelje pri Tolminu, ker se je vlačila 6 mesecev brez službe po Ljubljani in lažnivo irdila, da je gosi>od okrajni policijski nadzornik Habe njen »stric«. lj Policijska kronika. Hlapca Jožef Ambrož in France Trost sta stara sovražnika, dasi služita istega gospodarja. Nekega večera eta se sprla; Ambrož je pretepava! Trosta, gu metnl ob tla in hodil po njera ter ga močno poškodoval. Ker sta silno krt- ju je prišel mirit višji stražnik Rusjan in ju pomiril. — Pretepen je bil na Ižanski cesti Albin Gluvan tako močno, da bo do 12 dni lečil svoje rane. Kdo ga je pretepel, poškodovanec ni vedel natančno povedati. — Zasebni uradnici Darinki Katalan je bila ukradena ročna torbica, v kr.leri je imelo zlato damsko nro in nekaj denarja. Oškodovana je za 8GC0 K — Vlomilci so vlomili v stanovanje Ivanke Tavčar na Sv. Petra cesti. Vlomilci so jo oškodovali za 8000 K. — Gostilničarju Cha-lupntlcu na Starem trgu je bil ukraden 1000 K vreden suknjič. — Učiteljici Mariji Chrištof je bila odnesena v dramskem (»ledališču 1000 K vredna črna boa. — Služkinji Uršuli Dežman ▼ Sp. Sišld št. 166 je bila ukradena obleka v vrednosti 2570 K. — Na državnem kolodvoru je bil odrezan in ukraden 1040 K vreden '--.astor 7. znamko železniško kolo in s črkami: SUS—CXC. Cerkveni vestnlk. c Sođalitas SS. Cordis. Danes, ob 5. uri popoldne bo v Jugoslovanski tiskarni, I. nadstropje, nadaljevanje razgovora o poročilu univ. prof. dr. Jos. Srebrnlča: Nekaj aktualnih vprašanj za religiozno življenje pri nas. — Predsednik. c Proti depopulaciji Francije so napisali postne pastirske liste vsi francoski škofje. Kardinal Lucon, nadškof reimski, navaja med drugim sledeče številke: Na 10.000 prebivalcev se rodi v Rusiji 405 otrok, v Avstriji 345, v Španiji 344, v Italiji 300, v Nemčiji 286, v Angliji 268, v Franciji 202. — Nadškof pariški, kardinal Dubois, opozarja predvsem na to, da je 1. 1921 bilo 167.648 porok manj nego leta 1920. —- Škof limoški, Flocard, opozarja na to, da je prebivalstvo Nemčije v dveh letih narastlo za 1,300.000 duš. Francija ima pa prebivalcev vedno manj. To mora Nemčijo le bodriti k revanši. — Tourski nadškof Nègre navaja vzroke depopula-cije: 1. Starši ne žele zapustiti bogate ded-ščine več kot enemu otroku; 2. matere sc boje otrok, da bi ne bile prikrajšane pri nasladah posvetnega življenja; 3. skopost staršev, ki odlašajo ženitev otrok, da ne bi bilo treba izplačati dote. — Frejiški škof Guillibert obsoja civilne zakone, ki uničujejo pravo rodbinsko moralo. — Ver-denski škof Ginisty žigosa brezversko vzgojo v šolali. — Tudi soissonski škof Binnet vidi vzrok depopulacije v veliki verski ignoranci, v verski krizi celega naroda, ki je izgubil krščanske smernice življenja. — Rumeau, škof angerski, graja moderno vzgojo v domači hiši, kjer se po-mehkužijo otroci od starišev, ki obožujejo otroke kakor fetiše. — Enako govori škof bourgski Izart. — Cćzarac, škof v Albiju, opozarja na slab zgled, ki ga starši otrokom dajejo. — Maillet, škof v Saint-Clau-du obsoja žensko modo. znak lahkoinišlje-nosti in razbrzdanosti. — Če človek sodi po teh pastirskih pismih, mora praktično versko življenje v Franciji biti jako slabo. e »Verska kriza Človeštva« je naslov predavanju, ki ga je imel v Berlinu ruski profesor Vyseslaveev. On meni, da krščansko umevanje življenja vedno bolj pojema. To stanje pa ne moro dolgo trajati: ali postane ves svet popolnoma brezbožen ali pa vnovič globoko religiozen. Mi imamo veliko nalogo, da duhove preokrenemo v smer re- Iigije- _ Socialni vesfnik. s Državna rvezn družin a Številnimi otroci se je 25. t. m. ustanovila na Dunaju. Predsednik je dvorni svetnik Hecko. Zahtevo zveze so: Plače se morajo ravnati po številu otrok; število otrok mora biti merodaj-no tndi pri odmeri dohodnine; uamečki za kruh in družino se morajo odmeriti po številu družinskih članov; delavski otroci se morajo zavarovati na račun samcev ln mož brez otrok; očetje in matere z mnogimi otroci morajo imeti pri javnih volitvah po več glasov, a takt, ki so vzgojili že več vrlih otrok morajo imeti pri častnih slnžbah prednost. s Invalidsko vprašanje v Italiji, V Italiji si jo znal v zmedah povojnih dni marsikdo zagotovili invalidsko državno pokojnino do katere deiansko ni imel pravice. Bc- vizija teh pokojnin Se postala nnjno potreb na. Sedanja vlada se je lotila tudi tega vpra sanja in državni podtajnlk De Vecchi je sestavil načrt za reformo, ki gre tako daleij da invalidom sploh zauika pravico do pokoj, nne in označuje invalidnine kot milostne naklonitve. Ko se je zvedelo za ta načrt D« Vecchia, jo nastalo med invalidi ogromne razburjenje. Invalid Caradonna, ki je pod tajulk v ministrstvu za pošte in več drugU odličnih invalidov je poslalo De Vecohlj ostra protestna pisma. Invalidska zveza je poslala Mussoliniju posebno spomenico, a v Rimu so Invalidi priredili velike demon stracije. Zdravstvo. Sanatorij) v Rogaški Slatini. Imamo 1 mestih kirurgične sanatorije za operacije, sanatorijev drugih vrst pa v Sloveniji skorc ni nobenega. Vsak zdravnik ima pravicc odpreti sanatorij, dozdaj pa nihče izmed naših slovenskih zdravnikov ni hotel riski-rati svojega denarja. Otvoritev sanatorija v Sloveniji je na vsak način riskantno podjetje. Pozdraviti jo tedaj pogum zdravnika g. dr. Pečnika, ki se je odločil riskirati, kupil je vilo v Rogaški Slatini, kjer namerava odpreti fizikalično-dietetičen sanatorij za vse bolezni. Zaradi lege v kopališču Rogaška Slatina so seveda vse nalezljive bolezni, tu pr. jetika, izključene. Imamo sanatorij Rildi na Bledu, ki pa ima le prostozrač-nice (Lufthutten) ter pride radi tega le deloma v poštev. Fizikalično-dietetičen sanatorij je za Slovenijo jako potreben. Kje naj se izvede n. pr. dietna kura (Diâtkur) pri sladkorni (diabetes), pri ledvičnih boleznih? Doma? V bolnišnici? Gre le v takem sanatoriju. Pacienti v rekonvalescenci po težkih boleznih ali pa po težkih operacijah potrebujejo nujno tak sanatorij, da ei zopet opomorejo. Vsi taki bolniki morajo dozdaj v Nemško Avstrijo, ki ima take sanatorije, pri nas ga pa ni. Želeti bi bilo, da slovenske javnost in slovenski zdravniki podpirajo prvi slovenski fizilcalično-dietetični sanatorij, zakaj če g. dr. Pečnik zgubi pri riskant-nem podjetju svoj denar, se ne bo našel tft-ko hitro drug slovenski zdravnik, ki bi ga hotel posnemati. Sanatorij se odpre to spomlad. Prosveta. pr Koncert Sowilski - Kramer. ki se rf« Si t petek dne 2. marca t. 1. točno ob osmih zvečer v dvorani Filharmonlčne družbe. Na2 oporni tenorist, Marcel Sowilski, priredi t« dan v dražbi z go. Hildo Kramer, bivšo čin nico ljudske opere na Dunaju koncert hojega spored smo priobčili Vfcnraj, in ki obsega voč opernih arij in cclo vrsto pesmi za 1 glas s spremijevanjem klavirja. Gospr Kramer.jeva ima izvrstno šolan sopran, k. je posebno v srednjih legah zelo močan, tako da jo usposahlja tudi za. največje dramatične partije. Gospod Sowilski pa se v tem koneertn v prvi vrsti posveti pesmi, ter zapoje več slovenskih samospevov, tako Adamiča, Lajovicn in Micbla ter par biserov ir, svetovne glasbene literaturo. Občinstvo opozarjamo na ta koncert, scdcH po običajnih cenah, so v predprodaji v Matičn,' knjigarni na. Kongresnem trgu. pr Klavirski koncert, katerega priredi gdč. Marija Švajgarjeva, pianisti nja iu prof. kouservatorija v ponedeljek dne 3. marca t. I. ob osmih zvečer v Ftlhar-i monicni dvorani obsega sledeče točke: 1. Ce-j sar Frank: Preludij, Choral in Fuga. 2. Vit. ; Novak: Balada »Manfred«, 3. F. Chopin: So-naln. op. f>8 v h-molu: a) Allegro maestoso b) Scherzo, e) Largo, č) Finale. 4. F. Smetana: Češki plesi a) Oves, b) Huban, c) Star nost čeških kmetov. — Sedeži po 15, 12, 10 8 in 6 Din, stojišča 3 in 2 Diri bodo od srede 28. t. m. dalje v predprodaji v Matični knj' garni na. Kongresnem trgu. pr Slovenski Pravnik. Prvi sešltek letošnjega letnika našega pravniškega glasils prinaša nti uvodnem mestu široko zasnovane razpravo univ. prof. dr. Kreka: ^-Organizaciji sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu? Pisatelj opisuje najprej zgodovino zakonskega načrta in prihaja nato k najnižji stop nji v organizaciji sodišč, k okrajnim sodiščem. Drugi članek — dr. Znglia: »Ustav i žalba protiv prltvaraiCi« razls-i-ije, kako je vplival člen Г>. vidovdanske ustave na določbe naših kazenskih r ostopnikov o zavarovalnem zaporu, n. naslednjega članka, vsebine »Zaščita najemnikov po novem stanovanjskem zakonu« podaja dovolj jasno že naslov sam. Poleg zanimivih književnih poročil i" raznih vesti prinaša sešitek tudi lepo zbirko odločb stola sedmorieo v civilnih stvareh Narodno $ec!!šče. OPERA. Sreda, 28. februarja: GORENJSKI SLAVCE K. T prid Udruženju gledaliških igralcev. Izven-Četrtek, 1. marca: VRAG IN KATRA. Red E. Petek, 2. marca: RIGOLETTO. Red C. Sobota, 3. marca: NIZAVA. Red B. Nedelja, 4. marca: 7 DSC A. Izvon. DRAMA. Sreda, 28. februarja: IDIJOT. Red C. Četrtek. 1. marca: ZA PRAVDO IN SRCE. Red " Petek, 2. marca: MADAME SANS GENE. Red B. j Sobota, 3. marca: VOJIČEK. Delavska ore»i««nvn p •niianih cunah. Izven. Stev. 47. ШЈТЕЧЕС, dne K foBraarJa VM, štren & edelja, 4. innrca: ZA PRAVDO IN SRCE. Izven. Ob treh popoldne. UGRABLJENE RABINKE. Izven. Oh oemth r». Mideljek, 6. marca: IDIJOT. Red B. Vscin ljubiteljem gledaliških nmrtnl-jT. »Gledališki list« bo odslej redno pridal kot prilogo na umetnem papirju zad-je ln najboljše slike naših priljubljenih ramskih in opernih članov. Ker bo naklada ih slik omejena, opozarjamo V6e, da. si ravočasno preskrbe vsak teden ffledal'ški st. Prva priloga je slika našega prlljnblje-Bga pevca Julija Betetta. »Gorenjski slavček«. V sredo dne 28. t. i, se vprizori v operi priljubljena izvirna oveueka opera »Gorenjski slavfiek« v prid druženja grled. Igralcev. Ker j* zanimanje i to domačo opero še veliko, opozarjamo avuo občinstvo, da si preskrbi vstopnico ravočasno. — Urnženjo ffled. igralcev. Učiteljski vestnik. Članom »Slomškove «veze« v vednost. [s našo vlogo t due 20. jan. 1933, št. 2. nam je odgovoril višji žol. svet > dopisom s dne SI. februarja 192$, št 919, da noša odznakov oblastveno dovoljenih društev nt v nasprotju ћ obstoječimi predpisi, vendar se r. vzgojnih ozirov priporoča, da učiteljstvo prt izvrševanja svoje poklicne službe takih odznakov ne noaL Po našem mnenju pa bi ee noša takih odznakov ▼ imisln $ 78, ki velja sicer za nčenoe, po odloku gospoda pokrajinskega namestnika « dne 17. oktobra 1921, št. 6758, mogla prepovedati tndi učitelju. Dostavek uredništva: manjka poguma! Razpis. Pokrajinska n prava za Slovenijo, oddelek aa kmetijstvo v Ljubljani ras-plsnje lft premij po 601.83 Din za u zorno oskrbo- .se šolska "rtove Premije ne bodo podelil» tistim тк1п» vrtnarjem, ki bodo dokazali, dn upravljali in uporabljali šolski vrt r sraisln tozadevnih predpisov in uavodil višj. šol. sveta. Pravilno kolekova-nim prošnjam jo priložiti: 1. Načrt dotične-ga šolskega vrta, le katerega je razvidna njegova velikost in stanje s ozirom na: a) razdelitev in splošno nredbo; b) velikost dreveanioo (število cepljenega sadnega drevja posameznih letnikov, divjakov eto); e) ae-lenjadni del in knlture v njem; d) dekorativni del (cvetličarstvo); e) «vent, droge naprave (gnojna greda, čebelnjak etc). 3. Od okrajnega šolskega sveta potrjen izkaz o pouku i* kmetijstva, zlasti pa ia praktičnega sadjarstva, »elenjadamtva, čebelarstva, etc. 8 Obdelovalni načrt za L 1928. Prošnje je vlagati službenim potom na pokrajinsko upravo «a Slovenijo oddelek za kmetijstvo " Ljubljani do 15. marca t. L Poizvedovanja." Tu Hala vsota denarja ie je naSla v slaščičarni Kamer ln Stritib, Pred oglasi istotam. Škofijo st 3. Lastnik naj «i Našla ae Je v pondeljek srednja vsota denarja. Kdor jo Jo izgubil, naj se oglasi Vodnikov trg Л, pritliCje. Izgubil se je 16 letni deček, ki se je Sel učit mizarstva. Ker tekom osem dni ni še nobenega glasu o njem, se naproša mizarski vojster, pri katerem bi bil deček mogoče v služi ; dr sporoči iO upravništvii >Slovenca<.Dečok ima vojsïko obleko in navpdno čepico. Obenem a» naprošaj., tudi dru- oaebe, ie bi bil mogoèe kje drug]« v vluib«, maj lagovolijo иporočiti njegovo atanovanj«. Kar češko, to dobro! lega mnenja je vsak trgovec oziroma odjem»- lee, ki j« imel priliko kupčevati a čežklra blagom. Zato je v korist vseh interesiranih krogov, aka mi Jugoslovani krijemo svoje potreb« a« teftkun trgu. Najugodnejša prilika m nakup ae nudi našim veletrgovcom ob eaeu Vi. vzorčnega veleaejma od 11. do IS. marca 1928. Legitimacije in pojasnila daje CeškoalovašH konzulat v Ljubljani, Breg St. 8 in ofleielno zastopstvo tvrdka Alorna Company, ti. x o, z. v Ljubljani, Kongresni trg 8. 1124 LAHKO NAONCNIE K PREHLAJENlll? Preveliko občuiljivosl? Bolečine olejiuje in naredi telo odporno mesironic in umivanje s pravim Pellerjevim Elzafluidoml Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje. Kot I.o» smeiikum že 25 let priljubljen zn negovanje zoK zobnega mesa, usi in kože no glavi! Z imolom in poSinino 3 dvojnate ali 1 Jpecielno sleklrmcn 24 Din; 36 dvoinaiih o!i 12 Specialnih siekleiuf: 208 Din m 5 % doplačila razpoiiljo: lekornat EUOEN V. FELLER. STUBICA DONJA, EUatry ši. 134, Hrvatsko. KNJIGOVODJA I. Franc Germovnik i nujno proil, da se takoj oglasi pri iupn.m uradu na Preloki ob KolpL SPREJMEM DVA [rgovska pomočnika iiSan« strok« za veletrgovino na deželo. . Ponudb« pod: «AGILEN 1004« aa upravniStvo «Slovenca». RAZGLEDNICE iiHine vrste, pisemski, pisalni, trgov ki ivilcn, gladilni in stekleni papir. -Ipkc za stelaže, vplsalne knjige in Иео za cvetlice priporoča tvrdka )SVALD DOBEIC, LJUBLJANA SV. JAKOBA TRG «. Kuharica! SCEM pridno in pametno kuharice, ki i vajena kuhati za več ljudi. Nastop s J. marcem. — Plača po dogovoru. — lailov pov«: Anontnl zavod Drago Be-и1јак, Ljubljana, Sodna vllea Itev. 5. SOBARICA ".U2BO DOBI sobarica, ki zna malo »tL Sprejeli bi tndi deklico, katera bi •lav eselj« za ta posel. Le pridne in It.ne deklice naj se predstavijo. Na-iT pov«: Anončnl zavod Drago Be-■ljak, LJubljana, Sodna ulica lt«T. S. BR1VNIC0 kupim v večjem trgu Slovenije. Dopis« z zahtevami prosim m SLAVKO HORVATIC, LOŽ pri Rakeku «ev. 16. 1140 PARNI KOTEL stoječ, 7 Atm., 8 m* kurilne ploskve, v prav dobrem stanju, je ugodno NAPRODAJ. — Pojasnila daje KARL ZALOKAR, Maribor, Tattenbachova ulica št. 25. Јвр- Kopirno veako mnolmo lepih "ЧШС hrastovih, bukovih, smrekovih. javorjevih in orehovih HLODOV franko vagon. Ponndbe prosimo: L|nb-Ijana, Jeranova d lica itev. 13. 1165 KRTAČE MMi-M' UM \mw\\ m in se otvori kot »ečerni tečaj {od 7.—%9.) na Ledini, v mestno - Šolskem poslopju. Vpisovanje vaak dan pri Sol. slugu ln zvefer eb 7. uri pred poukom. Istotam tudi tečaji za začetnike. 1168 FINO MAST za USNJE, čistilo Шја, Jadran hi CS-pultn, čistilo aa KOVINE Ur toaletno MILO nudi po najnižjih cenah OSVALD DOBEIC, LJUBLJANA SV. JAKOBA TRG 9. ribarice, likaric«, blatarice, zobne, ma-zalk«, omela, motvoz (ipaga), čevljarsko prejo, Ščetin«, vosek, lesene cveke, pipe za sode itd. priporoča tvrdka OSVALD DOBEIC, LJUBLJANA j SV. JAKOBA TRG 9. NAPRODAJ imam dvoje malih in dvoje velikih posestev blizu trga in Četrt ur« oddaljena od lel. postaje, 4—5 oralov zemlje, kjer sc redi 3—3 glave živine. Poslopje čisto novo, pripr. za Isduatr. podjetje, ker jc v bližini močna in stalna voda. Cena po dogovoru. — Dalje je naprodaj tudi mala, zidana HIŠICA zt ceno 50.000 DIN. Več se izve r torek, 6. marca ob 11. dop. v gostil, pri Star. Tiilerjn, Kolodv. al. pj .^mimnullil—*nn.mnnmtffiim»nmiim[unm»iH,Hr^HWJi.liH PALMA KevačuK potpe tniKe in potplate 111!111|РШШ!1!Ј11!1Ш11ШПН!Ш11ШШ1111№1!!)!!ШШШШШ!1; Prednostih Ceneje znatno trajni je nego od lože! I Va r s t v o prod vlagi i mraza 1 dvema 10 let starima otrokoma čem za takoj. Hrana in stanovale v hiši. - Ponudbe na upravo Slovenca« pod štev. 1000/1158. Izprašan strojnik oi.n ključavničar in elektrik, IŠČE imerne SLUŽBE. Ponudbe pod šifro: «SAMOSTOJEN« na upravo lista. VELIK SEJEM tndi za ŽIVINO (govedo, konje, praiič«) zopet otvorimo dne 10. marca 1923. Postavili smo lepo, novo sejmišče. — K obilni udeležbi vabi kupce m prodajalce ŽUPANSTVO NA RAKI. 1 Trgovska sotrudnica IŠČE MESTA v trgovini ŠPECER1JE v mestu ali na deželi. Izobrazba: ljudska šola. Prevzame tudi manjšo trgovino na deželi, — Naslov pove upravniStvo lista pod Številko 1161. Seno, slamo, nefboIfSo, čisto, zdravo, v balah prelano, po najnižji ceni, kakor tudi ov3s in koruzo ^ razpošilja dnevno na vsako postalo v Sloveniji FRANC KAMBIČ, Zagreb, Tkalčičeva ulica 71 B. 1159 BIČEVNIKE prave tršaSke Sn razne BIČE (gajilc) i dobavlja vsako množino veletrgovina OSVALD DOBEIC, LJUBLJANA i SV. JAKOBA TRG 9. Ф i* 'S ♦ Razprodaj a lo blaga. Tvrdka franc Шт. Soovan. Mestni trg seznanja ceiij. občhstvn, da eo bo prodajala sedanja zaloga do 11 marca ▼sled skorjaSnje preselitve v novi lokal po Izdatno znižanih ccnab. t ♦ t (2 METALLDRUCKER) ICEMO za zagrebško tovarno. — Plača i«lo poToljna. — Ponudb« na naelovi METEOR,« KOVINARSKA INDUSTR., AGREB, Prilaz 6. 1130 Namočena POLENOVKA e dobi vsako sredo in petek pri crdkl FR. KHAM, naspr. Uniona. NOGAVICI »nikc. otročje in mo&kc, žepne robce, "nt trakove, gumbe, sukanec, bombaž, «»eiiino, ter drugo kratko robo in galanterijsko blago kupite najceneje v vsietrgovinl j 1SVALD DOBEIC, LJUBLJANA! __ SV. JAKOBA TRG 9. DAVČNI URADNIK v pokoju »ečletno trgovsko prakso in i zbornim fnceptom v slovenščini in nemSčinl, želi spremeniti službo kot knjigovodja-biiančnik Ii sprejeti zaupuo mesto pri Vičjem pod-t ju. — Cenjene ponudbe na poitni reda! 45 v Ljubljani. 1169 "Temena, rtnice in sadno drevje i dobe pri «VRT«, DŽAMONIJA IN iRUGOVJ, dr. /. o. z. Maribor, Čopova lica. Zahtevan« CENIK! 1PREJMEM dobrega, treznega In zanesljivega V dnavlh neizmerne tuge in bolesti ob smrti našega predragega soproga, odnosno oZeta, tasta in brata, gospoda je nam bilo vsestransko izraženo iskreno sočutje prava nteha, ki nam je hladila in lajšala srčno bolest. Nemogoče je nam. da bi se mogli posebej zahvaliti vsakemu posamezniku, zato izrekamo tem potom svojo najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so nas teâili v najtežjih trenutkih ter nam izražali svoje toplo sočutje, vsem onim, ki so z osebno udeležbo pri pogrebu dali izraza svojim srčnim čutilom, ilasti pa zastopniku Nj. Vel. Kralja, zastopnikom tujih držav, predstavit,oljem centralne in pokrajinske uprave, predstavnikom mestne občine ljubljanske in drugih slovenskih občin, vsem zastopnikom vojaških in civilnih oblastij, vsem govornikom, darovalcem številnih vencev in cvetja, Sokolstvu, pevskim in drugim društvom tor vsem ostalim korporacijam in sploh vsem, ki so se udeležili pogrebnih svečanosti v Ljubljani, Skofjiloki in na Visokem, da izkažejo в tem zadnjo čast blagemu pokojniku. V Ljubljani, dne 27. svečana 1923 Rodbini dr. TavCarieua - flrfcooa. itastop takoj. Plača po dogovore. ' Ponudbe na upravo «Slovenca« I pod šifro: «ŠČETAR 1132«. « ишша-жшмшк? ^«НННШа ПЈЛ-JÎV ,/ftt»A - ■ Strm & ОДгОДЕС. Ш Ж feHranjc iS» NaJbolJSe peč! sedanjosti so :-: emajllrane LUC Glavna zaloga, prodaja In castopsfvo »a Slovenijo In južne kraje pri F. P. VIDIC & KOMP. trgovina stavbnega nnaterljala Prešernova ul. &1UB&JANA PreSernova ul. Lokomobfla Lanz 28/34 HP n«pro4*J »И oe zamenja za 60 HP, Naprodaj je tudi manjii parni kotel, ara mlekarne. Pojasnflo daje Ivan Ogrin, A: • Itot. IT« • .4 KW » Priporočajo se sledeče domače tvrdke: lObjava 4 ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE ïven Bogataj, kouces. elektrotehnično podjetje, Sv. Petra ceeta 30. KLEPAR II: Rcmžgar & Smerkol, Horiianska ul 13 Produktivna zadrugo kleparjev, inSIala-lerfev, kotlarjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev 28 Kern T, Poljanska cesia Jtev 8. MEHANIČNA DELAVNICA! pisalne, računske, razmnoževalne in dru-;e pisarn, »troje popravlja in prenavlja dovik Baraga, Selenburgova ulica 6/1. PARNA PEKARNA: lean Scbreya nasled. Jakob KAVČIČ, Gradiiče ïtev. 5 dinarje.) KLOBUKE in TELOV. POTREBŠČINE: Kunovar Ivan. Stari trg Slcv 10. STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Fuclis, Ljubljana, Mirie itev 2 SPED1CIISKA PODJETIA: »Orienl« d. d., Sodna ulica 3, Tel 463 Ranzinger R., Cesta no luž žele/n 7—9. TRGOVINA Z 2ELEZNINO: SuSnik A, ZaloSka cesfa št 21, Ljubljana TRGOV Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKI: Miku» L, Meslni trg 15 TRGOV Z ZELEZNINO IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »Zlati lopali«, Valve-zorjev trg štev 7. ZALOGA POHIŠTVA: F Fsjdiga »in, Sv Pelra ccsta »le«.'. 17 Brem - n - New York Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parniki. Neprekosni po udobnosti, čistoči in po izborni oskrbi. Nagle in varne ladje! „George Washington" „America" „Président Rooseveft" „Président Hord ing' Zahtevajte podrobna pojasnila ta broflRr. list. 146. UNITED STATES UNES Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Belgrad, Palata Beogradske Zadruge. seslojeti iz velike stiskalnice za. opeko (preše) (premer 500), ki proizvaja na uro do 3000 kosov, nadalje razni valjci (Brech- in Fein-walzwerk), avtomatski stroj in druge opekarske predmete proda najcenejše Alat i etrojevo d. d. Kari Jetzbactier, Zagreb, Vlaška ulica 25. %6 kakor iopžca, zimsko perilo, nogavice, rokavica v velike ixblri pri A. Šinfcovic nas!. K. Soss Ljubljana, Mestni trg 19. VSAKOVRSTNI VOZOVI »ZDRUŽENIH OBRTNIKOV« »le I no v zalogi pri MARTIN MALI, sedlarju in ličarju avtomobilov v D o n, ž a I a h. — Vsako prvo ln tretjo sredo v mesecu v Ljubljani no Ambroževerr trgu tSI. Pelerski most). — Sprejemajo se vozovi v popravilo in v zameno 5235 I KUPIM LOKOMOBILO 35 konjskih sif t uporabnem staujn. — Ponudbe pod NUJNO» na Anončni zavod DRAGO BESEUÀK in DRUG. LJUBLIANA, Sodna ulice štev. S. L L U M Koran. zajamčeno pravi asbest-škriij za kritje streh. — Ne premoči — Ne pozebe! — Proti ognju in viharju popolnoma si guren. -- Neomejeno trpežen. — Teže na 1 m3 12 kg. - Cenik in proračun pošlje Franc Hočevar, Žirovnica (Moste) Gor Odvetnika I 1Ш1 I II 11Ш1 IBB HI t naznanjata, da preselita združeno odvetniško pisarno s 1. marcem 1.1, v zgradbo Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 1 a, II. nadstropje. 5Iščem strokovni v prometnih potrebščinah v stalno naraeščenje pri podjetju, ki se bavi z dobavami iz zunanjih držav, kot zastopnik s sedežem v S u b o t i c i. Pogoj je znanje srbsko-hrvatskega in nemškega jezika, Ponudbe pod «II—F—32« na cINTERREKLAM* d. d. Zagreb, Ilica 21. Občni Gumbe, okove za pohištvo „Btitonia" d. d. tvornica gumbov raznih in kovinskih izdelkov Telefon 19-23 Zagreb Hraečanska c. 29 K s Kapitalom 500.000 Dinarjev IŠČEM z« zelo dobičkanosno, brezkonlrurcnčno industrijsko podjetje. — Ponudbe pod «VELIK DOBIČEK« na AI.OMA COMPANY, aoonfn« družb« Ljubljana, Kongresni trg Itev. 3. Pražki vzorčni velesejem od 11, 13. marca 1§23 naj oblSSe vsakdo, ki želi novih trgovskih mi. UGODNOSTI ZA POSETNIKE 75 % popusta pri vidlranjii potnih listov, 33 % popusta pri ošabnih in brzoviakih čehoslovaskih železnic pri potovanju v Prago In nazaj. :-: LEGITIMACIJE za cano à Din. 20 — ee dobivajo pri Ceikoslo-alovaikem konzulatu v Ljubljani, Brag itev. 8 in :-: oficijfllnem zastopstvu tvrdkl :•: ALOMA COMPANY, družba z o. z. LJUBLJANA, Kongresni trg 3. - BEOGRAD, Sremska ui. 9. i. delavskega konsumnega društva regietrovana zadruga z omejene zavezo v Ljubljeni a« vrsi a i Cunard Line NajbitrejSi parniki svotn. Direktna potniška iu tovorna vožnja od eamborg» ln Cberboarige sa Ameriko In Caziaclo 4 dimniki, 6dneva, lastno kabine na potnike III. rasr. Potniko odvedo izkušeni uradniki do luko ukrcaainter jim »sto dregevolje nudijo vsako poraoć. Pojasnila daje: CUNARD LINE Glavno :ra3tppatvo ra Jugoslavijo: Jugoslovanska banka d. d. Zagreb Glavno zastopstvo za Slovenijo: \Шш Шшка оГоа šlev. Il dne 20. marca 1923 ob pol li. uri dopoldne v zadružnih prostorih Kongresni trg 2 , ;Vf" po sledečem d n e v u e m r c d « : " ; 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka sa 1. 1921/22. 3. Ćitanjc rev. zapisnika Zadružne zvese. •4. Volitev aačelstva in nadzorstva. 5. Določitev m grade nadzorstvu. 6. Slučajnosti. « Ш i Ш » Ш fl Občnega zbora se smejo ude!ežlf;i le na zadnjih skupščinah izvoljeni pooblaščenci. mmmmihMmmmmmш Poravnaite naročnino! s И2 шаci № n вл sa ша вв ш rs m 1ШШШВ 1. Kiiši : »J." ''•■•,"■ : 'ЧЈИПУлt н ACNICE жа poljsko železnico že rabljene iuipi vetje podjetje. Ponndbe z navedbo tm naj se pošljejo . na upravo lista pod „Mnice Z9U 11S1. ■ v; .■' Izdaia konzorcij >Slovenca«, Oddovorni urednik: Mthunl Mo?ln>rr v I n.liliani ludoslovanska tiskarna v Lhibliani