Knjznicž ZpSfiVC ul. L jur 2011 Trbovlje 352(497.12 Zagorje ob Savi) COBISS 0 0100518,17 AKCIJA! Za čiste zobe in zdrave dlesni poskrbimo mi. Smo edini v Zasavju. Tel.: 03/56 55 027 S tem kuponom imate 20% popust Po poteh zasavskega podeželja mmmtmmmmmnr.-mi mimm —...-..---•=—**----- Ajdina žlahtna pesem j Poiščite več informacij na WWW.fSh.Si Perkmandelc hrastnik - tnbovlje - zagorje - litija - radeče rij; j (G^ana "JfcitmliiiiBy'llB pri pošti 1420 Številka 17, letnik 22, 25. 08. 2011, cena: 1,50 EUR J Marketings @äl(» VxJ? öX iM^@8Mwww»ettmipkee®®i Uvodnik Morate prebrati: Razvoj erergetike v Zasavju g-- EEE D Po poteh zasavsKeca Q pooežeua ® 10. let uspešneca DELovanja*] 2 Pogovor z ZacoRjamto Ajdo Ivšek 14 Ffisrivai Sevioc Brežice na Kumu MLaDa SOBOT3 ZaCORSlifi noči Bou au manj skriti kotički Zasavja 24 Špegu za MaRita Pavloviča 26 Peter KauzER mi. zmacovaiEC SP NajBouši TEDsn v mojem živuenju! Zasavc-a izdaja ZmasPrint d.o.o., Gabrsko 11a, Trbovlje, tel. 03 56 53 910, fax 03 56 53 920. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: ZmasPrint d.o.o., Trbovlje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734 GSM: 041 410 734, komerciala: 040 267 411,031 524 826 E-mail urednica: hruski@siol.net, http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Polletna naročnina od številke 1 do 13 je 18,36 EUR. Naročnina za drugo polletje je 21,00 EUR. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. sli ila Uvodniki ...in svet se vrti naprej, ljudje pa prihajamo in odhajamo in spreminjamo svoje delovno okolje in življenjske cilje. Poslavljamo se od nekoga in nečesa in se posvečamo nečemu in nekomu novemu. Tudi v biznisu ali lepo po domače v kšeftu ni nič drugače. Zakaj takšen začetek uvodnik? Hja, Zasavc ima novega izdajatelja. Grafika Gracer, ki je korektno in po svojih najboljših močeh nekaj manj kot sedem let omogočala izhajanje našega in vašega časopisa, s pričujočo številko sedemnajst odstopa to opravilo novemu izdajatelju. In tako smo dobili novo metlo, ups, omelo, ki mu prav gotovo pripada, da nekaj starega počisti in nekaj novega pripravi. Zasavc s septembrom postaja mesečnik, vsak tretji četrtek v mesecu se bomo spogledali iz oči v nove vesti iz Zasavja, se soočili z Zasavci in Zasavkami pa še druge teme, za katere sedaj ni bilo prostora, bomo obdelali. Oblekli se bomo v barve in nekaj več papirja vložili med ovitek. Verjamem, da vam bomo tudi takšni enako všeč, iskreno pa upamo, da še bolj, kot do sedaj in boste nestrpno čakali tisti tretji četrtek, ko se bo Zasavc postavil na police in v vaše nabiralnike. Toliko za začetek našega novega delovanja in sodelovanja z izdajateljem in, zagotovo tudi z novimi naročniki med Zasavci in Zasavkami. Še vedno je vroče, saj je poletje, mar ne?! Mnogi Zasavčevi dopisniki so si privoščili oddih od pisanja in tekanja od dogodka do dogodka, sicer pa vam kljub temu v tej številki še vedno poročamo o prazničnem zagorskem avgustu, spogledujemo se pa že s prihajajočimi prireditvami, ki že polnijo naš urnik. Šolarčki se bodo pod budnim očesom vseh odgovornih, ki že leta bedijo nad njihovimi prvimi šolskimi dnevi, podali po znanje v šolo. Parki in bazeni bodo malce bolj osamljeni kot so bili v počitniških dneh. Bodo pa oživele druge ustanove, še posebej konferenčne dvorane naših občinskih veljakov, da o parlamentarnih sploh ne govorim. Ali bomo res imeli volitve ali bomo kar s solo voditeljem rinili naprej, po poti, ki je zaenkrat usmerjena v sumljivo nepravo smer - dol, dol, doL.S komerkoli ali čemerkoli, ki se obnaša kot sita vrana, ki lačni ne (more) verjeti. Za Zasavje z Zasavcem- naprej! Urednica Marta Bil flfl ( Naslednja številka ZASAVCA izide 15. 09. 2011 ) ' Naslovnica: ’ Ajda po stopničkah navzgor Slika StaR V_________________________________________________________J Naša bodočnost/Razmišljanja Z3 SV Nuli ,c/u/or o žiojjenju ni/u/ar ni /n/ neä/xmieten, tuai nioc/rec ne /nore /) ostati. f/Ceinric/ f/(eine 09.08.2011 Bojana Elizabeta Vidovič, Eberlova c. 4, Zagorje - hči Ana Zakošek Nina Verbajs, Prisojna ul. 3, Litija - sin Jan 10.08.2011 Marica Ivešič, Trg svobode 20, Trbovlje - hči Aleksis Goronja Katarina Zupančič, Rožni vrh 21, Trebnje - hči Ema Prelesnik 11.08.2011 Petra Vrstovšek, Padež 2, Podkum, sin Jan Borišek 12.08.2011 Tina Majcen, Tovarniška Ul. 5, Prebold hči Neli Germ 13.08.2011 Minela Kavazovič, Novi Log 14, Hrastnik - hči Šejla Petra Hauptman, Belovo 4E, Laško - sin Nik Gabrič Mojca Klopčič, Zgornji Prhovec 8, Izlake - hči Teja Jeras 14.08.2011 Saša Frece, Poženelova ul. 5, Laško - sin Filip Krajnc 16.08.2011 Laura Kirn, Maistrova ul. 8, Litija - sin Brin Ceglar 17.08.2011 Maša Kokol, Jurčičeva c. 6, Velenje - sin Jaša 18.08.2011 Petra Polšak, C. zmage 7, Zagorje - sin Matija Vrtačnik 20.08.2011 Sanela Čajič, Trg Franca Kozarja 14A, Hrastnik - hči Nika Dulič 21.08.2011 Andreja Jazbinšek, Log 12, Hrastnik - sin Anže Flajs Nives Dornik, Sallaumines 9, Trbovlje - sin Anže Knific Marinka Aubelj, Kovinarsko nas. 3, Trbovlje - hči Ana Kužnik Valentina Guberinič, Podvine 50, Zagorje - Tian Čeperkovič Iskrene čestitke! Novorojenček in dojenje 1. Pomembnost takojšnjega dojenja Zelo pomembno je, da otroka že v prvih minutah po rojstvu pristavimo k prsim, saj se s sesanjem v prvih urah po rojstvu vzpodbudi delovanje mlečnih žlez. V prvih dneh po otrokovem rojstvu materine dojke vsebujejo kolostrum ali mlezivo. To mleko je gosto in rumenkastega videza. Čeprav teče le po kapljicah, je bogato z zaščitnimi snovmi, ki varujejo novorojenca pred boleznimi. Poleg tega ima to mleko tudi blag odvajalni učinek. 2. Poskrbite, da vam bo pri dojenju udobno Za udobje doječe matere je treba poskrbeti že pred začetkom dojenja. Matere lahko dojijo sede ali leže. Če se odločijo za dojenje v sedečem položaju, naj si roko, na kateri sloni otrok, podprejo z blazino. Okolje naj bo mirno. 3. Dojenčkov položaj Otroka je treba čim bolj približati k prsim. Najbolje je, da ga položimo v naročje in mu z roko podpremo glavico in ramena. Treba je paziti na njegova ušesa, da jih ne privihamo, saj zna biti to za malčka neprijetno. 4. Kako pravilno pristaviti dojko Pomembno je, da otrok ne zagrabi le bradavice, ampak celoten kolobar. Sesanje bradavice je bolj boleče. V kolobarju so mlečni vodi, skozi katere ob pritisku otrokovih ustnic in jezika mezi mleko. Brez pritiska na mešičke v kolobarju mleko ne teče. Če ima mati vdrte bradavice, si lahko pomaga tudi z nastavkom, pozorni pa moramo biti na ustrezno higieno nastavkov. 5. Zadosten počitek matere Porod je za organizem hud stres. Mamice so po porodu pogosto zelo občutljive in utrujene, tare jih mnogo skrbi. Poleg tega se v prvih dneh in lahko tudi pozneje dogaja, da novorojenček nima utečenega ritma spanja in hranjenja. Če otrok podnevi spi, mamice pogosto opravljajo razna gospodinjska opravila in ne počivajo dovolj. Tako jih »nočno delo« ob otroku še dodatno utruja. Posledica tega je začarani krog - kronična utrujenost, razdražljivost. Materam svetujemo, naj počivajo takrat, ko počiva otrok. V pn/ih dneh po porodu si je smiselno priskrbeti pomoč (moža, mame, pomočnice). 6. Povečan vnos tekočin Pitje večjih količin tekočin je pogoj za uspešno dojenje. Doječa mati naj bi spila približno tri litre tekočine dnevno. Priporoča se pitje vode, otroškega čaja, malinovca, čaja za dojenje (ne več kakor dve skodelici na dan). Pri pitju mleka moramo biti previdni. Ne priporočamo vnosa več kakor 0,5 litra dnevno. Sestava beljakovin v kravjem mleku je namreč drugačna od sestave v materinem mleku; alergija na kravje mleko se lahko razvije že pri novorojenčku. Poleg tega je znano, da se kolike pri otroku omilijo ravno z zmanjšanim vnosom mleka in mlečnih beljakovin pri materi. (se nadaljuje) Vir: www.naša-lekarna.si Razvoj eneRceTiice v Zasavju - EEE Na trboveljski občini je 16. avgusta 2011 potekal delovni sestanek s pristojnimi v zvezi nadaljnjim razvojem energetike v Zasavju. Župan Občine Trbovlje Vili Treven je gostil generalnega direktorja HSE mag. Matjaža Janežiča, direktorja Hidroelektrarn na spodnji Savi Bogdana Barbiča, predsednika Odbora za izgradnjo hidroelektrarne na srednji Savi Nika Galešo in predsednika Odbora za razvoj energetike v Zasavju Karla Vukoviča. Na sestanku so udeleženi predvideli in dorekli nadaljnje aktivnosti v povezavi z izgradnjo hidroelektrarn na srednji Savi in v zvezi z vlogo novoustanovljenega podjetja HSE Srednjesavske elektrarne. Dotaknili so se tudi predmetne uredbe o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije oz. koncesijske pogodbe, pri tem pa so bili enotnega mnenja, da morajo imeti vse tri zasavske občine polno in aktivno vlogo pri vseh nadaljnjih razvojnih aktivnostih v tem projektu. Posebej so vnovič izpostavili t.i. »miks« dejavnosti na Savi, ki temelji na treh E-jih, in sicer Energetiki, Ekologiji in Ekonomiji. Župan občine Trbovlje je po sestanku dejal, da bodo tovrstna delovna srečanja potekala enkrat mesečno oz. po potrebi tudi pogosteje na sedežu Občine Trbovlje. Vir: Občina Trbovlje SoLiDannosT bogbti oanovaLca in OBoaitovaneca Smo v času, ko se iztekajo poletne počitnice, to pa je tudi čas, ko morajo družine poskrbeti za nakup šolskih potrebščin za svoje šoloobvezne otroke. V Trbovljah je kar nekaj socialno ogroženih družin, ki teh stroškov ne zmorejo. Zato na Rdečem križu Trbovlje vsako leto poskrbijo tudi za te otroke. V torek, 23. avgusta 2011, so se na nanje obrnili s stranke SDS 00 Trbovlje s humanitarno gesto. Predsednik SDS 00 Trbovlje Borut Dolanc, skupaj s predsednikom in mladimi SDM, so območnemu združenju RK Trbovlje predali 50 paketov s šolskimi potrebščinami ( zvezki, barvice, vodene barvice, flomastri ... ) . Seveda so bili donacije zelo veseli, saj bodo lahko tako obdarili še večje število trboveljskih šolarjev. Šolske potrebščine so pričeli razdeljevati 10. avgusta, tudi v obliki vrednostnih bonov za nakup le-teh. Večino teh bonov so financirali iz sredstev donacije družine nogometaša Miša Brečka, nekaj donacij za te namene pa so prejeli tudi od nekaterih posameznikov in delovnih organizacij, ob tem se je zelo angažiral tudi Mladinski center Trbovlje . Računajo, da bo število vseh otrok (osnovnošolcev in srednješolcev), katerim bodo na ta način pomagali, preko 200. Besedilo in slike: Jerneja Amon Predsednik SDS OO Trbovlje Borut Dolanc in sekretarka Doni rane šolske potrebščine RKT Helena Kastelic OBčinsica KOLonua po oenovi Občinska kolonija na Savinjski cesti v Trbovljah, ki je bila v celoti obnovljena v lanskem letu, kaže že prve znake, milo rečeno, pomanjkljivosti. Leseni opaži že niso več povsod na svojem mestu, barva bledi, izginja in les kaže golo kožo. Škoda! Zelo veliko sredstev je bilo vloženih, a kot kaže, ni bilo pravega nadzora nad delom izvajalcev. Koliko časa bo vsaj približno ohranjena podoba, ki je bila načrtovana in videna ob otvoritvi. Bodo napake popravljene v garancijskem roku ali bodo le-ti prej pretekli? Evropski in občinski denar, ki je bil porabljen za obnovo, je pravzaprav prispevek občanov. Ali je še vprašanje, zakaj ga je vedno premalo? Kadar bodo izvajalci delali tako, kot bi delali zase, takrat šele bodo stroški na dolgi rok manjši. Besedilo in slika: Irena Vozelj Odprt podstrešni apartma za ptice na drusi hiši v obnovljeni občinski koloniji na Savinjski cesti v Trbovljah Novi prostori zaooRsice LeicaRne V Zagorju so bili v torek, 23.8.2011, v prisotnosti številnih uglednih gostov, ki jim prevroč dan ni bil ovira, odprti novi prostori lekarne. Lekarna v barvah zdravja, bolj prijazna do pacientov, se odslej nahaja v neposredni bližini Zdravstvenega doma. Novi prostori so tudi večji od prejšnjih, premajhnih za potrebe Zagorjanov in odgovarjajo zahtevanim standardom. V pritličju je urejena lekarna, do katere imajo po klančini dostop tudi invalidi, v nadstropju višje pa so poslovni prostori in laboratorij. V letošnjem letu načrtujejo tudi eno novo zaposlitev. Zagorjani so tako dočakali novo lekarno, na katero so čakali že več let. Napovedano odprtje za lanski občinski praznik sredi avgusta je moralo biti prestavljeno, ker so delavci naleteli na plinsko napeljavo in je bila gradnja začasno ustavljena. Temu pa so se kasneje pridružile še nekatere izboljšave pri gradnji. Besedilo in slike: StaR Župan Matjaž Švagan in direktorica Zasavskih lekarn Milena Beravs Ob otvoritvi nove lekarne v Zagorju Ponosni zaposleni V SreicLaRni HRasrniK so zaoovouni z Rezu iran Z letošnjimi rezultati so v Steklarni Hrastnik zadovoljni, povečali so prodajo za 14 % v primerjavi z enakim obdobjem lani, za 23 % v primerjavi z letom 2009, v prihodnjem letu pa načrtujejo tudi najmanj takšen trend rasti. Skrb vzbujajoče pa so vedno višje cene energentov, zato se trudijo za zmanjšanje njihove porabe, predvsem plina. Ob tem nenehno skrbijo, da bi bilo okolje z njihove strani čim manj obremenjeno. Tako filtracija odpadnih voda nemoteno obratuje od marca 2011, Oba dosedanja monitoringa sta bila brez posebnosti. V prihodnosti pa nameravajo vso tehnološko vodo vrniti nazaj v proces in tako občutno zmanjšati porabo pitne vode in posledično tudi obremenjenost okolja. Filter za čiščenje zraka je trenutno v fazi gradbenih del postavitve dimnika in tehnologije. Poskusni zagon je predviden konec novembra 2011. Dodatno bodo vgradili tudi regeneracijo odpadne vode, s čimer bo okolje še manj obremenjeno, hkrati pa se bo energija vračala v tehnološki proces, to pa pomeni kar 5 % znižanje stroškov plina. Skupna vrednost obeh investicij znaša 1,5 mio €. V programu nadaljnjega razvoja proizvodnje so izdelki za široko potrošnjo, program izdelkov za hotele in specialna embalaža - steklenice kot lasten prodajni program. Pri razvoju nameravajo sodelovati z raznimi zunanjimi oblikovalci steklenih izdelkov, trenutno pa je v teku prenova prodajne embalaže in posodobitev spletne strani. Vse novosti bodo predstavili na pomembnih večjih sejmih, kot so Brau Breviale v novembru 2011 in februarja 2012 na Ambiente Frankfurt. Steklarna Hrastnik je v letu 2011 že drugo leto zapored izvedla raziskavo organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih -SIOK. Ugotovitve raziskave so pokazale, da so bila pretekla vlaganja v zaposlene dobra naložba. Lanski rezultati raziskave pa so smernica za še večje izboljšave. Zaposleni se vključujejo tudi v preventivno izobraževalne programe, ob tem pa se želi Steklarna s pristopom k projektu družinam prijazno podjetje uvrstiti med 60 podjetij z 28.000 zaposlenimi, ki so že vključena v certificiranje Družini prijazno podjetje. Po viru: MaH Zupniic Fnanc MLaican se je poslovil Franc Mlakar, ki je leta 1982 postal župnik v cerkvi sv. Martina v Trbovljah, od leta 2000 pa v novozgrajeni cerkvi sv. Marije v Trbovljah, je med mašo 31. julija 2011 prisotnim vernikom naznanil, da bo naslednji dan, po dogovoru s škofijo, premeščen za župnika v župnijo Trnovska vas v Slovenskih Goricah. Tako je potrdil vest, da se po devetindvajsetih letih, zaradi zdravstvenih razlogov, poslavlja. Franc Mlakar za seboj pušča poseben in globok pečat. Opravil je ogromno delo, ne le na pastoralnem področju, ampak pri obnovi vseh sakralnih objektov, ki so spadale v župnijo sv. Martina in bil glavna gonilna sila pri izgradnji nove župnijske cerkve sv. Marije. Tudi sam je poprijel za vsa dela, ki jih je bilo potrebno opraviti. Po njegovem prihodu v Trbovlje se je pričela obnova cerkve sv. Martina z zvonikom, od tal do strehe in notranje stropne poslikave. V zvoniku so zazvonili novi zvonovi, zadonele so nove orgle. Obnovili so staro župnišče in zgradili novo, z manjšo dvorano na prostoru nekdanjega hleva. Staro župnišče so namenili pevski sobi in dejavnostim Karitasa. Franc Mlakar je bil pri svojem delu neumoren, zato so temeljito obnovili tudi vse druge cerkve in kapelice v župniji. Cerkev sv. Miklavža v Lokah je dobila novo pločevinasto streho na zvoniku in zvonove, obnovili so orgle, obnovili so fasado. Cerkvi sv. Marka na Ostenku so utrdili temelje in stene, kupili nove zvonove. Podružnična cerkev sv. Katarine v Čečah je bila med drugo svetovno vojno poškodovana in požgana, zato so jo obnavljali skoraj deset let, ob njej so na mesto stare mežnarije zgradili novo. Podružnična cerkev sv. Križa v Ret ju je bila prizadeta zaradi rudarjenja in del v bližnjem kamnolomu, zato so začeli maševati v njej šele po končanih obnovitvenih delih leta 1991. Cerkev je dobila novo Franc Mlakar, župnik cerkve sv. Marije v Trbovljah, ob svojem odhodu iz Trbovelj fasado s poslikavo, nove klopi, spovednico, zvonik z bakreno kritino in urejeno okolico. V njej je dobil svoje mesto tudi kip sv. Barbare, zavetnice rudarjev. Župniku Francu Mlakarju je uspelo, da so zgradili cerkev v centru Trbovelj, kjer so jo želeli postaviti že pred drugo svetovno vojno. Primerno lokacijo so iskali od leta 1985, leta 1992 so kupili stanovanjsko hišo Ivana Mestnika z zemljiščem, na Ulici 1. junija 13, pri Zasavskem muzeju. Tam so bile prve maše od leta 1992 v obstoječem objektu. Leta 1998 so dobili dovoljenja za gradnjo sakralnega objekta po projektu arhitekta Jožeta Marinka in ga s pomočjo sredstev donatorjev zgradili leta 2000. Novo župnijo sv. Marije so razglasili 3. septembra istega leta, za župnika so imenovali Franca Mlakarja. Cerkvi niso izdali dovoljenja za zvonik, zato ima na strehi večji križ. Poslikave v njej je opravil akademski slikar Lojze Čemažar. Potem so zgradili tudi župnišče ob cerkvi. Francu Mlakarju so krajani, verni in neverni, vedno priznavali delavnost in skrb za ohranjanje kulturne dediščine, zato so mu podelili več priznanj, med njimi priznanje Turističnega društva, občinski svet mu je leta 2005 soglasno potrdil in podelil Prvojunijsko nagrado, ki predstavlja najvišje občinsko priznanje. Župnik Franc Mlakar je s svojim delom pripomogel, da se je ohranila kulturna dediščina, zato je občina postala turistično zanimiva destinacija. V imenu Turističnega društva Trbovlje sta se mu, 4. avgusta, zahvalila predsednica Marija Juraja in član upravnega odbora Tine Lenarčič, za opravljeno delo in izdane brošure, ki jih je pripravil o sakralnih objektih in obeh župnijah. V spomin na njegova trboveljska leta sta mu izročila tri knjige povezane s Trbovljami in Zasavjem, majhno spominsko vrečko s trboveljskim premogom in šopek cvetja. Pozornosti je bil zelo vesel, hvaležen in ganjen. Pred odhodom iz župnije je Franc Mlakar sprejel 7. avgusta novomašnika, domačina, Janeza Rusa, ki je v cerkvi Svete Marije - Matere cerkve v drugo novo mašo pel - prvič je bila nova maša 3. julija 2011 v župniji sv. Martina v Trbovljah. Novi župnik trboveljske župnije Sveta Marija - Mati cerkve je Peter Marčun, ki prihaja iz Trnovske vasi. Besedilo: Irena Vozelj po virih Slika: Tine Lenarčič PO POTEH ZASAVSKEGA PODEŽELJA LAS - Lokalna akcijska skupina in s tem tudi Društvo za razvoj podeželja Zasavje, je v zasavskem prostoru prisotno že skoraj 4 leta. Ustanovljeno je bilo za izvajanja pristopa LEADER programu, ki ga v Sloveniji vodijo Lokalne akcijske skupine kot nosilke razvoja podeželskih območij. Poleg tega pa društvo skrbi tudi za promocijo in dejavnosti, namenjene članom društva. Tako je so v četrtek, 14. julija 2011, organizirali ekskurzijo po zasavskem podeželju, na katero so bili povabljeni vsi člani LAS - Društva za razvoj podeželja Zasavje. Udeležencev ekskurzije je bilo osemnajst, skupaj s predstavniki LAS-a. KMETIJA ULE Pot so pričeli na družinski kmetiji Ule, v Podlipovici na Izlakah, ki svojo dejavnost opravljajo še v Zabrezniku ter nekaj najetih zemljiščih. Osnovna dejavnost je prireja mleka, mesa in vzreja plemenskih ovac mesne pasme texel, ki so namenjene za gospodarsk KMETIJA ULE Pot so pričeli na družinski kmetiji Ule, v Podlipovici na Izlakah, ki svojo dejavnost opravljajo še v Zabrezniku ter nekaj najetih zemljiščih. Osnovna dejavnost je prireja mleka, mesa in vzreja plemenskih ovac mesne pasme texel, ki so namenjene za gospodarsko križanje. Pred kratkim so stopili tudi na novo pot podjetništva na kmetiji. Registrirali so dopolnilno dejavnost predelave mleka. Le tega predelajo v različne jogurte, skuto, maslo in smetano. Irena Ule, ki je poleg vseh ostalih aktivnosti in zadolžitev, tudi predsednica Društva kmetic, žena in deklet Izlake-Mlin-še-Kolovrat, je predstavila dva uspešno zaključena projekta, ki sta bila prijavljena LAS Društvu za razvoj podeželja Zasavje in pridobila finančna sredstva programa LEADER. Projekta, ki sta bila del Letnega izvedbenega načrta 2009, sta Pozdrav s podeželja in Obleka naredi človeka. V sklopu prvega so bile izdelane različne noše, kakršne so nosile kmečke žene ob različnih priložnostih v preteklosti. Obiskovalcem so jih predstavile članice Društva kmetic in pevske skupine Klasek ob veseli ljudski pesmi. o križanje. Pred kratkim so stopili tudi na novo pot podjetništva na kmetiji. Registrirali so dopolnilno dejavnost predela- ve mleka. Le tega predelajo v različne jogurte, skuto, maslo in smetano. Irena Ule, ki je poleg vseh ostalih aktivnosti in zadolžitev, tudi predsednica Društva kmetic, žena in deklet Izlake-Mlin-še-Kolovrat, je predstavila dva uspešno zaključena projekta, ki sta bila prijavljena LAS Društvu za razvoj podeželja Zasavje in pridobila finančna sredstva programa LEADER. Projekta, ki sta bila del Letnega izvedbenega načrta 2009, sta Pozdrav s podeželja in Obleka naredi človeka. V sklopu prvega so bile izdelane različne noše, kakršne so nosile kmečke žene ob različnih priložnostih v preteklosti. Obiskovalcem so jih predstavile članice Društva kmetic in pevske skupine Klasek ob veseli ljudski pesmi. RUŠEVINE GRADU GAMBERK Pot je izletnike vodila nato mimo naselij Šentgotard, Brezje in Dobrljevo skozi Čemšenik do vasi Ržiše, kjer so si ogledali ostanke gradu Gamberk, katerega prve omembe segajo v leto 1248. Za ohranjanje te dediščine skrbi Društvo za zaščito ruševin gradu Gamberk z Marjanom Klančnikom, ki je živa knjiga zgodovinskih dejstev o nekdaj stoječem gradu. Ob vstopu na dvorišče gradu jim je dobrodošlico izrekel grajski gospod in njegov muzikant. Vsi obiskovalci so prejeli tudi spominek. KMETIJA VIRK Po hribovito razglednem svetu prisojne strani Čemšeniške planine, ki ponuja prečudovite razglede na okoliške hribe in zasavsko dolino, mimo naselij Jesenovo in Znojile, čez preval s samotnimi kmetijami Vrhe, čez Medvednico in Štrbenkl v Knezdol in preko Podmeje so udeleženci ekskurzije prispeli v Čeče. Tu so obiskali kmetijo Virk. Sprejel jih je gospodar Luka, njegova žena Manca in sin Tadej. Ob krajšem počitku, ob dobrem jabolčnem soku in slastnih domačih buhteljnih so izvedeli dosti zanimivosti o delu na domačiji, ki stoji že od leta 1524. Ogledali so si hlev, ki je bil pred časom prvi hlev v Zasavju, urejen za prosto rejo krav molznic. Glavna dejavnost kmetije je prirejo mleka. KMETIJA DOBERŠEK Zadnji postanek ekskurzije je bila kmetija Doberšek. Iz Čeč skozi razpotegnjeno naselje Boben do Hrastnika, čez Brnico ter Dola pri Hrastniku, mimo Marnega po cesti v smeri Rimske toplice je vodila pot. Pri kažipotu za Čreto se je treba povzpeti na planoto, ki je precej obsežna in jo sestavljajo Krnice, Šavna peč, Kovk, Turje in Gore. Vožnja skozi Turje je ponujala pester izbor dobrin zasavskega podeželja. Poleg čudovitega razgleda tudi lepo obdelana polja, skrbno urejene sadovnjake in vestno pokošene travnike. Pred jedrom naselja, v smeri ZELIŠČNI VRT CVETKA Nedopustno bi bilo izpustiti ogled Zeliščnega vrta Cvetka, ki je prvi urejeni zeliščni vrt v Zasavju. Nastal je v okviru projekta LAS Društva za razvoj podeželja Zasavje, nosilca KGZS-Zavod LJ. Vrt je zaživel poleti 2010, zanj pa skrbi Cvetka Kovačič, ki si je z delom v vrtu oz. s pridelavo zelišč ustvarila tudi delovno mesto in registrirala osebno dopolnilno delo. Poleg predstavitve projekta LEADER in zeliščnega vrta je ogledovalce Cvetka postregla tudi s hladnim domačim napitkom in odlično metovko. proti Kovku je kmetija Doberšek. Marko Doberšek je z veseljem predstavil kmetijo, njegova sestra Andreja pa še svoje delo, ki ga opravlja preko dopolnilne dejavnosti na kmetiji -peka peciva. Domov niso odšli ne lačni ne žejni. Poleg mesnih domačih dobrot, okusnega kruha in domače pijače, so se na koncu posladkali še z izvrstnim domačim pecivom. Besedilo: MaH - Iz poročila Špele Drnovšek Slike: Lovro Rozina, Mojca Vavken Kšefti Z3 3V SRCE SLOVENIJE NA SEJMU AGRA / Na mednarodnem kmetijsko- S živilskem sejmu AGRA, ki je potekal od 20. do 25. avgusta 2011, v Gornji Radgoni je bilo prisotno tudi Srce Slovenije. ^ V skladu s sloganom letošnjega sejma »Naravnost na mizo«, je zadruga Jarina skupaj s Centrom za razvoj Litija predstavila lokalno trajnostno oskrbo s hrano na območju Srce Slovenije. Na letošnjem sejemu AGRA je sodelovalo več kot 1.700 razstavljavcev iz 25-ih držav, obiskalo pa ga je več kot 120.000 obiskovalcev. S tem je ohranil sloves največjega sejma kmetijstva in prehrane v tem delu Evrope. Tudi letos je, tradicionalno, to sejem novih presežkov na področju kmetijske mehanizacije, gozdarske opreme, vinogradništva in vinarstva, posebne pozornosti pa je bil deležen tudi zeleni program, ki ga razvijajo v Srcu Slovenije. Poleg lokalne samooskrbe s hrano so se obiskovalci seznanili z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi območja Srce Slovenije. Zavod za gozdove Slovenije pa je na skupnem razstavnem prostoru predstavil pomen varovanja gozdov, ki so jih imeli obiskovalci priložnost doživeti na prav poseben način. Program Srca Slovenije je povezovala rdeča nit »Zdravje letos cveti v Srcu Slovenije«, obogatenega s ponudbo lokalnih posebnosti območja Srce Slovenije. Besedilo in slike: Mojca Hauptman, Zadruga za razvoj podeželja Jarina 10 25. avgi Kšefti Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-1 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z > m g možnostjo sponzoriranja fostanltfi 'ULCIH S trženje in produkcija za gospodarsko ■ m interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP .. . . . . , E-mail: atv.signal@sioi.net OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroprom.si uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 storitve 03-56-57-150 elektroinstalacije strojne instalacije daljinsko ogrevanje z lesno biomaso kabelsko komunikacijski sistemi trgovina EVJ Center delovni stroji in nizke gradnje bar Sedmica lokalna televizija ETV etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 NAROČILNICA ZA ČASOPIS 7CX % yn Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 W W Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno , Ime in priimek:....................... Telefon:.......... | Naslov:............................... Davčna številka: Podpis:......... L — M — — —. — —. _ — — — — —_ — , 10.L6T uspešneca oeLovama Trboveljsko podjetje DEWESoft se ukvarja z razvojem programske opreme za opravljanje meritev in z razvojem in proizvodnjo merilnih inštrumentov. Leto 2011 je za podjetje posebno ne le zaradi jubileja, ki ga podjetje praznuje, temveč predvsem zaradi dokončanja razvoja nove serije merilnih inštrumentov SIRIUS. Ne gre samo za le še en izdelek podjetja, temveč za družino merilnih instrumentov, ki podjetje Devvesoft postavlja v povsem novo vlogo kot popolnoma samostojnega ponudnika celovitih rešitev. V podjetju tako v prihodnjih letih pričakujejo bistveno povečanje obsega poslovanja. Ravno zaradi teh novih izdelkov je podjetje s svojo hčerinsko firmo v Avstriji in partnerji v državah na vseh kontinentih v preteklem letu začelo organizirati svojo lastno prodajno mrežo. Njihovi produkti so prisotni na evropskem, azijskem in ameriškem trgu, v državah balkanskega območja in od leta 2010 tudi na ruskem tržišču. Podjetje je izrazito razvojno usmerjeno, saj od več kot 30 članske ekipe zaposlenih več kot polovica deluje na področju razvoja. Paradni izdelek, programski paket DEWESOFT, se je v desetih letih močno uveljavil na svetovnem tržišču in danes v svetu slovi kot eden najboljših programski paketov za opravljanje meritev. Razvoj in izdelava merilnih inštrumentov potekata v podjetju od leta 2002. V prvih letih kot izdelava merilnih inštrumentov za svetovno znana podjetja z uveljavljeno blagovno znamko, od leta 2009 pa se v podjetju proizvajajo merilni inštrumenti, ki so na svetovnem trgu ponujeni pod lastno blagovno znamko - DEWESOFT. Razvoj in proizvodnja merilnih inštrumentov je plod domačega, slovenskega znanja in produkt inovativnih pristopov z uporabo najsodobnejše tehnologije na področju elektronike. Lasten design, razvoj elektronike, programski paket, lastna proizvodnja mehanskih komponent daje podjetju vpliv na vsak proizveden sklop, njihovo kombinacijo v sestavi merilnega inštrumenta in hitro odzivnost na trgu. Uspehe razvojne ekipe, ki jo vodi dr. Jure Knez, je najlažje ponazoriti z navedbo imen uporabnikov izdelkov, ki so plod njihova dela: V avtomobilski industriji:Alfa Romeo, American Boa, Atlas Copco, Audi, Autoliv, BMW, Bombardier, Bosch, Bridgestone, Bugatti, Chery, Cimos, Cohline, Continental, DaimerChrysler, Dallara, Delphi, Denso, Dunlop, Ferrari, Fiat, Ford, GM, Goodyear, Harley Davidson, Honda, Hyundai, IAV, IPW, Isuzu, Iveco, Katri, Kawasaki, Kia, KnorrBremse, Magna Steyr, AAAN, Mazda, Mitsubishi, NATC, Nissan, Piaggio, Porsche, PSA, Rane, Renault, Rolls Royce, Sang sin brake, Scania, Siemens VDO, Skoda, Ssang Yong, Subaru, Suzuki, Toyota, Turk Otomobil, TUV, Visteon, Volvo, VW, Webasto, Yamaha, ZF in drugi... A | DEWESoft™ I measurement Innovation V vesoljski in obrambni industriji:ADD Korea, Alenia, Array, Ystems, Augusta Bell, Boeing, Calvert Cliffs, Dallara, Defence , Gency Japan, DGA CAERE, EADS, Eglin AFB, ETBS, General Atomics, General , Ynamics, Goodrich, Helicopter, Nstitute China, Honeywell, IABG, IN RS, Kenedy Space center, Lockheed Martin, Lufthansa, Military academy Netherlands, NASA, NG Space Telescope, Orbital Sciences, OtoMelara, Rockwell Collins, Rytheon, United Space Alliance, USA Navy, White san-ds USA in drugi... Na področju transporta:Alstom, Bombardier, Deutsche Bahn, Fiat, InstitutzaprometSlo, Kawasaki, Nev York Subway, Rade-Koncar, SBB Switzerland, Siemens, SNCF, Trenitalia in drugi... V splošniindustriji:AKH, Andritz, Ansaldo, Austrian Research Centers, AVL, Babcock, Bayer, Bosch, Canon, CIBA Vision, CIMOS, EADS, EVN Power Partner, Fraunhofer Institute, GE Jenbacher, GMV Italy, Hatz Diesel, IHG - Joanneum Research, Inteco, JCB, Johnson Et Johnson, Končar Institute, Liebherr, Linde, LTH Casting, Medical College of Georgia, Nokia, OMV, OMV Austria, Panasonic, Parker Hannifin, Pfizer, Proctor Et Gamble, RWTH Aachen, Sappi Papier, Schindler, TÜV, TU Wien, TUG, Vista Optics, Voest Alpine, Aistom, Areva, Bewag, Electro Suisse, Electrovod Bratislava, ElektrarnaRavne, Elektro Ljubljana, Enel, EON, Estag, EVN Power Partner, Kelag, RomandeEnergie, Siemens, SIG, Stewag, Tarong Energy, Verbund, Verbund Hydro, VosslohKiepe, Wartsila, Wien Energie, Windtest, Zapadoslovenskaenergetika Poleg omenjenega podjetje odlikuje tudi dobro finančno poslovanje. Skozi desetletno delovanje podjetja so se prihodki od poslovanja kontinuirano povečevali in dosegli v letu 2009 vrednost 2,17 MIO eurov prihodkov. Krizno leto 2010 je bilo zaključeno z zavidljivo 57% rastjo ali 3,4 MIO prihodkov od prodaje. Prireditev ob jubileju podjetja Dewesoft d.o.o. iz Trbovelj bo 29. avgusta 2011 ob 17.00 uri, kjer bo tudi predstavljen njihov najnovejši izdelek SIRIUS. Po viru: MaH Akcija NAJPROSTOVOLJEC IN NAJ NVO 2011 qJ "Lp Trenutni vrstni red: Nai prostovoljci: 1. Leon Janežič, DMSNV - 82 glasov 2. Olga Špajzar, DU Trbovlje - 40 glasov 3. Uroš Macerl, Eko krog - 21 glasov 4. Tine Lenarčič, Literarni prijatelji DUT -19 glasov 5. Simona Jarc, KORK Čemšenik - 17 glasov / 6. Silva Kovač, TD Čemšenik - 11 glasov 7. Viktor Ramšak, Društvo diabetikov Hrastnik - 9 glasov 8. Stanislava Radunovič, TD Čemšenik - 6 glasov 9. Slavko Gulič, Literarni prijatelji DUT - 5 glasov 10. Vika Bočko , Društvo za vrednote NOB Trbovlje - 5 glasov 11. Mojca Greben, TD Hrastnik - 2 glasova 12. Lidija Hutar, DOB SLO, Trbovlje - 1 glas 13. Dušan Martinčič TD Čemšenik - 1 glas Nai NVO: 1. Društvo DMSNV - 82 glasov 2. Literarni prijatelji DU Trbovlje - 21 glasov 3. Društvo diabetikov Trbovlje - 21 glasov 4. Eko Krog - 21 glasov 5. TD Čemšenik - glasov 16 6. KORK Čemšenik - 13 glasov 7. Društvo upokojencev Trbovlje - 11 glasov 8. Društvo diabetikov Hrastnik - 9 glasov 9. Društvo za vrednote NOB Trbovlje - 4 glasovi 10. Društvo prijateljev mladine Trbovlje - 3 glasovi 11 .Turistično društvo Hrastnik - 2 glasova -n 12. Univerza za tretje življenjsko obdobje U 3 - 2 glasova n- Izžrebana slasovalka: Angela Cestnik Pod gozdom y Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«. 8§?Mrest S^Mrest Streia nevladnih organizacij Zasavja Mreia nevladnih organizacij Zasavja GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA ZASAVSKE REGIJE 11/2011 Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je: (Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje) Zanj(o) glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi GLASOVNICA ZA NAJBOLJŠO NEVLADNO ORGANIZACIJO ZASAVSKE REGIJE 11/2011 Najboljša nevladna organizacija zasavske regije je: (Naziv nevladne organizacije, torej društva, ustanove ali zasebnega zavoda) Zanjo glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi Pogovor z ZacoRjanito Ajdo Ivšek AJDINA ŽLAHTNA PESEM Ajda Ivšek Spodobi se, da v mesecu slavja, kar je avgust v Zagorju, spregovorimo tudi o mladi in talentirani pevki, ki že dosega zavidljive uspehe na domači glasbeni sceni. Da dekle ni od muh je že dokazala na letošnji prireditvi Slovenija ima talent, kjer se je uvrstila v finale. Svoje glasovne sposobnosti je pokazala tudi v Bitki talentov 2004, kjer je bila resna tekmica takratnem zmagovalcu Omarju Naberju. Preprosta in ambiciozna - to je naša Ajda. Prav ste prebrali - naša, saj Ajda ima rada Zagorje in nima nobene posebne želje, da bi živela kje drugje. Svojo pripadnost nekdanjim rdečim, bolje bi bilo reči črnim revirjem, pa je dokazala tudi s skokom čez kožo. Ata Perkman-delc ji je pri tem le neznatno pomagal, za kar mu je Ajda neskončno hvaležna. Ajda, vem, da je to že klasično vprašanje, ki ga vsi zastavljajo, pa vseeno. Kje so začetki vaše glasbene kariere, kdo je krivec za vašo glasbeno opredelitev? Hm, krivcev bi lahko bilo več. Mogoče bi bilo dobro omeniti mojo staro mamo, ki je rada in lepo prepevala. Nikoli ni nikjer nastopala, je pa rada zapela prijateljem ali v dobri družbi. S petjem se ukvarjam v bistvu že odkar pomnim. Pri devetih letih, sem začela obiskovati studio H v Trbovljah, ki ga vodi Bogo Hvala. To je studio ki ga obiskujejo mladi talenti iz vse Slovenije. Z njim sem nastopala marsikje, bila sem na mednarodnem ekološkem festivalu v Osijeku, nastopala sem na občinskem prazniku v Zagorju ob Savi, na raznih krajevnih praznikih, na licitaciji slik za Društvo prijateljev mladine Slovenije. Tudi na nacionalni televiziji sem bila dvakrat v oddaji Pod klobukom, pa v oddaji ZOOM pri Mariu, kjer sem pela pesem Tatjane Gros z naslovom Zato sem noro te ljubila. *Kaj pa ostala glasbena izobrazba? Poskušala sem z različnimi instrumenti, eno leto sem se učila igrati violino, kitaro želim vsekakor obvladati. In petje, veliko petja s pravim občutkom, saj drugače ne znam. Moj glas se je in se verjetno bo še menjal, glasbeni okus tudi, vendar naj bo to vse v prid mojega petja in moje zveste publike. *Je že kje CD z vašim podpisom? Žal ne, vedno spodleti pri financah, vendar upanje umre zadnje. S pravimi ljudmi in v pravem trenutku bo tudi moj glasbeni prvorojenec ugledal luč sveta. *Stil Lady Gaga vam očitno ustreza, saj je izvedba njenega hita Bad romance odlična. Pesem mi je všeč, imam tudi privoljenje Lady Gaga, da jo lahko izvajam. Sicer pa svoje posnetke pošiljam povsod, tudi na mednarodna tekmovanja (London, Los Angeles...) Žal se zgodba zatakne ali pa konča pri financah, čeprav se trudim po svojih močeh, saj sem nastopala tudi v reklami. Še vedno iščem sponzorja, ki mi bo omogočil, da se razširijo moja glasbena obzorja. *Mislim, da se poleg petja ukvarjate s številnimi drugimi zanimivimi dejavnostmi? Rada rišem, pišem poezijo, želim igrati... zato se udeležujem različnih avdicij.... pred kratkim sem na eni igrala vklenjeno žrtev :-). *Slovenija ima talent enako kot Bitka talentov lahko predstavlja pravo odskočno desko... Za nastop v oddaji Spet doma se moram zahvaliti našem županu Matjažu Švaga-nu. Na avdicijo za nastop v oddaji Spet doma sem se prijavila zato, da bi po dolgem času nastopala. Reklamo za avdicijo je na TV opazil župan občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan in priporočil moji mami, naj grem na avdicijo. Na Slovenija ima talent me je prijavila prijateljica. In sploh starši in prijatelji so tisti, ki mi ves čas stojijo ob strani. Storila bi nekomu krivico, vendar resnično ne morem našteti vseh, ki sem Novinka med knapi jim hvaležna za to, ker me podpirajo in verjamejo vame: župan Matjaž Švagan, občina Zagorje, Rudi Medved, vsi Zagorjani.... ‘V letošnjem avgustu ste peli Zdravico in nekaj pesmi iz svojega repertoarja na slavnostni seji ob občinskem prazniku, nastopili na ploščadi pred muzejem ( Noč pred nočjo2011) in obvezno pred Štulmom, ko je v svojo deželo vabil Perkmandelc... Rada nastopam na domačem terenu, doma je vedno najlepše. V Štulmu tudi sicer pomagam. Moje poletje je delovno, sicer pa me že septembra čakajo nastopi na Primorskem, Ljubljani... *V Zagorju je s stand up komedijo nastopal Vid Valič. Kakšno je bilo ponovno srečanje? Prav prijetno in prisrčno. Lahko sva poklepetala o SIT in sploh...brez pritiska in treme. Moram priznati, da v tisti beli opravi in plastični kletki ni bilo tako enostavno peti. Ko bi mi vsaj dovolili, da pripeljem svojega ton mojstra, tako Z očetom Tudi Ajda razpira krila pa sem imela občutek, da je melodija drugačna.... Zdaj so mi jasni komentarji. Citiram:«Ajda Ivšek je bila za Branka neverjetno presenečenje letošnjih talentov, saj je pokazala mavrično širino. Finalni nastop jo je prikazal v tako drugačni luči, da se je še sama sebe ustrašila.« Torej to je bilo zaradi razlogov, ki ste jih našteli. Kdo pa sicer skrbi za vašo toaleto in milijon drugih malenkosti, ki to niso? Drži, vse skupaj je vsekakor imelo močan vpliv na končni izid tekmovanja. Drugače pa za moje toalete skrbi mama, "Štulmi" Zamenjava na Perkmandelcovi rami kateri sem, kot tudi očetu, neskončno hvaležna za vse, kot vsej moji družini, prijateljici in prijateljem na katere se lahko zanesem. Ogromno mi pomeni njihova podpora na avdicijah, vajah, pripravljanju nastopov in glasbenih točk. Ajda, veliko bi še lahko povedali, pa bova naše bralce z vašim gostovanjem v našem časopisu presenetili še kdaj drugič, saj sem prepričana, da stopničke na katerih sva naredili posnetek vodijo na poti uspeha le navzgor. Srečno Ajda! Z Ajdo prijetno klepetala in njene slikce pripravila StaR Društveno Z3 3V Nikoli ni pnepozno Društvo U3, Univerza za tretje življenjsko obdobje, Zasavje, že načrtuje program za prihajajoče šolsko leto, ki ga bo objavila v zloženki, kjer bo tudi prijavnica za študijski krožek. Letošnje leto bodo ponudili nekaj novosti - začetni tečaj ruščine, organizirali bodo pohodništvo, telovadbo in filmski abonma. Člani se bodo lahko učili o rodoslovju, sodelovali na delavnici o zdravilnih zeliščih. Njihovi standardni študijski programi bodo učenje tujih jezikov (angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina, španščina), računalniški tečaji, tečaj digitalne fotografije, plesni tečaj. Seznanili se bodo s samomasažo, nego obraza, se poučili o vitalni energiji in zdravi prehrani. Obiskovali bodo program umetnostne zgodovine in etnografski krožek, delovali v novinarskem, literarnem in likovnem krožku. V ustvarjalnih delavnicah bodo aranžirali darila, cvetje za različne priložnosti in oblikovali glino. Pri strokovnih predavanjih bodo predstavili teme kot so varstvo potrošnikov, ekologija, človekove pravice in svoboščine. Z zdravstvenega področja so načrtovana predavanja o zdravju žensk v tretjem življenjskem obdobju, urinski inkontinenci in zaščiti pred padci. V tednu vseživljenjskega učenja, ki poteka v okviru Andragoškega centra Slovenije, bodo pripravili razstave, strokovne ekskurzije in srečanja. Načrtovane aktivnosti društva U3 bodo omogočile, da člani uresničijo neizpolnjene želje po znanju ali ustvarjanju, ki jih zaradi pomanjkanja časa niso mogli izpolniti v mlajših letih. Udeležba na družabno razvedrilnih Likovna skupina ustvarja in razstavlja skupaj že več kot deset let področjih, delavnicah ali predavanjih bo popestrila dan in prinesla nova znanja in spoznanja. Besedilo in slika: Irena Vozelj HRASTNIŠKI ŠTUOR V Hrastniku je v petek in v soboto, 19. in 20. avgusta 2011, potekal že šesti festival ŠTUOR, ki ga organizirajo zasavski študentje. V pestrem programu, ki se je odvijal v Športnem parku na Logu, s pričetkom v petek, 19.8. od 10. ure dalje in super žurom v soboto zvečer. V glasbenem programu so sodelovali Kingstoni, 6 Pack Čukur, Fak YU Ive, Peace Road, Elvis Jackson, Dubioza kolektiv, Special Delivery, Nevember 1, White Stain. V 'after partyu' so se obiskovalci zabavali ob DJ Dukeu. V popoldanskih urah je potekal športni program z odbojko na mivki, v parku pri bazenu so »zumbali«, se šli vodni nogomet in Streetball. Kulturni program je obsegal tržnico društev in razstavo slik. V petek in v soboto so potekale od 10.00 ure dalje delavnice za otroke. Besedilo: Mah Slike: Marko Funkl Tržnica društev Dubioza kolektiv Ustvarjalna FesnvaL Seviqc BRežice na Kumu Od 22. junija do 4. septembra se odvijajo najlepši koncerti stare glasbe z vrhunskimi umetniki z vsega sveta v najlepših kulturnih spomenikih Slovenije. Letošnji festival Seviqc Brežice poteka v osemnajstih občinah po Sloveniji. Na kar tridesetih koncertih festival nastopa štirinajst glasbenih skupin, ki skozi različne programske sklope predstavljajo evropsko ter svetovno glasbeno zapuščino, ki se je kalila in razvijala od srednjega veka do začetka 20. stoletja Glasba na koncertih se izvaja z avtentičnimi inštrumenti in na avtentičen izvajalski način. V ospredju je živa umetnost, kakor pove tudi ime festivala - Seviqc: »Semper Viva Quam Creata« ali »Vedno živa kakor ustvarjena«. Na koncertih festivala Seviqc Brežice nastopajo najuglednejši umetniki, ki izvajajo vrhunski program najvišje kvalitete. Posebna pozornost je posvečena izvajanju glasbe, ki je nastala na slovenskih tleh. 16. avgusta zvečer je Cerkev sv. Neže na Kumu gostila Ansambel Severijn, sestri Judith in Tineke Steenbrink (violina, čembalo) s koncertom Zlate sonate in diamanti. Ansambel sta leta 1997 ustanovili sestri sami. Z njima sodelujejo tudi drugi vodilni mladi glasbeniki, ki delijo njuno strast do dinamičnega in živahnega sloga izvajanja glasbe. Kum je večerne obiskovalce iz cele Slovenije obdaril z mehkobo poletnega večera in prelepim sončnim zahodom. Po virih StaR Reportaža 23 VC METULJČKI V RET JU V Domu upokojencev Franca Salamona v Trbovljah deluje Skupina za samopomoč z imenom Metuljčki. Na zadnjem predpočitniškem srečanju sta voditeljica Stanka Konhajzler in fizioterapevtka Nives Tovornik stanovalkam obljubili, da se bodo med počitnicami odpravile na kratek izlet in članice skupine so izrazile željo, da bi rade odšle v Retje. Na lep sončen, a ne prevroč dan so se pred Domom naložili, z vso nujno opremo vred, v avto in se odpeljali najprej na ogled Trbovelj, potem pa v Retje do Konjeniškega društva Trbovlje. Člani kluba so jih pričakali s konji, ki so jih stanovalci lahko božali, za potrpežljivost pa so jih nagradili z rožiči. Ogledali so si tudi hlev, kjer so občudovali žrebička. Za konec pa so jim člani konjeniškega kluba postregli s kavo in jih povabili, naj pridejo večkrat na obisk. Srečanje s konji je udeležencem ostalo v nepozabnem spominu in so članom Konjeniškega kluba Trbovlje zelo hvaležni, saj so nudili vsestransko pomoč stanovalcem na invalidskih vozičkih. Potem so obiskali še cerkev Sv. križa v Ret ju in si jo ogledali od zunaj in občudovali njeno notranjost. Zadovoljstvo in utrujenost je žarela z obrazov, ko so se vračali v Dom. Besedilo in slike: Nives Tovornik Trenutek miru in spokoja Metuljčice in konj Dotik, ki razneži NA IZLETU Poletna vročina je tiste dni, ko so se stanovalci Doma upokojencev Franc Salamon iz Trbovelj odpravili na potep po Zasavju, malo popustila. Navdušenje za izlet je bilo precejšnje, zato so imeli prednost tisti, ki so bili pred prihodom v Dom doma v Rimskih Toplicah in okolici, saj je smer potovanja vodila proti Rimskim toplicam. V Šmarjeti so najprej Obiskali romarsko cerkvico Lurške Matere Božje, imenovane Lurd. Od tam je lep razgled na Rimske Toplice in tudi na kmetijo ene od stanovalk DUFS-a. Po krajšem razgledovanju in obhodu cerkvice so se udeleženci izleta odpeljali v Rimske toplice do novih Rimskih term. Navdušila jih je lepo urejena okolica in bazeni, še bolj pa jih je prevzela notranjost term. Tisti, ki so bili tukaj zaposleni še v času starih Rimskih term, so obujali spomine. S sicer kratkim, a zelo prijetnim izletom so bili vsi udeleženci zelo zadovoljni. n ... . ... ... T .. Skupina stanovalcev pred vhodom v Terme Besedilo in slike: Nives Tovornik ^ ^ Potepenci iz DUFS Kratek počitek v restavraciji Lurd v Šmarjeti Sprehod po okolici pred vrnitvijo M La Da soBOTa Zaconsite noči Štirje bendi, preko šesto obiskovalcev in nepopisno vzdušje, tako na kratko bi lahko opisali bilanco koncerta Mladost združuje, ki je potekal na športnem igrišču Proletarec v Zagorju. Mladinski center Zagorje, Klub zasavskih študentov ŠKLAB in KUD VOXHUMANA so organizirali nepozaben koncert za mlade in občinskemu prazniku dodali svež, mladosten pridih. Ob začetku koncerta sta svoj glasbeni repertoar predstavili skupini Deck Janiels in Kill Kenny, ki sta s svojimi hard-rockovskimi skladbami dodobra ogreli navzoče. Malo pred polnočjo so oder zasedle dolgo pričakovane glasbene zvezde S.A.R.S. iz Beograda. V uro in pol dolgem nastopu so pred oder privabili številčno publiko in poskrbeli za vrhunec večera, saj so zaigrali prav vse svoje največje uspešnice, koncert pa zaključili s hitom Budjev lebac. Koncert je zaokrožila koroška skupina Can of Bees. Beograjski gostje so bili nad organizacijo in Zagorjem navdušeni. Poskrbljeno je bilo, da so, tako oni, kot vsi drugi nastopajoči, doživeli utrip občinskega praznika in se na kratko spoznali z Zagorjem. Ne le glasbene skupine tudi spremljajoči program je zagotovil, da mladim ni bilo dolgčas. Tako so bile na prizorišču postavljene različne stojnice. Predstavila se je stojnica z oblačili iz naravnih materialov Chillum, stojnica Mladinskega centra in stojnica domačega, ročno izdelanega nakita. Ogledati si je bilo mogoče fotografije in zanimive izdelke iz mednarodne izmenjave iz Belgije, s katere se je šest prostovoljcev Mladinskega centra vrnila ravno pred koncertom. Organizacija takšnega koncerta je bila kar precejšen zalogaj. Več kot 20 mladih je centru priskočilo na pomoč, zato se ob tej priliki direktor Mladinskega centra Marko Pavlovič zahvaljuje vsem prostovoljcem in prostovoljkam, ki so pomagali prirediti dober in uspešen koncert. Avtor fotografije: Vukašin Sobot Avtor fotografije: Vukašin Sobot Kaj je lepšega od kina pod zvezdami? Se posebej v teh poletnih večerih, ko se malo ohladi in je vreme ravno primerno za ogled filma. Tokrat si bomo pogledali film HOME - ZEMLJA. Gre za vizualno dovršen dokumentarni film Yanna Arthusa-Ber-tranda. Osnovno sporočilo filma je, da opozarja na problem prevelike potrošnje in izkoriščanja naravnih virov. Presenečenje filma je v tem, da ponuja zelo zanimive rešitve za probleme, ki tarejo sodobni svet. Vse, ki vas zanima, kako se reši svet, v petek 26.8.2011 ob 21:00 vabljeni na ogled filma Zemlja na športnem igrišču Preo-letarec (pred Mladinskim centrom Zagorje). Vstopnine ni! V primeru slabega vremena se predvajanje dokumentarci ca preseli v dvorano Mladinskega centra. Galerijska Zasavsiii PiteKmuitec Ni ko La j Been v RR Nikolaj Beer se je rodil leta 1945 v Križevcih v Prekmurju. Odločil se je za študij na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1973 diplomiral iz slikarstva pri profesorju Gabrijelu Stupici. V slikarstvu Nikolaja Beera lahko opazujemo odnos med pokrajino in človekom, kar sta tudi pogosta tema njegovega likovnega izražanja. Predvsem pa je nanos barv in značilnost potez tista, ki naredi njegova dela prepoznavna. Ustvarja predvsem v zemeljskih tonih, ki jih na debelo plasti na platno. Umetnik pravi, da velikokrat izhaja iz prekmurske ravnine, KLikeč, kar tudi pogosto navede kot naslov krajinskih motivov. Za svoja dela je prejel že številne nagrade, med njimi Veliko premijo Pannonia leta 1989, Grumovo nagrado občine Zagorje ob Savi leta 1990, plaketo za vrhunske dosežke v kulturi občine Murska Sobota 1993, grand prix na 6. slovenskem bienalu mesta Kranj leta 2004. Predstavljen je tudi v monografiji in v različnih katalogih. Sredi sedemdesetih let je bil gost izlaško - zagorske kolonije in postal naš. V prostorih zagorskega RR so pred dnevi publiki dana na ogled dela tega velikega mojstra, ki govori s čopičem, svinčnikom, pa tudi druge tehnike mu niso tuje. In, kot je napisal Roman Rozina, sprehoditi se je treba skozi Beerov labirint 68 slik, da bi se zazrli v resnobo življenjskih resnic in motivov, ki jih s odločnimi potezami čopiča zlaga in sestavlja v bogato paleto človeških podob, njiv, zemlje, knapov, prispodob in trenutkov ustavljenih v večnosti. Besedilo in slike: StaR (del po viru) Nikolaj Beer in Franc Obal Mož s sadjem PERKMANDELC JE VABIL V SVOJO DEŽELO f1 V Zagorju se je zgodila še ena v nizu avgustovskih 'j prireditev, ki je postala že tradicionalna in glede na to, da ^ je Perkmandelc v naših krajih doma, bo taka tudi ostala, j Turistično zabavna prireditev ob občinskem prazniku v organizaciji KS Franc Farčnik, Jože Marn in Rudnik - Toplice ter TD Ruardi, se je dogajala 20. avgusta 2011 pri gostišču Štulm v Zagorju. preširoke, je skok čez jašek zamenjal skok čez kožo. Koža je kos telečjega usnja z jermenom in pasovi, ki ga je imel rudar pripasanega tako, da mu je pokrival zadnjo plat. Po drčah se je na njem spuščal v jamske prostore, varoval ga je pred vlago. Danes pridejo novinci, oblečeni v rudarske uniforme, na sprejem v gosjem redu kot spomin na ozke jamske hodnike. Skok opravijo tako, da stopijo na sode, pred katerim dva starejša člana skupnosti držita kožo, povedo svoje generali j e in geslo, odgovorijo na morebitna vprašanja vodje ceremoniala, izpijejo vrček piva in skočijo s soda k svojemu botru. Novinec dobi s skokom čez kožo svojega botra, zaščitnika, ki mu svetuje pri delu in v življenjskih stiskah. Ko vsi novinci opravijo skok, dajo svečano zaobljubo, da bodo pošteno opravljali svoj poklic in spoštovali tradicije stanu. Mlajši generaciji šolajočih rudarjev predajo ključ in svetilko, nato izpijejo vrčke s pivom in vzkliknejo: »Naj živi nam večno, naš rudarski Srečno!« »Srečno« in dobrodošlico v rudarskem stanu jim s krepkim stiskom roke zaželijo starejši rudarji, ki jih tako sprejmejo medse. Uradni del sprejema novincev je tako sklenjen, začne se veselo druženje, ki ga starejši izrabijo predvsem za obujanje spominov. Neomajna vera v medsebojno pomoč je med rudarji vir moči za premagovanje strahu pred skrivnostnimi silami podzemlja in vez, ki daje poklicu poseben čar. Rudarski pozdrav je »SREČNO« in, če kje, je potrebna sreča v rudarstvu. Sreča, da rudo najdeš, in sreča, da se zdrav vrneš iz jame. (internet) V Zagorju se je v gosjem redu tako postavilo in na skok pripravilo 11 novincev, med katerimi je prvi preskočil kožo častni član in gost Marjan Manfredo, ki je Perkmandelc poskrbi za vse Najmlajši so se razveselili zanimivih delavnic, kjer so lahko klepetali s pravljičarko Darinko Kobal, rajalo se je in pelo, a za nekatere najbolj zanimivo - skakalo se je čez kožo. Skok čez kožo je stari knapovski običaj, ki izvira iz 16. stoletja, ko so v čeških in slovaških rudnikih uvedli svečano sprejemanje novincev. Bolj ali manj po starih običajih ga ohranjajo ponekod v Evropi (Avstrija, Češka), v Sloveniji pa na Naravoslovnotehniški fakulteti ob sprejemu diplomantov montanistike in geotehnologije v rudarski stan in v Velenju. Osnova običaja je bila včasih in je še danes sprejem novincev med stare rudarje. Po prvotnem običaju so novinci morali preskočiti rudniški jašek. Ko so odprtine jaškov postale tudi spregovoril o tradiciji rudarstva v Zagorju. V današnjih časih, ko ženske zavzemajo že mnoga mesta, ki so bila nekoč privilegij moških, ni nič čudnega, da se je med novinci v vrsto postavila tudi predstavnica nežnega spola Ajda Ivšek. Obiskovalci so lahko uživali ob specialitetah na žaru in preverili žlahtnost in okus vina, ki je nastalo po lanski prvi trgatvi grozdja, ki Besedilo in slike: StaR Prihod novincev Marjan Manfredo - skok čez kožo Kavalir Perkmandelc Ena 'gasilska' Trubači Fešta Band »Čakte puobi, bote že vidi hudiča« Kulturna Bolj ali manj skriti kotički Zasavja SVIBNO -1. D6L Za vse, ki spremljajo v Zasavčevem kofetkanju s preteklostjo dogajanja na Gamberku, Svibno in Ostrovrharji predstavljajo povezavo, ki sega daleč, daleč nazaj. Svibno (580m, 179 prebivalcev) je prijazno raztegnjeno naselje s strnjenim jedrom na sedlu med Grajskim hribom in Legnanskim vrhom, slabih 10 km zahodno od Radeč. 0 njemu je zapisanih toliko zanimivosti, da bomo v naslednji številki objavili še nadaljevanje. Grad Svibno se posredno prvič omenja okoli leta 1175; pozidali so ga vojvode Spanheimi, upravljali pa njihovi fevdniki, gospodje Schaerffenbergi. V srednjem veku je v njem prebivala znana fevdalna rodbina Svibenskih, ki so bili fevdniki koroško-kranjskih grofov. Najslavnejši med njimi je bil Viljem Ostrovrhar, ki je umrl v bitki pri Grebinju leta 1293, ko se je pridružil uporu proti svojemu vladarju. V Valvasorjevem času je grad že začel razpadati. Od nekdaj členjena grajska zasnova, kot je znano iz starih grafik in podrobnega Valvasorjevega opisa, je danes slabo berljiva. V konfiguraciji tal je še možno slutiti zapore, ki so zapirale pot do gradu, ohranjeni so ostanki stolpa v predgradju in zunanje cisterne. Pretežno v temeljih je ohranjenega še nekaj obodnega zidovja, grajsko jedro pa se lahko razbere le še v obrisih. Grajska razvalina stoji na strmi skali, prepadnem Ostrem vrhu (643 m) na Grajskem hribu nad cerkvijo Sv. Križa in naseljem Svibno. Enkratna lega zagotavlja čudovit razgled na dolino Sopote in bližnji Kum. Konec maja na Grajskem hribu cveti kranjski Šebenik, rastlina, ki jo je dunajski zdravnik George Dolliner odkril leta 1826 med botaničnim potovanjem v svoj rojstni kraj Radeče. Na dolomitskem Grajskem hribu je našel Šebenik, ga spoznal za novo vrsto in ga vpisal kot kranjskega. Dollinerjev kranjski Šebenik dandanes v Sloveniji najdemo še na Zasavski sveti gori in na Gorjancih. V Svibno se zlahka pride čez Podkum, skozi dolino Sopote ali pa iz Radeč čez Jagnjenico. To je pomembno, če v petek in soboto 26. in 27. avgusta ob 20. uri želite obiskati to prelepo naselje s prijaznimi domačini in prisostvovati krstni izvedbi zgodovinske romantične tragedije Antona Medveda, Viljem Ostrovrhar, na katero vas vabi Kulturno društvo Svibno. Slike StaR, besedilo po virih StaR Svibno Prostor za oddih ob cesti do Svibnega Dolina Sopote Kranjski Šebenik Spomenik iz 1. svetovne vojne Dragi bralci Zasavca, če živite v kotičku Zasavja, ki bi ga še posebno radi predstavili, nam o njem zaupali zanimivost, zgodovinsko posebnost ali anekdoto, pokličite na uredništvo in z veseljem se bomo dogovorili za obisk pri vas. Kulturna Ars Prvi ne Na obrobju prelepe zagorske doline v objemu čudovite narave, na podnožju Čemšeniške planine je svoj utrip začutilo Kulturno društvo Ars Prvine. V neokrnjeni naravi, obsijani s tisočerimi sončnimi žarki vas bodo skozi vse leto razvajali z izbranimi komornimi koncerti domačih in tujih umetnikov, katere bodo popestrili s predavanji, pogovori z izvajalci. Posebno pozornost bodo v času poletnih počitnic s poletnimi glasbenimi šolami namenili mladim glasbenikom. Poleg poletnih šol, koncertov in recitalov bodo kulturne večere obogatili tudi z drugimi vrstami umetnosti, saj to željo razkrivajo že s svojim imenom Ars Prvine. V mirnem okolju Doma Utrip Prvine obiskovalce čakajo tudi skrbno izbrane energijske točke, ki jih bodo napolnile s čisto, izvorno energijo in začutili bodo enotnost telesa in duha. Naj glasba v objemu čudovite, neokrnjene narave obogati in navdihne. Na prvem koncertu v okviru poletne šole ARS PRVINE 2011 nastopa v četrtek, 25. avgust 2011, ob 19.00 Kvartet flavt TRAVERSO (Mateja Crnčan, Špela Lampret, Tanja Repe, Jasmina Šubic) v ponedeljek, 29. avgust 2011, ob 17.00 Koncert udeležencev seminarja za flavto v torek, 30. avgust 2011, ob 17.00 Koncert udeležencev seminarja za klarinet Za KD Ars Prvine: Metka Podpečan VILJEM OSTROVRHAR SE VRAČA V SVIBNO Anton Medved Idilično Svibno, ki se ostro dviga nad dolino Sopote in spogleduje z južnim pobočjem Kuma, vabi 26. in 27. avgusta 2011 - obakrat ob 20. uri - na krstno uprizoritev zgodovinske igre Viljem Ostrovrhar, ki je na to čakala kar 117 let. V letu, ko Kulturno društvo Svibno obeležuje 90. leto svojega delovanja, bo uresničena dolgoletna želja po uprizoritvi zgodovinske romantične tragedije VILJEM OSTROVRHAR, ki jo je pred 117. leti spisal slovenski dramatik in pesnik Anton Medved. Člani Kulturnega društva Svibno zagotavljajo edinstven dogodek, ki bo popeljal v pozno 13. stoletje upornih vitezov in romantičnih dvorjenj. Paša za oči bodo tudi rekonstruirani kostumi tistega časa, svoje pa bo pridalo tudi okolje, saj se bo vse skupaj dogajalo ob vznožju grajskega hriba, kjer je še možno videti razvaline gradu Ostrovrharjev. Dodatne informacije na www.svibno.si in viljem.ostrovrhar® gmail.com Po skorajda dvoletnih pripravah igralske in rokodelske skupine tako ves kraj z okolico ponosno vabi na krstno uprizoritev igre, ki bo v petek, 26.8.2011 in soboto, 27.8.2011, obakrat ob 20. uri pod ostanki gradu na Svibnem. Vstopnina je 10,00 EUR. Predprodaja vstopnic: Bar na vasi Svibno in Gas bar (BS Petrol Radeče) - vstopnice za premiero v peter, 26. avgusta 2011 je mogoče KD Svibno Kulturno društvo Svibno vabi na ogled krstne uprizoritve zgodovinske romantične tragedije umlMbumn, za ave Špegu Odločili smo se, da bralcem predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih srečujejo in bi si morda želeli izvedeti o njih, njihovem življenju in konjičkih nekaj več. Špegu za Manica Pavloviča Tek po Zagorski dolini Marko Pavlovič, Zagorjan, kot direktor Mladinskega centra Zagorje orje ledino. Je mlad postaven fant, ki poprime za vsako delo z željo po napredku. Tehnični študij mu je dal podlago za učinkovitejše delo, vendar se je odločil za drugačno pot. Rad ima ljudi, zato mu druženje in delo z njimi predstavlja izziv. Pozna mlade. Z njimi se srečuje ob različnih priložnostih. Veseli se vsakega uspeha, svojega in tujega. Želi si, da bi lahko mladim ponudil čim več možnosti in priložnosti v okviru MC ZOS, to je kratica za zagorski mladinski center, ki ima prostore v Proletarcu. Marko ima kar nekaj 'ljubic', ena med njimi ima šest strun. Spodbuja ga in razveseljuje vse, ki prisluhnejo zvokom, ki jih izvablja iz nje. Živi zdravo. Zaveda se, da je zdravje bogastvo in podlaga za dobro delo. MCZOS počasi dobiva pravo podobo ob krepki roki direktorja Marka ki si želi in prizadeva, da postane to prostor, kamor bodo vsi radi zahajali. Prisluhniti zna željam, prošnjam in zahtevam. Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli pozabili? Misterij, ki ga je v mojih očeh izzvala smrt Josipa Broza Tita. Novica je krožila po poročilih, kjer so ves čas ponavljali (v srbohrvaščini) »drug Tito...drug Tito«. Meni pa nikakor ni bilo jasno, zakaj toliko razburjanja, ko pa že imamo 'novega' Tita. Najprej smo imeli prvega, sedaj imamo drugega - drug Tito. No, starši so mi nato razkrili ta misterij. Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat? Sonja Gutman, profesorica sloveskega jezika v srednji šoli. Ker smo bili tehnična šola, je v svoje ure občasno vključevala tudi teme iz predmetov kot na primer filozofija in sociologija, kar mi je še posebej ugajalo. Nasploh jo imam v lepem spominu kot odprto in toplo osebo, ki ni le po predpisanem načrtu predavala snov, ampak se je trudila dijake navdušiti zanjo. Opišite nam na kratko vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje. Pričelo se je z obiskovanjem osnovne šole Toneta Okrogarja, nadaljevalo na Srednji šoli za elektrotehniko v Zagorju in zaenkrat zaključilo z diplomo na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Veliko prakse in izkušenj sem dobil z delom pri zagorskem podjetju Ultra, kjer sem imel priložnost delati s pravimi strokovnjaki. Ves čas, od prvih študentskih dni, sem bil na različne načine vpet v mladinsko kulturno dogajanje kot prostovoljec, organizator ali nastopajoči. Pogosto sem se udeleževal, in še vedno se jih, različnih neformalnih izobraževanj s področja mladinskega dela. Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju? Težko rečem, kdo meje najbolj pozitivno presenetil, vsekakor jih je bilo več in bil bi krivičen, če bi omenil le enega. Kar Pred Kokrškim sedlom Brana pa zadeva razočaranja, si sposodim citat Boba Marleya: »Resnica je, da te bodo vsi razočarali. Moraš le poiskati tiste, za katere se splača trpeti.« Če bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali drugačno življenjsko pot? S preteklostjo se nima smisla preveč ukvarjat, življenje nam prinese tako dobre kot slabe stvari, oprijemati se enih ali drugih ni najbolj produktivno. Vse to so le izkušnje in, če se nam uspe od vsake izmed njih nekaj naučiti, potem smo na pravi poti. Kaj se vam je zgodilo v življenju nepozabnega? Živjenje je polno neverjetnih trenutkov, zato težko izberem le enega, nepozabnega. Zame so to lahko dobra glasba, odličnen koncert, dober jam session, ljubezniv nasmeh, topla beseda, odkrit pogovor, iskren pozdrav... Kako bi opisali svoj vsakdanjik? Če izključim običajna fiziološka opravila, lahko rečem da moj vsakdanjik ni nič kaj rutinski. Delo v mladinskem centru je zelo dinamično in pestro, ker smo čisto na začetku. Pogosto je tudi obširno, zato nemalokrat poseže v moj prosti čas. Imam srečo, da mi je to delo v užitek, zato mi ne predstavlja težav. Kam se odpravite, ko si želite sprostitve? Najraje v naravo: tek, sprehod s psom Predstavljamo vam Na vrhu Košute ali daljši izlet v hribe. Redna rekreacija mi je postala zelo pomembna, saj tako boljše funkcioniram, zato se trudim na teden preteči vsaj 20 kilometrov in kar se da redno vadim jogo. Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino? Žal ne tako pogosto kot bi želel. Vsaj enkrat letno se s partnerko odpraviva raziskovat kakšne tuje kraje, sicer pa zelo rada kampirava ob rekah in jezerih ter preživljava bolj aktivne počitnice. Kje se srečujete s kulturo? Zelo rad obiskujem koncerte, saj me glasba spremlja že od najstniških dni, ko smo s prijatelji imeli prvi bend, hodili na »špile«, koncerte. Pravzaprav mi glasbeno ustvarjanje veliko pomeni, a se mu zadnje čase ne posvečam toliko kot bi želel, saj mi čas ne dopušča. Sicer pa že od nekdaj redno spremljam kulturna dogajanja v bližnji ter širši okolici in, če je le možno, se teh tudi udeležim. Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete? Vzgojen sem tako, da mi nobena domača dela niso tuja, niti tista, za katere bi nekateri rekli, da so rezervirana za nežnejši spol. Hišna opravila si s partnerko poljubno razdeliva, odvisno od tega, koliko ima kdo časa, lahko pa bi rekel, da delam vse, razen likanja. Posebej se ne izogibam določenih del, vsekakor pa imam dneve, ko rad kuham. Če bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno življenje? Najbrž se vsakomur od nas kdaj zgodi, da pride dan, ko imaš vsega dovolj in bi najraje spokal, šel in začel na novo. A tisto najtežjo prtljago skrbi, bolečin, želja, ki jo ves čas nosimo s seboj, bi prinesli tudi na ta otok in vprašanje je, koliko bi naše življeno lahko bilo drugačno. Če gre za takšen (po)beg, sem proti. Če me vabite v kraj ki ne pozna izkoriščanja, revščine in lakote, kjer vladata enakopravnost, pravica za vse, potem sem prvi, ki kupi karto. Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati ali ga raje zatajite? Prepričan sem, da okolje, v katerem odraščamo in se razvijamo, na nas vpliva bolj, kot se tega zavedamo. Če ga zatajimo, s tem zatajimo del sebe. Nisem lokalpatriot, z veseljm pa povem, da sem doma iz Zagorja oziroma Zasavja. Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo? V »mladinskem polju« pravimo, da so mladi, med drugim je to tudi ciljna skupina mladinskih centrov, osebe, stare od 15 do 29 let. Ker sem tudi sam, še ne tako dolgo nazaj, spadal v to skupino, lahko rečem, da imam veliko prijateljev iz mladosti. Z nekaterimi se, žal, ne srečam tako pogosto, kot bi si želel, spet z drugimi sem v rednih stikih ali vsaj vzdržujemo vezi. Povejte svoj moto, ki vas spremlja v življenju. »Živite lahko samo na dva načina. Tako, kot da ni nič čudež, ali pa tako, kot da je vse čudež.« kot je zapisal Albert Einstein in se z njim strinjam. Špegu nastavila: Irena Vozelj, slike: arhiv Marko P. Zagorska noč in Galama 2007 za ave Šport Plavanje HitasTmšiti Bazen sper odprt Ljubitelji plavanja se bodo razveselili informacije, da je hrastniški bazen ponovno odprl svoja vrata v ponedeljek, 22. avgusta 2011. „ Do 1.9.2011 bo bazen na voljo po poletnem delovnem času, vsak dan od 9. do 20. ure,“ je povedala direktorica KRC-a Tina Moljk. „Tako se lahko ohladimo ob vročih poletnih dneh in nadaljujemo s plavalno kondicijo, ki smo si jo pridobili na morju,“ je še dodala. Besedilo in slike: Fanči Moljk Hrastniški bazen je zelo čist Omogoča brezskrbne zamahe Poskrbljeno je za varnost plavalcev 21. KOLESARSKI VZPON NA KUM Kolesarsko društvo Partizan Trbovlje organizira v nedeljo 11. septembra 2011 tradicionalni že 21. kolesarski vzpon na Kum. Start bo ob 10:00 uri s parkirišča pri Delavskem domu v Trbovljah (nasproti trgovine Spar). Startnina znaša 15 EUR. Vzpon bo ob vsakem vremenu. Udeleženci se bodo lahko prijavili na startu od 7:45 do 9:45 ure. Zaščitna čelada je obvezna. Tudi letos se bodo kolesarji lahko prijavili v dve skupini in sicer: 1. Tekmovalna skupina - kolesarjem se meri čas in se potegujejo za nagrade po kategorijah opisanih v nadaljevanju. 2. Rekreativna skupina - brez meritve časa. Važen je prihod na cilj v dveh in pol urah. NAGRADE (podelitev nagrad bo na cilju ob 12:00 uri): Vsak udeleženec, ki bo na Kum prispel do 12:30 ure prejme: - spominsko kolajno KUM 2011 - spominsko majico - toplo malico in napitek Nagrade za tekmovalce po kategorijah (pokali za prve tri): Kategorija moški: 1. do vključno 29. leta starosti 2. od 30. leta do vključno 39. leta starosti 3. od 40. leta do vključno 49. leta starosti 4. od 50. leta do vključno 59. leta starosti 5. od 60. leta dalje Kategorija ženske: 1. do vključno 29. leta starosti 2. od 30. leta do vključno 49. leta starosti 3. od 50. leta dalje Posebna priznanja bodo podeljena za: 1. Absolutni zmagovalec vzpona na KUM 2. Najstarejši/ša udeleženec/ka vzpona na KUM 3. Najmlajši/ša udeleženec/ka vzpona na KUM DODATNA NAGRADA: Izmed vseh kolesarjev ki bodo prispeli na KUM, bodo izžrebali dobitnika gorskega kolesa. OPIS PROGE: Trasa je letos malce spremenjena saj bo start pri Delavskem domu v Trbovljah. Kolesarji se bodo za ogrevanje v strnjeni koloni s spremstvom zapeljali po Trbovljah do mestnega parka in nato mimo Trboveljske bolnišnice po enosmerni cesti skozi center in po dolini do mosta čez Savo. Ob vznožju vzpona bo tako kot vedno leteči start za tekmovalce. Skupna dolžina proge je 15km. Tekmovalnega dela in vzpona je 9km. Zadnja dva kilometra nista asfaltirana, vendar je cesta urejena in lepo vzdrževana. Višinska razlika od vznožja do vrha je okrog 1000m saj je nadmorska višina železniške postaje v Trbovljah 216m, Kum pa je visok 1220m nad morjem. Med kolesarskim vzponom bo popolna zapora ceste na tej trasi, ob povratku pa zapore ne bo zato velja opozorilo, da se kolesarji v dolino vračajo na lastno odgovornost v skladu z ZAKONOM O VARNOSTI V CESTNEM PROMETU. KK Partizan Trbovlje Sport Pereit Käuzen mu. že drugič zmacai v sveTOvnem poiolu 2011 Peter Kauzer ml. se je na zaključni tekmi svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah 2011 v Pragi kot edini Slovenec prebil v finale in osvojil tretje mesto. To je bilo dovolj, da je zmagal v skupnem seštevku in tako ponovil uspeh iz leta 2009. Posebno zadovoljen je bil tudi s tretjim mestom, saj je bil doslej najboljši rezultat v Pragi šesto mesto. Zdaj trenira na Slovaškem, ker se bliža svetovno prvenstvo na divjih vodah v Bratislavi, ki bo od 7. do 11. septembra 2011. Zmaga bi mu prinesla vstopnico za olimpijske igre v Londonu, zato se bo simpatični Hrastničan še posebej potrudil. Pohvala velja tudi za Janoša Peterlina iz Hrastnika, ki je pristal sicer na šestnajstem mestu, kar pa je bilo še vedno bolje od rezultatov drugih dveh kolegov iz reprezentance -Megliča in Brusa. Za svetovno prvenstvo v Bratislavi so v finalnih pripravah tudi Petrovi vsestranski navijači iz Hrastnika, ki ga bodo tudi tokrat bodrili v živo. Peter Kauzer ml. je tudi športnik tedna radijskega programa VAL 202. Besedilo: Fanči Moljk Slike: Nina Jelenc Zmagovalci svetovnega pokala-Peter Kauzer že drugič najboljši Najboljši na zadnji tekmi svetovnega pokala-Peter Kauzer na tretji stopnički Janoš Peterlin - šestnajsti Zadovoljstvo ob dosežku - tretje mesto vodi na prvo Sport za ave Sport TRBOVLJE 2011 Kinološko društvo Trbovlje v sodelovanju s Kinološko zvezo Slovenije organizira letos že tradicionalno 19. državno razstavo psov vseh pasem - CAC Trbovlje, ki bo v soboto, 28. avgusta 2011 na prireditvenem prostoru Kipah nad Trbovljami s pričetkom ob 10.00 uri in zaključkom ob 17.00 uri. V pomoč, kako priti do razstavnega prostora, bodo smerokazi na ulični razsvetljavi. MALA ŠOLA IN NADALJEVALNI TEČAJ Ob tem obveščajo člane KD Trbovlje, da bo vpis v malo šolo in nadaljevalni tečaj v petek, 02.09.2011 ob 18.00 uri. V malo šolo se vpisujejo kužki od tretjega meseca naprej. V nadaljevalni tečaj pa vabijo vse člane KD Trbovlje, ki so s svojimi varovanci že opravili malo šolo in si želijo znanje še nadgraditi. Vpisi bodo potekali v petek 02.09.2011 ob 18:00 uri v prostorih Kinološkega društva Trbovlje, Pod ostrim vrhom 31 a. Na vpise pridite brez psov, s seboj pa prinesite njihove potne knjižice in rodovnik, če ga kuža ima. Več informacij o šolanju na spletni strani: http://www.kd-trbovlje.com. VZREJNI PREGLEDI ZA PRITLIKAVE PASME Vzrej ni pregled bo v nedeljo, 18.9.2011 (in ne 11.9.2011). Lokacija^ poligon Kinološkega društva Trbovlje. Prisotna bo tudi dr. Čopova, ki bo opravljala preglede oči in pogačic. Na vzrej ni pregled se lahko prijavite izključno na naslov: SKPP Frankolovska 22 2000 Maribor Razvedrilo za avc MEDNARODNA ORGANIZACIJA ZA STANDARDIZACIJO KAKO- VOSTNO TEMNO RDEČE VINO VULKAN NA ROSSOVEM OTOKU NEKDANJA ITALIJANSKI VALUTA TONE SEVNIK ŽIVUENSKA RAVEN VRH V HIMALAJI VENO TAUFER PTICA, KI ZAČASNO SPREMINJA BIVAUŠČE JUNAK WAGNER-JEVE OPERE BARU -D TOVARNA V CELJU DELNA OBLAČILU AMERIŠKA KOŠARKARSKA UGA PIHALO (EKSPR.) JUŽNOAM. DRŽAVA DUBROVNIK ZDRAV- STVENI DOM NICHOLAS RAY Saj si prejšnji mesec dobil vodo. Sedaj pa utihni in ... SESUTJE NEMŠKO ŠPANSKI SLIKAR SALVADOR MESTO TEŽNJA PO ZDRUŽITVI VZHODNA NEMČIJA FRANCOSKA POPEVKA GLINA, ILOVICA ANGLEŠKI RZIK NEWTON RIMSKA POMNIL ENOTA ZA RAČUNAL ZBIRALKA SL DUD. IZROČILA KUNAVER ODSTAVEK DOLOČENA KOLIČINA BLAGA (ŽARG.) POSTAVA (KNJIŽ.) PREBIVALEC POKRAJINE NAV. FRANCIJE RAZČLEN- JEVANJE HRVAŠKI ZALIV SINJSKA IGRA SLOVENSKO NARODNO DREVO FRANCOSKI IGRALEC VENTURA PRIP. ZA PRENOS RANJENCEV OBDE- LOVALNA POVRŠINA DRAG KAMEN OTOK V GRŠKIH KIKLADIH PREBIVALEC ARKTIKE FR. IGRALEC HENRY MEHIŠKI POET SALVADOR RENEE ZELLWEGER LUTKAR SIMONČIČ KOŠČEVO ORODJE SPOZNANJE BULA,TUR PLANET MLEČNI IZDELEK ČLAN VLADE OBLAZINJE-NO LEŽIŠČE KNJIŽEVNIK KAJETAN ZAČETEK AZBUKE ZLATA OGNJA- MAKARSKA RADIJSKA ALI TELE-VIZUSKA ODDAJA PRIPRAVA ZA REZANJE MUSLIMANSKI POSTNI MESEC SLOVENSKI KANTAVTOR ADI Rešitev iz prejšnje številke. 1“ -srjgŽ-Z — H E M E H K j O T A =1e'd i n č e k saj Š j I j K KI R T S- Č i Tr|p E I ■=■ 'LAHKO j L Š Z N Jf~ UKANA -I ZOGIB KRONIK or D E R E N D A 'v :' OBLICA 5 0 L A " K R T A Č A _H M j A1 L - L E j Č ! Aj|g[ž I j R ■ O N I D - A S. a žHE' NIA V T I K j ApjLjBA L E T =JP J ggŠUM Sž P A NIŠ KI I gj R A Č A N S Mi I R J E M L H ™ E I ž! I j D | O j R [ŠIL M A O ■gr K A B I N E T = G A l|~A N T “ O R I GANO ~-T AMANDA 03 KrižamKe & uqamKe Razvedrilo C \ Nagradna križanka 16/2011 Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 10. 09. 2011 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 17/2011. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili 3 knjižne nagrade. Izžrebanci nagradne križanke št. 16/2011: Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: 1. Štefanija Zajc, Ulica talcev 30, 1410 Zagorje ob Savi - 20,86 € 2. Zdenka Hribar, Keršičeva 38, 1420 Trbovlje - 12,52 € 3 .Manca Bovhan, Cesta OF 5, 1420 Trbovlje - 8,35 € Ali se prepoznate? Ali se prepoznate? Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 09.09.2011 po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. V J Kuhamo s Stašo Krompir s papriko in feto Sestavine: 1 kg krompirja, 80 dag paprike, 3 čebule, 2 stroka česna, 1 vejica rožmarina, 4 dl jušne osnove, 10 dag feta sira, 10 dag črnih in zelenih oliv, olivno olje, sol, poper. Priprava: Krompir olupimo in narežemo na četrtine ali osmine. Papriko očistimo, narežemo na trakove. Česen in čebulo narežemo na kolobarje. Papriko, čebulo, česen in krompir zmešamo z nasekljanim rožmarinom. Solimo, popramo in stresemo v večji pekač. Zalijemo z jušno osnovo in pokapamo z oljem. Postavimo v pečico, ogreto na 200 stopinj Celzija, in pečemo 35-45 minut. Vročo jed potresemo z nasekljano feto in olivami. Dober tek! Staša PIZZERin ČEBEIICA VRAČEVIČ molej VolroTOijevo % IZlflKE. Tel.: 03/56-74 157 fWtW4€tl, da sem Aforizmi Kolumb bi prišel v Indijo, če Amerika ne bi, kot običajno, intervenirala. Počutim se kot klasik. Vsi me poznajo, a nihče me ne bere. Nuklearna vojna lahko izbruhne kadarkoli. Uran se namreč lažje razmnožuje kot človek. Mitologija. Sova spi cel dan, toda vsi jo imajo za ptico modrosti. Živali se ne smejejo. One že razumejo resnost trenutka. V psihiatričnih bolnišnicah ni več političnih zapornikov. Danes se lahko vsak ukvarja s politiko, ne glede na njegovo mentalno zdravje. Imamo tako sposobnega šefa, da vse skupne odločitve sprejema sam. Valeriju Butulesku O prijateljstvu Prijateljstvo se prijateljev dotika od mezinčka na nogi, do besede z jezika. Zato boža in brani in nikoli ne pika. S prsti počeše lase nežne j e od glavnika. Pravo prijateljstvo gore premika. Ne more biti vprašaj, je le klicaj ali pika. Prijateljstvo se rodi, se smeji in mežika kot čudežno sonce izpod dežnika. Prijateljstvo je zato naj lepša oblika sveta, ker jo naslika srce in se dotika - vsega! ŠE MALO ZA SMEH: Enemu Štajercu je pogino pes, na katerega je bil fejst navezan, te pa je šel k župniku in ga fprašo, če bi mu organizira pogreb za jega, pesa namreč. Pa mu reče župnik, da on tega ne bo naredo, ker pes nima duše in nikakor ni božje bitje. »Idite k onim Hare Krišnekom, oni so taki čudaki, da vam bojo sigurno to vašo mrcino pokopali, mi se s tem ne ukvarjamo.« »Vreji, gospod župnik. Pa mislite da bo dovolj, če jim dam 5.000 EURO za to?« »Luba duša, zaka te niste takoj povedali, daje pes bil katolik!!! Miška je vsa navdušena skakljala po gozdu. Pa jo sreča zajec in vpraša: »Miška, zakaj si pa tako vesela?« Miška odgovori: »Ker imam novega fanta! Hočeš, da ti pokažem njegovo sliko?« Zajec pogleda sliko in se zgrozi: »Miška, pa saj ti hodiš z netopirjem!« »Kaj res??? Meni pa je rekel, da je pilot!« Mu j o je bil na nekem sestanku, kjer so se znanstveniki pogovarjali, kako bodo poslali rakete na Mars, Luno, Venero ... Potem pa pride na vrsto še Mu jo, da nekaj pove. Pa reče: »Dobro sem vas poslušal, a nihče ne bo naredil česa takega, kot bomo naredili mi v Bosni.« »Kaj boste pa naredili?« »Raketo bomo poslali na Sonce.« »Saj to je nemogoče. Raketa bi se stopila.« »Tudi to smo vračunali. Raketo bomo poslali ponoči.« oooooooooooooo Mama reče prvošolčku: »Če ne verjameš v Božička in Dedka Mraza ti ne bosta prinesla daril.« »Gotovo bosta, saj v štorkljo tudi ne verjamem pa mi je vseeno prinesla sestrico.« Žena: »Kam bi skrila ključ od shrambe, da ga otroci ne bi staknili?« Mož: »Položi ga pod milo, tam ga gotovo ne bodo iskali.« oooooo Sin prinese očetu spričevalo in reče: »Veš, odkar mi ne pomagaš več pri domačih nalogah, imam precej boljše ocene.« ooo Profesorica pri predmetu psihologije: »Naj vstane tisti, ki se mu zdi, da je najbolj neumen ...« Nič ... 10 minut nič, 20 minut nič ... Čez pol ure pa le vstane en fant. »No, si se le opogumil?« »Ne to ne, samo mi je tako nerodno, ko samo vi stojite!« 00000000 Janezek prinese iz šole ukor. Ata ga vpraša: »Kaj si pa delal, da si dobil ukor?« Janezek: »Pri matematiki me je učiteljica vprašala, koliko je 2 krat 4 in sem odgovoril 8.« Ata: »Ja, 8 je, ja. Za to že nisi dobil ukora?!« Janezek: »Potem pa me je vprašala, koliko je 4 krat 2.« Ata: »Isti ku*ac!« Janezek: »To sem tudi jaz njej rekel.« oovoo Kakšna je razlika med župnikom in policajem? Župnik reče: »Gospod z vami!« Policaj pa reče: »Gospod z nami!« Med obiskom v psihiatrični bolnici v Begunjah raziskovalni novinar vpraša direktorja, na osnovi česa se odločijo, koga bodo sprejeli na zdravljenje. »Zelo enostavno je,« pravi direktor. »Postavimo ga pred kad, polno vode, in mu damo čajno žličko, skodelico in vedro ter naročimo, naj kar najhitreje izprazni kad.« »Če prav razumem, pravi obiskovalec. Tisti, ki je normalen, začne vodo zajemati z vedrom...« »Ne,« pravi direktor. »Tisti, ki je normalen, izvleče zamašek z dna kadi. Želite sobo z balkonom ali brez???« List KO PESEM SPREGOVORI Drage bralke, cenjeni bralci! Poletna vročina nas spominja, da smo še v dopustniških dneh, ki jih marsikdo preživi ob morju. Nekateri ljudje so v morje tako zaljubljeni, da bi njegov čar najraje uživali celo leto. Vonj morja in še zlasti rastlinja priobalnega pasu je pravi balzam za dihala. Ciprese in borovci so naravni osvežilci zraka, dajejo senco in učinkujejo kot aromaterapija. Za človeka zdravilna so tudi spoznanja resnice, čeprav slednja mnogokrat boli. Soočenje z dejstvi, naj gre za ljubezen, kot opisuje ena od spodnjih pesmi, ali katero drugo področje življenja, je ključ do sprave s preteklostjo, pretehtanih odločitev v sedanjosti ter mirne in zadovoljne prihodnosti. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) ^ VONJ MEDITERANA ^ Primorska naša ti prelepa, vsa si s krasotami obdana, v poletju toplem vabi me vonj Mediterana. Koničaste ciprese, ki bodejo v nebo, se zdijo kot stražarji, ki morje čuvajo. Kjer sonce v morje tone, valovi se igrajo, nam, ki v gorah živimo, vse je to neznano. Priznam, lepo je tukaj posedati v plitvini, a kmalu se zatoži po domači mi planini. Francka Šmid r° □J Lp RAZKRITJE Bilo je včeraj, ko prvič sva si zrli iz oči v oči. Tebe bilo je strah, jaz zavidala sem ti. Zaslužiš si kaj več kot nezvestega moža, ti pa slepo mu verjameš, saj se nikoli ne izda. Nisi me prepoznala, a sem zato te jaz. Neznanka ostaja zate mladostniški obraz. Želim si, da spregledaš, zato odpri oči, ker morda prav zdaj k drugi ženski on hiti. Ni te vreden, ljuba, sedaj že mene peče vest, še zdaleč nisi ti edina, katero dobil je v svojo pest. Bodi močna, draga moja, kadar pride tisti dan, ko prepričala se boš, da ti nikoli ni bil vdan. Zanj še kazen pride, na to lahko zaneseš se, nikar mu ne dovoli, da nazaj si bo prilastil te. In če kdaj besedi »oprosti mi« izrekel bo, vedi, da so prazne, saj ne ve, kaj res pomenijo. Ne boš ostala sama, vedno zate tu bom jaz, za slučaj, če boš verjela, da si zanj bila poraz. Če pa kdaj si boš želela mrtvo videti me ti, vzela v roke bom rezilo, razpustila lastno kri. Vesna Malgaj P_________________________P ^ TISOČ REK ^ Nekje nekdo se smeji za tisočerimi rekami, čaka na nov dan, ko ne bo več sam. V daljavi zre v nebo, na vejah ptički pojejo prav lepo, a mimo njega teče na tisoče rek, ki zanje še slišal ni ta svet. Reke mu pojejo pesem milo, z njimi se še nebo bo zlilo, a srce se bo žalostno zjokalo, ker sorodne duše še ni spoznalo. Za tisočerimi rekami živi tisti nekdo, ki temu človeku življenje polepšal bo, a mora prebroditi, prehoditi, preživeti vseh tisoč rek, da mu lepši bo ta svet. Sara Bavdek q UŽIVAJTE POEZIJO! Kino za avc Kino Delavski dom Zagorje Petek 26.8. ob 20.00 PINGVINI GOSPODA POPPERJA, druž. kom. Sobota 27.8. ob 20.00 NEKAJ SPOSOJENEGA, rom. kom. Nedelja 28.8. ob 20.00 PINGVINI GOSPODA POPPERJA Ponedeljek 29.8. ob 20.00 PINGVINI GOSPODA POPPERJA Torek 30.8. ob 20.00 Film teater - DOBRO SRCE, hum. zgodba Petek 2.9. ob 20.00 TRANSFORMERJI 3, znanst. -fantast.akc.spekt. Sobota 3.9. ob 20.00 TRANSFORMERJI 3 Nedelja 4.9. ob 20.00 TRANSFORMERJI 3 Ponedeljek 5.9. ob 20.00 TRANSFORMERJI 3 Torek 6.9. ob 20.00 Film teater: BURLESKA, rom. drama/mjuzikl Petek 9.9. ob 18.00 HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI-2,akcijski Sobota 10.9. ob 18.00 HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI-2.DEL Nedelja 11.9. ob 18.00 HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI-2.DEL Ponedeljek 12.9. ob 18.00 HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI -2.DEL Torek 13.9. ob 20.00 Film teater: ŽENSKA PIŠTOLA IN ŠPAGETERIJA, komedija Kino Izlake Nedelja 28.8. ob 19.15 NEKAJ SPOSOJENEGA, rom. kom. Nedelja 4.9. ob 19.15 DOBRO SRCE, hum.zgodba Nedelja 11.9. ob 19.15 BURLESKA, rom. drama/mjuzikl Kino Delavski dom Trbovlje Četrtek 25.8. ob 18.00 IZVORNA KODA, akc. ob 20.00 TAM NEKJE Petek 26.8. ob 18.00 AVTOMOBILI, anim. ob 20.00 IZVORNA KODA Sobota 27.8. ob 18.00 AVTOMOBILI ob 20.00 IZVORNA KODA Nedelja 28.8. ob 10.00 AVTOMOBILI ob 18.00 IZVORNA KODA ob 20.00 TAM NEKJE Ponedeljek 29.8. ob 18.00 TAM NEKJE ob 20.00 IZVORNA KODA Torek 30.8. ob 18.00 AVTOMOBILI Sreda 31.8. ob 18.00 AVTOMOBILI Četrtek 1.9. ob 18.00 AVTOMOBILI ob 20.00 SUPER 8 Petek 2.9. ob 18.00 CUKRČEK 2, rom.kom. ob 20.00 SUPER 8 Sobota 3.8. ob 18.00 SUPER 8 ob 20.00 CUKRČEK 2 Nedelja 4.8. ob 18.00 SUPER 8 ob 20.00 CUKRČEK 2 Ponedeljek 5.8. ob 18.00 SUPER 8 ob 20.00 CUKRČEK 2 Torek 6.9. ob 18.00 CUKRČEK 2 ob 20.00 SUPER 8 Sreda 7.9. ob 18.00 CUKRČEK 2 ob 20.00 SUPER 8 Četrtek 8.9. ob 18.00 ZAMENJAVA, kom. ob 20.00 OPERACIJA FRANKENSTEIN, drama Petek 9.9. ob 20.00 OPERACIJA FRANKENSTEIN Sobota 10.9. ob 18.00 OPERACIJA FRANKENSTEIN ob 20.00 ZAMENJAVA Nedelja 11.9. ob 18.00 ZAMENJAVA ob 20.00 OPERACIJA FRANKENSTEIN Ponedeljek 12.9. ob 18.00 ZAMENJAVA ob 20.00 OPERACIJA FRANKENSTEIN Torek 13.9. ob 18.00 OPERACIJA FRANKENSTEIN ob 20.00 ZAMENJAVA Sreda 14.9. ob 18.00 KAPITAN AMERIKA ob 20.30 OPERACIJA FRANKENSTEIN Četrtek 15.9. ob 18.00 JAZ BI TUDI, drama ob 20.00 KAPITAN AMERIKA, akija Kino Hrastnik - kinodvorana Hrastnik Petek 26.8. ob 18.00 AVTOMOBILI 2, anim.druž.pust. ob 20.00 ODKLENJEN, triler Sobota 27.8. ob 18.00 AVTOMOBILI 2 ob 20.00 ODKLENJEN Nedelja 28.8. ob 18.00 AVTOMOBILI 2 ob 20.00 ODKLENJEN Sreda 31.8. ob 20.00 CIRKUS FANTASTICUS, drama Četrtek 1.9. ob 19.00 CIRKUS FANTASTICUS Petek 2.9. ob 18.00 in 20.00 PINGVINI GOSPODA POPPPERJA, kom. Sobota 3.8. ob 18.00 PINGVINI GOSPODA POPPPERJA ob 20.00 CIRKUS FANTASTICUS Nedelja 4.8. ob 18.00 PINGVINI GOSPODA POPPPERJA ob 20.00 CIRKUS FANTASTICUS Sreda 7.9. ob 20.00 NEKAJ SPOSOJENEGA, rom.kom. Četrtek 8.9. ob 19.00 NEKAJ SPOSOJENEGA Petek 9.9. ob 18.00 in 20.00 ŠTIRJE LEVI, kom. Sobota 10.9. ob 18.00 NEKAJ SPOSOJENEGA ob 20.00 ŠTIRJE LEVI Nedelja 11.9. ob 18.00 ŠTIRJE LEVI ob 20.00 NEKAJ SPOSOJENEGA Sreda 14.9. ob 20.00 SUPER 8 Četrtek 15.9. ob 19.00 SUPER 8 /3C Avto LVGEUD SLAVICA MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 08,041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH CEVI LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe 1 ZASTAVLJALNICA TIAL Ulica bratov Mravljakov 9a, 3000 Celje GOTOVINSKA POSOJILA na podlagi zastavitve IZPLAČILO TAKOJ! GSM: 031/503 140, 051/633 832 E-mail: tial.sp@gmail.com Dogodki/Mali oglasi JKr DELAVSKI DOM TRBOVLJE mm ZVEZDNI UTRINKI LETNI KINO KINO NA PROSTEM (FRED RUDARSKIM DOMOM.i KINO ZA NAJMLAJŠE (Kll*> DVORANA) Četrtek. 25.8. ob 21:80 NE JOČI. PETER Petek, 26.8 ob 10:00 DEKLICA IN LISICA Petek. 26.8. ob 21:00 ASTERIX NA OLIMPIJADI Sobota, 27.8 ob 10:00 TRIJE RAZBOJNIKI Sobota, 27.8. ob 21:00 KRALJEV GOVOR mali oglasi r Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, pp 79, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Prodam Prodam parcelo v velikosti 1100 m2, na kateri stoji stara kamnita hiša - vodovod, elektrika, hišna številka, asfaltna pot. Inf.: 051 415 638 Storitve Nudimo vam profesionalno snemanje dogodkov, prireditev, koncertov, reklamnih spotov, otvoritev, valet, obhajil, birm, porok, presnemavanje VMS kaset na DVD, montaža videa in zvoka. Za več informacij pokličite 040 511 237 - Rožle Živali Na voljo imamo čistopasemske mladičke pasme Staffordshire Bull Terrier. Mladički bodo ob odhodu v nov dom cepljeni, čipirani, tetovirani, večkrat razglisteni ter za starost primerno socializirani. Imeli bodo EU potni list ter rodovnik. Vse informacije na: 040 135 460 ali longhillkennel@gmail.com Na voljo imamo rodovniške mladičke nemške doge. V novi dom bodo odšli redno razglisteni, tetovirani, cepljeni, veterinarsko pregledani in primerno socializirani. Več informacij na naši spletni strani www.nemskedoge.net ali na tel.:041 393 432. V primeru sabega vremena bedo predstave v kino dvorani VSTOPNINE NI! (vT- Ob plesna toki) 8 Kulturni center DELAVSKI DOM Zagorje vabita na predstavitev Plesne šole Urška plesne točke ZUMBA TONIN6 nagradne igre animacije za otroke 27. avgusta 2011 do 12. ure na ploščadi pred muzejem Prijazno vabljeni! v SOBOTO, od 10. NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): Zahvala ^ Hvala občini Zagorje za parkirni prostor za invalide pri tržnici. Lepo bi bilo, če bi ga uredili tudi pri Zdravstvenem domu. "Bi Invalid Kofetkanje s preteklostjo PneiaeTSTvo GamBemo se PRuema Klic izjemnega obupa, s katerim je žena nesrečnega gospoda Nicoloja preklela gamberški grad, plemstva na ljubljanskemu gradu ni dosegel. Je bil gospod Nicolo tudi po meščanskemu stanu vendarle podložnik. En furlanski geometer. Terramess. Niti mu navček iz line zavetnika Ljubljane, svetega Jurija, ni pocingljal, So ga, ob objokovanju soproge, položili kar v hodnik^ koder je vodila pot skozi velbe ven na Sance. Prekletstvo, čeprav po tuje, furlansko, pa ni šlo mimo ušes Mohorja iz Ržiš, ki je na zahtevo grajskega oskrbnika na lojtrniku peljal pokojnika v Ljubljano. Tudi ne mimo obeh gamberških oborožencev, ki sta, bolj zaradi lepšega, spremljala pokojnikov prevoz. Bili pa so tedaj prav tisti časi, ko je, predvsem pri preprostemu ljudstvu, kraljevalo hudo brezverje, ko je Luteran s svojimi obljubami buril podložništvo z zahtevami po ‘stari pravdi* in so se bile verske vojne in je cesar razpisoval tako hude davke, daje marsikje v deželah vladala lakota. Se danes je v spominu mnogih belokranjskih ljudi reklo, *da Turek spet škili čez mejo*. Zato ni za odmet ogledati si podobo njihovega sultana, ki so mu pravili ‘Sulejman veličastni*. Tako se je za ljubljanskega gospoda glavarja zadeva z laškim zemljemercem kaj hitro končala. Vodjo projekta temeljite preobrazbe gradu Gamberk, gospoda Martina, je dal poklicati predse. Žal ga na gradu ni bilo. Prav tiste dni je spremljal dva voza iz ljubljanskih grajskih ječ izbranih turških ujetnikov, prvo skupino, ki bo pod Primožem lomila kamen. Je pa na vozarja Mohorja, gamberškega podložnika, ki je prepeljal pokojnika do Ljubljane in pa na oba gamberška oboroženca, ki sta spremljala ta sprevod, krik nemoči in prekletstva vplival povsem drugače. Kletev, čeprav po laško, so dobro razumeli. Gospa je preklela njihov grad. Je s tem tudi njih? In njihove družine? Vraževerje je tedaj močno obvladovalo te preproste ljudi. Naj jim je čemšeniški vikar še tako ubijal v glave katekizem, naj jim je grozil še s tako hudimi podobami pogubljenja, strah prekletstva je bil močnejši. Kako verjeti vikarju, ko pa je celo mati prednica v mekinjskemu samostanu, Suzana Gornjegrajska, povsem javno podpirala Luterane? In so se s strahom vračali iz Ljubljane v domače zavetje. Naj povedo še vsem drugim? Naj prekletstvo kot skrivnost obdržijo zase? Bomo kmalu zvedeli... Grajski oskrbnik, s čudnim imenom Gostišič, je imel druge skrbi. Ni se namenil vrniti na Gamberk takoj, marveč je sklenil, da spet pojezdi v Kamnik. Da tam s kakšno peščico soldov poskusi vendarle dokončati pravdo, katera ga je stala že toliko časa in denarja. Preklinjal je svojo lakomnost, da je tistemu zvitemu ljubljanskemu meščanu nasedel in od njega za zdrave solde odkupil njegovo dediščino v Kamniku, hišo na Plaču, vrtove ob njej in pa pristavo. Do overovitve listine pa ni in ni prišlo. Se je prenos dediščine zatikal. Kot je pisalo v listini: »...das sy diesen khauffbrieff meinetwegen dem löblichen geprauch nach mit gemainer statt dem grossen vnd mit seinem aigen hieanhanngenden innsigelln verfertigten...« je zaprosil za overovitev kupoprodajne listine mestnega sodnika in mestni svet kamniški... »Zdaj pa ima!« si je očital. Spotoma je še v glavi napletal, kako neki bodo uspevali ti divji turški ujetniki lomiti tolikšne količine kamna za gamberško zidavo. Saj, biči stražnikov bodo že peli, tudi za onemogle se bo našla zamenjava. Od česa pa bodo vaščani živeli, ko bodo morali kar nekaj let hraniti še te, da ne rečemo, divjake? Najprej bodo, tako je bilo sklenjeno, pot, ki je doslej peljala s pristave na grad, razširili in s kamnitimi zidovi podprli, tako da bo zmogel par ogrskih volov pripeljati kamen prav do vrha in tam tudi obrniti, ter da bodo ta dela opravili možje iz grajskih vasi, sicer podložniki, in pa, seveda, svobodniki. Podložniki s tlako, svobodnikom, kosezom, bodo pa plačevali. Veliko že ne! So imeli že pri urbarskih dajatvah nižje zahteve... Tako razmišljajoč, se je bližal pristavi, ko se je iz host vsenaokoli slišalo podiranje lesa. Najbližje so podirali in delali čistino od pristave proti Klančišam, kjer se bodo naselili najeti zidarji, kamnoseki, tesarji, kolarji, kovači, vsi s ^svojimi družinami in pomočniki vred. Še vaški otročaji bodo zaslužili kak sold. Njihova skrb bo nabrati dovolj polžev lazarjev, da bodo z njimi vozarji mazali ojesa. So jih imeli ti vozarji zmlete in zmečkane v platnenih mošnjah vedno s seboj. Bili so učinkovito mazivo. Pa vprege? Tokrat bo prvič v živo videl te ogrske vole, o katerih je šel glas, da tehtajo preko deset stotov in v paru zmorejo voziti tovora za tri, tudi štiri domače vprege. Na pristavi je bilo kljub delovnemu dnevu presenetljivo mirno. So bili še vsi pod vtisom nesrečnega dogodka. Ne da bi se oglasil doma, je pojezdil na grad. Grajski gospod, ki je nestrpno pričakoval njegov prihod, ga je sprejel takoj. Povedal mu je, kako so opravili v Ljubljani, posebej je omenil, da je vdova s silnim krikom preklela Gamberk. Da je videl, kako opazen vtis so njene besede povzročile na voznika Mohorja in oba oboroženca. Gospod si tega ni vzel za mar. Zanj je bila zadeva končana. Ni pa bilo to tako z Mohorjem, sicer podložnikom svobodnega stanu. Bil je človek tiste zmedene dobe, ko so vsi hoteli svoj prav. Vikar z leče, Luterani s pridigami, da so se poslušalcem dvigali lasje na glavi, in tiste zmedene druščine skakačev, bratovščin pa še kaj se je našlo. Zato so ljudje kot Mohor, s svojo kmečko, zdravo pametjo, za vsak slučaj, kot so rekli, še vedno doma ali pa na polju storili po svoje. Zakopali kak predmet, da bo zemlji dajal moč in bo obilno rodila, z žegnano vodo škropili štalska vrata, da skoznje ne bi mogel hudobec, ki bi, po tedanjemu verovanju, občeval z živino. Saj so, ko so v teh, zanje tako hudih časih, spoznavali, da jim nobena molitev, ne vsi zakramenti, ne nihče od svetnikov ne pomaga. Začenjali so spet verjeti v črne bukve, v coprnice, tudi, a redkeje, v dobre vile in v moč risa. Odkar so tam nekje na Kranjskem razsrjeni kmetje župnika celo ubili, ker ni pravočasno bil plat zvona proti toči in jim je ta pridelek povsem uničila, je tudi čemšeniški vikar skrbneje gledal v nebo. Da bo ja pravočasno vedel, v katero smer te preklemane coprnice peljejo smrtonosni tovor. Je po sili razmer in lastne varnosti tudi on moral verjeti v te stvari. Za vas zapisal: Marjan Klančnik 25. avgus 38 NajBOuši Teoen v mojem živuenju! Ponedeljkov večer je bil, ko se je 50 udeležencev iz 7 držav - Slovenije, Romunije, Danske, Irske, Estonije, Islandije in Belgije - zbralo v mladinskem klubu Josto v Anterpnu. »V letošnjem letu 2011 je Antwerpen evropska prestolnica mladih in v ta projekt spada tudi mednarodna izmenjava, katere smo se udeležili polni pričakovanj in seveda tudi dvoma, saj nismo vedeli kaj dejansko lahko pričakujemo. Razdeljeni smo bili v dve skupini: skupina kreativnih in skupina organizatorjev dogodka, katere sem se tudi sama udeležila. Prva dva dneva smo se spoznavali med seboj skozi različne igre, energizerje, ice break-erje... Definitivno zanimiv večer je bil torkov, ko je vsaka država Ob prihodu je bila treba narediti zemljevid države iz katere so udeleženci prišli. imela čas za predstavitev in razstavo promocijskega materiala - Islandija je imela kuhane ovčje glave (najboljši del naj bi bile oči in jezik?!), Romunija je prinesla sok rabarbare, Danska lego kocke, Belgija je postregla s tono različne čokolade, mi pa smo se predvsem hoteli prepričati, da našo veliko piško Slovenijo zdaj vsi poznajo. Naslednji dan smo izvedeli, kaj je bistvo našega tedna v Belgiji- morali smo organizirati dogodek za zadnji skupni Pripravili so predstavitev Slovenije, Zagorja in Mladinskega centra Zagorje ob Savi. večer in ob tem tudi zaposliti drugo skupino, da razvije svojo kreativnost in inovativnost. Tema dogodka je bila 'enakopravnost' in kreativna skupina se je odločila, da na to temo naredijo značke in našitke -naredili so jih več kot dvesto in jih na dogodku brezplačno delili gostom. Pripravili Skupina 'event management' med delom. so tudi galerijo slik, žive kipe, igre, tekmovanje za najbolj nor klobuk, ki si ga je vsak izdelal sam iz različnih materialov. Dogodek se je kmalu prevesil v koncert, ko smo najeli lokalno pevko. Med udeleženci pa smo našli tudi veliko glasbenega talenta - nastala je skupina z dvema kitarama, basom, bobni, klaviaturo in vokalom. Nastopili so na Talent show-u in bili odlični! Naša skupina organizatorjev se je razdelila v več manjših skupin in tudi na posameznike, saj je bilo potrebno skrbeti za oder, ozvočenje, delo prostovoljcev, časovni urnik, delavnice, postavitev v dvorani, bar, itd. Bilo je naporno in morali smo biti pozorni na vse. Uspelo nam je, seveda! Ni bil popoln dogodek, kar pa tako nobeden ni. Na papirju je vedno vse videti perfektno, težave pa se pojavijo že ure pred dogodkom. Bil je zanimiv teden. Drugačen. Najboljši! Živi kipi, ki predstavljajo temo dogodka - enakopravnost. Naučila sem se ogromno stvari, posebej v povezavi z organizacijo dogodkov, spoznala neverjetno zanimive ljudi in izvedela več o državi, iz katere prihajajo. Spoznavali smo kulturo drug drugega in se zapletali tudi v pogovore o politiki in problemih v državah. Čutim, da je nastala neka velika, nevidna vez med nami, za katero ne smemo pustiti, da popusti. Preden smo odšli na mednarodno izmenjavo, mi je brat rekel: "Izmenjava ni dopust, lahko pa je zabavno!" in s tem se 100% strinjam! Dragi mladi, ko zasledite kakršnokoli izmenjavo, prijavite se! Ne bo vam žal«je navdušeno zapisala udeleženka mednarodne izmenjave Urška Pavlovič. Besedilo in slike: Urška Pavlovič fax: 03/56 53 920 e-mail: s-print@siol.net TISKAR.NA REKLAMNI NAPISI ŠTAMPILJKE • katalogi • revije • reklamni letaki • zgibanke • plakati • koledarji • URN obrazci • CMR obrazci ■ dopisi • vizitke • kuverte • štampiljke • oblikovanje • in še in še... s tem oglasom pri naročilu za naše storitve VEČBARVNI KOLORTISK PRESLIKAČI SITOTISK (majice, vžigalniki, nalepke,...) Se bliža rojstni dan in nimate ideje za darilo? Unikatne majice Smešne majice,.. Majice za društva, podjetj Tisk na drese (številke, imena) Pokličite nas za info ali pošljitepovpraševanje na e-posto G: 040 553 223 T: 07 34 61 997 Oblikujemo & natisnemo info@optimus-bukovec.com «arbot£r MIA Na majico vam lahko odtisnemo različne motive po vaših željah. Nalepke za varstvo pri delu r 1 M r \ v J \ /