SI. StnntaL I llibfliH i tsnk, Z7. iprlb XLUI1I. lelo. »SlovenaU Ntrođ- vtijt w U«Mlaal nt dom dostavljen: * v upravništvu prejtoun: cafo Jtto naprej . • . • K 24 — 1 ćelo lete naprcj . , „ , K 22-— BDl leta „ ••»,•. 12-— 1 pol lete „ •••.,. 11-— četrt leta m •"»••V* • 6'— 1 *etrt leta . • • • . , 550 na mcsec m » # • • » 2*— 1 na mtstc m • . . ~ # 1*90 '-* Dopisi naj 8« frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. ITrtdatitvo: Kaaflova ulica *t 5 (v pritHčju levoj telefon *t 34. fefca|a TS«k 4n sv*€*r IktsmUI m4«1|« la prsnite Inserati veljajo: peterostopna petit' vrsta zm enkrat po 16 vin., za dvakrat p» 14 vin.. za trikrat ali večkrat in 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih Inserdjah po dogovoru. UpravnStvu naj se poSUjajo niročnine, reklamacije,, InseratJ L t d» to je administrativne stvari «——— PoMatemaa ftt*¥flka veli« 10 vinarje*. ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve narofnine s« ne ©lira. „Narodna tiftkaraa" telefon sL 89. .Slovenski Narod' velfa po pošti i za Avstro-Ogrsko: m za Nemčljos eelo leto skupaj naprej . K 25-— 1 ćelo leto naprej . . . K *©•— pol leta „ H . . . 13"- 1 Ameriko in vse druge tkicic« četrt leta „ » • • • 6-50 1 na mesec « , . « 230 ' cdo leto naprtj ... K *§*— Vprašaniem plede Instratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali zi-MirAa. Upravnl&tvo (spodaj, dvorišče lcvo), Snaflova ulica £1. 5, teiefoa žf. SS. Boji pri Uzsoku. — 1000 Rusov vfetih. — Na Ostrem vrli« sfa bila unicena dva ruska bataljona. — Naše čete so zavzele 26 sire!-skih jarkov. — V Flandriji so Nemci vjeli 1000 Kanadijcev. — Karma!!iisweilerkopf v nemških rokah. NOVO RUSKO OFOR1ŠCE PRI UZSOKU ZAVZETO. — 1000 JViOZ SJETIH. — 2 RUSKA BATALJONA UNIČENA. Dunaj, 26. apriia. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 26. aprila opoldne: Na karpatski fronti traiajo boji v odseku vzhodno od gorske^a prelaza Uzsok. Ena izmed naših napa-dalnih skupin je včerai zavzela novo sovražno oporišče ter vjela 7 čast-nikov ?n nad tisoč* niož. Da bi izgubljene viš'ne zopet osvojili, so seda) Rusi zaooćeli srdite protinapade ter so poskupili tuđi v sosednih odsekih posamne šunke. Glavni napad je bil naperjen Prcti Ostremu vrhu in sosednim pozicifam. Po daljšern boju smo ta naskok odbili s težkim izg«zbaini za Ruse. Dva nasprotna bataljona snio pri tem skoraj popolnoma unizili, nekaj sto mož pa vjel:. Za?!edova>a akcija, ki 5mo jo tak oj prižeH, »e nam dones!a 26 sfreis.Mfr jarkov in mnogo vojne-ga materijala. Tuđi v drugih odsekfh smo krvavo odbili sovrazre ncčne napade. Pred pozscijami prelaza Uzsok se je nasproinik po končanem napadu umak ni!, begu podobno. V včerajšniih bojih smo vkljub obupnim n«?k;m protinapadom ne samo vzdržali doslej pridobljeno ozeml'e. marveč smo £a iugovznod-no cd Ko.7!owe ?e razširiU. Na fronti zapadno od gorskega prelaza Uzsok, v Galiciji in v Polj- siii, kakor tuči ob Dn;«e5tru in v Bukovini topovski boj. Sicer mir. Namestnik načelnika generainega štaba pi. Hofer, fml. S POLjSKEGA BOJIŠCA. i BeroJin, 26. aprila. (Kor. urad.) • VV'Oitfov biro javlja: Veliki glavn \ stan, 26. aprila: ! Vzhodno bojišče: ' V pokrajini severnczapadno oc ; Ciechanowa smo odbi!i nekatere sla- be ruske nočne napade. t Položaj je neizpremenien. f Vrhovno armadno vodstvo. BOJI V KARPATIH. Poročevaici poročajo iz Karpa- • tov dne 26. aprila: Včeraj se je po-srečilo zavezniškim četam pod po- . veliništvom fml. Hofmanna iznova ; izrrgati sovražniku neko važno opo- ! rišče. Pri tem so naše čete vjele več častnikov in 1000 mož. Obupni po- skusi sovražnika zopet zavzeti Ostrv vrh. vzhodno od Z vin ina, so se po- nesrečili, dasiravno so Rusi opeto- ' vano poncči naskakovali. Vsi ti trćo- : vratni napadi so se razbili v siinem j ognju naših čet. Tuđi tu smo vjeli mnogo Rusov. Velik uspeh pri Koziowi. Ko so nemške čete osvojile Zwi-ninski greben, so držali Rusi od svojih pozicij. ki so jih več tednov trdo- vratno hranili, se vzhodno krilo. Oštri Vrh na drugi strani doline Ora-ve. Proti tej izvanredno moćni poziciji so bila od tedaj nnperjcna priza-devanja skupine fml. Petra Hof-inanna, ki pripada južni armadi. V dolgotrajnem sapcrskem napadu se se pomikale te čete proti ruskim po-zicijnm. V sohoto je bila visina pripravljena za napad. Po oštrih bojih njenem innenju že nekaj slutil, bodisi, da je hotela svoje misli odvrniti od markija d' Anguilhon, mnogo se je po-* govarjala z Ludvikcm de Challans, ki jo je zabaval in zanimal, ker je bil v resnici mlad, poln navdušenja in iluzij. Konečno pa tuđi njegovemu občudovanju nasproti ni ostala ne-občutljiva. Včasih je njeno vedenje docela unravičevalo đomnevo ba-rona de Keradieu in tedaj je Ja-cques trpel krute bolečine. Pogosto je hotel vojvodinjo vprašati, toda vselej mu je vpadel pogum. Motril jo je tedaj tako intenzivno prodirajoče, kakor da hoče brati na dnu njenega srca. Kadar so se srečale njime oči, se je kar zganil in le čudež je bil, da ni na mestu iz njega udarila ljubezen. 2e nekaj časa je Kristijana čutila. da jo Jacques ljubi. Ta gotovost jo je tako osrečevala. da si ni ničesar več želela. Ni ji ušlo, da se tuđi Jacques zaveda svoje ljubezni. Tedaj se *e prestrašila. Pozneje se je pomirila, češ, zakon, katerega Je posredovala, je med nju postavil tako močno ograjo, da niti enemu, niti drugemu nikdar ne priđe q.a, mi- sel, preskočiti jo. ^ •». - .(Dalje prHiodnJiCI ' ', Stran 2. „SLOVCNSM NAKOD", dne 2/. apnia I9i&, 94 Stev. je. da je bil to klorov dim. Francoski vojaki so videli, kako se vali proti njim gost črn dim, Nemci pa so izra-bili presenetenje Francozov ter so z zakritimi obrazi prodirali proti Fran-cozom. Francoski in angleški listi vidijo v tem postopanju Nemcev barbarstvo, pravilo pa, da se Nemcem njih namen ni posrečil. Listi zahte-vajo. da na] Francozi odgovore z enakimi sredstvi. »Kolnische Zeitung« pi£e o bo-Sih pri Ypernu: Od crte Steenstraatc ob Yserskem kanalu do vzhodno od Langenmarcka. oddaljenem kakega 5 in poj kilometra, so prodirali Nemci proti jugu, osvojili pri Steen-straate in pri Het Sasu, ki leži kakiti 1200 metrov južno, prehode čez kanal proti Ypernu in dalje južno-vzhodno ravne visine pri Pilkcmu, ki se dvigajo kakih .30 metrov nad ravnino in ki leže dva kilometra vzhodno od kanala ob progi Thou-rout-Ypern. Sovražnikove pozicije so bile skoro gotovo močno zasede-ne z artiljerijo, ker smo vplenili 30 topov, med temi štiri težke angfeške in vjeli 1600 nasprotnikov. Ker se Francozi in Angleži skupno imenu-jejo, tedaj se zdi, da se naslanja tu skrajno levo angleško krilo na fran-cosko-belgijske armadne dele, ki se razteza proti severu do morja. S tem se je bistveno zožtl v svojem sever-nem delu prostor, ki šega v nemško fronto pri Ypernu in ki so ga držali zavezniki. Angleži so nameravali s svojim napadom 17. in 18. aprila po-daljšati ta prostor južnovzhodno od popolnoma razstreljenega mesta. Ta napad pa se je navzlic vsem pripo-vedkam lista »Times« v resnici po-nesrečil. Nova nemška ofenziva v Flandriji. Pariška izdaja »Dailv Maila- poroča iz Rotterdama: Kakor se da so-diti iz raznih okolnosti pripravljajo Nemci velik splošen napad na za-veznike na Flandrskem. Neprestane prihajajo iz Nemčije nova ojačenja v Belgijo. Borba za hrib 60 v Flandriji. London, 26. aprila. (Kor. urad.) V nasprotju z izjavo generala Fren-cha. da so Nemci v boju za hrib 60 rabili male bombe z dušečimi Llini, poroča neki očividec v angieškem glavnem stanu o zadnjih fazah tega boja: V sredo popoldne je bilo na. hol-mu samo se nekaj metalčev bomb, ki so se držali na severnem robu tega griČa. Toča lahko ekspiodirajočih nabojev, ki so bili napolnjeni z duŠe-cimi plini. je padala na branitelje iz treh smeri. Nemski ogenj je žel od-delke angleske pehote, da so bili strelski jarki mahoma prenapolnjen mrtvecev. čete, ki so došle kot ojačenja, so morale plezati preko mrtvih trupel svojih tovarišev. Očividec zaključuje svojo poročilo s temi be-sedami: Naše izgube so bile spveda tcžke, toda boj za ta grič je stal Nemce neizmerno več kakor nas. * RAZŠIRJENJE VPOKUCOV NA FRANCOSKEM. Iz Zeneve poročajo, da je došla parlamentarnemu odseku zakonska preloga, da naj se brambna dolžnost razšrri do 60. leta. Novi transporti angleških čet. Kakor poročajo iz Rotterdama se potrjuje, da križarijo angleske vojne ladje v skupinah v Severnem morju, najbrže v varstvo transpor-tov angleških čet na Francosko, ki se zdaj vrše. S tem se da tuđi pojasniti, zakaj je bil ustavljen pasažirski in tovorni promet med Anglijo in Ho-landsko. Tuđi iz Haaga potrjujejo to vest. Pomorski promet z Anglijo je se vedno prekinjen. Različni časopis poročajo, da prevaža angleška vlada zdaj mnogobrojne čete, posebno pa mnogo topov in municije. Pri moštvu, ki je nanovo vstopilo v arma-do, se more konstatirati, da so jih izvanredno mnogo uvrstili v artiljerijo. Nadalje je razvidno iz neke ko-respondence. ki je ni opazil cenzor, da je od pričetka tega tedna angleška vlada priporočila vsem lastni-kom Iadij, naj bodo kar najbolj pre-vidni in naj zadržujejo svoje ladije. Najbrže ob vzhodni obali in v Kanalu zdaj ni mnogo torpednih čolnov, ker jih rabijo za varstvo pri transportu čet. * Boi zrakoplovcev. V nedeljo dopoldne je zopet rri-fetel sovražen zrakoplovec nad vzhodni del mesta in je vrgel iz visine 1000 metrov zrakoplovske psiće in bombe. Bombe pa nišo eksplodirale in tuđi nišo povzrocile nobene škode. Ena pšica je ranila nekega poljedelskega delavca. Neki avstrij-ski aviatik je zasledoval ruskega Rusko armadno vodstvo pravi \ porocilu z dne 22. t. m.: V zadnjem času so postali poleti nemških zrakoplovcev zelo pogosti. Ti zrakoplovi so povzročili med našimi če nalili neznatno škodo, dočim so v več-jih mestih zahtevali večje žrtve, kakor zadnjič v Bialvstoku, kjer je vrglo 10 nemških zrakoplovov nad 100 bomb. Napad nemških letalcev na Belfort. Neki argentinski pilot, ki je do-spel iz Belforta v Zenovo, poroča: Preteklo soboto ob 10. je priplulo nad Belfort neko nemško letalo. Francozi so videli, da vodi letalo na Francoskem rojeni pilot Vasnier, ki je vzrasel v Nemčiji ter služi tam vojake. Vasnier pozna Beliort pravr dobro, vsled česar so se njega tuđi najbolj bali. Res si je izbral najboljši cilj, arzena!, ter vrgel na stavbe 4 bombo, od katerih sta dve razbili 1c-vi trakt. Tretja bamba je razbila streho neke hise za arzenalom. če-trta bomba je pognala v zrak smod-nišnico, pri čemer sta bila dva vojaka, ki sta stala na straži, ubita. Neko damo, ki se je sprehajala. ie ubila opeka. Deset oseb ie bilo težko ranjenih. 3 so bile lahko ranjene. Drugi dan je izvrsil Vasnier zopet napad, to pot na Montbeliard. kjer de!a velika tovarna za smodnik. Tu je razbila bomba železniško progo do tovarne. Poveljnik garnizije v Bel-fortu je obljubil 5000 frankov onemu, ki bi zbil Vasniera. DFLO NEMŠKIH PODMORSKIH COLNOV. Iz Londona poročajo: Švedski parnik »Ruth je bil 100 milj od Firth of Fortha od nemškega pod-morskega čolna torpediran. Število uničenih angieških ribiških in trgovinskih parnikov. Kakor poročajo iz Londona, znaša število od pričetka vojne uničenih angleških ribiških čolnov in trgovinskih parnikov 168. Od 14. i. m. sta bila potopljena Ie en ribiški čoln in en parnik. Posadke so se resile. m m * Zastava angleškega podmorskega čolna »E 15«. Carigrad, 26. apriia. (Kor. urad.) Vojni minister Enver paša je odredil, da se izroči zastava angleškega podmorskega čolna »E 15< vojnemu muzeju. Zaplcnieno blago. Iz Frankohrcda poročajo, da je Anglija zaplenila tovore kave s petih norveških parnikov. Angleske zmage na morfu. Berolin, 25. aprila. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: >'Daily News and Leader^ poročajo z dne 6. aprila iz Buenos Airesa. da se je vršila ob pacifični obali Čila pomorska bitka med angleško nomožno križarko >Onamasr in nemško pomožno križarko »Navarra". Boj je bi kratek in ljut ter se je seveda končal z zmago angleške ladje. Nemško posadko so spravili kot vjetnikc na Falklandske otoke. Lahko občutimo z »Oramo« ponos vsled tej;a uspeha, moramo pa žal konstatirati, da so se bojevali bo-jevniki s strašilom, ker je bil kapitan parnik »Navarra«, ki je bil pomožna križarka, potopljen dne 16. novembra, ker ga je zasledovala neka angleška križarka, in je vedel ladjo raj-ši na dnu morja, kakor v sovTažniko-vih rokah. VOJNA V KOLONIJAH. Angleška vlada je izdala »Bele knjigo« o vojnih operacijah v Topi:. Podpolkovnik Bryant, poveljnik ekspedicijskega zbora v Togn je br-zojavil Zn. avgusta. da se je Togo brezpogojno udal. Gubernator te pokrajine slavi zavezniško zvestobe Francozov in Angležev, ki se je izka-zala pri zavzetju Toga. Angleži so izgubili 2 častnika in 2\ domaćih vo-jakov mrtvih in 2 častnika in 48 črn-cev ranjenih, torej 177^ vsega mo-štva. Nemške izgube so bile najbrže prav majhne, ker so bili močno zabarikadirani. Nemci so imeli mnogo municije in orožja. Ko so se udali, so imeli še municije za 320.000 strelov, nad 1000 pušk in 3 tope. Iz Beire poročajo, da namerava-jo angleske in belgijske čete kombiniran napad preko Abercorna na Nemško Vzhodno Afriko. PRVI BOJI NA* KOPNEM PRED DARDANELAMI. Carigrad, 26. aprila. (Kor. urad.) »Agence telegraphicjue Milli« javlja: Glavni stan prrobčuje ta-le ko munike: Dne 26. aprila se ie sovražnlk pod zaščito svojih voiHih ladii po-I ikBSH tataati m Mrtk Mkah oh » padnl obali poloioka Gallpoll In slcer ob izllvu reke Sigindere, na obrežju Ari Burnu, zapadno od Kaba-Tepe in Tekke Burnu ter pri Kumrele. Sovražni oddelek, ki se ie Izkr-cal pri Tekke Burnu, so naši vojaki z bajonetnim naskokom vrgli v morje. Ćete, ki so bile izkrcane pri Ari Burnu, so bile pri poskosu, da bi prodirale, primorane se Izogniti proti-napadom na^ih armadnih vojev, na-kar srao jih potisnili na obrež)e. Del teh sovražnih čet ie bil prisiljen, da je včeraj ponoći jadmo po-hegnil na svoje ladje. Danes nadaljujejo naše čete uspešno svoje napade na vseh frontah. Istoćasno se je včeraj približalo Dardanelam sovražno brodovje z namenom, da bi forsiralo morske ožine od morske «trani, a se ie moralo umakniti pred našim ognjeni. Pri te} akciji smo potopili eno sovražno tornedovko, dru^o pa težko poskodnvali. Snravili so io v smeri proti Tenedu. Danes ni sovražnik izvrsil z morske strani nohenega napada proti Dardane?am. Na o?ta!ih hojiščih ni nestala no-bena izprememba. w m OBSTRriLJFiVANJE DARDAM L. Iz Malte poročaio: Anj?leŠkc bojna !adja »Triumph« je bila pri obstreljevanju turskih pozicij na Qa-Hpoliju trikrat zadeta od granat ^koda ni velika. Dva moža sta lila ranjena. Glasom poročila »Dailv Ne\vsa« je bombardiral dcl zavczniškejra brodovja v Četrtek dele notranjih utrdb v Dardaiiclah. drugi del pa obrežje Oallpolija. Tuđi iskalei min so stopili v akcijo. Med tem se ie prikazal nad otokom Tenedos tursk letalec ter vrgrel 15 bomb na sntfle-ske čete. Skoda do sedaj še ni znana. Ena bomba je potopila neki maniši parnik. Prostovolici šejha Šamila. Carigrad, 26. aprila. (Kor. urad.) Prostovoljski bataljon, ki ?a je osnoval sin slovečega kavkaskega šejha Samila v Brusi, je odšel na bo-jišče. Perzija poseže v vojno? Carigrad, 26. aprila. (Kor. urad ) Oseba. ki je dobro poučena o perzijskih odnošajih, je izjavila »Ikdamu«, da razpolaga Perzija z znatnimi ceta-mi. Perzija bo najbrže posegla v vojno in drkazala, da je država, ki se je ne sme podcenjevati. * • * Tursko napredovanje v Perziji. Iz Teherana poročajo v Petro-grad: Turska ofenziva pri Kerman-šahu se nadaljuje. Perzijski oddelki. ki so bili poslani do prelaza pri Kke-renu, so se umakniii pred Turki, ki so prelaz zasedli, v Mahidecht, 30 vrst od Kermanšaha. Perzijska vlada je zaprosila najprej šefa kozaške brigade, da naj zapove oddelku, ki se je od Kermanšaha umaknil v Hama-dan, da naj zapet odidc v Kerman-šah. Med tem je vlada zapovedala Kubernatorju, da naj se umakne na to mesto, da prepreci nepotrebno prebivanje krvi. Kabinet v Teliera-nu nadaljuje svoja pokajanja s turskim poslanikom in upa. da se bodo turske čete poklicale nazaj. IZ NFVTRALNTff DRZAV. Položaj v Italiji. »Neue freie Presserasanja v Orijentu. kjer obstoja kakor znano takozv. francoski katoliški protektorat. m m O sestanku švedskih in ruskih par- lamsntarcev. Kopenhagen. 26. aprila. (Kor. urad.) --Nationaiticiende" javija \i Stockholina: Casopisje enodušiir odklanja ruski nacrt, da bi se sestali člani švedskoga parlamenta in ruske gosudarstvene dume. Dume ni smatrati za zastopstvo ustavne države. Ruska vlada je razpustila dumo i^ri naimanjšem znaku kakega odpora. Sedaj je tako nazadnjaška. da njeni svobodomiselni člani jedva dobe do-voljenie, da odpro usta. Ni še đofco, ko so aretirali socijalnodeinokratič-ne elane gosudarstvene dume. Tuđi z ozirom na Fince morajo Svedci od-klaniati sestanek z niskimi parla-mentarci. Ruske nacrte je torej smatrati kot izjalovljene. ■it DRUGO VOJNO ZASEDANJE OGRSKEGA DRŽAV. ZBORA. Govor ministrskega predsedn.'ka grofa Tisze o vlogi naše monarhije v svetovni vojni. Budimpešta, 26. aprila. Državni zbor je pričel danes razpravljati o razširjenjn črnovojniške dolžnosti. Kot prvi je govoril grof Tisza, ki je izvajal: Ustvariti moramo vse voja-ške predpogoje. da bođemo mogli uspešno dobojevati vsiljeni nam boj z najskrajnešim naporom vseh naših sil. Odločitev §e ni padla, toda zana-sajoč se na našo armado, smemo mirno zaupati v bodočnost. Grof Tisza podajc nato pregled doseda-njih vojnih dogodkov ter slavi sku-pen nastop naše in nemske armade. Govorice, da se je ena ali druga država ozirala kadarkoli bolj na svoje lokalne interese, kakor pa na skupne vojaske cilje, so izmišljene. Avstriia in Nemčiia se boiiiicta skupno, skupno in solidarno bodete zasignrali sebi ifi Evropi mir in n^odvisnost. Naša armada je fizieno in mora-lično popolnoma intaktna, sposobna ravnotako za defenzivo kakor za ofenzivro. labko caka na bodoče ne-dozirne dogodke. Uspebi armade te-meljijo na požrtvovalnost? celokup-nega prebivalstva: vsakdo izmed nas ve, da mora vse pustiti v nemar in zreti Ie na eden in veliki cilj. Ne 1c Madžari, temvec tuđi nemadžar-ski narodi so v polni meri storili svojo dolžnost. S patrijotičnim veseljem konstatiram posebno, da so se naši hrvatski brati tako silajno postavili na našo stran. Naš boj mora ustvariti predpogoje za trajni nrr. Pričeli smo ta boi za neodvisnost monar-bije, pri čemer nam je priliitel zve-sto na pomoč naš mogočni zaveznik. Monarhija hoče ostati tuđi po vojni svoji zgodovinski nalogi zvesta, ki obstoja v jamstvu evropejskega rav-notežja, stremečega po neodvisnosti narodov in držav. V tej ideji so vsi mali in veliki narodi, ki cenijo svojo neodvisnost in hočejo garancij proti tendencam svet obvladajoče sile, naši naravni zavezniki. Naša monarhija se bo tuđi v bodoče borila proti sovražniku naše domovine, proti si-lam, ki hočejo obvladati ćeli svet. Honvedski minister baron Ha-zai pravi: Akoravno je vojno stanje naSii čet te na podlagi dosedanjlli črnovojniŠkih predpisov za dolgo za-sigurano in se tuđi prostovoljci neprestano v velikem številu oglašajo, bo zbornica vendar odobrila novo predlogo, ker ne smemo zaostati za onimi državami. ki so vojaško obveznost že razširile. — Minister slika nato razmere sedanje vojne, ki nima primere v svetovni zgodovini. Vojskujoče se države so sedaj poklicale že 25 do 21 milijonov voja-kov pod orožje. bojne fronte so 850 in 1500 km dolge, bitke trajalo pa ćele tedne, izgube so ogromne, mno-go vojakov se je udelež:ilo že nad sto bitk ... Energija naših čet je narav-nost občudovanja vredio. Bog živi kralja, narod in iimaško armado! V debati zahteva posianec IBakoiiv (neodvisna stranka) garan-ciie, da se bo na naiinlajše in najsta-rejše letnike primerno oziralo, ter izjavlja, da bo glasovala njegova stranka proti uvrščevnnju o^rskih črnovojnikov v avstrijske polke. Grof Anc'rassv smiitrj, da se je dvozveza poknzaln v vsakem oziru močne.TŠo kakor pa trajni sporazum. Tuđi vojaško se nam seduj godi prav dobro. Vendar pa nas caka šc ogromno delo. Govornik se hvaležno spo-minja Nemčije in Turčiic ter izjavlja,, da bo opozicija glasovala za razšir-jenje črnovojniške dolžnosti. Mi Madžari hočeino zmagati za vsako ceno, ker veino, da bi bi! poraz za nas strahovita katastrofa. Cim te-zavneiši bo položaj, č.m več bo so-vražnikov, tem večja bo odločnost i ladžarskega naroda. Posianec Štefan Rakovszkv (kler.) predlaga: Odred:ti je naknadne asentaciie zn vse častnike nred 18. in 4?. lotom, ki se nalia^Io v administrativni siužbL Sposobne ie tako§ poslat? na ooi;šče. 1\\6\ se naj odredi-jo naknadni nabori za vse one rezerviste, ki so H!? dosedai oprošče-ni vo»aške službe. Sposobne najj se tako] vpokliče, izvežha in odpošlje na fronto. Hrvatski delegat Hrelianotvić podaja izjavo hrvatske delegacije, ki pravi: lirvarski narod je skozi vsa stoletja. pri v^aki priliki izpolnil svoje dolžnosti do kralja. O tem pričajo narodne žrtve na bojiščih in doma. Hrvati akceptirajo predlogo. nade-jaioč se. da se bo ozirnlo na potrebne gospodarske in kulturne interese naroda. • Posianec Juriga (Slovak) opozarja na natriiotično požrtvovalnost slovaškega naroda. Treba pa bi bilo, da se dajo slovaškernu narodu narodne pravice. V popoldanski seji konstatira minister Ilazai. da odobrava predlogo ćela zbornica. Minister izjavlja, da ak-ceptira naslednje spreminjevalne predlože: 1. Zakon naj velja Ie za dobo vojne, 2. lBletne črnovojnike naj ne preiščejo Ie vojaški zdravniki, temveč posebne mešane komisije; 3. 43 do 50 \Qt stari črnovojniki se smejo odposlati na bojlšče še Ie tedaj. ako se nahajajo tam že vsi mlaj-Ši letniki. Število takih, ki se odtegu-jejo službi na fronti (posianec Rakovszkv iih je označi! z nemškim imenom: »Hriickelberger«) je pri nas Ie neznatno. Minister se izreka proti odredit-vi tkzv. naknadnega pregledovanja. Kjer se je pokazalo število sposobnih pri prvem pregledovanju kot pre-majhno, tam bo itak odredil minister sam še enkratno prej?ledovanje. Posianec Rakovszkv preklicuje nato svoje predlože. Zbornica odobri predlogo z zgo-raj označenimi spremembami v 1. in 2. branju. Zbornica sprejme nato tud! proti glasovcm neodvisne stranke zakon o uvrstitvi oj?rskih črnovojni-kov v avstrijske polke. Prihodnja seja jutri. * * * Odlikovani predsednik ogrske po- slanske zbornice. Budimpešta, 25. aprila. (Kor. u.] Vrhovni armadni poveljnik teldmar-šal nadvojvoda Friderik je posla-predsedniku poslanske zbornice rit-mojstru Pavlu pl. Beothvju to-le brzojavko: Veseli me sporočiti, da je nlaprovolilo Nj. c. in kr. apostolska veličanstvo podeliti Vaši ekscelenc za hrabri nastop pred sovražnikorr vojaški zaslužni križ III. razreda i vojno dekoracijo. Sprejmite eksce-lenca za to najvišje odlikovanje, ki ste si je pridobili pred sovražnikom moje prisrčne čestitke. Nadvojvoda Friderik. feldmaršal. * • Ogrska magnatska zbornica. Budimpešta, 26. aprila. (Kor. u.) Magnatska zbornica je imela danes popoldne sejo pod predsedstvom tajnega svetnika barona Samucla Josike. Ko je zbornica resila nekate-ra poročila verifikacijskega in imu nitetnega odseka, je ministrski prec sednik grof Tis^a prosil predsedn ka, naj skliče prihodnjo sejo zborn ce y čfitrtek. if tei seii nai pridejo \ 94. Stev ,3LUVfcNSKl MAKU1J-, dne 27. aprila 19i5. Suan 3. razpravo vojaški zakonski predtogi o dopolnitvi crne vojske, ki jih je poslanska zbornica že resila. V tej seji naj tuđi zbornica velikašev manifestira ono narodno požrtvoval-nost, ki je bila tako enodušno izražena v noslanski zbornici. Predsednik je izjavil. da bo zbornica v četrtek popoldne ob 4. nujnim potom razpravljala o teh zakonskih predlogah. Ustop Bustpc-Ogrsfee y yojno. Dunaj, 26. aprila. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana poročajo: Ko je izročil avstro - ogrski poslanik v Belgradu dne 23. julija 1914 srbskemu ministrskeinu predsedniki neto, ki je postavila Srbijo pred vprašanje, da se ali odpove svojemu rovanju proti monarhiji, kateremu < je bila že enkrat odpovedala, s katerim pa je potem tajno zopet privela, ali pa javno prizna, da se identificira z morila v Sarajevu in nji-hovimi zaplečniki, je stala vsa vojna ^ila Avstro - Ogrske v predpisanem inirovnem stanju; monarhija, ki si je bila v svesti svoje dobre stvari, in ki ni hotela vojne, svojih pravičnih zahtev ni postavila pod pritisk vojaških priprav. Dne 25. julija I. 1. popoldne je iz-ročil g. Pašić našemu poslaniku oni odgovor srbske vlade, ki naj bi bil vzbudil domnevaiije, da je Srbija : spravljena izpolniti do mej mož-iiosti zahteve monarhije, ki pa je v resnici več" a!i mani odklanjal naj-važnejše naše zahteve. Kako si je bila srbska vlada na iasnem glede tega, da je njen odgovor nesprejemljiv, izhaja najbol-Jasno iz tega, da je bila 3 ure pred oddajo te note tuđi že odrejena mobilizacija celokupne srbske armade. Srbija je vrgla s tem. kakor se je kmalu pokazalo, vede netilo v ^modnik, da provzroči svetoven požar. Nj. c. in kr. apostolsko veličanstvo je moralo Svoji tako pogosto dokazani miroljubnosti nasproti skie-niti ono. glede česar srbsko izziva-nje ni dalo nobene druge izbire. $e na večer istega dne je izšel ukaz za delno mobilizacijo, ki so ga vsi narodi monarhije soglasno z navdnse-nieni sprejeli. Dne 28. julija je bila izdana vojna napoved Srbiji. Veselo, navdan od zavesti dolžnosti in po-žrtvovalnosti, katere ni nikdar manjkalo avstrijskim narodom v resnici, je pohitel vsak, ki ga je ukaz vpoklica zadel, na določen mu kraj. Mobilizacijski aparat je delo-val s sigurnostjo precizijske^a instrumenta. Vsa prorokovania. da hc prišlo do zrnešnjav pri razvoju vojne pripravljenosti in pri pohodih na bo-jisčc, s cimer so računali naši so-vražniki. se nišo uresničila. Dočim se je delna mobilizacija še pripravljala, je bilo opažati že prve znake nevihte na severovzho-du. Dne 27. julija so dospela na Du-naj neoficijalna poročila, da se Rusija v sosednih voiaških okraiih že vo-jasko pripravlja. Pač je ruska vlada izpočetka se zanikala, da bi bila odredila kako mobilizacijo, \endar pa nam je dala sporočiti. da bi morala poseči po tem sredstvu, če bi naše čete prekoračile srbsko mejo. Sploh pa se je bila Rusija že doigo prej pod naslovom poskusnih mobilizacij dalekosežno pripravila na vojno. Kakor svetla strela je to sporo-cilo razsvetljilo temne oblake tajno zapričetih spletk. Rusija je razpro-strla svoje roke varujoče nad Srbijo! Pod pretvezo, da hoče zadeti akcija proti Srbiji v resnici samo moskovsko državo in njen vplivr na Balkanu, — pretveza, ki ji je naša svečana izjava v Petrogradu izpod-uesla tla. — je stopila Rusija na stran Srbije, onega sovražnikn, proti kateremu srno se morali obrniti brez vsakega stranskega namena uapram katerikoli drugi državi, samo vsled nujne potrebe samoohra-nitve. da varujemo svojo državno varnost in red za vso bodočnost proti tajnim spletkam poželjivega so-seda, ki se ne straši niti najzaničlji-vejših sredstev. Objektivni presoii je bilo sedaj očito, da so stale vse monarhiji sovražne spletke, ki so iz-hajale od Srbije, pod patronanco Rusije; jasno je bilo spoznati, da se je mogla Srbija le pod to varno zaščito upati cinično odreci monarhiji, za-htevane garancije in ji vreči pred noge rokavico. Dne 29. julija se je oficijalno po-trdilo, da mobilizira Rusija vojaške okraje Kijev, Odeso, Moskvo in Kasan. Komaj pa so spoznali v Petro-fc'radu. da nam stoji Nemčija v preiz-kušeni zavezniški zvestobi na strani, je sledil dva dni pozneje ukaz za mobilizacijo celokupne ruske vojske Sete sedaj smo odgovorili mu dr> i slej se do skrajnosti trudeč, da ohra-nimo evropski mir. pod silnim pritiskom ruske grožnje z istim sredstvom. Kakor en mož so se dvignili narodi obeh držav stare monarhije, ki je bolj čila stezala svoje ude. kakor kdaj poprej. Navdušeni so po-segli Nemci, Magjari. Slovani in Romani po orožju, navdahnjeni ene edine enotne volje, braniti svojo domovino. (D*lje prthodDjiC.) Razglas. Opazilo se je mnogokrat, da so se pojavile in se Širile v policiiskem okr>!išu že od pričetka sedanje vojske najrazličnejše govorice, bodisi o vojnih dogodkih. bodisi o političnih 7adevah. Te govorice so bile take, j da bi jih moral vsak razsoden človck | smatrati za izrastek razuzdane do-mišliavosti ali breztcmcljnc boiazlji-vosti, ali pa celo za promišljene hudobnr>sti. Vkljub temu se je žal pokazalo, da se je takim govorieam tem rajši verjelo in se jih tein radovoljnejše širilo, čim neverjetnejše in brezini-seljnejše so bile. V javnem interesu, kakor v interesu prebivalstva samega smatra c. kr. policijsko ravnateljstvo za potrebno nojodločnejše opozoriti na to, da se bo proti razsirievalcem neres-ničnih in razburljivih govorio v smislu zakonitih predpisov z brezobzir-no strogostjo postopalo. C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani dne 25. aprila 1915. Dnevne vesti. — Baron Burian v Berolinu. Zunanji minister baron Burian se je lrudil v nedeljo v Berolinu ter se je vrnil snoči na Dunaj. — Vračanje častniške šarže »Neues W iener ri'agblatt« izve, da ie cesar dovolil, Ua se priporocajo bivši častniki. ki so odložili svoje šarše. da se izognejo postopsnju častnega soda ali taki ki so izgubili šaržo \sled postopanja častnega soda, v posebno iipoštevanja vrednih siuča-jih potoni vejnega ininistrstva cesar-ski milosti, da dobe zopet svojo prejšnjo šaržo. To velja samo za lake bivše častnike, ki so bili vpoklica-ni k službi v fronti in so se pred so-vražnikom izkazali kot hrabri borii-ci. Prošnje za rehabilitiranje je vlo-žiti pri četah teh vpoklicancev. Podobno se izvrši tuđi rehabilitacija bivših častniških aspirantov med vojno. — Odlikovani slovenski častni-k\. Signum Jaudis je dobri rezervni poročnik 3. gorskoga topničarskega po!ka Viktor G I a n č n i k. — Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne s\etinje so dobili: rezervni prapor-ščak 13. havbičnega polka Teodor B e 1 e c, vojaški registraturni nad-oiicijal Karei Luteršek in oficija! 7. topničarske orodne kompanije. — Vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo je dobil podpolkovnik 8. pešpolka Gustav Siska. — Signum laudis je dobil ritmojster 8. deželnc-ga orožniškega zapovedništva Oskar V i d i c. — V drugič je dobil pohvalno priznanje (srebrni Sigmim laudis) poročnik Branko vitez Pogačnik, sin podpredsednrka poslanske zbornice gosp. Josipa viteza Pogačnika. — Z zlato hrabrostno svetinjo so bili odlikovani slovenski junaki: Štabni narednik Alotzij SavŠek in narednik Štefan Plesničar, oba pri 97. pešpolku; štabni narednik 17. pešpolka Ivan Butkovič in štabni narednik 5. domobranskega pešpolka Štefan Rudenjak. — Odlikovanja pri orožnistvu. Stražmojster pri 6. deželnem orožni-škem zapovedništvu. Karei Vrečko, je dobil srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda. Vodja pri 12. deželnem orožniškem zapovednistvu, Anton Smerekar, je dobil srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda. — Slovenska junaka Pavčnik in Bukovnik. Korporal štajerskega 87. pešpolka Bukovnik in poddesetnik tistega polka han Pavčnik sta dne 28. decembra resila avstrijsko strojno puško Rusom takorekoč iz rok. Pavčnik je pograbil strojno puško in z njo bežal. Za njim Je grmelo in treskalo in krogle so kakor dež lete-le nanj. Ce je hotel reliti strojno puško, je moral na strm vrh. Na potu je bil seveda izpostavljen najhuj§c-mu obstreljevanju in tuđi hudo ranjen, kajti krogla mu je priletela pod levo pleče, a vendar je hitel na-prej in rešil strojno puško. Pavčnik je bil za to odlikovan z veliko srebrno hrabrostno svetinjo, korporal Bukovnik, ki si je bil že prej zasluži! to svetimo, oa je bfl povišan za — Ktismanek na potu v Nižnjl-novKorod. Kakor poročajo iz Rabe. je v nedeljo došla od generala pl. Kusmanka brzojavka iz Kijeva, ki se glasi: »Zdrav, odpotujem danes v Nižnjinovgorod. Pismo sledi. Her-man.« — Umri ie v Szatmar-Nemeti na Ogrskem g. Vinko Bonač, četo-vodja 3. gorsk. top. polka in trg. so-trudnik, nećak g. Ivana Bonaca vsled na bojnem polju dobljenih ran. Ceni-j-nim rodbinam iskreno sožalje. — Umri je te dni v bolnici v Brčki (Bosna) četovodja pri trenu Anton Kranjc, rodom iz Maribora. Vrlemu slovenskemu vojaku ča-sten spomin! — Kdo ve kaj? Potresa se Martin K o v i č , vojak 7. lovskega bata-Ijona, vojna pošta 73. Bil je baje JI. decembra 1914. pri Jaslu v Tmliciji vjet. Kdor bi kaj vedel o njem, n;ij to sporoči iMariji Ko viče vi v Kres-nicah na Kran.iskem. — Iz ruskega vjetništva se je oRlasil desetnik 27. domobranskf^a nolka Emil Mrak, knjigovez pri t\rdki Klcinmavcr 6: Bambcrg v Ljubljani. Bil je dne 22. man:a v Karpatih ranjen v levo nogo in vjet. Sedaj se začasno nahaia v bolnici v Moskvi. — V ruskem vjetništvu je sin Ijubljanskega deželnovladnega svet-nika dr. Praxmarerja. enoletni pro-stovoljec 27. pešpolka korrx>ral Konrad P r a x ni a r e r. Bil je dne 26. avgusta v Galiciji težko ranjen in prišel Rusom v roke. I>est mese-cev je bil v bolnišnici, od začetka meseca marca pa je v Onisku v Si-biriji. — Rezervni praporščak 2. bo-san^ko^ - hercegovskega pešpolka Boris Č e r n c je tuđi v ruskem vjet-rristva. — Iz ruskega vjetništva se je oglasi! dne 23. aprila Franc L a i o -vic, član litijskega Sokola. Piše še z vožnje. Pravi, da se mu dobro godi. Kraja, kjer ostanejo, še ne ve. Naj-lepše pozdravlja vsc znance in brate Sokole. Njegova karta je dospela v 19. dneh. Oddana je bila dne 5. aprila. — Avstrijsko - ogrska rdeča knjiga. To je naslov uradoma izdani zbirki diplomatskih spisov, iz katere se jasno razvidi, kako je nastala se-danja vojna. Govorili smo o tej važni in podučni knjigi že tedaj, ko je i'zšla v nemskem jeziku, potem ko je bil dotiskan slovenski prevod in opozarjamo nanio tndi sedaj. Kdor hoče jasen vpogled v predzgedovino sedanje vojne, ta naj vzamc v roko to knjigo. — Preskrba z mlekom. Sedaj je v Ljubljani začelo že tuđi mleka zmanjkovati. Kako se bo v tem oz1'-ru kaj preskrbelo. ne vemo. — Krušne nakaznice. V nedeljo so bile v Ljubljani vpeliane krušne nakaznice. Tujci, ki so prišli v Ljubljeno, seveda nišo imeli naknz-nic in nišo debili kruha. Ce se bo stvar obnesla, ne moremo soditi, gotova resnica pa je, da krušne nakaznice same še nikomur ne pomagalo do kruha ali moke. — Zaradi drsženia živil je bilo danes pred tukajšnjim okrajnim sodi-ščem obsojenih 10 posestnic iz ljubljanske okolice zaradi podraženja živi! na tukajšnjem trgu. Prodajale so mleko, krompir in fižol po pretiranih cenah. Obsojene so bile po 3 dni za-pora in vsak na 20 K denarne globe, katera se izpremeni v slučaju nciz-terljivosti v 48 ur zapora. — Gostilničarjem. prodaialcem žeanja in dr. v znanje! Đeraška nadlega se češče pooštri s tem, da se ti Ijudje napijo. potem pa postanejo pri beračenju naravnost predrzni in celo nasilni. Da se priđe temu v okom, je c. kr. deželna vlada za Kranjsko na podlagi § 54. obrtnega reda prepovedala od sedaj nadalje beračem prodajati ali zastonj dajat: žgane opojne pijace. Prestopki se bo-do strogo kaznovali. — Muhe prenašajo bolezni. Piše se nam: Bliža se poletni čas. Pratika menda pravi, da bo letos kebrovo leto in kadar je mnogo hrosčev. ta-krat je vselej tuđi mnogo muh. Letos se bo treba muh posebno skrbno čuvati, zakaj, muhe so silno nevarne prenaševalke bolezni. Na Dunaju se že razni vseuciliški profesorji trudi-dijo, kako pretrnati mušjo nevarnost. Dognali so, da tiči poglavitna ne-varnost v tem, da se muhe drže gnojnih kupov, stranišČ itd. in da od tam prenašajo bolezni na ljudi. Še v \ saki vojni so nastale velike bolezni. Naj bodo torej Ijudje posvarjeni že sedaj, da se bodo čuvati muh. — Občnl zbor lokalnega odbora in hranlhieca 2n posoiflnega konzorcija I. Sfilo^iiesa uradniškega društva Avstro - Ogrske. V soboto zve-ćer je imel ta kofisorcij pri Mraku svoj občni zbor. Načelnik, mestni tajnik gosp. Semen, Je imenoval za zapisnikarja gosp. dr. 2 u n a in re-videnta gosp. R o s t a n a, za overo-vatelja zapisnika prof. gosp. Kro-pivn 1 ka. kootrolorja gosp. Lo- keseha ifi kontrolor ja gosp. W o 1-f a , za skrutinatorja pa revidenta s:. Z a j c a, visjela oficijala gosp. Pod-gornika in magistratnega blagajnika gosp. Fin ka. Spomnil se je nato umrlih članov: Q r e b e n c a Otona, D r a s a 1 a Henrika. Š i n -k o v c a Josipa. F i n k a Emila in P a v č i č a Ivana, katerih spomin so člsni počastili s tem, da so se dvit;-ni!i s sedežev. Trije zadnji so padli na bojišču. Nato je podal gosp. Ro-s t a n pregled o delovanju glavnega društva. Dopolnilo je Uradniško rlruštvo na Dunaju 50. !eto svojega delovanja. V preteklem letu je sve-tovna vojna stavila zlasti na gospodarske organizacije ogromne zahteve. Društvo je podpisalo 1 milijon krou vojnega posoiiia ter kot prvo oarovalo v dobrodelne namenc 10 ti-soc kron, uradni.škim beguncern iz Galicije pa je do konca leta 1914 naklonilo podpor v zneskti 7440 kron. Iz vojnega rezervnega zaklada, na-branega v mirnem času, je bilo društvu inogoče kriti vse iz vojne izha-iajoče škode brez obremenitve teko-čega računa, tako da zaključi letni promet s prebitkom 924.701 K 46 v. Leta 1914. se je sklenilo 4331 z:iva-rovalnih pogodb. Na zavarovanih ^Iaviiicali se je izplačalo ukroglo 7,878.000 kron, med njlmi 527.800 K v slučaju škode vsled vojne. V bla-^; datne namene je društvo izdalo I. l(>14. skupaj 116.12S K. od te vsote odpade na podpore vđovr in sirot 30.310 K. na prispevke k zdravili-škim stroškom 1S.060 K. na prispevke v učne namene 46.832 K, na učne ustanove in večie podpore iz toza-devnega zaklada 10.026 K. Skupni znesek dnsedanjih materijalnih da-jatev na humanitarnem polju, znaša okroglo 3,578.000 K. Zapisnik zad-niega občnega zbora, — prečitale so se to.krat sprejete resoluciie, — se je odobri!. Reviziisko poročilo. ki odobrava poslovanje konsorciia, se Je vzelo na znanje. O poročilu krajev-nega odbora o računskem sklepu je porccal cjosp. R o s t a n. Društvo iz-kazuje 96.324 K 74 vin. prometa, bilanca se konca s čistim dobičkom 5249 K 72 vin. Koncem leta 1913. ie imel konzorcij 247 članov s 76.343 K 6? vin. na vplačanih deležih. Tekom leta 1914. je priraslo 10 članov in 3419 K 89 vin. na vplačanih dele/ih, skupaj 257 članov s 79.763 K 51 vin. V istem letu pa je izstopilo 33 članov, katerim se je 2092 K 10 vin. na đeležili izplačalo ali obračunato. Stanje članov koncem leta 1914. je torej znašalo 224 s 77.671 K 41 vin. na vplačanih deležih. od katerih pa je 50 a 100 K, t. j. 5000 K, odpoveda-nih. V primeri s številom članov, iz-kazanim koncem leta 1913.. je bilo steviio članov koncem leta 1914. manjše za 23. Posoiiia koncem leta 1913. so znašala 163.S57 K. Tekom leta 1914. se ie izplačalo 27.206 kron 73 vin., skupaj 191.063 K 73 vin. V 1. 1914. pa se jih je vrnilo ali obračuna-lo 31.830 K 5n vin. Nepovrnjene?;a posoiiia je bilo koncem leta 1°14. 159.233 K 18 vin. Rezervni zaklad je v letu 1914. znašal 6845 K S3 vin. Rezervni zaklad za izgube pa 2970 K 16 vin.. skupaj 9815 K 99 vin. Revizor gosp. Z a j c je poročal o izvršeni reviziji ter predlagal, da se bilanca odobri, odboru da absoluto-rij ter pisarni izreče zahvala. Čisti dobiček se razdeli tako - le: Centrali 100 K. rezervnemu zakladu 588 K 96 vin., dividende 3932 K 38 vin., t. j. 51/4rc, nagrade fnnkciionariem: blagajniku in knjigovodii po 200 kron, slugi, ki je odšel k vojakom 50 kron, sedanjemu slugi 30 K. ostalo se prenese na prihodn.ie leto. Sprejeto. Obrestna mera za posojifa se doloci na 6^c, za hranilne vlogc pa 4% * ođpovedna doba ostane, kakor do sedaj. — Po na-svetu gosp. Vesela, se nalaga denar tuđi v napjej v »Kreditni banki ljubljanski«, ^tevilu de-ležev se ne stavi nobena meia. Glede viška posojil ostanejo nierodajna pravila, HolioTiranje fonkcijonarjev se prepusti odboru. Sprejme se nato pred log, da se obnovi lanskoletna resolucija do osrednjega društva, da se na prošnje članov v še večji meri ozira. Iz voljen i so bili nato v lokalni odbor in konzorcijalno načelništvo trg.: K a m a n Josip. c. kr. oficijal to-bačne režije; Langof Adolf, c. kr. računski nadsvetnik; Vesel Ru-dolf, c. kr. blagainiški ravnatelj; za namestnike g?;.: B e n k o v i č Ivan, c. kr. sodni oficijal; Fink Veličan, inostni blagajnik; dr. Pipenba-cher Josip, c. kr. profesor; v nadzorni svet gg.: dr. Žun in kontrolor Wolf; za namestnika gg.: BekŠ Josip hi Urbančič Karei. Pred-sednik magistratni tajnik gosp. S e -m e n se je nato spominjat 40Ietnega delovanja društva, ki je v tej dobi svojega obstoja stortlo mnogo do-brega. Velika zasluga pri tem gre še Živečim članom, ki so se uddežili ustanovitve društva. Izmed toh gre posebna zasluga c. kr. blagajniške-mu kontrolorju v pole gosp. L n -k c $ c h u, ki je ves čas deloval z vso yne©o v pjrid društvu. Da da dru- štvo znak jubileju in da slavi in prin zna delovanje tega gospoda ter mu izkaže svojo hvaležnost, se imenuje za častnega člana. Soglasno spreje-to. Gosp. kontrolor Lukcsch se zahvali za izkazano čast ter naglaša, da je bil ves čas svojega 401etnega članstva izvolien vsako leto v odbor, nakar je predsednik gosp. Se-ih e n zakliučil občni zbor. Umrla je v Idriji gospa Mariji L a p a i n e , trgovka in posestnica. Bila je vedno navdušena narodnja-kinia, je rada podpirala vsa narodna društva in podjetja. Pokojnica je bila tašča g. prof. Pirnata v Kranju. Težko prizadeti rodbini naše sožalje, pokojnici pa večni pokoj! V Orebovo vas so došla te dni naznanila, da so umrli vsled boleznJ. oziroma ran v Karpatih rrijc kmečkl sinovi: Vincenc Cebe, pešec 47. pol-kv: Vincenc Gselman. črnovojnik št« 26.; Martin Temem. dragonec št. .^. vsi v 20. letu. »Tedenskc Slike* pri-nesejo ineiiiia kaj več o njih. V Slivnici pri Mariboru je na Markovo dopoldne napadel pes mc-saria K. iz Maribora brejo svinjo na občinskem Travniku in io tako hudo ogrizaval, da so edino z močnimi udarci po psu, še resili žival. Katero bo na zaukuzobčine pre^ledal živi-nozdravnik. Čudno je, da posestnik svinje St. Vihar, kakor tuđi mesar tirjata odškodnino za poškodbo svojih živali. prvi 80, drugi 120 K. Iz Gradca. Da bi se zabranilo nadaljno spekulativno draženie go-veje živine in drobnice na graškem trgu, je nasvetoval graški mestni svet namestniji, naj vpelje za vso živino, ki priđe na graški trg, poleg ži-vinskih potnih listov še posebne legitimacije, na katerih mora občinski urad potrditi težo in pa vsoto, za ka-tero je kmet živinče prodal. Na ta način bi prekupci ne mogli več na graških sejmih spekulativno dražiti živine. Drobne novice s Štajerskega Za častna občanaje imenovala občina Sv. Križ nad Mariborom po-sestnika Jakoba Sternada in župnika Antona Kocbeka. — Iz Maribora. Finančni konceptni praktikant dr. Bogumil Pavlič je imenovan za iinančnega koncipista. — Iz Celja Odlikovan je bil poddescuiik 87. pešpolka Janez Pavčnik iz .Jurkloštra z veliko srebrno hrabrostno kolajno ker je rešil v hudem scvražnem ognju strojno puško, da ie nišo Rusi zaplenili. — Iz Maribora. Umri je višji živinozdravnik pri okr. ^la-varstvu Alojz Konig v 41. Jetu starosti. — V Gradcu so vpeljali več javnih avtomatičnih telefonskih go-vorilnic. Za 20 vr se ima v lokalnem prometu 10 minut telefon na razpo-lago. Za en dan ustavijen list. Iz Splita poročajo: Politična oblast je odredila, da list »Dan«, katoliško glasilo v Dalmaciji, ni smel iziti dne 21. aprila. Vzrok tej odredbi ni znan. VIom v blagajno na kolodvoru v Splitu. Kakor smo svoj čas poro-čali, so našli dne 4. februarja t. I. blagajno železniške postaje v Splitu n:i-vrtano: iz blagajne pa je bilo izgini-lo 17.000 K... Poizvedovanja nišo dognala ničesar. Končno se je poja-vil sum. da je železniški uradnik, ki je dotični dan opravljal službo, denar sam ukradel ali pa že preie po-neveril in da je bil »viom« le spretno prirejena komedija, ki bi naj bila izbrisala pravo sled. Državno pravd-ništvo je zbralo precej obtežilnega materijala ter je obtožiio žel. asistenta Mil. Lefudra iz Litije zločina poneverjenja v smislu § 181. kaz. zak. Obravnava se je vršila pred splitskim izjemnim sodisčem, dne 21. in 22. t. m. Sodisče se o krivdi obto-ženega tiradnika ni moglo prepričati ter ga je oprostilo. Državni pravdnik ni priglasil nikakega pravnega leka in Lefuder je bil takoj izpuščen. Milijjonski rop je naslov velikan-ske, napeto zanimive detektivske drame v 3 dejanjih, ki se predvaja od danes naprej v kinematografu »Ideal«. Poleg tega je na sporedu še tridejanska sijajna veseloigra »Moja žena in jaz«. Razne stvari. * Slikar Fischer umri. Slikar ludvik Hans Fischer je umri v soboto v 68. letu svoje starosti. * Smrt učenjaka. V mestu fiulle na Nemškern je umri znani na-cijonalni ekonom profesor dr. I. Con-rad. Dosegel je starost 77 let. * Ustavijen turski list. Iz Carigrada poročajo: List »Jeun Ture«, ki je bil suspendiran, je vojaška uprava sedaj definitivno ustavila. * Cenzura pišem ia brzojavev na Norveškom. Norveška vlada je predložila parlamentu zakon o uved-bi pisemne in brzojavne cenzure. Norveška je prva nevtralna država, ki uvaja pregledovanje privatne ko-respondence. Zakon 119) vefti samo Stran 4 .SLOVENSKI NAROD-, dne 27. aprila 1915. 94 šiev. * Požar na grada Kreuzeosteln. Požar na građu Kreuzenstem ao v nedeljo ob pol 4. popoidne pogasili. Gasilskih đe\. kl *o bila vsleđ nevar-uosti, da se deli jmN& vdro, z«lo teža vn3. ss je udaleiH tuđi oddclek železniškega r'-lka v Kcrneuhiirgu. * Fraocozi kl Angieži kupujejo konje v Ameriki. Francija in Anglija Ipjpnjeta zxiaj v Zabodni VirRiniji velike mnciHie hori]. Tuđi mule kupu-ieio, kjer jTk dobe. Ravnmako se v državi Oliro porecja velikim tvrd-kam naknpovanje konj za trojni sporazum. Za arttfjoritske konje pla-Čujejo vsako zaJitrvano svoto. * ArcgteSfce da^ecjatrnjc za $•»-§fci kongres. Tim» priobčujcjo od Vlade poirjeno ?i;no 36 žensk kot delegat in|e na ženski kongres. Med temi se ne nahaia rais Pardchurst. »Ho-irie ofice« je škienila, da bo slcrbela za pravočasen prevoz. Francoske in ■pusice ženske se teon-srresa ne boda udelefile. * Francuzi iščeje vohune. »Temos« poroca: PolicSa je aretira-!a v CharviHejn virtemberško zakonsko dvciico Stiirle. Zakonska sta se od začetka vojne skrivala pri znan-cih, ker ništa mogla veo znpusiiti Francije in se n»ta hotela dati internirati. Proti Stiirlejiu ki ]e po pokliču vinski trgevec, se je đvigiHla obtož-ba zarara!jtca in njeni nem-ški scrodfliki. Kodanjske »National Tidende« poroda jo: Nedavno je spre-jela belgijska kraJjica Elizabeta slavnega rraneoskega pisatelja Pier-re Lotija, s karsrira se ie razgovar-•^la tnd£ o svojih nemskiti sorodni-kih. (Kraljica Cltsabeta Je rojena bavarska prine#zir!jaj Kraljica je izjavila: S svojimi sorodniki nimsm nikakili zvez već. Loci nas železni zastor, ki se nikđar ne bo dvignil. * Neprostovoijni nrispevki ruske anrade za avstiljafce Srapnele In granale. Ruska armada je opremljena z naibcl;Simt škornji, z najboljži-Tni suknjom i in z bakrentrm posoda-mi za jedila. Te bakrene posode ?o naši armacS posebno dofcro došle. Za izdefovanje šrannelov in granat je nnmreč rrcbn bakra m cfa bi se ga čim vec dobilo, se sedaj pobira tud! po hišah. ^jske ?edi!ne pogode ?o torej fiko c*r>brarJr>S!e. * Velika tatvlna na posti. Pred kratkim smo porocali. da je izginilo denarr.o rnsrno. v katerem je bilo • 000 srokronskih bar.kovcev in ki ga je poslala Unionbanka na Dunaju KacionaJni banki za Nemčijo v Bero-linu. Pismo so po*rešili v Pragi. Porzvedovanja so pričeli v Pragi. In kmalu >o dognali, da je pismo ukrade! neki vwji oficijal, ki je uradoval na kolođvorskem ncŠtnem uradu. Pri njem so n&Sli ce4i 7«esek. Ko je vrednostno p*^it»o izginilo, je policija obvestila vse hraniln'ce o tatvini. Pred par dnevi ie orišel v nražko hranilnico neki n»o-ž. ki ie tam vložil 'IO.OT'0 kron v stokronsk;h bankov-cih. Hranikiica ie iako] cbvestila policijo in ta Je na poćlagi popisa osebe jn podpisa dognala, da je bil vložnik 42 let stari post ni višji oficijal Jožef Michl. V nedciio popoldne sta višji komisar Knotek m postni nadzornik preiska'a stanovanje Michlovo. Našla sta hranilni^kih kniižic za 50.000 'kron in 47.938 K v gotovini. iMichla nišo imeli na sumu, ker je on nazna-nil, da je pismo iagkiilo. Nadvojvoda Fratic Saivator v Mar- maro^r! S?hoti. Marraaroska Sihota, 26. aprila (Kor. urad.) Nadvojvoda Franc Sal-vator je dospel včeraj zjutraj sem. Na kolodvoru je nadvojvodo sprejel veliki župan komitata. Nadvojvoda je potem šel v kapelo komitatske bolnisnice. kjer je prisostvoval službi božji. Ko je ogledaj vse saniietne naprave, se je nadvojvoda udeležil obeda, na kar je odpotoval na Dunaj. Zagotovflo finančnega ministra uradništvu. Dunai, 27. aprila. (Kor. urad.) »VViener Tagblatt" poroča: Vsleć razširjenih vesti o nameravanerr znižanju uradniških plaC, oziroma o suspendiranju napredovanja potom časovnega avanzmaja se je zglasila deputacija uradništva pri finančnerr ministru baronu Englu. Finančni mi-nister je poobiastii predsednika »Društva peštnih uradnikov« Pau-crnfeinda, naj poda v stanovskih krogih pomirjevalno zagotovilo, d£ na nierodiinenj ni*stu ne mislfjo na tako odredbo. Minister je priznal po-žrtvovalnost državnega uradništva ki ne prispev^ samo prostovoljno od svoje plače za vojne svrhe, marveč 3e tuđi z aktivnim sodelovanjem pri vseh strokah vojne preskrbe dalo izraza svojega požrtvovalnega patri-jotizma. Ruski lecak* nad Neklenburgom. Allenstem* 26. aprila. (Kor. ur.) Pri napadu ruskih letalcev na Nei-denburg so napraviti Rusfc sebi Yftč škode, kakor pa Nemcem. »Allcnstei-ner Zeitung« natnreč javlja, da so ruske bombe padle na trg, kjer so ravno ruski vjetniki pospravljali na-viako. Trije vjetniki so bili ubiti, trije pa ranjeni. Poškodovana je bila tuđi neka starka. V blizini kolodvora je pogorel prazen kozolc. Begunci z Yperna. Pariz* 26. aprila. (Kor. urad.) >Petit Journal« javlja, da je prispele v Pariz mnogo beguncev iz okolice Yperna, ki so jih pozvrale vojaške oblasti, naj zapuste domovino. Prepeved izvoza v §paol]i. Madrid, 26. aprila. (Kor. urad.) l/radni list objavlja naredbo, s kate-ro se določa, da ostanejo izvozna earifia na nebrano vofno v veljavi do 1. maja, prepoved izvoza za pra-ho voljno pa do 15. junija. Nadalje se prepoveduje izvoz raznib mineralij, kovfn. gumija. usnja. olja, margarina hi belih koviti. Končno se prepove-duje tranzitni izvoz vsega v kraju pošiljatve za Španijo določenega blaga, pri čemer se smatra vse v španska pristanisča prispelo blago kot natnenjeno za Spanijo. Danasnj list obsega 4 strani. Izdajateli in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Z veseljam nam pisejo premnoge gospe in dekii-ce, da jifn je za negovanje polti, proti o^orelosti, pegam, ogrcem, nečisto-stim polti. nadalje za negovanje ust, zob in las, proti izpadanju las, prh-Ijaju rtd. izborno služil Fellerjev bla-fodišeči fluid z znam, Elsafluid. Dela kožo belo, mehko. nežno in Čisto, irći in čisti lasišče in pospešuje bujno rast las. 12 steklcnic tega oživlja-jočega, razkužujočega negovala za tek> posije franko za 6 K lekarnar E. V. Fel!:r. Stubica. El^a trg št. 238 (Hrvatsko). Tuđi Fell*rjeve odvajaJ-ne rabarbarske kroglice z zn. ? EI$a-krofflicev 6 škatljic za 4 K 40 v Iahko narocimo obenem. ! HeteorolosKno norofllo. ■ fm— «ai ■•rjea 3M*2 Sttđn \ iraca! ttak /3tt 2 si j*ah. oblačn . Srtdnjii včerajšna tempentura 132, : nerm. U 4. Padavina v 24 urah mm 19. j Včeraj popoldne nevihta ob viharnem jugo-| zahodu ■V Proda se "TRS seno in oteva. Vpra^ania na A. Selblv Ble4, > fostilna „pri Lovcu". ic65 Stanovanje 2 2—3 sebami, kuhinc, se i§6o za majnik. iob6 Cenj dopise pod „Stantvanje/ 10€6>c na upravn. »SU>v. Naroda«. Ivan lii krojač prce vrste ▲ Ljubljana, 2A2"S|{ v hotelu ,prijKlalicu'4» (I. nad strop je) ^^ (■aspr#ti glavna polte) :: se priporoča. :: Zaloga anMa M Vscmegočpi Bog je poklical v boljSe življenje našega iskreno Ijubljenega sina, brata, nečaka in strica, gospoda Vinka Bonač trg©vskcga s^tnidniki in četevođjo 3. gorskega topn. pol ka ki je dne 18. apriia t. I. v starosti 26. let, uniil vsled bolezni, dobljene na bojnem polju, in bil pokopan daleč od svoje domovine v Szatirir- i Nemeti »a Opskc«. \C6* Sv ma5a za pokojnika se bo brala v petek, dne 36. t. m. ob 8. uri v ljubljanski stolnici. Blagega pokojnik«, ki je od početka vojne izvrševal junaško svojo dolžnost, priporočamo v blag spomin in molitev. ! TRST-LJUBUANA, dne 27. aprila 191". Marila BonaĆ, mati. Franc Bonsć, k^rlan v Trstu, Ivan Bonač, brata, fiflnfea Jei*Ćnik roj. Bonać, sestra. V ircnu ostalih sorodnikov. i Naša iskreno ljubljena mama in stara mama, gospa jMlarija lapaine roj. gamnachcr Irfvvka In poasstnica je danes ob pol 12. uri dopoldne izročila svojo blago dušo v božje roke Dne 28. aprila 1915 ob 5. uri popolne shranimo posmrtne ostanke njene pri Sv. Križu. 1064 To zlato srce naj po trudapolnem življenju v miru počiva v ljubi zemlji domači. V IDRIJI, dne 26. aprila 1915. Anlca, Mrt, Pavla, hčere. Favtl, Bratko, rraaei, sinovi. Profesor Makao Pirnat, ing. Bnđolf 'agar, zeta. lfikof Mar$anicaf Rletk«, Alaaak in Janamak, vnuki in vnukinji. 1SANATORIUM • EMONA]j ■ POftOsDC.KJICA /LUUSLuJAr^.KCMENSKi-:ga-ulica ^ v; f SEF-7r.RA,?-aK PRJi-kfaj DR FR DERGANC ' Renomirana trgovina v Gorici iŠČe I za tako] spremno 1060 | prodajalko.| i Za občevanje z odjemalci je neob- i hodno potreben slovenski, italijanski in nemšlci ježile. Reflektira se samo na trgovsko mo6, z lepo ptsavo in verzirano v občevanju s strankami. PonuHbe pod „Trajno mesto 100/10601' na upravn. ^Slov. Naroda«. O33?jo se: elega tno, visokopritlicto stanovanje v vili obstoječe iz 4 sob, steklene verande, kopalnice in pripadki ter uporabo vrta, za tak*! ali za avgust. Lepo stanovanja v i. n.-idstropju na 31®iwei3cyi cesti i ŠU 20| obstoječc jž tinh sob in pri- i padki za tako! ali za avgnst | Vpn^R ^ v pisar ni J. Snpan- ■ či^a na Ble:"weisovi cesti št. 18. \ v I. nađatropjo- I VABILO na občni zbor; L Ijubljanskcga uradniškega go-; soodarsksga društva r. z. z o. z. v likvidaciji ki se bo vršil v četrtek, dne 6. maja t. I ob sol 9. uri zvečer v gostilni pri JtHraku na Rimski cestu DNEVNI RED: 1. Pororilo o likvidaciji v 1 1914. 2. Poročilo o zadnji reviziji 3. Ev volitev enega člana v likvid. odbor. 4. Slučajnosti. V Ljubljani, dne 27. aprila 1915. 106? Likvid. odbor. hicikel) že rabljeno *oda v dobreni stanu, ss tako] ku£ii. 1CM Našlo? Bernl?.^?d Fl3^banf poštno ležeče glarr.^ požia. (zlata žila) codaljs-k debelega črevesa in njegovo o.iolenje. Trajna hiti a ozćrivitev z dr. LltfcMsa hemoroidalnini čepom. Cena 3 K 80 h brez nadaljnih st:o$: