Naročnina ^^p^	M	račun: Ljub-
« možem-	^fe	m ^^^^^^^^ Ijana »t. ■■
•IVO - ne- M	U	g ^^M W 10.349 za mseratej
^^m	m	a ^^m
^s^Mb fgHf sV	V ^	m ^^m r^m
tno/enmivo 120 Din	^gM	J^V M
je v ^^^^JHfaM^ ^^^^^	JtLmm+J	JBm^ ^^^^^ Uprava: kopitar-
Kopitarjevi uL6/H!	jeva 6, telefon 299J
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 205«	"	Izhaja vsak dan zjutraj, rasen ponedeljka in dneva po praznika

Anglija odgovarja
Ko je Napoleon, šc ko jc bil prvi konzul, dal usmrtiti knezu od Enghiena, je zapisal njegov najbolj duhoviti minister Talieyruiid v svoj dnevnik: To je več kot zločin, to ie napaka!« Morda jc ta primera za sirovo odpoved nemške vlade, s katero je zavrnila napovedan obisk angleškega zunanjega ministra Sir Johna Simona, premočna, toda če bi Talleyrand. ki je bil tako dober poznavalec nemške miselnosti, danes še živel, »i brez dvoma zapisal \ svoj dnevnik »To je več kot neumnost, to je napaka«, in bi s tem dal pravilno oz.nnčko za nemško zunanjo politiko vseh časov, ki najugodnejše psihološke priložnosti, mesto <la bi jih zase izkoristila, pohodi kakor škorenj nežne cvetlice.
Zunanja .politika narodnega socializma se je sprva zaverovala v klasično politiko zavezništev. To je bilo treba kmalu opustiti do temeljev, saj prijateljstvo Nemčije z Italijo niti ni moglo preživeti prve težje preizkušnje v Avstriji in se jc tudi tolikanj zaželjena zveza z, Anglijo razblinila v nič vsled nezaupanja, ki ga notranjepolitični podvigi narodnega socializma niso mogli v Angliji odstraniti. Tudi razni poskusi, ustvariti politične zveze z evropskim vzhodom so se izkazali za ponesrečene in so le še utrdili odpor vseh onih, ki hočejo v miru vživati vse, kar so jim prinesle mirovne pogodbe Tako se je zgodilo, da je zunanja politika narodnega socializma potisnila Nemčijo čisto avtomatično v osamljenost, iz katere se hoče sedaj rešiti na ta način, da svojo usodo veže na notranjepolitične tokove svojih sosed in skuša vsaj preprečiti, da bi se med seboj sporazumevale in skupno nastopale. Zadnji meseci so nam dali nekaj prav vzornih primerov za to metodo narodnosocialistične zunanje politike, ki se je 6prva igračkala s francoskimi bojevniki ter si med njimi na notranjepolitični fronti Francije iskala zaveznikov ,seda j pa se vrgla na špekulacije z angleškimi pacifisti, liberalci in labou-risti, skušajoč med njimi ustvariti sovražno razpoloženje proti angleški vladi in ji tako od znotraj pripraviti, če že ne poraza, pa vsaj večje težave.
Kajti na to je bila preračunjena odklonitev obiska zunanjega ministra Sir Johna Simona, ki je sama na sebi dejanje, kot jili diplomatska zgodovina pomni le malo podobnih. Nemška vlada je računala, da se bodo seda j vsi angleški pacifisti, demokratični liberalci in socialisti — torej isti, ki jih je narodni socializem vedno tako rad obdaroval z različnimi ne prav lepo svonečimi priimki — vrgli na angleško vlado iu njenega predsednika, češ, da je z objavo Bele knjige dne 4. marca o potrebi povečanih varnostnih priprav za obrambo Anglije in to vsled neprestanega oboroževanja nemškega naroda, razžalila miroljubnost nemške vlade in uničila zaidnje možnosti mirne sprave in blagodejnega sporazuma z Nemčijo, ki se bo sedaj vsa raz-ježena i.n obupana nad nerazumevanjem, ki ga srečuje po svetu, znova zarila v svoje načrte o maščevanju. Prvi odmevi o objavi Bele knjige v Angliji sami so tem računa rj cm v Berlinu dali tudi navidezno prav. Nad angleško vlado, predvsem pa nad »nezaželjenega gosta« Sir Johna se je vlila ploha neprijetnih komentarjev iz vrst liberalcev iu labouristov in jc že izgledalo, da bo vlada doživela na včerajšnji seji spodnje zbornice poraz in bo morala vtakniti v žep grajo zbornice, »da ni v zadostni meri čuvula ugleda in koristi britskega imperija«.
Z navidozno zelo prebrisano zvezo med odklonitvijo angleškega obiska v Berlinu in med raznimi angleškimi notranjepolitičnimi intrigami v Angliji sami, se je nemški vladi zdelo, tla bo mogla objavo Bele knjige o oboroževanju pred vsem svetom opečatiti .'kot ono največje sodobno zlo, ki je današnji svet prav za prav šele poignalo v novo tekmovanje v oboroževanju.
Tak je bil račun narodnosocialistične zunanje politike, ki pa ga je včerajšnja debata v angleški spodnji zbornici postavila na glavo in tako nepremišljeni kretnji berlinske vlade dala odgovor, ki ga zasluži, angleškim ministrom pa zadoščenje, ki je moralo priti. Tako si je Nemčija vsled njeni zunanji politiki čisto svojstvenih umskih motenj in vsled že večkrat dokazane nezmožnosti pravilnega presojanja duševnosti drugih narodov in pravega vrednotenja psiholoških naključij odbila v Angliji tisti kapital srca in uma. ki je bil pripravljen delati v njen prilog. Angliji v današnjem sestavu evropske politike niti na um ne pride, da bi Nemčijo ob k roževala! Nasprotno, ravno \ tem je bila šibkost njene zunanje politike v. Evropi, ker je neprestano tavala'med raznimi nemškimi obljubami, ki jim je bila notranje naklonjena in med težnjami i>o sodelovanju s Francijo, kamor so jo vlekli razlogi hladnega razumni. Strah pred letalskimi napadi pa v Angliji ni umetno vložena postavka dnevne politike, ampak dejstvo vsega javnega življenja. Bela knjiga ni bila zmetana skupaj v par dneh, ampak je bila izraz tega nemira angleškega ljudstva, s katerim se je moralo že od zdavnaj pečati angleško vojno ministrstvo. Objava tega malerijala. ki povzroča tolikanj skrbi angleškemu ljudstvu, torej ni bila slučajnost v delovanju angleške vlade, ampak iskreno opozorilo Nemčiji, da bi se angleški zunanji minister rad v prvi vrsti razgovarjal z. nemškimi državniki o teli-le skrbipolnili dejstvih, ki jih ni mogoče izbrisati. Nemška vlada pa je dvignila nos, zaigrala užaljenega dečka, ki je bil zasnčen pri nečednem delil, ter potegnila za vrvi notranjepolitičnih intrig v britanskem parlamentu.
Angleška vlada je ohranila čudovito mirnost iu ravnotežje. Brzojavno je želela nemškemu državnemu kanclerju, naj se kmalu pozdravi. sklenila je nadalje, da ta neljubi dogodek ne bo vplival nn njene načrte glede potovanja enega od ministrov v Varšavo in v Moskvo — nemška vlada je morda tudi računala, da bo z odpovedjo Simonovega obiska v Berlin padlo tudi vse ostalo v vodo — ter potrjH-žljivo čakala na sodbo svojega parlamentu nn seji. ki je bila napovedana za včeraj in kjer je an-glcŠKO ljudstvo pO svojih /.HSmpn i k i ri z. velikansko večino odobrilo postopek svoje vlade z
Po II dneh državljanske vojne v Grčiji
Venizetosova revolucija strta
Vlada je popolnoma gospodar položaja na suhem, na morju in v zraku
Atene, 12. marca. b. Vcnizelosovi revolucionarji in njegovi pristaši v Grčiji so poraženi. Od včerajšnjega dne ni več vstaške fronte v grški Macedoniji in vzhodni Trakiji. Upor pa je strt tudi na morju. Vstaška vojska, zlasti pa častniki bežijo na vse strani. Večina njih hoče doseči še ob pravem času turško ali pa bolgarsko mejo, da pridejo na varno. Vstaške ladje, razen križarke »Ave-rov« in ene podmornice so vse revolucijonarnc ladje razobesile bele zastave in se predale. Tudi na otoku Kreti je vstaja strta. Zaenkrat se še ne ve točno, kam je pobegnil Venizelos. Tudi nihče ne ve, če je zares pobegnil s križarko »Averov«, ali pa se je poslužil letala. Reuter pravi, da beži na krovu »Averova« v Italijo. Na Kreti je vzpostavljena zakouita oblast. Vladni uradniki, ki so bili doslej po ječah z guvernerjem vred, so bili spuščeni na svobodo od vladnih čet in že vršijo svojo dolžnost. Vest, ki se je svoječasno razširila, da so revolucijonarji ubili guvernerja, torej ni resnična. Vse otočje je v rokah zakonitih oblasti.
Atenska vlada jc torej dosegla popotno zmago. V Trakiji se še vedno borijo borbe z razbitimi vsta-škimi oddelki, toda to se smatra lc kot likvidacijski proces. Caldarisova vlada je gospodar p.olo-žaja tako na kopnem, kakor tudi na morju in v zraku.
V Atenah vlada velikansko navdušenje. Prebivalstvo prireja pred hišo predsednika vlade Calda-risa navdušene manifestacije.
Venizelosov beg
Atene, 12. marca. c. Ob 5 popoldne je s Krete prispela vest, da je Venizelos pristal s križarko »Averov« na italijanskem otoku Kassos. Z njim so na ta otok priplule še nekatere druge uporniške ladje, ki so pripeljale s seboj mnogo vodilnih upornikov.
Ko je bil še na Kreti, je Venizelos sprejel šc francoske časnikarje, ki so prileteli snoči z upor-
niškim letalom ua Kreto, da bi intervjuvirali Ve-nizelosa. Venizelos pa je dal letala obstreljevati in so letalci bili v veliki življenjski nevarnosti. Zalo so celo noč krožili nad otokom in pristali šele zjutraj, ko so jih spoznali. Toda takrat se je Venizelos že pripravljal na odhod in se vkrcal na »Averov«. Izjavil je časnikarjem, da bo takoj nato odposlal vse vojne ladje nazaj v Atene, da jih v arzenalu popravijo. Zase pa je izjavil, da je zadovoljen s svojim borbenim neuspehom. Sedaj se bo vsaj lahko mirno umaknil iz politike. Ponovno je poudaril, da je njegov umik iz politike defi-nitiven.
Zvečer se sporoča z otokov, da pluje mimo uporno brodovje in sicer v smeri proti Atenam. Izobešene imajo bele zastave. Vračajo se nazaj na svoja mesta v službo tistemu, ki bo kot zmagovalec odslej skrbel za usodo Grčije.
V vsej Grčiji vlada veliko veselje. Prebivalstvo izobeša zastave in Atene same pripravljajo veličasten sprejem zmagovalcu generalu Kondilisu. Zdi se, da bo sedaj Kondilis odločilen vpliv v državni politiki in da bo sedaj odvisno mnogo odločitev. Mnogo se poudarja, da je Kondilis izjavil ponovno časnikarjem, da ne misli na upostavitev monarhije.
Venizelos na Dodehanezu
Atene, 12. marca. A A. Venizelos se je s svojimi spremljevalci izkrcal na dodekaneškem otoku Času. Križarka »Georgios Averov«, katere posadka se je sklenila predati rednim obiastvom, je krenila proti Calamini.
Proglas na narod
Atene, 12. marca. c. Predsednik republike Zai-mis je zvečer objavil proglas na grški narod. V tem ! proglasu čestita predsednik republike grški vladi, da je tako hitro zadušila upor in s tem preprečila
revolucijo in prelivanje krvi, Zahvaljuje sc grškim vladnim četam, da so tako vestno opravljale svoje dolžnosti. Ves grški narod |>oziva, naj mirno zaupa v svojo bodočnost, ker je samo mir tisti, ki lahko zagotovi blagostanje v državi in spoštovanje v inozemstvu.
Kamen os samoumor?
London, 12. marca. b. Tukaj se trdovratna vzdržujejo vesti, da je grški general Kamenos v Bolgariji izvršil samomor. Vest doslej še ni potrjena. Čuje se, da so bili grški častniki, ki so prekoračili mejo, takoj odpremljeni naprej v Sofijo 0 pobegu generala Kainenosa in njegovega štaba čez mejo, se naknadno poroča, da so se jim avtomobili zarili 3 kilometre daleč od meje v sneg vsled če«ar so morali grški častniki nesti svojo prtljago do bolgarske meje. Štirje častniki so ostali na straži pri avtomobilih. Te častnike pa je kmalu iznenadila grška konjiška patrulja. En častnik je izvršil takoj samomor, medtem ko so bili trije ujeti. Ta konjiška patrulja jc hotela tudi streljali na generala Kamenosa in njegovo spremstvo, pa so to preprečile bolgarske straže. Ko jc general Kamenos s svojim spremstvom prekoračil mejo, sc častniki takoj vrgli od sebe kovčege in nahrbtnike ter so do bolgarskih straž tekli.
Semkaj prihajajo tudi vesti, da se revolucionarne čete še niso odrekle borbi m odporu. Zlasti vladi sovražni so oni kolonisti, ki so prišli iz Male Azije v Trakijo. Po zadnjih vesteh je prišlo med vladnimi četami in vstaši zopet do spopada, kjer so pretrpele vladne čete hude izgube in so bile n» nekaterih krajih potolčene.
Plasliras zopel v Franciji
London, 12. marca. AA. Iz Marseilla poročajo, da je snoči tja prispel general Plastiras. Pripeljal se jc iz Brindisija in je davi odpotoval v neznano smer.

Pregled dogodkov
Polom v Macedoniji
Belgrad. II. marca.
(Poseben dopis »Slovencu«)
Dovolite mi, da Vain sporočim v kratkih potezah zmago generala Kondilisa nad uporniško armado generala Kamenosa, ki si ga je bil Venizelos izbral, da mu pripomore zopet do oblasti nad Grčijo. Nikakor si ne sinete predstavljati grških revolucij (ako, kakor na pr. kakšno vstajo na Kubi ali drugod: v grških revolucijah se ne preliva veliko krvi, ogromna večina državljanov ostane popolnoma mirna in v atenskih kavarnah se vneto debatira o položaju, pri čemer pa navadno oslane pri hudih besedah in ljutili gestah, ne da bi se zgodilo kaj hujšega. Zelo hudi so pa obračuni, kadar ena stranka zmaga nad drugo; takrat navadno padajo glave prvakov liste stranke, ki je imela nesrečo, da je pod. legla.
V kavarni Zachariotos
Glavna politična kavarna v Atenah jc kavarna 1 »Zachariotos«, ki je te dni bila posebno polna, tako. da si jc kavarnar moral iti izposodit mize in stole pri svojem konkurentu nasproti, kateremu jc moral to uslugo draga plačati. Kavarna je bila razdeljena v dva tabera, in sicer so caldaristi kakor po nekem tihem sporazumu sedeli na desni strani velikega kavarniškega lokala, medtem ko so venizelisti zasedali levi del (gledano od buleta). Prve dni je bila desnica zelo slabo zasedena, dočim jc na levici bila zasedena vsaka miza. Od 10. marca naprej pa jc začela levica kopneti, in sicer so njeni pristaši enostavno vsak dan bolj prehajali na desno stran in iz najbolj navdušenih venizelistov so naenkrat postali jako goreči zagovorniki modre politike gospoda Caldarisa, dokler ni končno leva stran ostala popolnoma prazna, dasi je kavarnar konsfatiral, da od njegovih abonentov, ki so vsi stalni, manjkajo samo trije. To so bili neki venizelistični prvaki, ki žc zalo niso mogli priti, ker jih je policija medtem aretirala. Vse lo je bilo v zvezi s poročili dnevnikov in zvočnikov, l<i so začeli poročati o napredujoči in vedno bolj zmagoviti ofenzivi generala Kondilisa.
objavo Bele knjige o oboroževanju Nemčije. Napad opozicije, na kolero je stavila svoje kurte berlinska vlada, jc liil zelo dostojen in čisto angleško stvaren iu si' je popolnoma polegel. ko je predsednik vlade in vodja konservativne stranke Stanlev Baldvvin obrazložil potici«) Anglije po obrambi svojega ozemlja v luči številk o oboroževanju držav, ki angleško varnost lahko ogrožajo. Angleško časopisje je danes brez izjeme lo ugotovitev parlamentu tudi odobrilo in podprlo.
I ako se je končal političen dogodek, ki je zadnje dni Kvropo zelo razburjal in na katerega jc narodni socializem že gradil svoje fantastične gradove. Treba bo začeti znova tam. kjer je razvoj presekala nepremišljena kretnja berlinske vlade, samo s to razliko,'da je danes prepad še globlji in du se zamujena prilika ne vrne več tako hitro. Zgodovina zunanje politike Nemčije je prenapolnjena s pogrešenimi psihološkimi računi«, je dejal Jules Čambon v svojih spominih. Govoril je menda tudi že za bodočnost
Olenziva generala Kondilisa
Kakor znano, je general Kondilis čakal skoraj en teden, preden je začel vojaške operacije v Macedoniji in Trakiji. Preteklo nedeljo je prešel v ofenzivo z napadom na levem bregu reke Strume, kjer je zgradil most pri Orliakosu, katerega jc bila vstaška artilerija razbila. General Kamenos je branil svoje položaje z znanimi količki, ki se zapičijo v zemljo, ler podobnimi zanjkami, kakor se rabijo v moderni vojski. Toda. kakor pravi (»ročilo generaia Kondilisa, vstaši niso mogli vzdržati junaškega napada vladnih čet, ki so zajele 200 sovražnih vojakov, jiel topov in nekaj strojnic ler utrpele izgubo samo dveh mrtvili in štirih ranjenih. Vladne čete so prikorakale do Seresa, ker je medtem že nastala noč. Drugega dne rano v jutro je Kondilis Seres zasedel, in sicer skoraj brez vsakega odpora, ker so bili vsla-ški častniki svojo armado ponoči zapustili v smeri proti Kopotibi, od koder so mislili odkorakati na
obal, da se vkrcajo na ladje, ki se vojskujejo pod zastavo Venizelosa. Pri zavzetju Seresa jc Kondilis ujel 3000 mož vstaške vojske. Nalo jc Kondilis brez odpora zasedel Demir liissar, nakar so njegove čelc nadaljevale pohod ob maccdonski obali proti Ka-vali, medlem ko je na severu ob bolgarski meji napredoval general Galistras ob pobočju Rodopskega gorovja v smeri na Dramo. Sovražni vojaki so večinoma orožje kar položili, ker so jih bili vsi častniki zapustili, drugi bože proti bolgarski meji. General Kamenos sam je s svojim štabom prekoračil bolgarsko mejo, kjer je bil razorožen in interniran
Predaja vojne ladje „Heli"
Kakor znano, so bili vstaši s Krete poslali na macedonsko obal v kavalsko luko malo križarko »Heli«, ki ima 2000 ton. Vlada je bila medtem v naglici jx)pravila in opremila v salaminskem a rama hi pri Atenah tri torj^edolovee, ki so odpluli proti Ka-vali. Toda še preden se jc začela bitka, so častniki križarke »Heli« ladjo zapustili in radiotclegralist Lukopulos je odposlal markonogram, iz katerega je mornariški minister v Atenah izvedel, da je ladja ostala brez častnikov, moštvo pa da se je predalo Mašinisti in podčastniki so ladjo vodili do luke v Solunu, kjer so sc izkrcali in so ladjo prevzeli vladni pomorščaki.
Zakaj je propade\ grški upor?
Rivalileta med obema vodjema, Venizelosom in Plaslirasom
V Atenah samih sledi sedaj obračun z venizelisti. Policija ima polno dela s hišnimi preiskavami in aretacijami in koncentracijska taborišča se polnijo, ker v ječah ni več nobenega prostora. V hiši, kjer se nahaja »Društvo za obrambo republike«, so našli organizacijski načrt za vstajo. Vstajo sta pripravljala neodvisno drug od drugega Venizelos in general Plastiras. Plast iras je hotel, naj bi se vstaja pričela že pred dvema mesecema. V tistem času jc bil zapustil Canues (011 jc namreč iz Grčije izgnan) in se podal na grško-bolgarsko mejo, kjer se je sre- iius ^ čal z Venizelosovim od|K>slancem. ki 11111 je sporočil, ] ob kislem da trenotek za revolucijo še ni zrel. Plastiras se je vrnil v Francijo, kjer je čisto na svojo roko organiziral vstajo, ki naj bi izbruhnila 25. marca, to jc na spominski dan proglasitve grške neodvisnosti. Medtem ko bi bili člani vlade, generali in admirali pri službi božji v katedrali, bi bili vstaši cerkev obkolili ter vse dostojanstvenike aretirali, medlem ko i bi bila atenska posadka prestopila k Plastirasu. Ko je Venizelos za lo izvedel, ni liolel zasluge za vstajo prepustiti Plastirasu in je zarotniškim častnikom sporočil, naj bi se podvizali in ne čakali do 25. mar. ca. V resnici so zarotniki začeli v Solunu rogoviliti, medtem ko sc je general Plastiras nahajal v Bariju v Italiji. Solunski guverner p je bil za načrt, kste-rega 11111 je izdal nek zarotniški častnik, izvedel. Napovedal je vojaške vaje, in sicer za I. marec popol- I dne, nato pa je |x>vabil častnike na poveljstvo, da j se razgovorijo o rezultatu vaj. Tukaj pa so častnike aretirali. Na la način je bila vstaja v III. armadnem ' zboru v Solunu preprečena, niso sc pa moele preprečiti priprave v drugih macedonskih mestih in pa v Atenah samih, kjer so zarotniki, kakor vemo, pred enim tednom vdrli v salaminski mornariški arzenal, kjer so odnesli važne strojne dele z nekaterih starejših ladij, dočim so vse modernejše ladje odplule na Kreto na razpolago Venizelosu.
Dunajska vremenska napoved. Pretežno lopo vreme. Zjutraj še mraz čez dan pa zelo močan dvig temperature.
Kako se je Kamenos
predal Bolgarom
Toliko o predzgodovini vstaje. Dne 11. marca je dospelo v Atene kakšnih 40 vstaških častnikov solunske posadke. Na bregu jih je pričakovala velika množica, ki je priredila burno demonstracijo proti njim, tako, tla so jih morali vojaki ščitili, da jih množica ni napadla. Medtem se je bilo že izvedelo, da je poraz vstaške armade popoln. General Kamenos se je 11. marca ob 13.30 predstavil bolgarskim oblastem v vasi Makaza z vsem svojim generalnim štabom, obstoječim iz treh polkovnikov, treh podpolkovnikov, treh majorjev, štirih kapefanov, enega pcd|>oročnika in več ordonanc. General je bil zapustil svojo armado v avtomobilu, pa se je moral tri j kilometre od meje zaradi snežnega zameta ustaviti j in nadaljevati svoj beg peš. Vladna patrulja jih jc i ustavila, toda Kamenos se jc izgovoril, da pripad; vladni armadi in da se podaja k Bolgarom, da se z njimi dogovori glede odredb, ki bi bile potrebne, ako bi vstaši zbežali čez mejo. Ko so prišli na bol-! garsko stran, so jih tam takoj razorožili in odvedli v vas, kjer so se odpočili. Zdai so vsi mejo že zapustili in v spremstvu bolgarskih vojakov odpotovali po nalogu vlade v Sofijo.
Beg uslašev proli Kreti
Preden so vstaški častniki zapustili Seres. so sc polastili 00 milijonov drahem pri ondotni pedruž. i niči Narodne banke. Dobili so neko vstaško ladjo, 1 ki jc jadrno odplula proti Kreti. Mnogo vstašsi' kopnem je zbežalo v gore, ker se nočejo predali vladi, boječ se strogih kazni. Zakaj one, ki so bili zajeti, oziroma so se vdali, so žc izročili voinemu sodišču, ki bo začelo poslovati v Seresu. Nekatere bežeče vstaške oddelke so zasledovali vladni letalci 111 so streljali nanje s strojnimi puškami. Našli so se trije vstaški častniki, in sicer major Panagoto notilos in dva njegova tovariša, ki so sc ra*e sam ustrelili, nego da Iti sc predali vladnim četam. Sedaj bo sledila seveda ofenziva vlade na Kreto.
H polomu grške revolucije
Vloga Angležev «" gospodarski krogi
Pravoslavna cerkev na severu
Trgovinska zbornica v Atenah je objavila poročilo, da znaša škoda zaradi prekinitve trgovine ckoli šest milijonov drahem. Ravnatelji vseh atenskih bank so imeli dolgo konferenco s finančnim ministrom, da proučijo način, kako bi sc blokiral denar, ki sta ga Venizelos in Plastiras ter drugi njuni prijatelji naložili v inozemskih bankah. V lo svrlio je atenska vlada že storila potrebne diplomatične korake. Kar imajo vstaši denarja naloženega v Or. čiji, ga je vlada že zaplenila.
Veliko se v Atenah govori o vlogi Velike Britanije, ki ie koncentrirala v grških vodah veliko bojno ladjo »Royal Souvereign« in nekaj torpedolovcev. Te ladje so imele slccr oficielno samo namen, da v primeru potrebe Ščitijo življenje in imovino britanskih podanikov, vendar je pa že njihova navzočnost sama paralizirala delovanje Vem zelo sovega vojnega brodovja. Vstaši so namreč vedeli, da angleške ladje nc bodo dopustile, da bi »Georgios Ave-
nov«, ki je edino za take ojieracije sposoben, napa.
del, oziroma bombardiral Atene. Angleži pa bi tudi ne bili dopustili, da bi bili vstaši napadali trgovske ladje, ker je britanski poveljnik imel nalog, da vsako tako dejanje, ki bi zavzelo večji obseg, smatra za motenje trgovinskih interesov svoje države, ki je interesrirana na neoviranem trgovskem prometu v Egejskem morju.
Ker so bili Turki na enak način pripravljeni, da ne dopustijo takega razmaha revolucije, ki bi ogrožal sedanjo vlado v Grčiji, se lahko reče, da sta Velika Britanija in Turčija največ doprinesli k temu, da je Vcnizelosova vstaja bila v primeroma kratkem času potlačena. K temu pride še energično zadržanje držav članic Balkanskega sporazuma, ki so Bolgarijo energično opozorile, da ne bodo dopustile. da bi kdo na kakršenkoli način prišel na pomoč vstašem.
Francija uvaja 2 letno vo;aško
sluŽbO Samo socialisti in komunisti proti predlogu
Pariz, 12. marca. c. Danes sc je sestal francoski ministrski svet k važni seji na Elizeju pod predsedstvom predsednika republike Lebruna. Vlada je na tej seji razpravljala o zahtevi vojnega ministrstva, naj se podaljša vojaški rok na dve leti. Ministrski predsednik Flandin je hotel razpravo o tem vprašanju zavleči. toda vojni minister je zagrozil z demisijo.
Francoski levičarji so namreč zelo nezadovoljni s to zahtevo vojnega ministra. Med francoskim narodom šc zmeraj vodijo zelo močno pacifistično propagando. Posebno radikali so v veliki zadregi. Zato zahtevajo sedaj od Flandiua, naj jih reši iz težavnega položaja, v katerem se nahajajo in naj odloži razpravo o podaljšanju vojaškega roka vsa i na čas po občinskih volitvah. Flandin je tudi hotel uslišati njihove prošnje, toda vojaški krogi so našli s svojimi zahtevami toliko razumevanja med desničarskimi in patriotičnimi organizacijami, da se je vlada končno morala mlati in načeti vprašanje lakoj.
An&Ilfa za organizacijo miru
Na današnji seji jc bil v načelu sprejet sklep, da sc vojaški rok obveznikov letnikov 11185 -39 že podaljša na dve leti. Kako se ho lo izvedlo, pa ni znano, ker je vlada sklenila, da morajo ostali vsi sklepi vladne seje tajni de petka. V petek pa bo ministrski predsednik Flandin sam odgovarjal v parlamentu na interpelacijo socialističnega voditelja Leona Ul.....ii. l.eona lihima podpirajo v njegovi borbi provti podaljšanju vojaškega* roka predvsem komunisti, pa tudi levičarsko krilo Herrioto-ve radikalne stranke je zelo naklonjeno Blumoviin pacifističnim dokazom. Sicer je zaenkrat še izključeno. dn bi prišlo do razkola v Herriolovi stranki, vendar pa se v radikalnem klubu zopet pojavljajo politiki, ki so bili zmeraj ncprijatclji Herriotovc politike zmernega patriotizma. Posebno Daladier hoče na tej debati zopet izzvati vprašanje vposta-vilve levičarskega kartela. ki bi zajel vso radikalno stranko in jo naslonil na enotno fronto Blumovih socialistov in komunistov. Zalo ho deliata v petek načelno zelo važna, dasi je zaenkrat gotovo, da lin Flandin dobil zaupnico.
Potovanje angleških ministrov
412 proti, 78 za vlado
London. 12. marca. c. Snočnja seja angleškega parlamenta je potekla v takem obsegu, ki je tudi v angleškem parlamentu zelo redek in dobivajo zato prav često lake seje zgodovinski značaj. Parlament je ob koncu debate izglasoval svoji vladi ogromno večino, ko je s 412 glasovi proti 78 glasovom izglasoval zaupnico, ki jo je predlagal bivši zunanji minister sir Austen Chamberlain.
Posebne važnosti v lej debati pa je dejstvo, ela se u> oh pphki v angleškem parlamentu z.,p«t govorilo odkrito o angleški zunanji politiki. Znano'je. da se ta politika vodi silno dostojno in skrivnostno. 0 vseh problemih, ki sc tičejo angleške zunanje politike, sc zmeraj govori sitno resno in strogo objektivno. Kadar se v tem oziru kaj obsoja, tedaj zavzema ta obsodba visok moralen in etičen značaj. To je sedaj že drugič v kratki lobi. da angleški parlament javno obsoja nemško iboroževalno politiko. Obsodba nemške mednarodne politike pa jc še leni težja zaradi tega, ker so tn debato \ angleškem parlamentu vodile osebnosti v-e angleške državne politike. Le malo jc bilo poslancev, ki so smatrali za neugodno, da je angleška vlada objavila belo knjigo tik pred odhodom zunanjega ministra .loliua Simona v Berlin. Toda tem maloštevilni govornikom je silno odločno odgovoril podpredsednik ministrskega sveta Stalile)' Italdvvin. Ui je izjavil, da ni imela angleška bela
! knjiga namena, da hi demonstrirala, ampak je liu-j tela jasno iznesti samo to. kar smatra angleška obramba za življenjsko potrebo angleškega imperija.
Simon v Berlin
London. 12. marca. AA. Današnji -Tiines' poroča, da bo berlinski obisk zunanjega mini.slra Simona , te dni dokončno dogovorjen za 25. in«'K». marec.
Eden v Moskvo
Moskva. 12. marca. A A. Doznava se, da bo g. Eden konferiral s sovjetsko vlado o teh-le vprašanjih: 1. o vzhodnem paktu, 2. o razorožitvenem vprašanju, 3. o rusko-angleških trgovinskih odno-šajih, in 1. o novih nalogah Društva narodov in o vlogi Rusije pri tem. Razen tega bo konferiral ludi o problemu Daljnega vzhoda. Izrečno poudarjajo, da g. Eden pri tej priliki ne bo obiskal g. Stalina.
Londonderry na Dunaju
London, 12. marca. b. Angleški letalski minister Londonderry. ki se je nekaj dni mudil v Parizu, se je sestal snoči na Dunaju s francoskim letalskim ministrom generalom Denainom. O namenu obiska Londonderrvja na Dunaju iu o njegovem sestanku z generalom Denainom ni ničesar znanega.
Na Poljskem
Razmerje pravoslavne cerkve do poljske države še ni urejeno, čeprav je liil s katoliško Cerkvijo že sklenjen konkordnt. Država sc postavlja na stališče, da jo ureditev .razmerja do Cerkve odvisna od sklicanja ustavodavnega sinoda. Se vedno se vršijo priprave za sklicanje te ustanove. Sejam pripravljalnega odbora prisostvujejo cclo predstavniki državnih oblastev, to je državni tajnik ministrstva pravde, odposlanci prosvetnega in notranjega ministrstva, nadalje vojvode Volinijskega in predstavnik manjšinskega oddelka v notranjem ministrstvu. Že več let .je v toku pravda slede posesti pravoslavne cerkve. Po tolikšnem prizadevanju je država nekoliko zvišala dotacijo za pravoslavno cerkev, in sicer od 1,321.000 »lotov za L 1934-35 na 1,365.000 za 1. 1935-36. Zelo delikatnega značaja za državo, pravoslavno iu tudi katoliško cerkev je druga zadeva. Katoliški episkojmt zahteva zase 700 cerkvenih .stavb (cerkva, pokopališč in župnišč), ki jih je car v času od 1. 183!)—1875 vzel uniatski cerkvi in izročil pravoslavni. Zaradi te zadeve je bilo že več sodnijskih pravd. Končno jc januarja lanskega leta sodišče v Varšavi zavzelo načelno stališče in 69 primerov te pravde rešilo v prilog1 pravoslavne cerkve. Tako .ie pravoslavna cerkev jirišla. v posest ene tretjine vsega svojega premoženja na Poljskem. Katoliški škofi kljub temu nadaljujejo akcijo in skušajo zopet pridobiti svoja cerkvena premoženja po upravni poti.
Na enega kateheta 225 otrok
Pravoslavna cerkev na Poljskem se trudi. da bi se tudi notranje organizirala. Varšavska univerza ima tudi teološko akademijo s poljskim učnim jezikom. Obiskuje .io okoli 100 dijakov. Cerkev ustanavlja nove bogo-slovnice, v Vi Ini in Krzemieniecu še vedno obstojata bogoslovnici. V šolskem letu 1931-1932 so poučevali pravoslavni verouk v 180 višjih in srednjih šolah, v 4527 ljudskih šolali. udeleževalo se ga je 380.887 učencev. Pouka ni bilo deležnih 0784 (2.5 odst.) učencev. Katchetov je bilo 1807, in sicer 60 z višjo, teološko izobrazbo, 149 .s še ne dovršeno višjo teološko izobrazbo, 909 s srednjo (semeniško) izobrazbo in 740 z nedopolnjeno srednjo bogoslovno izobrazbo (tako zvanih psalmskih pevcev). Položaj v I. 1932-38 je bil za cerkev boljši. Vero na n k so poučevali na 4870 šolali, in 'sicer 432.946 učencev, in število otrok, ki niso bili deležni veronauka, je padlo na 7897. Število k a te he tov je znašalo 1884, in sicer 98 z akademsko izobrazbo, 980 s semeniško izobrazbo, 806 brez bogoslovne izobrazbe. Na vsakega kateheta je prišlo povprečno 225 otrok.	.
Veronauk v materinem jeziku.
Cerkev skuša ustreči zahtevi, naj bi se veronauk delil v materinem jeziku. Velik del pravoslavnega duhovniatva pripada Rusom. Nedavno so škofje sklenili, da je treba v načelu poučevati veronauk v materinem jeziku. Cerkveno vodstvo v Varšavi je izdalo seznam učbenikov Za osnovne iu srednje šole, v tem seznamu so knjige v ruskem, ukrajinskem, poljskem in celo češkem jeziku (zn naseljence v Voliniji). Cerkev razvija živahno agitacijo proti brezbožništvu in proti raznim sektam.
Med unijati in pravoslavnimi.
Katoliška uiiijatska cerkev se mora z vso silo otresati propagande pravoslavne
cerkve. Ob vznožju Karpatov je krtkih 25.000 duš s 40 cerkvami prestopilo od iiniatske (katoliške) cerkve k pravoslavni. Katoliška cerkev je prešla v obrambo in je s tem namenom ogroženo ozemlje izločila iz diecozunsl.o zveze (škofija Pizc.inysl) in postavila lastno apostolsko aduiiiiistrnfuro v Rvniunovu. ki jo vodi nn i jat P. Vasjl Musc.iiieh. Nasprotno so unijati pridobili v Voliniji 25.000 duš, ki so odpadle od pravoslavna. Pravoslavni se v teb krajih silno množijo, od 402.105 novorojenčkov v I. 1933 na vsem Poljskem je bilo 62.671 pravoslavnih. Vodstvo pravoslavne cerkve je dalo liturgične knjige prevesti iz staroslovenskega v poljščino in v zadnjem času tudi v ukrajiiiščino, da bi so tako Cerkev še bolj približala ljudstvu.
Na Baltiku
V Rs t i j i živi okoli 300.000 pravoslavnih. Izmed teli ie jiolovicn Rusov. Vodi jih nadškof Aleksander, čigar ime .ie zašlo v svetovni tisk, ko se .ie menda .pogajal z Rimom. On se posebno trudi, da bi dvignil izobrazbo duhovščine. Stopi 1 je v stik s protestantskimi teologi, dn bi tako postavil močnejšo fronto proti brezboštvu. V Nnrvi so na večdnevni konferenci pravoslavni in evnngeljski teologi skupno obravnavali to vprašanje. Tudi vprašanje češčenja podob je bilo na dnevnem redu. Pravoslavna duhovščina v Eštiji velja za modernistično in je tudi nastopila proti liekaterim konservativnim samostanom: karlovski škofijski list ;io je označil za šovinistično.
Obsojen na smrt — rešen in umorjen
Pravoslavna cerkev v Letski šteja okoli 240.000 duš, izmed teli je 170.000 Rusov, V noči 12. oktobra 1934 je Cerkev zadel silen udarec, ko je bil umorjen njen nadškof Ivan. Zločinec je izvršil zločin bržkone iz osebnih razlogov. Ivanova snrrt spominja na umor varšavskega metropolita Jurija Jarošijev-skega (1. 1923). Nadškof Ivan je bil 1. 1920 obsojen na smrt, toda boljšoviki so ga zamenjali z nekim Rusom, ki je bil v Letski obsojen na smrt in ga poslali domov.
N a Finske in živi nekaj nad 70.000 pravoslavnih, ki jih vodijo en škof in 49 duhovnikov. Samo v enem Samostanu živi 250 menihov. — V Litvi živi 75.000 pravoslavnih, ki so po večini Rusi. Ti se pritožujejo, da država čedalje bolj posega v cerkveno premoženje. — Pravoslavno Cerkev vodi škof Elentherios (v Kovini), ki ga je 1. 1930 no.v-gorod.ski pariarh Sergij imenoval zn predstavnika vse ruske cerkve v inozemstvu. V tej vlogi jia se Eleutlierios ni mogel uveljaviti.
Na Češkoslovaškem
Avtonomna pravoslavna cerkev obstoji tudi na Č eško slovaške m. Njeno središče je Podkarpatska Rusija. K njej pripada okoli 200.000 Ukrajincev iu 50.000 Cehov. Ta cerkev je podrejena srbskemu patrijarbatu in rabi v liturgiji staroslovenski jezik. Duhovščina dela na to, da hi uvedla v liturgu« ukrajiiiščino, in bi se rada podredila patri-jurlm v■ Carigradu. — Tudi nh Madjar-i skem je I. 1933 pravoslavni župnik Štefan j Nemet poskušal ustanoviti lastno pravoslav-J no cerkev in se dal od sirskega patrijarba l Ignacija A f rama T. posvetiti za škofa. Ker pa ! ta patvijarh pripada rnonofizitski cerkvi, ki ! na Madjarskem ni priznana, ni bol sla madjarska vlada priznati novega škofa.
Veliko nesreč v gorah LmŠji ZtiUji
Nemški učitelji - oficirji
Berlin, 12. marca. b. Pruski ministrski predsednik Goring je imenoval vse učitelje zveze za letalski spori za častnike s položajem, ki odgovarja po. ložaju pri ostalih formacijah Reichsvvehra. Ostali člani te športne zveze so (»stali v-ojaki. Samega sebe je imenoval pruski ministrski predsednik in letalski minister za generala.
Poljska ustava preložena
Varšava, 12. marca. AA. Poljska vlada je predložila parlamentu zakonski predlog, ki pooblašča vlado, da zaključi zasedanje. Po tem predlogu so-; d i jo. da na sedanjem zasedanju ne pride več do razprav o novi ustavi.
Japonska kupuje Kitaj
Tokio. 12. marca. c. Danes je odpotoval v Nan-king japonski finančni minister. S tamkajšnjo kitajsko vlado se bo pogajal glede velikh denarnih investicij, ki iib misli Japonska izvesli na Kitajskem, Finančni minister pa se ne bo omejil samo na finančna vprašanja, ampak bo opravil tudi več političnih zadev.
Bolgarsko-turški spor
Sofija, 12. marca. c. Spor med Bolgarijo in Turčijo jc sedaj popolnoma poravnan. Razmerje med Bolgarijo in Turčijo je bilo že napeto mnogo prej, preden je priSlo do grške revolucije. Že pred Šestimi meseci je bolgarska vlada odpoklicala svojega poslanika v Ankari, turška vlada pa ni maraU sprejeti poslanika, ki ga je hotela poslati bolgarska vlada v Ankaro. Sedaj pa je turSka vlada sporočila v Sofijo, da je zadovoljna z Imenovanjem Pavlova za bolgarskega poslanika v Ankari. S tem jc dokazano, da hoče Turčija na vsak način upoštevati razloge, ki motijo bolgarsko občutljivost.
Pohod v Abesinijo
Rim, 12. marca. b. Giornalc d llalia. poroča iz Mogadiscia. da se tain zelo hitro v<xli izKrcavanje italijanskih čet in vojnega materiala. »Vulcania« jc že izkrcala ves tovor, le dni so se pričeli graditi pontonski mostovi, da se pospeši izkrcava nje materiala z ladje »Blancamano«, ki je priplula v Mo-gadisci.
Poljska 33 milijonov
Varšava. 12, marca, b, Po podatkih statističnega urada šteje Poljska danes 33 milijonov prebivalcev.
Razsodba
v komunističnem procesu
Ljubljana, 12. marca.
Pred velikim senatom, ki mu je predsedoval s o. s. i». Fran Orožen, se je danes vršila ves dan trajajoča obravnava proti petim mladim komunistom, ki jih je drž. tožilec dr. Fellacher obložil zločinstva po čl. 1 zakona za zaščito javne varnosti in reda v državi, ker so po obtožnici pripadali kol člani nelegalni organizaciji, komunistični stranki Jugoslavije ter so podpirali komunistično propagando /. razširjen jeni raznih letakov Na predlog i državnega tožilca in v sporazumu z obrambo je I bila obravnava strogo tajna, le sodba je bila ob-| javljenn javno. Trije obtoženci so bili obsojeni, dva ' pa popolnoma oproščena. Obsojeni so biii:
Drago Košmorlj, rodom iz Travnika pri Lo-| škem potoku, 31 letni absolvirani učiteljiščnik, nn i S mesecev strogega zapora. V kazen se mu všteje, ; preiskovalni zapor od 19. avgusta 1934. Privatni j uradnik, 26 letni Alojzij Beltram, ki je bil zaradi i komunizma že enkrat obsojen na (i mesecev strogega zapora, na 1 lelo strogega zapora. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor od 20. avgusta 1934. Naposled Anton Tomšič, 25 letni pravnik, stanujoč v Ljubljani, na 2 leti in pol robije ler v Izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let. Tomšič je tiil že pred državnim sodiščem v Belgradu svoječasno obsojen na poldrugo leto robije zaradi komunistične propagande. Razprava je bila ob 20.30 končana.
Pojasnilo
»Ponedeljski Slovenec je objavil poročilo o seji banovinskogn odbora Hoja , ki se je vršila | dne 3. marca t. I. To poročilo ni odgovarjalo ločno I dejstvom in lahko |>ovzroei nesporazumijenja. Ne ; da lii se spuščali v druge podrobnosti, Vas vljudno i prosimo, da v svojem cenjenem listu lojalno obja-I vite sledeče:
1.	da se nn označeni .seji ni sprejela kakšna resolucija, ampak le ugotovitev, ki se elasi: Na seji banovinskega odbora dne 3. marca 1035 se je |ioii(ivno soglasno ugotovilo, da je Združenje hor-
\ cev Jugoslavije Boj- le palriotičen. nndslrankar-' ski pokret. Zato se kot organizacija ne more vmešavati v volivno, borbo.<
2.	Da ie bila tn< ugotovitev storjena «opInt>tio in da proti isli ni glasovni nobeden od navzočih.
Dunaj, 12. marca. b. Nikdar še v Alpah ni bilo toliko nesreč zaradi plazov kakor letos. Od pri-četka zime in zimskega športa skoraj ni potekel dan, da bi ne prepeljali kakega ponesrečenca v bolnišnico. Računa se. da je preteklo zimo v Avstriji, Italiji in Švici ter na Bavarskem v Alpah umrlo nad 100 oseb. Tu sem spadajo predvsempla-ninci in smučarji. Preden zimski šport ni bil še lako razvil, so bile nesreče le redke, saj so ljudje hodili v gore vedno z vodiči, Danes pa se večina zimskih športnikov smatra že za prave strokovnjake na snežnih poljanah v Alpah, kar ravno postaja za nje usodno. Potrebno bo nekaj ukreniti, da se preprečijo nesreče smučarjev v Alpah, kjer se lahko z neprestanimi katastrofami ogroža zimski šport.
Tako je prišlo tudi včeraj do nove nesreče, ki jo je povzročil plaz predvsem zaradi nepoznanja smučarskega terena. Skupina smučarjev, sestavljena iz 13 oseb, se je že nekaj dni vadila v gorah. Najprej so smučarji bili v bližini športne kolibe in se učili smučati na ugodnem terenu. Včeraj pa so se odločili za daljšo turo. To pa je bilo za njih usodno, kajti ogromen plaz je vse zasul pod seboi in se je le štirim posrečilo, da so se napol mrtvi izvlekli iz snežnega oklepa, ostalih 9 pa so izkopali mrtve izpod snega. Med njimi so ženske in moški, po večini pa so z Dunaja.
Katastrofa je povzročila silno vznemirjenje na Dunaju in v samih vladnih krogih ter športni z-vezi ter se pričakujejo ukrepi, ki naj preprečijo slične ' katastrofe v Alpah.
Odhod Ks. GVmke
Belgrad, 12. marca. m. Te dni nas bo zapustil ler odšel ua svoje službeno mesto v Varšavo književnik in dolgoletni tiskovni ataše nn luk. poljskem poslaništvu Ksaver Glinka. Zn časa svojega službovanja v Belgradu jc Glinka razvil živahno delovanje zn zbližan,je obeli bratskih narodov na političnem, gospodarskem in kulturnem polju. Bil je ined ustanovitelji tuk. Jugoslovansko-peljske lige ter najagilnejši član v njej. Zaradi zaslug, ki si jih je pridobil, ga jc liga imenovala za svojega dosmrtnega člana. Od naše vlade je dobil dve visoki odlikovanji, jiigiislovniisko-poljskn ligo mu je sedaj priredila poslovilni banket, nn katerem so se od njega poslovili vsi člani. Glinki na čast je priredilo poslovilni banket tudi Združenje inozemskih časnikarjev. Njegov naslednik bo g. Gžimala-Sedlcvski. referent tiskovnega odseka v zunanjem ministrstvu v Varšavi, ki je že prispel na svoje novo službeno mesto.
Šahovski turnir v Moskvi
jMoskva, 12. marca.
Danes se je vršilo 18. kolo, v katerem no bili do prekinitve doseženi sledeči rezultati: Rjumin je dobil proti Rabinoviču močan napad in ga prisilil k predaji. Cchover jc nudil (ioglidzeju slab odpor in se ,ie moral kmalu uda t i. Važna partija Botvinik — Flohr je končala remis. tako da ima Flohr sedaj boljše izglede na prvo mesto kot Botvinik. Reinis sta končali tudi partiji Romanovski Capa-lilanea in Pire—Kan. Ostale partije so bile prekinjene.
Jutri bodo igrali prekinjene partije iti v četrtek pa zadnje kolo. — V zadnjem kolu igrajo sledeči pari: Menčlkova—Romanovski. Capahlaiiea—Lb\venfisch, Spielmnnn —Rjnmln, Rabinovič—-Botvinik, Flohr—Alatorcev. Lilienthal—Goglidze., Cehover—Lisičin, HogaHrčuk Rogoziji, La.sker—Pire in Stalilberg Kan.
I s
Drobne vesti
Belgrad, 12. marca. m. Davi je tu umrl po dolgem boh lianju načelnik splošne državne <da-tistiikc dr. Mlad en Bc-rič.
Belgrad. 12. marca. m. Danes dopoldne je imel zopet sejo državni odbor, na kateri se je pretresalo od notrnnje.gn ministra predloženo gradivo glede določitve volišč v posameznih občinah .
Belgrad. 12. marca. A A Z odlokom prometnega ministra je dovoljena polovična voznina na državnih železnicah udeležencem kongresa espe-rantistov v Osijeku od S. do 10. junija L I. Popust volja od 6. do vštetega 13. junija v vseh razredih in vlakih razen ekspresov.
Belgrad, 12. marca. m. Na snočnji seji belgraj-skega občinskega zastopstva je bil v načelu sprejet proračun belgrajske mestne občine. Proti proračunu je bil samo en zastopnik.
Belgrad. 12. marca. m. Kakor smo /e poročali, so kamnoseki, zaposleni pri gradnji tukajšnje pravoslavne ccrkve sv. Marka, stopili pred 14 dnevi v stavko, ki še vedno traja. Do stavke je prišlo radi lega, ker je podjetje v najslabšem času cd 40 dela v cev odpuslilo kar 30. Delavska organizacija jc ob-veslila vse svoje tovariše v državi in podjetje, ki jc prevzelo ta dela, v celi državi nc more dobiti delavcev kamnosekov, ki bi hoteli skočiti svojim tovarišem v hrbet kol slavkokazi.
Berlin. 12. moren. c. Med Berlinom in T<*ki-jem je bila danes otvorjeila direktna telefonska zveza.
Dunaj, 12. marca. b. Od 17. do 20. maja bo na Dunaju drugi panevropski kongres.
Dunaj. 12. marca. b. Državni svel je razpravljal danes o zakonskem predlogu, po katerem betio sprejeti v bodoče v državno službo samo oni, ki sc odslužili vojaški rok.
B rlin, 12. marca. b. Danes je bila olvorjCiis redna radio-telefonska zveza med Berlinom in To kijem. Prvi razgovor sta imela postna ministra obeh držav, nakar sta se pozdravila oba zunanja mini-sira: von Neiirath in (I trota. Nato so govorili predstavniki gospodarslva.
Monopol šolskih knjig
Mnogo razlogov je bilo že navedenih, ki govore proti monopolizaciji šolskih knjig in veliko ie bilo že izjav raznih krogov, ki jo odklanjajo. Pomudimo se danes še pri enein momentu, ki se je 9icer omenjal, a še ni bil podrobneje osvetljen.
Vsaka monopolizacija predmetov temelji v stremljenju po (»večanju dohodkov, zato je pri sploš-nosti nepriljubljena, čeprav se je marsikje uveljavila kot nujno zlo (monopol na tobak, cigaretni papir, prižigalne priprave, sol, petrolej i. dr.). A niti tobačni monopol ni izveden povsod, pa v takih državah tobak ni dražji ali slabši. Tembolj se moramo vprašati, kako so mogle pasti pri nas pod monopol tudi šolske knjige, tedaj priti v isto vrsto z omenjenimi predmeti? Ce se je to zgodilo pri zvezkih, bi kdo to še lahko utemeljeval, češ, papir je papir, dasi se je tudi tukaj izkazalo kot slabo. Ampak šolski učbeniki? Koga ne bi osupnila misel, da naj jih zadene usoda zgolj natiskanega papirja, ko je vendar tu merodajno vse kaj drugega, namreč vsebina, duh? Ali se res lahko brez škode postopa z duševno hrano tako kot na primer z golo telesno hrano ali kakim drugim mrtvim predmetom? Ali obstoja kje na svetu tak monopol?
Pa še pri monopolskih cigaretah na primer ie tako, da lahko izbiraš med več vrstami, med predmetnimi učbeniki pa bi niti to ne bilo več mogoče. Ena in ista knjiga za vsak predmet za vso državo za štiri leta. To je nemogoče, kajti vsaka panoga vede se nenehoma razvija in rešuje cele vrste raznih problemov, ki jih je dozdaj vedno obnavljajoča se proizvodnja učnih knjig stalno upoštevala — zdaj s te, zdaj z druge plati: vsaka je skušala prinesti kaj novega, kakršnokoli zboljšanje, če ne drugače, pa vsaj v metodi. Ali ne bo monopolizacija v veliki meri zavrla oziroma zadržala napredka šolstva v naučnem in pedagoškem metodičnem pogledu?
In prav v tej točki tiči glavna hiba in nevarnost pri monopolizaciji šolskih knjig. Le poglejmo!
Kaj bo njena posledica? Rokopise bodo ocenjevali odbori treh strokovnjakov. Izbira bo padla pač več ali manj slučajno na te ali one. In bo eden morda res izboren strokovnjak, ne pa pedagog odnosno metodik in narobe. Vendar bodo predstavniki prakse v dotičnih vrstah očividno v manjšini, dasi bi praksa ne smela biti tnerodajna šele v zadnji vrsti. Določeni gospodje bodo torej ocenjevali dela in jih predlagali za prvo, drugo, tretjo nagrado In če se ne bodo strinjali, kdo bo odločil? Druga komisija. Ali bo ta izbrala pravilneje? In kako bodo odločali? Vsi vemo, kako redke so res čisto objektivne ocene že, če beremo kritike po časopisih. Kako so si dostikrat popolnoma nasprotne — ne le s strokovnega gledišča, temveč še iz raznih osebnih, svetovnonazornih i. dr. pogledov! S človeškega stališča je to razumljivo, saj je res neprijetno napisati neugodno oceno o delu prijatelja in težko res pravično oceniti delo idejnega nasprotnika. Vsaka naša sodba je le prersda vsaj deloma subjektivna.
Kdo more torej jamčiti, da bodo nagrajene res najboljše knjige? Zlasti ko gre za velike gmotne koristi piscev. Tudi pri najboljši veri ocenjevalcev se utegne zgoditi, da bodo včasih nehote sodili bolj ali manj pristransko, recimo pri precej enakovrednih rokopisih, ko bo končna odločitev zavisela od neznatnih imponderabilij. O možnostih direktnih poskusov vplivanja med znanci, češ, med rokopisi je tudi moj, tak in tak ... rajši niti ne govorimo.
Kaj bo v najboljšem primeru nujno? Tekmovalo bo vzemimo 5, 10, 15 ali več avtorjev, izmed njih bodo prisojene nagrade trem — vsi ostali so delali zastonj, brez kakega izgleda na jx>vračilo za svoj trud. Vsak bo mislil — celo nagrajeni ne bodo enako zadovoljni —, da se mu je zgodila krivica. Saj bo njegovo delo morda res tudi
dobro, docela uporabno, imelo celo neke svoje prednosti, a za najboljše ni bilo sjx>znano; posledica bo jeza in zabavljanje. Napisali prvovrstno šolsko knjigo ni šala (o podpovprečnih ne govorim, ker itak ue pridejo v poštev), zlasti še, ker morajo biti večkrat zgrajene za cele cikle ali stopnje po istem enotnem načrtu in se dotični ne more s pridom lotiti izdelave le ene knjige, ne da bi zasnoval načrt in predelal gradivo za celotno skupino. Zato pa je treba obilno truda, časa in sredstev za nabavo virov, revij, zasledovanja dotične in sorodnih strok doma in na tujem. Kdo se bo v tej meri žrtvoval — zastonj? Prvič morda, drugič pač ne več. In tako bodo tekmovali prihodnjič zopel isti, ki so že uspeli ali ki imajo kakorkoli utemeljeno upanje, da bodo uspeli. Bo jih vedno manj. Tako se utegne via facti izcimiti še nekak monopol piscev — ne le knjig! Redki posamezniki bodo favorizirani na škodo vseh ostalih delavoljnih, sjx>sobnih in potrebnih.
še hujša kot ta zguba za nekaternike, bo pa škoda v splošno kulturnem in zlasti znanstvenem oziroma pedagoškem pogledu. Dosedaj se je splošna in šolska veda, počasi sicer, a neprestano razvijala, knjiga za knjigo je prinašala večji ali manjši zgon naprej, s številom se je večal tudi napredek. Po izvedbi monopola mora tu nujno slediti zastoj oziroma velika zakasnitev razvoja — v času, ko bi nam bilo nasprotno tako potrebno. Da bo to neugodno vplivalo tudi na siceršnje kulturno delo, je na dlani. Koliko pisateljev šolskih knjig, ki so tudi sicer med najbolj delavnimi s pridom in veseljem orali njivo narodne izobrazbe, bo zagrenjeno odložilo pero — >■ veliko škodo splošnosti!
Kar pa zadeva duha in smer, se mora itak vsak pisec šolskih knjig držali predoisanih norm; zato še ni treba do zadnje črke enakih knjig. Slabo spričevalo bi bilo, čc bi se morali zaradi tega zatekati k tako problematičnim sredstvom.
Pa bodo zato šolske kniige cenejše, bo morda dejal kdo. Saj to ie bil tudi prvi jx>vod, zakaj se je ta reč začela. A kdo nam daje za to jamstvo? Ali so zvezki sedaj kaj cenejši? Vsak monopol je fiskalnega značaja, in če bi bile knjige spočetka tudi res nekaj dinarjev cenejše, je zelo verjetno, da bi to ne trajalo dolgo, saj verno, kako je s stvarmi, iz katerih se dobiva denar brez ovire in konkurence. Doslej so si jxisaineznc založbe konkurirale med seboj in se morale držati zmernih cen, ker se je drugače prej ali slej pojavila od drugod cenejša knjiga. Ko bodo pa le izločene, bo vsakdo priinoran nabaviti si isto inono[x>Isko knjigo, naj slane, kolikor hoče. A izdatke za knjige so starši še nekako zmagovali, dokler ni prišla šolnina, ki od njih zahteva maksimum žrtev, preko katerega .ii več mogoče. Ce hoče torej kdo pomagati staršem, naj odpravi šolnino, knjige bodo zahtevale pač vedno večje ali manjše izdatke, dokler ne poslanemo tako napredni, da bi jih, kot ponekod, nabavljala oblast sama ..
Vrnimo se torej nazaj k dosedanjemu načinu odobravanja učbenikov, ko lahko vsaka ustrezajoča knjiga doseže odobritev in ni treba določati le najboljših, ostale tudi dobre pa odbiti. Odločitev, ali kaka knjiga ustreza namenu, je mnogo lažja in pravičnejša kol pa izbor najboljše. Pri takšni odo. britvi odpadejo zgoraj omenjene težkoče tako za 1 ocenjevalce kot za pisatelje, zakaj če se zavrnejo le slabe knjige, ni nobene škode in j>ade krivda na pisca samega. Tako ne bo treba oškodovali kulturnih delavcev in napredka sploh. Naj ostane prepuščeno učiteljskim zborom, da uvedejo izmed odobrenih one kniige, ki se jim zde v danih razmerah primerne. Praksa sama skrbi za izločanje slabših in vpeljavanje naprednejših. Tako bo ohranjena dejanska možnost za tekmovanje v spisovanju in obenem za normalen, neoviran razvoj znanosli in šole.
Poplača zvestobo!
V hiši se vse blešči od čistote, perilo je snežnobelo. Zares poplača mali trud, ako pri nakupu pazite na dvojno: ime „Schicht" in varnostno znamko „Jelen" na rdečem ovitku I
£CHICHT0V0
Terpentinovo milo
domači izdelek
...ampak izrečno pristno zahtevati!
iz domače politike
Lepa slovesnost pri D. M. v Polju
Preteklo nedeljo so imeli pri Dev. M. v Polju redko in pomembno slavnost. Nj. Vel. kralj Peter II. je blagovolil prevzeti botrinstvo pri krstu desetemu sinu družine g. Kukovica Franca, skladiščnika. Kralja Petra je zastopal pri krstu kapetan I. razr. g. Ulepič. Velika množica domačega ljudstva se je
mu bomo hvaležni vse naše življenje. Skromne cvetke naj vam bodo znak naše neizmerne hvaležnosti, vdanosti in globokega spoštovanja.« — Po pozdravu je godba zaigrala drž. himno, nakar so se odpo- i slancu predstavili zastojmiki društev in uradov. ! Nato so se vsi podali v cerkev, kjer je bil novo-
Od leve nn desno sede v drugi vrsli: župnik Miiller. starši Ana in Franc Kukovica. kraljevi zastopnik kapetan I. razreda Ulepič, botra Marija Kukovica, okraj, načelnik Žnidaršič. župnik Ferd. Kolednik. V sredi zadnje vrste stojita šolski vodja Mihelič in župan Jamšek. Ostali nn sliki so sinovi g. Kukovice. En sin jc bil službeno odsoten.
zbrala na prostoru pred cerkvijo. Poleg družine g. Kukovice z novorojenčkom, so bili zbrani č. j. svetnik Miiller, župan Jamšek, šolski vodja Mihefič in zastopniki društev. Spalir so delali gasilci in bojevniki. Točno ob 11 se je pripeljal kraljevi odposlanec v spremstvu častnika in okr. načelnika g. Žnidaršiča, nakar je godba prosvetnega društva zaigrala pozdrav. Devetletni sinček g. Kukovice pa je visokega odposlanca jx>zdravil z naslednjimi besedami: »Visoko spoštovani! Stojim pred vami malček, neizmerno vesel. Od radosti mi neizmerno utriplje moje plaho srce. Pozdravljam vas, ki ste prišli med nas, borne vaščane. Pozdravljam v imenu našega očka in mamice in ostalih mojih devetih bratcev. Prosim vas, izročite našo najiskrenejšo, najponižnejšo zahvalo preblagemu našemu kralju Nj. Vel. Petru II., ki vas je poslal, da ga nado-mestujete pri tem človekoljubnem božjem jx>slu. Pokazal je, kako plemenito, dobro je njegovo mlado srce. Prosili bomo Boga, kateremu bosle sedaj izročili mojega malega bratca, naj ga povsod spremlja. blagoslavlja in varuje. Nas desetero bratcev pa
rojenček krščen na ime Peler in Pavel. Po .-Javnosti v cerkvi in vpisu v krstno knjigo v župnišču i so se skupno jx)dali na dom staršev novorojenčka, 1 ki je bil ves v zelenju in zastavah -- na skromno goslijo. Kraljevi zastopnik je z lepim nagovorom izročil srečnim staršem lep kraljevi dan, novoro. jenčku pa obesil okrog vratu zlat križec, znak njegove vere. zlatnik pa simbol sreče in blagostanja. Počaščeni oče se je za dar in veliko naklonjenost l>risrčno zahvalil.
Pobiramo •
PENTLJE na
SVILENIH NOGAVICAH!
Takšni so katoličani!
Ob nastopu postnega časa je zagrebški nadškof dr. Anton Bauer izdal na svoje vernike pastirski list, v katerem stoji tudi naslednje:
Pri nas so prišli v modo napadi na katoliško Cerkev, da je anacionalna, to je nenarodna; radi tega bijejo z vso spretnostjo po papežu in škofih. Naj govorijo nasprotniki, kar jim drago, Kristusov namestnik sv. oče papež je prva in največja moralna sila na svetu. Resnica je, da so katoličani v Jugoslaviji prav tako verni in vdani svoji domovini, kakor so katoličani Francozi, Angleži, Španci, Nemci, Italijani itd. vdani svoji. Toda katoliška Cerkev ne prizna in ne bo nikdar priznala, da bi jo kje zvezali na eno narodnost, ali na eno državo. Kristus ni svoje cerkve osnoval za nikak posamezen narod ali državo, ampak za vse narode in za ves svet. To je prednost katoliške Cerkve, to je njena moč in ugled v svetu.
Kandidatov dovolj v zalogi
V	nedeljo, dne 5. marca jc imela okrajna organizacija JNS v Slovenjgradcu svoje zborovanje, da postavi kandidata. Že prejšnji večer sc jc pripeljal dr. Vošnjak, dosedanji poslanec in sc je takoj /ačol potegati za kandidatsko mesto. Drugi dan so se [ia predstavili še trije kandidati: šol. upravitelj Kopač, posestnik Blatnik in še eden — gostilničar iz Sv. Ju rja ob j. žel.! Torej, kar štirje! Toda, joj! Niso se /.lK»rovaIci hoteli izreči ne za enega, ne za drugega! Ko bi imelo biti glasovanje, jc bil predsednik zborovanja ravn. Šentjurc za javno gla-lovanje, ostali so pa zahtevali tajno. Vstal |>a jc eden in |»rašal navzoče, v čigavem imenu ix>-stavljajo kandidate, kdaj sc je ljudstvo izreklo za koga izmed teh gospodov. Brez naroda ne more biti kandidatura izročena nikomur! Ali bodo ljudje volili koga teh? Prašajtc ljudi doma! — V tem smislu se je tudi zbor razbil in bo novo zborovanje čez 14 dni. če JNS tačas definitivno ne zaspi. Tak jc konec vsemogočne stranke... Najrajši bi bil dr. Vošnjak naš edini kandidat.
V	Starem trgu se je pa kmetom [»nudil drug kandidat: kmet in gostilničar Miha Brc-zovnik iz Vrha. Ponudil se je pxi kar pri velikonočnem spraševanju, seveda zaman... In šc o drugih se govori, da bodo kandidirali. No, če kje ni dosti še kandidatov, naj pridejo ponjc k naim! JNS jih ima celo zalogo...
Disidcnti
Kakor poročajo zagrebški listi, so bivši samostojni demokrati dr. Janko Baričevič in D. Jevdje-vič, ki so se ločili od bivše stranke in prestopili k predsedniku vlade gosp. Jevti:u, sklicali sestanek v restavraciji »Pivane« v Zagrebu. Sestanku je prisostvovalo tudi več članov jugoslovanske akcije. Najprej je govoril Dobroslav Jevdjevič, urednik nekdanjega »Vidovdana«. V svojem govoru je dejal, da imajo v Jugoslaviji pravico do življenja samo tisti, ki sprejmejo program neodjenljive in večne jugoslovanske države. Govoril je proti semit-skim in arijskim izkoriščevalcem, proti svobodnim zidarjem in »klerikalcem«. Očital je Dimitriju Ljo-tiču, da cepi narodne sile. Nekateri pristaši Jugoslovanske akcije so ga prekinili Predsednik Baričevič jim je tedaj dejal, naj pokažejo svoj pogum proti frankovcem, a ne proti Jugoslovanom. Jevdjevič je pripomnil, da je blagopokojni kralj Aleksander že prej imel namen postaviti na sedanje mesto gosp. Jevtiča. Jevtičev program je integralno jugoslovanski in je torej jasen, medtem ko je program dr. Mačka nejasna mešanica. — Izmed bivših samostojnih demokratov, ki se zadnjih volitev niso udeležili, bodo zdaj kandidirali na listi g. Jevtiča: dr. Brana Kalemberg, dr. Bogdan Grujič in sicer v Liki, dr. Janko Baričevič v Prelogu. Nadalje bo kandidiral tudi gosp. Jevdjevič, in sicer v nekem bosanskem okraju. — Bivši opozicijski radikal pro-ta Duš. Subotič je v Bos. Gradiški na volivnem sestanku iziavil, da bo kandidiral na ,Wtičevi listi.
Minister Kožul bo kandidiral v dveh okraflh in sicer v šibeniškem in koprivniškem.
Kaj pa jugoslovanska akcija? Jugoslovanska akcija v Splitu je objavila poročilo, ki pravi, da nastopi pri volitvah samostojno, in sicer z listo Dimitrije Ljotiča. Obenem to poročilo zanika, da bi se posamezne organizacije pokazale nedisciplinirane in da bi nastopile proti listi Dimitrija Ljotiča. Slučaj Milana Baniča na Sušaku je povsem osamljen in Banič je bil že izključen iz Jugoslovanske akcije.
Zemljoradnik in bivši minister Joca Jova-novič Ihj |)o j>oročilu belgrajske ^Politike« kandidiral v banjaluškem okraju.
V smislu tiskovnega zakona nam je zemljo-radnik, vseučiliški j>rofesor dr. Dragoljub Jo-vanovič poslal popravek k našemu poročilu > dne 8. marca ,in sicer v smislu da ne bo kandidiral n u.listi B. Jevtiča.
Smrtna nesreča
V ponedeljek zvečer se je na Stožicah v bližini svojega doma ponesrečil 59 letni posestnik Jakob Jerneje s Stožic 12. Padel je z voza ter dobil hude poškodbe na glavi. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili vso pomoč, toda brezuspešno, zakaj malo pred polnočjo je Jerneje za poškodbami izdihnil.
Avtobus v veliki nevarnosti
Vransko, 11. marca.
Velika avtobusna nesreča bi se skoraj dogodila preteklo soboto zvečer na mostu pri Brodcli blizu Vranskega. To mesto je namreč silno opasno za avtomobiliste in se je ravno na tem mestu dogodilo že več nesreč. Zato se čudimo, da se dozdaj •re ni nihče pobrigal, da bi se ta nevaren ovinek izravnal, kar bi se lahko brez vsake težave zgodilo. Nesreča bi se pa skoraj pripetila avtobusu, ki vzdržuje promet med Sv. Petrom v Savinjski dolini iu med Vranskim. Lastnik avtobusa g. Jugovič Artur je odpeljal ob četrt na sedem izpred vranske pošte. Ko je prišel na dotično nevarno točko, mu jc v zelo naglem diru pridrvel naproti tovorni avto, ki jc last motniškega rudnika. G. Jugovič zaradi ovinka ni mogel videti, da mu drvi nasproti to. vorni avto. Njegova sreča je bila, da je vozil zelo počasi kakor vedno na tem mestu. Oba avtomobila sta se srečala ravno na ozkem mostu. Ker je bila nevarnost trčenja, je avtobus zavozil na skrajni rob mostu, da bi se izognil tovornemu avtu. Ker pa je bila cesta vsled poledice polzka. je avtobus zdrknil v mostno ograjo. Četudi sunek ni bil močan, je zadostoval, da je cementni steber, ki je drža! ograjo, gladko zbil v potok in ograjo zlomil. Desno prednje kolo je že bilo čez rob in le golemu slučaju se je zahvaliti, da se avtobus, v katerem je bilo šest jx>tnikov, ni prevalil v razmeroma globok po-tok. Pri avtobusu se je poškodoval hladilnik in blatnik ter se je zdrobila desna svetilka. Zato tisti večer ni mocel nadalievati vožnje in je prevzel jx>što in | Kitu i ke kamniški avtobus in jih zapeljal tia postajo. Potnikom se ni zgodilo ničesar, sama prestrašili so se. O. Jugoviča pri nesreči ne zadene nobena krivda; saj je znan kot zelo previden šofer, ki nikeli ne divja mimo nevarnih mest. To lahko vsak potrdi, ki se z njim vozi. Vsekakor pa je nekaj krivde na šoferju tovornega avla. ker jc prenaglo drvel čez to nevarno mesto. Saj je bila njegova brzina tolika, da se je komaj pri Jeseni-kovi hiši ustavil, torej razmeroma daleč od nevar. nega mesta. Zanimivo je, da je pred kakima dvema mesecema na tem mestu, preden se pride na nv>s' neki tovorni avto ixxlrl ograjo s (ako silo. da s< se izruvali cestni kantoni. Vsekakor je že skrajni čas, da si državni cestni odbor [ogleda to mesti, in državno cesto, ki igra v tujskem Vronietu veliko vlogo — saj veže Dunaj s Trstom — na tem nc varnem mestu popravi, kar je lahko izvedljivo Ali bomo res čakali še hujše nesreče?
— Pri slabosti jc naravna »Frani Josefova voda prijetno učinkujoče domačo zdravilo, k'
»n^ltin TtllAniSnin Inlnonn nn^lnn, I------■ l- . >
r....... "•••"••i""!' .civ-^ut ««>iiusl-. uri m: iziutz*
le v malih količinah koristno.
Liublianshe vesti:
Stanovanjske odpovedi -
stika socialnih razmer
Ljubljana, 12. marca.
Stanovanjske odpovedi so se napram lanskemu letu v tem času močno pomnožile. So nazorna slika o vseli socialnih in gmotnih težavah, ki tarejo zlasti nižje sloje, v urvi vrsti delavstvo in nižje nameščence. Do včeraj je bilo pri ljubljanskem okraj, sodišču podanih že 285 stanovanjskih odpovedi. Hišni gospodarji so zahtevali proti 22 najemnikom takojšnjo izpraznitev stanovanja, ker ze delj časa niso mogli plačati najemnine. Za februarski selitveni termin je bilo vseh odpovedi 33, za marcev 70, a največ za aprilski seiitv. termin, namreč kar 103. Za majnik je bilo odpovedanih 52 stanovanj, ostale odpovedi se nanašajo na druge mesece Ua preživlja v Ljubljani obrtništvo res hude čase kaze tudi okolnost, da je bilo letos že 21 raznih lokalov iu delavnic odpovedanih, ker obrtniki ne zmorejo niti najnižje najemnine za lokal. Prav drastičen je primer, da je bil lokal od|>ovedan večjemu obrl-
0 Bolgarski pevski zbor »Rodina« iz Sofije
pride v Ljubljano v četrtek zvečer z brzovlakom ob pol 19. Pevcc in narodno občinstvo vljudno prosimo, da se udeleži sprejema bratskih bolgarskih pevcev, ki pridejo prvič v našo sredo, na glavnem kolodvoru v velikem številu. S kolodvora kreneio pevci v sprevodu v hotel Slon, kjer prenočujejo.
0 Za proslavo 25-tetnega jubileja g. Milana Skrbinška, režiserja in igralca naše drame, ki se vrši vsobolo, dne 16. t. m., so vstopnice v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Cene so od 40 Din navzdol. Jubilant bo slavil svojo 25-letnico v vlogi Swylocka v Beneškem trgovcu.
0 Namesto venca na grob g. župnika Vrhov-nika so darovali za trnovske reveže Vincencijevi konferenci: veletrgovec g. Jetačin Ivan 500 Din, g. Rožanc Mihael 200 Din, g. Gnezda Franc 100 Din, Neimenovan 100 Din. V imenu bednih iskrena zahvala!
0 Prva ustanovil i na »Filozolskega društva« v Ljubljani. Dr. Aleš Ušeničnik ie daroval Filozofskemu društvu« v Ljubljani
500 Din in postal s tem njegov prvi ustanovni Man Filozofsko društvo vidi dobro znamenje v dejstvu, da je nestor slovenskih lilozotov obenem njegov prvi ustanovni član.
0 V osmrtnici po pok. gosp. Leop. Jaku se ie vrinila neljuba pomota: mesto družine Jenkove se mora pravilno glasiti družine Jakove — kar s tem
popravljamo.	,	..... , .
n Kino Kodeljevo. Drevi ob 3 ruski spuonski film z Brigito Helm »Ko žena ljubi«. Cene znižane.
0 XL redni letni občni zbor Društva trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani se vrši v nedeljo. dne 17. marca 1935 v veliki dvorani Irgov-skega doma, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 27 ob pol 9 dopoldne.	.	(2692)
© Velik vlom v Prešernovi ulici. V nedelio zvečer je neznan vlomilec vdrl v prodajalne prostore tvrdke »Fototehnika«, v Prešernovi ulici 9, katere lastnik ie gosp. Pučko. Vlomilec jc odprl rolo s ponarejenim ključem, dmga vrata pa je vlomil, Odnesel jc 25 fotografskih aparatov najboljših kvalitet, tako da trpi lastnik okoli 17.000 Din škode. Lastnik ima škodo le deloma krito z zavarovalnino. Tatvino so opazili še isti večer gostje gostilne Pri Jerici«, ki je v isti hiši. Za vlomilcem manjka vsaka sled. Policiia svari pred nakupom sumljivih aparatov!
0 Napačni instalaterji. Neka ljubljanska inštalaterska tvrdka je opozorila policijo, da hodijo že nekaj časa po Ljubljani trije moški ter se izdajajo za pregledovalce strelovodov ter jih hočejo ludi popravljati. Strelovode so »pregledovali« in »popravljali« celo na nekaterih javnih stavbah, ti moški seveda niso upravičeni za takšno delo, temveč so navadni šušmarji, ne glede na to, da ie to obrtni prestopek, delajo Li možje tudi škodo, ker mora strelovode pregledovati in popravljati samo strokovnjak. Policija je tem moškim že na sledu In ko jim padejo v roke, jim ne bo dobro. Do tedaj pa policija opozarja vse lastnike stavb, naj tem možem ne nasedajo.
© Žrtve jetike in raka v Ljubljani. Zadnja lela opažamo v Ljubljani enak pojav kakor splošno na svetu, namreč, da zahteva jetika manj žrtev, pač pa da napreduje rak, ki postaja vedno bolj bolezen širokih množic, Lani je jetika zahtevala v Ljubljani 68 smrtnih žrtev iz vrst ljubljanskega prebivalstva in sicer 37 moških in 31 žensk. Vseh umrlih Ljubljančanov je bilo lani 632, torej ie za jetiko umrlo lani 10.6%, kar je nizek odstotek, sai je leta 1933 znašal še 11.2%. Med umrlimi je tudi 9 umrlih hiralcev iz zavetišča sv. Jožefa, ki so prav za prav iz drugih krajev. Tuicev ie v raznih zavodih umrlo za jetiko 59, in sicer 41 moških
Mariborske vesti:
Za Hitlerja pobirajo podpise
niku, ki je ostal ua najemnini dolžan nad 25.000 Din. Mestna občina je 18 stanovanjskim najemnikom odpovedala manjša stanovanja iz razloga, ker ne plačujejo najemnine že po več mesecev. Hišni posestniki so podali 85% vseh odpovedi edinole iz razloga, ker m bila najemnina redno plačana. Mnogi gosjKKlarji so najemnikom odpovedali tudi, ker sc ne drže hišnega reda, zaradi nesnažnosti in ka. Ijenja nočnega miru. Neki gospodar je odpovedal ' stanovanje, ker je najemnik imel podnajemnike brez | gospodarjevega dovoljenja. Edinstvena pa je bila , odpoved »zaradi nemirnega sina«, prav tako ona, da najemnik pljuje v gospodarja in mu pobija šipe. : Neki gospodar je f>ostavil na cesto delavčevo družino samo zaradi preobilne družine. Neko večjo j podjetje pa je od|x>vedalo lokale zaradi previsoke najemnine.
Pri okrajnem sodišču je bilo letos predlaganih že 12 deložacij, ki pa se še niso izvršile.
t
in 18 žensk. Za rakom je lani umrlo 60 Ljubljan- | čanov in sicer 20 moških ter 40 žensk. Nedomači- | nov je lani umrlo za rakom v raznih zavodih 33 in sicer 17 moških in 16 žensk. Skupno je torej lani ! umrlo v Ljubljani 93 oseb za rakom. Najbolj po- j gosti primeri raka so rak na želodcu, na maternici, na jetrih in rak v zadnjem črevesju. Za rakom umira neprimerno več žensk kakor moških.
0 Zveza gospodinj opozarja na preda- j vanjo o električni kuhi, ki bo danes ob 16 na Bregu 8. Poskušnja jedi. Vstop prost.
Kaj potrebuje Ljubljana
Bilo je v soboto zvečer, sicer že bolj kasno, ampak bilo je le. Torej v soboto zvečer so može-vali možakarji, pravi Ljubljančani, beini Maček, dem vveltberilhuilen, tam za vodo« in se pogovarjali o kandidatih. Kandidati so namreč sedaj izpodrinili v beli Ljubljani vse duhovite večerne pogovoru u cvičku, o kislcnt zelju in o gumbih za | cestno železnico, to se pravi za voznike in sprem- | Ijevalce, ali pa tudi zu ' pasažirje: te odlične prometno ustanove.
Kakor j>o vseh ljubljanskih pivnicah so tudi tukaj izbirali in postavljali kandidata. Jasno, da niso mogli izbrati boljšega kakor »ata«.
»Ata so sicer že prileten mož,« je rekel nekdo, ampak še vedno stranmi und ganz jugerid-lirh, pa še ranjkega gospoda barona Ileina so poznali, der was \var Exzellenz titid Landespriisi-dent. Kar za .ata se torej odločimo in zmaga bo naša!
Nad tem izrazom spoštovanja in priznanja so bili ala ne le navdušeni, ampak kar vzhičeni. Sprva kar niso mogli začeti govoriti: ko so se pa odkašljali in odlirkali, so rekli:
Also, meine Herren, no ja, gospodje, dovolite mi, dn se vam za vaše spoštovanje prav lej)o zahvalim, ja. Ce bom res izvoljen, sc bom žc izkazal; zmage pa ne bomo praznovali s cvičkom, ampak najboljši Nationalvvein« bo tekel, da bo vse od mize cerelo, ja ...
Sedaj pa še program. Jaz sem že gledal pri Krisperju in pri Petričiču. če imajo kaj programov v zalogi; pa tam jih nimajo; samo čevlje imajo in kopita, tako so mi rekli, programa jim pa še ni poslala nobena fabrika na ogled. Ker pa Ljubljana v prvi vrsti potrebuje program, predlagam, ila ga naročimo. (Sprejeto z burnim odobravanjem.)
Ljubljana pa danes mnogo potrebuje. Mesa, suhih'češpelj. kaše, moke in kar je take drobnarijo, ja. Ampak jaz pravim, da to vse skupaj ni nič. Ce bi imeli kakšen magistrat, ki je magistrat. bi skrbel za druge reči — av, ta vražja noga, kako lo trga in čuka in ruka in pika in bode! Torej magistrat — (medklic: vlada!) — no, ali magistrat ni vlada, za nas še več kakor vlada? — torej magistrat naj le regulira Tivoli in Zvezdo. ampak tako kakor se spodobi: kaj nam je pa treba loliko tistega grmovja? Popeljne naj 'nm nasade, popeljne, da nas nc bo trgalo leto in dan. ja. Daljo naj bi dobil vsak Ljubljančan svoj Skaf-eek ali pa vsaj keblico. kjer si bo lahko pregreval v tojili vodi svoje noge. da bo zdrav, pa ne denar razmetavati za ceste, kjer se samo prah nabira, pozimi f>a konji padajo kakor smučarji na Golovcu, listi olroci, ja. N'a cestah naj raste trava. da bo vse zeleno: hišica bela. !rav'ca zelena. Tega pa na magistratu ne zastopijo.
Also, meine Herren, vse to bomo naredili, že zaradi pospeševanja kmetijstva in tujskega prometa! Živijo narod, živijo domovina!"
Zborovalci so kandidaturo soglasno odobrili.
Maribor, 12. marca.
Pred kratkim je bil v Mariboru sestanek, kjer se je bilo treba dogovoriti o sprejemu nekega društva z juga. Treba je bilo določiti natančen program, kako bi gostom razkazal i mesto ter okolico. Pri tem je eden navzočih pripomnil sledeče: »Pokazati moramo in prepričati moramo goste, da so prišli v popolnoma slovensko mesto in v še bolj slovensko okolico. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi dobili gosti vtis, da je v Mariboru in še celo v okolici kaka nemška večina.« Žalostno jo, da moramo skoraj po 20 letih misliti nn to, kako hi pokazali, dn je Maribor z okolico popolnoma slovenski. Žalostno je to, toda resnica je.
Pred dnevi so se razširile vesti in celo časopisi so prinesli vesti, da zbirajo v Apaški kotlini in po Slovenskih goricah in mogoče še naprej proti Koroški podpise za Hitlerja. Nismo mogli začetkoma, v kaj takega verjeti. Vesti so se pa vzdrževale in so je končno izkazalo, da so hodili res neki neznani ljudje po Slovenskih goricah in tain dopovedovali našim ljudem, naj podpišejo nekako listino za Hitlerja.
In te dni so se snel v Mariboru razširile vesti, (la jo v Mariboru in okolici skujiina naših Nemcev, ki kažejo strašno velike simpatijo do avstrijskih legitimistov.
Vso to nam mora dati pač misliti, kako je mogoče, da se io. danes kaj takega dogaja. Ugotoviti bi bilo treba vzroke, nato pa najti pot., pti kateri bi prišli najpreje do stanja, ki smo si ga želeli in ki bi gn morali dtjseci že p vod skoraj 20 loti. i>a ga še danes nismo.
Najpreje bi bilo treba v Mariboru pre-
Kulturni obzornik
Razstava jugoslovanskih knjig j v Pragi
Ob priliki tounesečnc razstave j ugoslov a ličkih knjig v Pragi smo dobili od priprav liul-nega odbora dve knjižici, ki-nam dasta dober pogled v razstavljeno knjige, ki -i jih sicer ne moremo osebno ogledati. Prva se glasi: Vodnik po razstavi jugoslovanske knjige (Prtivodce vystavcu jihoslovansko knihv), ki jo je izdal narodni muzej v Pragi in ji jc uvod napisal univ. prof. J. Horuk. (Isti je tudi odprl razstavo ter napisal za Prager Pressc članek l in lahrtausend jugosl. Kultur), članek \ širokih potezah poda razvoj skupne jugoslov. literature ter omenja samo najvažnejše vrhove. l'o njem so dajana večinoma \sn čosopisnu poročila. Čc zasledujemo posamezne oddelke, vidimo. du so od Slovencev znstoj>nni: pri relonnu-cij: Trubar /. Novim zakonom, pri protireformaciji Valvasor, pri početkih romantike pa Vod uik. V omari narodnih pesmi so št rekel j, N lici nigg in Vuljavec; ine<l romantični'ji je odlično mesto dumi Prešernu. Dalje sledi realizem ' večino naših klasikov ter najmlajši (Vodnika. Klopčič itd.). Tn del dn vsekakor dober vpogled v najvažnejša poglavju naše književnosti. — Drugače jc /. oddelkom, ki nuj pokaže višino in razvoj naše znanstvene književnosti. To-so čutili tudi prireditelji, zato se v uvodu opravičujejo, dn hočejo radi pomanjkanju prostora pokazati samo posamezne primere, pri katerih ... včasih odločali čisto zunnnii vidiki: ohranjenost knjige, lepu vezava ali zgovorni naslov. Vodili so se po načelu, da razstavijo najnovejše iizdaic rz vseli področij ter iz vseli treh kul-
turnih in regionalnih središče. Ker so knjige r ustavi jene i><> številkah, vidimo nutanko, katere knjige predstavljaj onaše znanslvo. Iz zemljepisa: VleHk. Jugoslavija; i/, folklore: Kocbck-šošelj. Pregovori; i/, jeziku: Humov š. Oialcktološka karta. Pleteršnik, Slovar in Bradač. teškoslov. slovar; iz matematike in pri-rodnih ved: Sekti. Rastlinstvo Alp: iz sociologije: Gosar. Itn/prave: i/, pol. zgodovine: Kos, Zgodovina: iz pravne zgodovine: Dolenc-Makle-cov. Sistem: i/ lit. zgodovine: Kidrič. Zgodovina. Slovenska .sodobna liriku; i/, šolstva iu ljudski' prosvete: Šlebillger, Publikacije Slov. Mat., /.uletel. Zgodovina sokolstva: i/ religiozne književnosti: Murko. Die Bedcutiing der Reforma-tion: iz filozofije: Veber, Očrt psihologije: i/ lit. vede in kritike: Keleniinu, l il. veda in De-bcvcc. Gledališki zapiski: i/, glasbe: Viirnik, Uvod: i/, zgodovine umetnosti: Stežka. Slov. umetnost. V tej skupini vsekakor pogrešamo veliko najvažnejših znanstvenih del. tako Kosovo Gradivo, Prijateljevega Kersnika. Ramovševega Konzoiieiitiz.11111, Cankarjeve Zgodovine likovne umetnosti in Sistema: M n lov o /.god. slov. naroda in Zgodovine umetnosti in Stelctovego Orisa in Monumentn, Maroltovih umetn. opisov dekunij. Ruplovih Protestantskih piscev. Slodnjiikove Zgodovine, Vcbrovili važnejših knjig, ilšeničnikovhi razprav, Knšejevih cerkveiiopruv nili kn jig, Pitumičcvo Države itd.; dalje naših tehničnih in zdravniških knjig (šer-ko) itd. itd. To omenjam samo zategadelj, da j .'ie bomo i 'u M i napačnega onima o tej razstavi ■ in da vidimo, kako opravičene s'i opombe pfi-| roditeljev. — V nadaljuj skupini »Razbor sc-: danjosti in sile /.a bodočnost jc Ogrisovn češka knjiga IJnifikacc____ Siišnikovi Akademski poklici. Mordendorfcrjcve Koroške uganke, Mc-| sarjevo Stanovanje. Vidmarjev šali. Bodjnrove 1 Jug. Alpe ter Župančičev Ciciban. Med splošnimi pregledi in znanstvenimi leksikoni -e >in-• hala M ulov zbornik Slovcnci v desetletju, Ga-
prečiti, da se danes sliši v toni slovenskem mestu več nemške govorice kakor pred 10 leti. Vsi inozemci-tujerodci, naj hi čim preje izginili od tu. Zlasti še oni. ki odjedajo našim kruli. Vsi inozemci-tujerodci, ki stanujejo v našem mestu, pa nimajo tu nikake pravilno dokazano zaposlitve, nc bi smeli dobiti dovoljenja za bivanje v Mariboru preko določenega časa, recimo treh mesecev. Po tem času bi se morali brezpogojno izselili. Ako že iz onega ali drugega razloga ne mo: rejo nazaj v svojo domovinsko državo, naj se izselijo proti jugu naše države, kjer nam morejo nacionalno mnogo manje škodovati. Pri vseh domačih pn bi bilo treba povečati pravo narodno zavest, ki naj ne bo samo v besedi in ne samo vezana na kako slučajno strankarsko pripadnost ali pa na članstvo pri kakem društvu. Ne sme se nikdar več zgoditi, da dobi vso zaščito, tudi zn protina-rodno delo. tujerodec, ki jo toliko prebrisan, da se vpiše v kako nacionalno društvo.
Na deželi pa bi bila naloga obstoječih nacionalnih društev in kulturnih društev, da preprečijo vsako možnost takih pojavov, kakor pobiranje podpisov za tujo državo. Ako že obstoječa društva in organizacije niso zmožna sama, da to delo opravijo, ako ni; majo mogoče žc obstoječe organizacije dosti zaupanja pri prebivalstvu, naj ne preprečujejo, da poizkušajo doseči večje uspehe organizacije, ki imajo pri prebivalstvu vee zaupanja. Da pa mora iti nn deželi kulturno delo vzporedno z delom za gospodarsko iz: holjšanje, do tega prepričanja bi morali tudi že vsi priti. S pravilnim delom si je treba najpreje pridobiti zaupanje pri narodu, vse ostalo bo šlo nato razmeroma lahko.
□	Kralje Bolgari prvič v Mariboru. V
soboto, 16. t. m. pridejo v Maribor bolgarski pevci zbora »Bodina« v Sofiji. Maribor bo v soboto prvič ofieielno pozdravil predstavnike bratskega naroda. Sprejem organizirata .lu-goslovattsko-bolgarska liga in pn Glasbena Matica.
□	V avtobusu na Planico. Poleg posebnega vlaka bo vozil v nedeljo na Planico tudi »rdeči Francelj« mestnega avtobusnega prometa. Cena vožnji tja in nazaj skupaj z vstopnino 140 Din. Prijave sprejema vodstvo avtobusnega prometa na Glavnem trgu.
□	Fantovska katoliška akcija je priredila, kakor smo že poročali, v nedeljo popoldne zelo dobro uspelo igro »Mlini pod zemljo«. Zlasti je ugajala pri prireditvi lepa scenerija, ki je bila zelo dobro izpeljana, in je predstavljala res tipične slike iz rimskih časov. Vse to je bilo delo zvestega člana fantovske katoliške akcije, Antona Pahernika, črko- in soboslikarja ter pleskarja iz Maribora, ki je tudi zvest naročnik »Slovenca«.
□	Ali pragmatika velja ali nc velja? Svoječasno smo poročali, da je banska uprava zadržala sklep občinskega sveta o napredovanju nekaterih mariborskih občni; škili uslužbencev. Prizadeti so .se pritožili na državni svet, ki pa .ie pritožbo zavrnil ter odobril stališče banske uprave. Občinski uslužbenci sc sedaj izprašujejo. ali je pragmatika, po kateri jili jc. občina nastavila, se v veljavi, ali jc več ui? Napredovanja so se izvršila v smislu pragmatike in bi morala biti pravomočna, kakor vsa ostala dosedanja
imenovanja.	. .
□	»Ljudski oder v Mariboru«. I ako ie ime novemu društvu, za katero je Banska uprava odobrila z odlokom od 28. februarja pravila. Glavni namen društva je krepiti državljansko zavest, uprizarjati igre, vzdrževati stike s sorodnimi odri in nuditi članom čim popolnejšo umetniško izobrazbo ter vzgojo. Predsednik pripravljalnega odbora je Anton Pahernik. Novoustanovljeno društvo ima ustanovni občni zbor v dvorani Zadružne gospodarske banke, dne 21. marca ob 20. Delokrog novega društva obsega meslo Maribor.
□	»Pesem na Volgi«, izvirni ruski film prikazuje od ponedeljka naprej kino Union, l ilm je res lep in ga zato moremo vsem priporočati.
□	Smrtna kosa. V bolnišnici je umrl nočni čuvaj tovarne Freund, 39 letni Mak ar Antoniv. Pokojnik ,ie bil po rodu Poljak. Na.i počiva v miru.	.
□	Japonski večer v Studencih. L)udska univerza v Studencih priredi drevi »japonski večer«, na katerem predava gospa Tsuneko Kondo Sku-šek o Japonski in njenih šegah. Predavanja pona-zorujejo skioptične slike. Začetek točno ob po! 20. Vstop samo za odrasle in jc prost. Običajnega četrtkovega predavanja ta teden ne bo.
b rščkovi Goriški Slovenci. Glonarjcv Poučni slovar ter Biografski leksikon. — Popolnejša je razstava časopisov. Tako je med lit. in umetniškimi revijami razstavljenih 8 revij, med strokovnimi in znanstvenimi 19 (med njimi mi Gruda?), med aktualnimi, zabavnimi in otroškimi časopisi pa 6 (Mladika?). — škoda res, da jc naša znanost zastopana tako nepopolno, kar'more le škodovati ugledu naše univerze in Slovencem sploh. Sicer pn tudi s srbsko-hrvn-ško znanstveno literaturo ni bolje.
Knjižnica glavnega mesta Prage je izdala ob tej priliki statistiko dr. 1 Thonn: Jugoslovanska in češkoslovaška književnost v medsebojnih prevodih (Jihoslovenska a českoslovcn-ska literatura ve vzajemnych prekladec.il). v katerih pa so omenjeni samo prevodi, ki so izšli knjižno. Tako vidimo, da imajo Cehi prevedenih »J! knjig Cankarja in H knjig Mcškn, ki sta izmed slovenskih pisateljev najbolj znana Čehom. Dal jc so prevedeni Prešeren, 1'inžgar,
"	* stik (Pravica
Go-
□	Staroupokojenci so zborovali preteklo nedeljo v prostorih »Zlatega konja« v Vetrinjski ulici. Društvo slaroupokojencev šteje v Mariboru precej članov, ki so se skoro polnoštevilno udeležili občnega zbora. Izvajanja govornikov so se kretala okrog nevzdržnega položaja, v katerem se staroupokojenci zaradi nizkih prejemkov nahajajo.
□	Kandelabre pričnejo postavljati. Te dni bodo izmenjali kandelabre, ki stojijo po sredi pro-menadne poti med Trgom Svobode in Prešernovo ulico. Na mestu sedanjih pridejo novi kandelabri s tremi svetiljkami, tako da bo mariborska promenada razkošno razsvetljena. Pločnik promenade bodo asfaltirali šele poleti.
□	Aretirani so bili zadnja dva dni v Mariboru'gostilničar Albert Achtig jun„ bivši trgovec Ivan Gabrič, zasebnica Ililda Stibler, kemik Hubert Kolletnigg, bivši ključavničar in dopisnik »Deutsche Zeitung« Franz Kreinz, sin nekega znanega mariborskega trgovca ter hotelir Franc Bau-man v Varaždinu. Ivana Gabriča je policija že izročila sodišču, ostale pa še zaslišuje ter ima od nekaterih že delna priznanja. Aretacije so vzbudile v Mariboru ogromno pozornost.
□	Nesreče. Vdova Terezija Kaiser iz Pobre-ške ceste je padla tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. Še ne 10 letnemu posestniškemu sinu od Sv. Križa pa je spodrsnilo na gladkih tleh, da si je močno zvi! desno roko. Oba ponesrečenca so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
□	15 biljardov v Mariboru je v vseh kavarnah. Za vse te biljarde so plačali v lanskem letu kavar-narji 3000 Din davkov, torej za vsakega po 200 Din.
□	Pregled motornih vozil se vrši za zamudnike iz obeh mariborskih okrajev in lz mesta Maribora, dne 14. in 15. marca od 14 naprej v plinarni v Mariboru. Za vozila iz Slovenske Bistrice in iz Poljčan pa se vrši pregled 21. marca ob pol 16 v Slovenski Bistrici in ob 17 v Poljčanah. Lastniki vozil, ki ne bi pravočasno predstavili vozila komisiji, bodo kaznovani.
Ptui
Nov k!
ovnean. Pregelj (Plebanus), Levstik (Pravu ...adiva). Tavčar Erjavec (Iluzorji), Jurčič, (. Lir (Rošliriku). Goveknr (Oli to žene!). Gregorčič. Gradnik. Kmetova. Kette. Kraigher (Kontrolor škrobar), Kverlrovo, Mole V.. Sket (Mi-klovn Zala), šorli (Človek in pol), Vošnjak. Župančič (Solličnici-?): dalje mladinske knjige Ra-petove in Slopšakovc. Pivkovi vojni spomini m celo — Vodišku Johancn! — To bi bili vsi avtorji ,ki jih iiaviija tn statistika. Pogrešam pa Erjavčevih »Slovencev«, knjigo, ki jo je prevedel član pripravljalnega odbora dr. Vvbirnl. Po tem Iti človek sklepal, da sc to ni slučajno zgodilo!, — Drugo |x>lovieo zavzemajo knjige, ki so prevedeno, nn jugoslovanske jezike i/ čc-ščine oz. slov aščine. Nas zanima pri tem samo to, da seznam na slovensko prevedenih knjig obsega prav toliko strnili kot na srbsko hrvatsko skupaj. Iz toga sledi, kar ie potrjeno tudi i/ zgodovine, dn smo bili v vseli ozirili Slovenci od vseli Jugoslovanov politično in kulturno
Sv. misijon v Ptuju. V cerkvi sv. Petra in Pavla v Ptuju imamo sv. misijon, ki bo trajal do 19. t. m., na kateri dan bo slovesno zaključen. Verniki trumoma prihajajo iz okolicc in mostu k sv. opravilom.
Požar. Dne 7. t. m. ob 3 zjutraj je izbruhnil požar v Vitomarcih v Slov. goricah pri posestniku Matjašiču. Goreti jc začelo gospodarsko poslopje posestnika Vcršiča. Zgorelo je vse do tal in le živino so rešili, škoda, ki jo je povzročil požar, presega 20.000 Din — in je le deloma Krita z zavaroval p i no.
Smrt kosi. V visoki starosti S5 let ie umrl gostilničar in posestnik v llcrpeljah Tvan JSaša. Blag mu spomin, prizadeti družini i>a naše so-ža.jci
s v najtesnejših zvezah. Tn to moramo ostati tudi i v bodoče.
Jugoslovansko - češkoslovaška liga se ob j tej priliki lepo zahvaljuje vsem, ki so kukor-; koli sodelovali pri razstavi ter izreka -v imenu ■ predsednika razstave g. dr. Volfn zahvalo tudi vsem časnikom in založbam, ker so poslali v Prago svoje knjige.	td.
Balohovičev koncert v Mariboru
Z nestrpnim in napetim pričakovanjem je sprejel Maribor velikega violinskega virtuoza g. Z in tka Bailokovičn, ki jc po sijajno uspelem j nastopu v Ljubljani priredil v petek, 8. t. m j violinski koncert v mariborskem Narodnem j gludališču.
V nizu pestro sestavljenega sporeda smo ! čuli v prvem delu lliindlovo sonato v g-molu, ! i.z katere jc odsevala vsa njena jasnost in prozornost. Spontano so poslušavci zaživeli z uniet-, nikoni ob sledečem Mozartovem Rondu, ki je 1 nadvse verno knrukterizira! komponistov o podrobno uglajenost in igrivo živahnost. Sledila sta Bacilov Adagio ter Piignnni-Kreislerjev Praeludium in Allegro. Svoj višek je dosegel , g. Bulokovič / Mcmlclssohnovim koncertom v
1 c-molu. Oba — violinist in pianist g. Ilellmut Baervvald — sta v vzporedno enovitem in vseskozi popolnem podajanju izčrpno segla sklad-j bi do vseh njenih tehnično umetniških in gra-ciozno mu/.ikalnih globin.
Po odmoru je sledil drugi del krajših in ; učinkovitih skladb, kjer smo slišali Chaussonov »Poemc«, Riinkegu-Korzakova »Himno soncu in majske hrošče«. Albcniizov -Tango«, Pulmcre-novo »Humoresko«, Mnnojlovičev »Ples vdov« (Z. Bolokovičn liosvečeno skladbo), Slavonske-
ga Jugoslovansko pesem in ples« ter Smetanovo »I/, moje domovine«.
Med točkami, ki jih je virtuoz po končanem progruinu burno pozdravljen podal, je žel
Od gostije v smrt feeden dni
Maribor, 12. marca.
Na pustno nedeljo, dne* \ marca so imeli pri posestniku Ermutu pri Sv. Križu nad Mariborom veselo gostijo. Ženil sc je sin 70-lctncga prcvžitknrja Matije Eriniuta in dogodek «e je ob navzočnosti številnih svatov radostno obhajal. Oil |>oroke, ki se je vršila pri Sv. Kuneotl, gredoč so jo svatje zavili v postil no. Sredi najlepšega razpoloženja se je dvignil ženinov oče, stari Matija Ermuit, vzel palico in klobuk ter dejal, da se bo zn trenotek odstranil. Svatje so ga dolgo čakali, ker pa starčka ni bilo nazaj, so mislili, da je odšel naprej proti domu ter so brezskrbno šli za njim. Doma pa Errnuia zopet ni bilo. V zli slutnji so ga šli iskat, pa gu niso
ležal mrtev v Pesnici
našli. Naslednjega dne so prijavili zadevo orožnikom v St. Jurju ob Pesnici, ki so začeli takoj s preiskavo. Iskali so starega prevžitkarja domači in vsa sosesku. Čez nekaj dni so našli ob Pesnici njegov klobuk Ln palico ter domnevali, da jc našel smrt v vodi. Preiskali so strugo v znatni daljavi, vendar zaman, šele včeraj, po enem tednu neumornega iskanja so naleteli na njegovo truplo, ležeče v Pesnici. Smrt starega prevžitikarja bo težko pojasniti. Mogoče jc bil zgolj nesrečen slučaj. Nekoliko vinjen starček si je šel hladit glavo na sveži zrak, pri tem pa je znšel do potoka ter padel v globoko strugo Pesnice in utonil. Namerno dejanje je skoro izključeno. Tragična smrt starega možu je povzročila v vsem okolišu splošno sočutje.
Ako fe glavobol posledica zapeke
2-3
ARTIN-DRAŽEJG
Dr. Wnndern
vzete zvečer, omogočajo Vnni drugo utro lahko izpraznenje. Dobe se v vseli lekarnah v škatljah po 12 dražej Din 8 — in vrečicah po 2 dražeji Din P50.
Oglas rog. n o ti S. far 7724/34_
Kaj pravite?
Londonski časopisi javljajo bogatim lastnikom (lastnicam) plemenitih in neplemenilih psov, da je odprla gospa X. v neki imenitni londonski ulici najmodernejše urejeno *mewo» za pse, kjer dobijo ielveronožci lahko popolno hrano (juho, meso, prikulio in še kaj sladkega), ali pa samo po jedilniku izbrane ali pa posebej naročene jedi. Psi imajo na razpolago ludi kopalnico; če pa imajo poleg jedilnice še kakšen salon za kvarla-nje ali pa kavarno in kadilnico, ali pa če imajo v hiši več stebrov namesto znanega «W. C.*, lega časopisi ne povedo. Povedo pa, da je gospa «ho-lelirlcav tudi lastnica posebnega salona sa pasjo kozmetiko, kjer si dajo pasje lepotice in pasji -gigerli* svojo dinko Jrizirati po najnovejši modi — možno je tudi trajno kodranje...
Nekdaj je bilo na svetu tako urejeno, da so bili nekateri, ljudje <sv'obodni», drugi pa so bili njihovi sužnji brez človeških pravic, torej nelce vrsle <rpsi». Za to vrsto «psov» pa .so gospodarji dobro skrbeli, skoraj tako dobro, kakor slcrbe sedaj londonski bogatini za svoje cucke, ker so jim li «psi» delali in tako množiti, njihovo bogastvo.
Dandanes smo pa vsi ljudje svobodni in v Evropi takili sužnjev, za katere bi gospodarji skrbeli, ni več. Današnji bogati svet skrbi, kakor kaže londonski primer, samo še za prave pse — sa človeške ne več'.
Kaj pravite, g. urednik, kaj je dandanes bolite: ali bili svoboden človek, za katerega se nihče ne briga, ali pa staroveški suženj oziroma londonski pes, ki mu gospodar kupi vse. kar s i le more poželeti pase srce?
Trpinčenje živali
Ljubljana, 12. marca.
Edinstven primer brezsrčnosti in surovosti neznanega zlikovca so imeli priliko videti maloštevilni pasanti v ponedeljek ponoči na Krekovem trgu v Ljubljani. Med lesenimi lopami in bivšo Mali-rovo hišo ima mestna občina skladišče za pome. tače in tržne delavce. Iz tega skladišča so ljudje že zvečer slišali glasno, pretresljivo mijavkanjp. Izza odprtine pri zaklenjenih vratih je gledata mačja glava. Ljudje, ki pač niso slutili, v kakšni stiski jc uboga žival, so hodili mimo in nihče se ni zmenil zanjo. To pretresljivo mijavkanje pa se je glasilo še pozno v noč, zato so nekateri postali |x>zorni. Mačka, krasen ekseinplar s snežno belo dlako, jc nepremično čepela na svojem mestu in se ni umaknila niti tedaj, ko so se ji približali. Eden izmed trojice poznih pasantov je splezal čez visoka vrata v notranjščino in posvetil. Zgrozil se jc ob prizoru nečloveške brezsrčnosti, ki je imela tu svoje prste zraven: inačka je imela okoli telesa zadrgnjeno zanko iz drobne, ostre žice. Zanka je bila pritrjena k bližnji tržni stolici, tako da je bilo prizadevanje uboge živali, da bi se rešila, zaman. Zanka se ji je že tako hudo zajedla v telo da je krvavela na več krajih. Po dolgem Irudu se je re. sevalcu posrečilo osvoboditi jo trpljenja in bolečin. Hvaležno sc je še ozrla rešitelju v obraz, potem pa se je počasi in z muko odplazila v noč. Čeprav je pisec Ieli vrstic proli vsaki telesni kazni, bi neznanemu surovežu brez vsake srčne kulture prav iskreno privoščil, da bi tudi njemu kdo nataknil zanko okoli vralu in ga pustil v takšnem položaju vso noč. Potem bi se inu morda odprle oči in bi spoznal, da občutita telesne bolečine enako oba: človek in žival.
Smrtna nesreča pri podiranja dreves
Planina pri Sevnici, 12. marca. Tragičen slučaj se je pred par dnevi zgodil v naši župniji, ki je v vsem okolišu vzbudil iskreno sočufje. V gozdovih pri Španovih so podirali drva. Skrbna gospodinja Lrneslina Špau se je podala v gozd, da pregleda, kako delo napreduje. Nič hudega sluteč je opazovala svoje delavce, ko nenadoma s silne strmine pridrvi teža-k hrastov hlod in jo zadene s takšno silo, da je odletela več metrov vstran ili čez par Irenulkov v nezavesti izdihnila. Rajna je bila skrbna krščanska mati, ki jo tudi nenadna sinrl ni presenetila. Saj je par dni prej pobožno prejela sv. zakramente. Težak udarec so pa doživeli olroci rajne. Pet iili je zapustila, najmlajši med njimi ima 8 let. - Naj v miru počiva!
— Pri prehlajenjih, hripi, vnetju vratu, zabreklosti bezgavk, živčnih boleznih, trganju v udih dobro dene, ako se s pol kozarcem naravne »Franz-Josef« grenčice poskrbi za vsakodnevno izpraznjenje črev. Po izjavah vseučiliških klinik se odlikuje »Franz-Josef« voda po zanesljivem učinku ob zelo prijetni porabi.
JVovJ grobovi
+ Radeče. V nedeljo zjutraj je po kratki in mučili bolezni previdemi s tolažili sv. vere v 78. letu starosti, v krški bolnišnici boguvdano zatisnila svoje blage oči twk. mcščnnka-posest-nica gospa Marija Frank roj. Christor. Pre-tiižna vest, ki se je z bliskovito naglico razširila po mestu, se jc zdela ljudem docela neverjetna, kar smo videli gos|x> pred petimi dnevi se trn ulici. Pokojna zapušča tri ugledne sinove, ki /.ive v Zagrebu in Splitu. Pogreb predrage pokojiiice bo danes l>. marca ob 10 dopoldne i/, hiše žalosti nn mestno pokopališče.
. 1" V Novem mestu je umrl vzoren katoliški mož in dolgoleten naročnik »Slovenca«, g. Ignacij Medved, oficijal drž. žel. v pokoju. Rajni je bil zaradi svoje ljubeznivosti splošno priljubljen, znan pa tudi po kremenitem značaju in doslednem krščanskem življenju. Njegove mnogoštevilne znance obveščamo, da bo pogreb danes ob pol 3 popoldne na šmihelskem pokopališču.
+ V Ljubljani je umrl g. Andrej Gril, jio-stm /.vam čil i k v pok. Pokopali ga bodo v četrtek ob pol "i popoldne.
+ V Podsredi je včeraj mirno v Gospodu zaspala ga. Ana škerbečevn. Doživela je lepo starost 78 let. Pogreb bo v četrtek ob in dopoldne.
_ Naj blagim rajnim sveti večna luč! Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
251 popusta 25 7„
od
cerhvenih govorov dr. ra. opeha
dobi kdor kupi celo zbirko do 15. IU. 1935
Cela zbirka obsega 24 zvezkov ter stane nevezana Din 400"— s popustom pa samo Diu t49'50.
d. NiCman, LJubljana, Hopitarieva i
največ odobravanja >Schubertov A ve Marin, ki je bil en sam živo doživet izraz umetnikove notranjosti.
Izvajanje jc bilo vseskozi na odličnem umetniškem višku. G. Bolokovič nc obvlada le svojih gosli v izredni tehnični spretnosti in preciznosti, ampak zna tudi v svoj mehko pojoči inštrument vložiti sebe samega z vso prepričevalno pristnostjo. Zatorej njegovo izvajanje ob prav enako dovršenem spreinljevanju pianista ni bilo le stilno razumevano in tehnično popolno podajanje skladb, marveč hkrati tudi čudovito homogeno sodoživljanjc obeli umetnikot in njuno samostojno umetniško ustvarjanje.
Ni čuda, če sta g. Balokovič in g. Baervvald nn tem večeru tako neposredno v živo zajela vse poslušavcc in jih popolnoma prevzela. Saj so ob koncu kar obsedeli in si želeli še in še.
Merodajnitn krogom, ki so Mariboru preskrbeli tolik umetniški užitek, vse naše hvaležno priznanje!	jjb.
Josip Horvat: „1848"
Izvanredno izdanje Matice Hrvatske. Zagreb 1934. Str. 248.
Zadnja leta se je Matica Hrvatska z dotokom mladih vidno prerodila kakor dokazuje njeno živahno delovanje in izdajanje rednih in izrednih znanstvenih in leposlovnih del. Tako je pred kratkim izdala I. del (»Pomlad«) Horvatovega »repor-terskega sprehoda v ča« pred osemdesetimi leti«.
Kaj naj rečemo o Horvatovem delu »1848«, ki po lastni avtorjevi izjavi nima pretenzij, da bi ga imenovali roman, marveč nam hoče nuditi le bolj ali manj povezane slike ljudi, družbe, razpoloženj, lepih velikih sanj in »čemernoga probudenja«. S tem je pisatelj sam najbolj in najlepše označil I. del svoje »Četrdesetosme«, kier nam v šestih poglavjih riše dogodke burnega 1848. leta in zlasti le niih odmev na Hrvatskem, ali bolie v Zatfre^u:
odmev pariške in dunajske revolucije, boje z Madžari in madžaroni, poulične manifestacije in demonstracije, debate, posvetovanja, zborovanja, razgovore in deputacije, zavist in spletkarenje med prvaki, poulične čenče. . . Glavni igralci v tem hrupnem in pisanem metežu, ko so se odločale važne narodne stvar«', so dr. Ljudevit Gaj, ban Josip Jelačič, Ivan Kukuljevič, baron Kuliner, Vra-njican, Sulek, St. Vraz, Demeter, oba Mažuraniča itd. Središče ie bil kajpada narodni voditelj Gaj, okoIi katerega se gnetejo tisoči njegovih obože-vavcev in proti kateremu se bojujeio mnogoštevilni idejni in osebni sovražniki. Ves ta hoj. zakulisno spletkarenje in tekmovanje, kdo bo prišel na vrh in zavladal narodu, nam je skušal pisatelj naslikati. V tej knjigi, kier pridemo do imenovanja in do »izvolitve« bana Jelačiča, Gaj še vedno srečno prvači. Horvat nam ga kaže kot izrednega ustvarjalca narodnega razpoloženja in ljudskega tribuna, ki je bil deležen pri svojem narodu največje slave, a tudi največjega sovraštva in zaničevanja. Gai je večen idealist, navdušen zanesenjak, ki zna človeka do kraja navdušiti s svojo besedo — zares demon besede« — dočim je ban Jelačič, ki proti koncu prevzema vedno važnejšo vlogo, resen in umirjen mož dela in discipline in je deležen od pisatelja mnogo več simpatij kakor Gaj.
V ostalem I. del Horvatove »Četrdesetosme« zares ni nič več in nič manj kot »reporlerski sprehod«. Sicer bi človek od reporterja pričakoval več živahnosti, kol jc najde pri Horvatu, ki saji.o opisuje ljudi in dogodke, namesto da bi ljudje in dogodki sami živeli in govorili pred nami. Avtor se dostikrat izgublja v nepotrebne disgresije in iz trte izvita premišljevanja, kar podobo prej zamegli kot poživi in bravca samo dolgočasi. Posamezni prizori so sicer bolje izdelani, vendar celota zeio pogreša močnega oblikovavca, da imaš ob branju podoben občutek, kakor n. pr. če bereš Lahove »Brambovce«. Zadnio sodbo pa bo mogoče izreči, ko bomo imeli v rokah celotno delo, to ie. ko izideta še ostala dva zvezka. Gregorič Jože.
Koledar
Sredu, 13. inareu. (Kvatre.) Teodora, uiu-čenka; Kozina, vdova.
Osebne vesti
—	Odlikovani so: z redom Belega orla petega razr. kapetan fregate Ivon I.evec; z redom Jugoslovanske krone petega razreda strojni major Rudolf širolu; s kolajno zn vojaške vrline poročnik fregate Matija Podkrajšek; z zln-to kolajno za vestno vršenje službe mornariški narednik-vodnik L razreda Hugo Gros in s srebrno kolajno za vestno vršenje službe mornariški narednik brodarske stroke Alojz Jerman.
= Razrešeni so službe rez. častnika peli. kapetan I. ra/.r. Alojzij Kraiuberger in peli. j>o-ročnika Stanko Krof ler Dinko 1'abris.
Iz sodnopisarniške službe. Zvaničnica pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi Irena Apatičeva je pri apelacijskem sodišču v Ljubliani napravila I. pisarniški in zamljiškoknjižni izpit. — Za uradniška pripravnika X. skupine sta imenovana Konrad Tovornik, zvaničnik pri okrožnem sodišču v Celju, in Simon Železnik, zvaničnik pri okrajnem sodišču v Ptuju. — Za zvaničnika II. skupine je postavljen Anton Videnlčnik, jetniSki paznik pri okrožnem sodišču v Mariboru. — Za zvaničnika 111. skupine so postavljeni: Ivan Jurjevčič, služitelj pri okrajnem sodišču v Ljubi ani ter dnevničarji-zvaničniki: Marija Jczernikova, Prevalje, Ana Remčeva, Ljutomer, Terezija Rifcljeva, Kranjska gora, Milena Kosmova, pri apelacijskem sodišču v Ljubljani, in Ljuba Ferenc, Sv. Lenart v Slovenskih goricah.
Ostale vesti
—	Gregorjevo vreme. Sv. Gregor je včeraj tičke oženil. V dravski banovini in tudi drugod je bilo včeraj lepo in jasno vreme. Na Gorenjskem je zjutraj pritiskal mraz ter je znašala jutranja temperatura do — 10" C. V Ljubljani je bila najnižja temperatura — 2" C. Za sedanji vremenski položaj je prav značilno izredno visoko barometersko stanje, kajti barometr že 2 dni kaže nad 775 mm. V vsej svoji krasoti so se včeraj popoldne videle Kamniške planine in Karavanke, kakor tudi Julijske Alpe. Ker je bila nedelja, dan 40 mtičenikov, tudi razmeroma lepa, je pričakovati, da bo marec razmeroma lep, suh
—	Z "ostilničarskim kongresom, ki bo dno 16. marca v Zagrebu, bo zvezana razstava in poskušnja hrvaških vin, kakor tudi vseh potrebščin, ki so gostilniškim podjetjem neobhodno potrebne. V soboto popoldne po kongresu in nedeljo, dne 17. marca pa bo revija pomladanske mode. Polovična vožnja jhi železnicah dovoljena, legitimacije se dobe pri železniških blagajnah.
—	V dveh mesecih nad 242.000 Din za kolke. Sodni posli pri okr. sodišču v Ljubljani so bili prva dva meseca letos prav živahni. Stranke so že na sodnih taksah v kolkih plačale 242.800 Din. Za razne pravde in opominjevalne tožbe je bilo že letos januarja in februarja plačano 52.005 Din. Mo-bilijarne in realne eksekucije so se zelo pomnožile napram lanskemu letu v teh mesecih. Samo za razne takse je bilo letos na obeh izvršilnih oddelkih plačano 75.773 Din. Tudi zemljiška knjiga zaznamuje letos prav živahne in velike transakcije, kajti v dveh mesecih je bilo plačano .že za kolke 62.716 Din. Letošnji februar je bil v pogledu sodnih poslov mnogo živahnejši ko pa januar. Februarja je bilo celotno plačano na taksah 132.713 Din, samo za zemljiškoknjižne zadeve 42.117, dočim januarja le 20.599 Din.
—	Pri isliijasu sledi na kozarec naravne »Franz .Josefove« grenčice. popite zjutraj na tešče, brez truda izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja.
—	Zanimivi procesi na vidiku. Proti koncu marca in aprila meseca se bodo pri ljubljanskem okrožnem sodišču vršili prav zanimivi, veliki kazenski procesi. Preiskava v zadevi roparskega poboja vpokojene paznice Kalanove v Soteski št. 5, je končana. Državni tožilec je proti obema roparskega napada osumljenima mladeničema že sestavil daljšo obtožnico. F. oli obema se bo glavna obravnava vršila aprila meseca.
—	Prepovedan tisk. Službene novitie št. ,r>6 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati št. J), tednika »Nova Danica«, ki se tiska v Zagrebu.
—Z odlokom ministrstva za notranje posle pa je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej koledarja »Hrvatski list« in Danica hrvatska« za 1935. leto, ki sta izšla v New Yorku.
Kamnik
Volitve v odbor meščanske korporacije, ki so bile v nedeljo, 10. marca, in za katere je vladalo tolikšno zanimanje med meščanstvom saj je bil boj zelo hud in se ni moglo nič jasnega prerokovati — so pokazale pravo razf>oloženje: zmagala jc opozicija s 6:3, in sicer je g. Neržima dobil šest odbornikov, g. Lap pa le tri.
Celie
£r Sestanek delovnega občestva učiteljstva kmef-sko-nada'jeva!nih šol v Celju bo v soboto, 16. marca v okoliški deški šoli. Na dnevnem redu ie poročilo načelnika kmetijskega oddelka g. inž. Zidar.ška o najvažnejših akcijah kr. banske uprave za pospeševanje kmetijstva, nadalje referat svetnika sj. Krošla o življenju v kmetijsko-nadaljevalnih šolah itd.
•©■ Za regulacijo Savinje iščejo brczjiosclne dc. lavcc. O fej kočljivi zadevi smo že večkrat pisali. Več sto brezposelnih delavcev iz Celja in okolice je v zadnjem času stalo dan za dnem na tukajšnji Borzi dela, pričakujoč, da se bo že začelo z deli na Savinji Brezposelni so tudi že z deputacijami intervenirali na različnih mestih. Sedaj pa kar naenkrat zvemo, da išče Borza dela za dela pri regulaciji Savinje 50 delavcev. Nerazumljivo se nam zdi to postopanje. Saj itak vemo, da je sedaj zaposlenih v Tremerjih šele kakih 12 delavcev, celjska Borza dela ima pa po z-idnjem izkazu prijavljenih 767 brezposelnih moških delovnih moči. Po naši pametj naj najprej zaposle (c brezposelne moči, potegi naj se šele iščejo druge. Mogoče je pa ta stvar v kaki zvezi 7. mezdami, zaradi česar bi prosili vodstvo fukajšnje Borze dela, naj bi nam dalo v tem oziru malo pojasnila.
0- Krošnjar odnesel samokres. V delavnico pit-škaria g. Alberta Rufarja na Slomškovem trgu je prišel neki krošnjar pontiint suho robo in med tem tudi vprašal, če je naprodaj kak star samokres Na to vprašanje se je g. Rutar obrni), hoteč vzeli iz omare nekaj starih samokresov, v tem ie pa neznani krošnjar vzel z mize 300 Din vreden brovvnine, ki ga je imel g. Rutar v popravilu. Neznani krošnjar je nato odšel.
& Dve nesreči. Alojzija Pirca, 30 letnega brze. poselnega dclavca iz Loke pri Trbovljah, je nekdo na cesti sunil tako nesrečno, da je Pire padci in si zlomil levo nogo. — Jutršek Ana. 351etm Žena zidarskega pomočnika iz Ootovelj. je doma sekala drva in se vsekala v levo roko.
Do 20%
vet svetlobe
za manj denarja
TUNGSRAM
nitka v svetlobna
dvojni množina t
vijačnici dekalnmenili
D
np v « v
Trztc
Na odru »Našega doma smo tudi \ letošnji sezoni gledali že veliko lepili predstav. Ur eden užitek pa smo imeli preteklo nedeljo, ko je bila podana Mlakarjeva -Povest o izgubljeni Marti«. Z bučnim smehom so gledalci glodali začetne prizore, resno so postajali razpoloženi, ko so spremljali ubogo Marto v plesni šoli z zakladom Marijine svetinje in premnogim so prišle v oči solzo, ko se je izgubljena hčerka vrnila nepokvarjena zopet v naročje slepe matere. V loj igri govori v resnici g. Janko Mlakar kol nedosegljiv šnljivec, a tudi pri-diguje kot proskrbni katehet! Vloge so vsi igralci izborno rešili, scenerija je bila prvovrstna in izredno zadovoljen je vsakdo zapuščal dvorano. Opozarjamo, da bo igra ponovljena v nede.ljo ob po 4 fiopoldne.
Smrtna nesreča je zadela družino čevljarskega pomočnika Jereba štiriletna Cvetka jo bila v soboto samo /a trenutek sama v kuhinji, pa je odprla vratca štedilnika in ocenj jo kmalu objel njeno obleko in lolo. Težko ožgano takoj odjieljali v ljubljansko bolnišnico, kjo.r je dekletce v nedeljo dopoldne umrlo.
Radio
Programi Radio Ljubljana!
Krrtla. 13. mar'-a: 12.1x1 .lugoftlov. operni pou-i na ploSčah 12.50 Poročila lit.on f'as, Koračnico velik ili mojstrov lin ploščati 18.00 1'IoS'e po željah 1k.30 Pogovor n poslnSnlr.i (prof. privolj) 1!) nn SoJiol: Skrh za uh< kol«ki naraSčaj (.1. Perlot) lfl.'2fl i":a«. jodilni list. ■ ro. trram za čclrtok 19 30 Sne. nrn: rlr Pavel Tnrner (tir l'"r. Rn.š) 20.(111 (lovor ininwtrn MaruSMa. prenos Iz tlol-crndn 2(u0 Prenos koncertu orkestra (Jlnsb Matico iz Ma»il*ira 52.c0 ("'.as, iiorof-ila •>'».l.r> Itn.lilski <vrko«t.T 2.1.00 Bspcranto: Jiigoslov. gledališka umetnost.
Drugi programi t
SREDA, 13. muren. Bulnrad: i!(l.0fl Skladb« Ipoli-tova Ivanova '>1.30 Radijski potpouri 22.20 Xar. pesmi
-	/.mirih: 21100 Ljubljana — Dunaj: 17.10 Cel. glasba iy SUi.lnr.ske pivtmi 21.011 Ubogi noree. igra, lla.br 22.10 OI as bn za dve violini 2330 Avstrijski' pesmi in plesi (plosf-e) — Hiidimprita: 1!) IS Potjo ll.Vi Igrn :;i| Ci,gau. gln-slia 23.15 Jura — Milan-Trsl: 20.45 Valčkov »oil, opereta. Strmiš« Itim-liiiri: 17.00 Zabav, glnsba 21.00 Prenos opere — Vraf)"•' 10.25 Spomladi v pesmi in glasbi 20.05 Ork. kone. 22.00 Plošče — lini tintam: 10-Vi Nove KlovaAke tango e.smi — l arSara: 10.35 Petje 20.00 Plošče. 2100 Cliopino\a klav. glasba 21 10 Trio za vinilno. ee.lo in klavir, Vnlinovski 22.15 Plesna glnnbn — Brrtin: 18.30 Kom. ork. 21.00 Simfon. koneert — Ko-niasberg: 10,00 Rnd. orkeftor 21145 Pesmi I1iil':i WoKn
—	ttnmburn: 10 15 Regiment po cesti grp 00.45 zibnv. glasba — frntistarn: lo.iio i'kis'0 20.45 itrni - hipnim: 10.imi Voj. godba 21.15 Prenos iz HoKingforsa: 100 le!-niea oposa Knlcvala — Kolu: 10.00 Kabaret 20.45 ttei ohovo in llandlovc skladbe Frank/urt: 10.00 Kitir. 20 45 Ženski kabaret o moških Stuttaart: 10.00 Ko-račnice 20 45 Frankfnrl — Monakom: 10.00 ttn> 1 orli. 20.45 Frankfnrl — Ziirirh: 19 15 Petje 10 50 znb glnshr in šlngerji 21.10 Pvorakov koncert - Slrassburij: 18.(10 Kom. glasba 21.30 Kržarnka vojna olrok.
Fitateliia
Posaarje. V kolikor je doslej znano, no Imeli od čel, tujega vojaStvu v Posaarju italijanski in Svodski odredi »vojo uradu vojne poŠte. Ilalijansko vojaštvo so je posluževalo italijanskih snaink, ki ko se žigosale z žigom: Coinanilo Tnippe Itallan« NMla Saar>, Švedsko vojaStvo pa Švedskih znamk z. žigom: Svunska Tla In. ljoncu Sunr«. Znamke Posaarja mi se z 2fl. februarjem lotos vzelo iz. promet«. Uporabljajo se selaj spominsko znamke, izdane v NotmHli povodom uspelega ljudskega glasovanja v vrednotah 3, fi, 13 in 23 pf. (glej «81o-venoc« St. 42 z dne 20. febr. 1935), v ostalih vrednotah pn znamke Nemčije. — Mešanih frankatur ledaj ne bo. — Pofitni urad Snarbriioken 2 uporablja oil i. marca daljo poleg običajnega žiga tudi poseben žig: 'Pout.sch ist die Saar z začetnimi notami »Posnarske posnm. — Kdor želi, da so njegovo pošiljko opremi s takim žigom, mora isto predložiti poštnemu uradu Saarbrfic.i en 2 v omotu 7 napisom: 'Brietsnmlungen riir dle Somier-slimiplung.
O znamkah Zveza narodov smo že poročali v Slovencu« št. 13 a z dne 10 januarja 1935. — Sedaj se jo vrsta teh znamk povečala: z znamko Ivlenrs.ke uvozne republiko v vrednosti 5 rap (inodrozelenol s preliskom «SOCIETE T1KS NATIOVS .
Ustanovni obrni »Inir Filalilintičin /m ktulin Ljubljana bo dne 16. t. 111. ob 8 v salonu hotela Strukel. Vabljeni vsi č.lnni, začetniki in vsi oni, ki se zanf-mnjo za flln elijo.
Občni zbor Slaven. filatrUstirmna itruilvn se je vršil dne 0. marca 19(15 ob številni udeležbi članov ii članic v prostorih restavracije Zvez.ln . tz predsedniškega In tajnifikegn poročila posnemamo, da Je r zad nJem letu beležila nnjvoč po zaslugi .Ingosiov. flln i o lksličnega savev.a domača filatelija neobičajen napredek n« vseh poljih. Kazni Iniciativni predlogi, živahna <"n,-x>nisnn propaganda, mnogi strokovni članki v fila. telistiiVnlh in dnevnih novinah dokazujejo, da se čvtsIo gradijo podlago za filatelističnl kongres leta 1980 v IJ ubl.lunl. Zadovoljivo jo tudi blagajniško slanic, kljub temn, da sinvljajo novo razmere nn lilni-ajno veli! e zahtevke. Pri volitvah Je bil Izvoljen enoglasno dosedanji odbor.
Šahovski svetovni mojster Aljehin pripoveduje v
Šahovska igra za življenje
„Najbolj razburljiva šahovska igra v mojem življenju"
Ob sedanjem šahovskem turnirju v Moskvi je spregovoril tudi šahovski svetovni prvak Aljehin, kateri kot rojen Plin prebiva v izgnanstvu na Francoskem. Aljehin je z ozirom na veliki merli arodni šahovski tur- | nir v Moskvi francoskemu časopisju povedal »kako je igral najbolj razburljivo šahovsko partijo v svojem življenju«. Ta šahovska partija močno spominja na razburkane čase izza francoske revo'ucije, ko je Robespierre igral šah za glavo mladega francoskega grofa. Aljehin takole pripoveduje:
»Bil sem stotnik carske armade. Kmalu potem, ko so boljševiki prišli do oblasti, so me v Odesi prijeli in zaprli kot člana stare plemiške rodovine in častnika carske armade. V zaporu so mi sporočili, da je Troeki naročil, naj me ustrele. Ubupan sem se oziral po temni celici vojaške jetnišniee ter premišljal, kako bi se rešil in kako bi se opravičil. Pa se nisem mogel ničesar domisliti, saj nisem niti vedel, česa naj se branim. Ves moj zločin jo bil pač ta, da sem bil častnik, plemič in guvernerjev sin.
Nekaj dni je minilo v zaporu, ko sem PTed svojo celico zaslišal korake več ljudi, ki so glasno govorili. Prepričan sem bil, da prihajajo pome in da me bodo odvedli v kak kot tega skrivnostnega poslopja ter me tam ustrelili. Vrata so se odprla. Resnično! Štirje uradniki Čeke so stopili v mojo celico. Za njimi je stopil peti mož, ki sem ga po slikah takoj spoznal, bil je ljudski komisar Troeki.
Eden izmed čekistov me je ogovoril: »Stotnik Aljehin, sodrug Trocki bi s teboj rad igral partijo šaha.« To rekši je položil na malo mizico šahovnico. Mizica je stala pri oknu moje celice.
Vedel sem, da je Trocki strasten šahist, ki že dolgo igra šah, vedel sem tudi, da je v krogu ruskih beguncev v Evropi veljal za
močnega igralca. Mnogo let je šahiral po šahovskih kavarnah na Dunaju, v Berlinu, Ziirichu, Parizu in Londonu. Cele popoldneve in včasih tudi cele noči je presedel pri šahovski deski.
Ko so drugi postavljali šahovske figuro, je Trocki molče stal tam zadaj in gledal. Čutil sem, du me gleda. Nazadnje je pristopil in sedla sva si nasproti k mizici. Vprašal sem ga, ali želi imeti črno ali belo barvo. On pa je zamahnil z roko, češ, naj jaz odločim. Izbral sem si bele figure. In začela se je najbolj zanimiva šahovska partija v mojem življenju.
Vedel sem, da mi med šahovsko partijo niti za trenotek ne grozi kaka nevarnost. Vendar pa sem imel občutek, da je od te partije odvisno moje življenje. Nisem pa vedel, ali naj zmagam, ali pa naj se dani premagati. Zato sem nekaj časa nalašč napačno vlekel, da bi svojemu nasprotniku omogočil zmago. Trocki pa me je samo enkrat pogledal in uprl vame svoje oči, nakar je, ne da bi bil zinil besedico, mirno igral naprej. Končno .sem sam sebi dejal, da je vsekakor brez pomena uganjati tako taktiko, ko nisem vedel, aH je prava, ali napačna. Zato sem poslej igral tako, kakor je z ozirom na stanje figur na šahovnici bilo potrebno in kakor bi bil igral tudi ob drugačnih razmerah.
Končno sem igro dobil. Malo prej, preden sem napovedal Trockemu šah-mat, je Trocki vstal in izjavil, da je premagan. Po teh besedah se je priklonil in s svojim spremstvom zapustil mojo celico.
Drugo jutro so mi izročili listino, na kateri je bil podpisan Trocki. Bil sem svoboden in sem smel oditi iz Rusije. To je bila najbolj razburljiva igra mojega življenja, čeprav gotovo ne najtežja.«
Uporno grško brodovje se je udalo vladi. Le kri-žarka »Georgios Averov« (na sliki) je pobegnila
Beg pred smrtjo
Iz Madrida poročajo, da je tamkaj ta-le dogodek povzročil veliko razburjenje:
V madridskih ječah je bilo zaprtih petnajst častnikov, po večini mladih ljudi, ki eo se bili udeležili oktoberske revolucije. Vojaško sodišče jih je že obsodilo na smrt. Vplivni sorodniki in prijatelji obsojencev so ei prizadevali, da bi se sodba omilila in da bi bili pomiloščeni. Vendar je vse prizadevanje bilo zaman.
Določen je bil dan, ko bodo ustrelili vseh petnajst častnikov na enkrat. Ko so prišli po nje v ječo, da bi jih peljali na morišče, je bila ječa prazna. O obsojenih ni bilo sledu.
Začeli so preiskovati, kako so obsojenci mogli pobegnit. Pod neko posteljo so končno našli odprt podzemeljski rov, katerega so na smrt obsojeni v zadnjih tednih z velikim trudom izkopali, da bi ušli smrti. Ko so rov bolj natančno preiskali, so ugotovili, da se rov vije pod zidovi jetnišniee ter da končuje v velikem podzemeljskem odvodnem kanalu, V ta kanal so pribežali obsojenci le nekaj ur pred smrtjo.
Do kanala so lahko zasledovali njihov beg. V kanalu pa je seveda izginila vsaka sled. Sodijo, da so obsojeni v dveh letalih pobegnili čez mejo.
Pol milijona vohunov v Evropi
Samo ženskih vohunh je 300.000 - Deset vohunk pred sodniki
Pariška razstava leta 193? bo takole razsvetljena.
Kakor v prvih mesecih svetovne vojske, lako tudi sedaj, in še veliko bolj slišimo o vohunih. Vohuni svet kar preplavljajo. In sedanji vohuni so sposobnejši, kakor pa so bili pred 20 leti. Danes je treba vohuniti za bolj učenimi skrivnostmi, kakor pa so mobilizacijski načrti, trdnjave, vojaška moč itd. Danes vohunijo za stroji, motorji, kovinami, produkcijo itd.
V nekaj dnevih se bo v Parizu začela obravnava proti 10 vohunkam, ki so raznih narodnosti. Med njimi pa ni niti ene, ki bi bila podobna nekdanjim vohunkam. One nekdaj so bile lepe ženske, te pa so skromne in preproste.
Sodijo, da jc v vsej Evropi kakega pol milijona vohunov, med njimi 300.000 žensk. Te ženske vohunke pripadajo vsem družabnim slojem: so plemkinje in delavke, mlada dekleta in stare gospe; de:ujejo med industrijskimi delavci, inženjerji, letalci, kemiki itd. Torej morajo poklic vsakega teh dobro poznati in študirati.
Med desetorico žensk, katere bodo sodili v Parizu, je najbolj zanimiva Američanka miss1 M a r j o r i e Se d i z. Študirala je na pariški univerzi v Sorbonni ter je mnogo občevala z literati. Čeprav jc Američanka, tako dobro pozna starejše in novejše francosko slovstvo ter modroslovje, da so se ji celo člani francoske akademije čudili. Bila je nepopisno spretna in drzna. Zasledili pa so jo zgolj slučajno, ne po njeni krivdi. Pri nekem tehničnem uradniku francoske letalske industrije so namreč slučajno našli notez, v katerem je bilo zapisano ime in telefonska številka miss Sediz. Zaradi tega je policija začela budno paziti na njo. Ona pa je tudi takoj začutila, da jo policija sumi, opazuje in zasleduje. Vendar se je obnašala čisto mirno, kakor bi nič ne bilo. Ko je šla na sprehod, je vedela, da za njo hodijo detektivi.
Kar mirno je hodila od izložbe do izložbe in gledala razstavljeno blago. Pri vhodu v podzemsko žeeznico se je ustavila in zopet gledala v izložbo. Naenkrat se je naglo okre-nila in izginila skozi vhod v podzemsko železnico. Detektiva, ki sta stala na drugi strani ceste, sta naglo planila za njo, a prišla prepozno, ker se je ta {»el.jala z vlakom podzemske železnice. Šele čez tri dni so jo prijeli v Tonlou.su.
Druga ženska te družbe je S ta hI Liti i j a, ki je bila v Rusiji rojena, a v Ameriki vzgojena. Dovršila je vseučilišče v Kolumbiji. Govori 25 „ezikov. Gospa Stalil je vsekakor edina bela ženska, ki dovršeno govori in piše kitajsko.
Tretja je Francozinja M e r m o t M a r i j a, ki je dovršila na univerzi matematične
študije. Izbrala si je najtežjo matematiko, katero dobro obvlada.
Četrta in peta sta gospe S a 1 ni a n in pa A u b r y , ženi dveh francoskih raziskovalcev in znanstvenikov. Obe sta pri znanstvenem delovanju pomagali svtj'm možem.
Za čim iu za koga so vse +e ženske voltu-uile, sicer ni javno znano. Govore pa, da se je najbrže Amerika zanimala za francosko letalsko industrijo. Poleg tega so te ženske imele mnogo denarja, a so vkljub temu vse živele od sile skromno. Le pri izbiri svojih žrtev niso bile vse dovolj sposobne, kar je tudi najtežja naloga vsakega špijona.
Roka, ki je pribijata žeblje
Zgodovinskih romanov iz Kristusovih časov ne manjka. Vendar je treba za tek roman posebnega daru, da pisatelj zgodovinsko resnico in pesniško domišljijo spravi v sklad ter ju oblikuje v pretresljivo in dostojno celoto. Za ta roman, ki govori o življenju tn smrti našega Zveličarja, je treba mnogo takta in spoštovanja. Pri nas je najbolj znan roman »Benhur«. V Londonu pa je pred kratkim izšla knjiga, katero je spisal J. Fletcher Ray, katera je dostojna vrstnica »Benhurja«. Ta roman ima naslov »Roka, ki .ie zabijala žeblje« (po angleško »The hnnd that drove the nails«). Ta roman pripove; duje zgodbo rimskega vojščaka Sciptjona, ki je Jezusa pribijal na križ. Razkriva nam boj vesti v srcu moža, ki se mora odločiti ali za zvestobo Rimu, ali za zvestobo svoji krščanski ženi in svojemu krščanskemu otroku. Kritika pravi, da je v tej knjigi nekaj takih priborov, ki so no «voji lepoti nepozab1::vi.
»ieii/viran si ua roki? Ali barva pri umivanju ne gre proč?«
»Ne vem, ker sem šele pol leta tetoviran.«
Roman za mlade in stare	22
EMIL IN DETEKTIVI
Spisal E. Kastner, poslovenil M. Kunčič.
»Potrebujemo tudi nekaj hrane,« se je spomnil jEmil. >Ali ne bi bilo dobro, da bi nekateri skočili domov in prinesli narezke z žemljicami?«
»Kdo stanuje najbliže?« je vprašal profesor. »Ti, Friderik prvi, Mihec, Tonček, Janko in Stanko. Torej podplate pod pazduho! Prinesite nam karkoli za pod zobe.«
Petorica dečkov je zdrvela proč.
»Butci neumni!« se je razsrdil Janezek. »Toliko besedičite o jedi, telefonu in drugih rečeh. Kako pa boste ujeli lopova, tega ne poveste. Vi ... vi šolski nadzorniki!« Nobena hujša psovka mu ni prišla na misel.
»Ali imate aparat za prstne utise?« je vprašal Jurček. »Nemara je capin, ko je potizmal denar, imel celo gumijaste rokavice na sebi. Potem mu sploh ničesar ne bomo mogli dokazati.«
Jurček je prebral že dva in dvajset detektivskih romanov. In to, kakor vidimo, z uspehom.
»Kaj se boš širokoustil!« je ogorčeno zakričal Janezek. »Napadalna četa bo kratkomalo izkoristila prvo priložnost, ki se ji bo nudila, in razbojniku denar, katerega je pofulil, spet vzela.«
»Saj veš kako!« ga je zavrnil profesor. »Če mu denar s silo vzamemo, potem smo prav takšni tatovi, l;akor je on sam.«
»Ne bodi smešen k je vzkliknil Janezek. »Če
meni kdo nekaj ukrade, in mu jaz vzamem nazaj, vendar nisem tat!«
»Pa si,« je profesor vztrajal pri svojem.
»Ne čvekaj takšnih neumnosti,« je zarenčal Janezek.
»Profesor ima prav,« je povzel besedo Einil. »Če komu naskrivaj nekaj vzamem, sein tat. Ali to pripada njemu ali meni, je vseeno.«
»Tako je,« je pritrdil profesor. »Sicer pa, gospoda moja, to besedičenje ni vredno počenega gro-ša. Zanka je pripravljena. Kako bomo vanjo ujeli zločinca, še ne vemo. Pa bomo počasi iztuhtali tudi to. Na vsak način pa nam mora denar prostovoljno vrniti. Krasti bi bilo nespametno.«
»Tega ne razumem,« se je priključil Janezko-vem mnenju še mali Torek. Kar je moje, vendar ne morem ukrasti! Kar je moje, ostane moje, čeprav leži v tujem žepu!«
»To se vse lepo sliši,« je zamodroval profesor. »Deloma, to moram priznati, imaš prav. A sodišče te kljub temu obsodi. Takšnih zamotanih reči vča-i sili niti odrasli ne razumejo. Tako je in nič dni-I gače. Konec besedi!«
»Pa naj bo tako, kaj me briga,« je Janezek malomarno skomignil z ramo.
»Bodite previdni in spretni, kar se da! Ali se znate dobro plaziti?« je vprašal Jurček. »Če boste nerodni, se bo obrnil in vas zavohal. Potlej pa — zbogom denar!«
»Da, zelo spretno in previdno ga morate zasledovati,« je pritrdil mali Torek. »Zaradi tega sem vam pa rekel, da me boste potrebovali Jaz se znam imenitno plaziti. Prav lahko bi nadomestoval 1 policijskega psa. Tudi lajati znam.«;
»Pa se plazi v Berlinu, da te ne bo nihče videl, | če moreš!« se je razburil Emil. »Če želiš, da bi te videli vsi, ti 111 treba drugega storiti, kot plaziti se.«
»Tudi samokres bi morali imeti,« je svetoval Jurček. Razni predlogi so kar deževali iz njegovih ust.
»Pa res! Samokres moramo imeti!« so vzkliknili trije dečki.
»Ne,« je odločno dejal profesor.
»Tat ima gotovo samokres.« Janezek bi bil najraje stavil.
»Nevarno je res, ampak kontur je srce že zdaj padlo v hlače, je najbolje, da odide spat,« se je oglasil Emil.
»Ali hočeš s tem reči, da sem strahopetec?« se je Janezek razkoračil pred tijim kakor rokoborec.
Mir!« je zakričal profesor. »Pomerite se jutri, če vas srbijo pesti. Kakšen red pa je to? Saj se vedete kakor ... kakor otroci!«
»Saj lo tudi smo,« je modro dejal mali Torek.
Na te besede so se zasmejali vsi.
»Prav za prav bi moral stari mami pisati par vrstic. Moji sorodniki sploh ne vedo, kje sem. Nazadnje bodo nemara odšli celo na policijo. Ali jim lahko medtem, ko bom stražil lopova, nese kdo pismo na doni? V Šutnanovi ulici 15 stanujejo.«
»To boni uredil jaz,« se je ponudil deček, ki se je pisal za Modrijana, čeprav ni bil bogve kako moder. »Kar hitro napiši, da pridem tja, preden bodo zaprli hišna vrata. Peljal se bom s podzemsko železnico. Kdo mi da denar za vožnjo?-:
Profesor mu je izročil dvajset pfejiigov za tja in nazai.
NA KONCERTU
Njegov glas me spominja m. filmskega akrobata Tom Mixa .
Kako to mislite? Saj Tom Mix sploh ne zna peti. »Ta tudi ne!:
NAPREDOVAL JE
vVaš poklic?«
Kokosove orehe prodajam!« ^ A1 i ste se vedno ukvarjali j s tem poslom?« i : Ne. Začel sem z navadnimi orehi, potem sem se pa osamosvojil in počasi napredoval.«
j
PREVEČ ZAHTEVA
| Rešitelj: »Lahko bi si tudi i sami malo pomagali! Ali prav nič ne znate plavati?«
Rešenec: »Plavati že znam. Ampak, prosim vas, kdo bo v lakih trenutkih mislil na to?«
SMISEL ZA UMETNOST
Slikar čopič odide v neko vas na letovišče.
Pa pride k njemu kmetica in mu reče:
»Oh, gospod Čopič, prejšnje lelo ste za Gregca napravili tako lepo sliko z vsemi mogočimi barvami. Ali boste tudi letos kaj takega naslikali?«
»Prav rad, čc vam je slika tako ugajala.«
»Nu, ugajala mi ravno ni', ampak muhe, veste, se tako lepo prilepijo nttnjol«
Spod
Norvežani pridejo v Planico!
Danes se pričakuje prihod Norvežanov in Poljakov. Avstrijcev bo skakalo 24. Elit n ho
tekom jutrišnjega dne žc v Planici.
Nekoliko vznemirjen ju je bilo opaziti zadnje dni v športnih vrstah radi negotovosti, če bodo Norvežani lolos skakali v Planici ali ne. Pn je razumljivo, saj oni vendar nosijo zastavo v smučarskem športu, zlasti pa v skokih, katere občinstvo najraje gleda. Kakor znano, norveška smučarska zveza ni izdala dovoljenja .svojim tekmovalcem za Planico, češ, da skakalnica ni potrjena in da se naša zveza ni obrnila ua njihovo zvezo, temveč naravnost na tekmovalce itd. itd., skratka, vzrokov /,a to je bilo več ko dovolj. Zato se jc glav. tajnik JZSZ g. J. Goreč včeraj dopoldne in popoldne telefonično obrnil na merodajne čintleljo na Norveškem in posrečilo se mu jo dobiti zvezo z Oslo. Govoril je zelo dolgo z g'. Kiellandom, predsednikom norveške zveze in potem šo s predsednikom FIS-e, kapetanom Oeslg-nnnlom, katerima jc bila cela zadeva precej neprijetna in nihče prav za prav ni nič točnega povedal. Oba sta obljubila, da bodo zvečer zadevo ponovno pretresali in odločili, če bodo izdali dovoljenje svojim skakalcem ali ne. Naj bo že odločba kakršnakoli
najboljši norveški skakalci pridejo
k nam, in če ne bodo imeli dovoljenja svoje zveze za start, bodo pa
Gospodarstvo
Naš denarni trg
skakali izven konkurence.
Javili so se namreč iz Curiha in vprašali, če bo kaj v Planici z ozirom na zadnje vesti v raznih evropskih listih. Ko jim je gosp. Goreč telefonično pojasnil celo zadevo, so takoj nadaljevati pot k nam m danes..do: poldne jih žc lahko pričakujemo. Pred njimi so se javili iz Curiha
tudi Poljaki, ki bodo tudi že danes v Planici.
Oglasil se jc tudi Sigmund Ruud, ki jc izjavil, da v slučaju, če jim zveza ne izda startnega dovoljenja, bo pa prišel k nam po službenih opravkih in bo seveda skakal izven konkurence. Njegov brat Bivger se nahaja točasno v Garmisch-Partenkirchenu m ko bo zvedel, kdo vse bo skakal, ni verjetno, da bo dopustil, da bi brez njega postavljali nove rekorde.
Izgleda, da se bo lanski dan v nedeljo ponovil v Planici, morda še več, saj bodo »kan on i« še bolj kompletni ko lam. Ijc .JAh/j ima radi takih neprilik čez glavo dela in stroškov, kajti gener. tajnik g. Goreč jc za dva pogovora z Norveško plačal »samo« 3.500 Din.
Za veliko mednarodne skakalne tekme v Planici m do sedaj prijavljeni sledeči tekmovalci:
A-VSTEIJA: Galcitner. Hauser, Kralllnjpr, Kii-' stinger, Bradi, Markus Maler, Steiiwender, Bcinha.r<. AVieser, Wei»senbacher, C,ustav Mnier, Ludescher, Holl, Schroll, Krtobloch. Pfuudner, llornlinrd Mnier, Profan-ter, Sclimidt, Edcr, Delle Kartlie, Staic.
NORVEŠKA: llirgor iu Signimid Ruud, Guttorni-sen. Signmnd, Per Johnson, Itadmoml Sorensen. Olaf TJlland, Sverre Laraen Urdnlil, Reidar Aiuterson, Einstein Unnhe, Farnp Fritz.
POLJSKA: Bronlslav Czech, Andrej Maruszai-z, ■Izidor Luscek.
ŠVICA: W al ler Kuster.
Kaj bo z našimi nogometnimi sodniki
Vso naše športno občinstvo jc napeto pričakovalo izida letošnje redne Klavne skupščine JXZ. ki je imela razčistiti nejasno situacijo, ki je nastala v nogometu im znanih intervencijah MZFVX v letu 1!«4. Toda naše na-de se nlsn uresničile. kajti letošnja davna sknpšiiun je ta kaos le. še mivetnln s tem, dn .ie vrpla z dnevnega reda vprašanje o ir.rtretneni.bl pravil in je obravnaval« le nn.jdclIk&rnejše, to je. sodniško vprašanje. V taki atmosferi je zbor nogometnih sodnikov sklical konferenco zastopnikov .posameznih sekcij, ki so se soglasno izjaviti za. popolno avtonomijo, ki le edina more biti porok za strogo objektivnost, ki je pri vršenju le funkcije nogometnega sodnika bistveno potrebna.
Ko se ie naslednji ila/n vršila glavna skupščina ZXS. je bila v razmerju 302:15 izbrana nova utirava. Zlsir sodnikov je sklenil predložili skupščini JNZ osnutek novih pravil, kii so predvidevala popolno samostojnost sodnikov v tehničnem kakor tudi administrativnem dolu. Za primer, da bi njihov predlog ne bil sprejet, sn sklenili zbor razpustiti in organizirati nov zbor neodvisnih nogometnih sodnikov, ki t>o držftl ves kader v strpgi pripravljenosti, <Ju ga stavi na razpolago .1X7.. ee bi In kasneje uvidela, kako nemogoč položaj si je ustvarila z ukinitvijo sodniške avtonomije.
Tako ,1e prišlo do glavne skupščine JNZ 21. februarja in vse našo uailo, da bo naš vrhovni nogometni formn razliistril situacijo, so šle po vodi, kajt.i že način, .kako so se vedli delegati napram zastopnikom ZNS, je dni slutiti, da se nc obeta našim sodnikom nič dobrega. Toda sklepi skupščine so presenetili celo največje pesimiste. Tako je bilo naenkrat vrženo z dnevnega redu najvažnejše vprašanje: sprememba pravil. Sklenili pa so. dn bodo od vseh predlaganih spremenili reševali le sodniško vprašanje, torej izjema, ki ni obetala niče sar dobrega. To pa še lii vse. To vprašanje so odlagali od ure do ure, tako, da so posame7.nl delegati že zapustili zbor. Šele okrog 4 zjutraj je prišlo na dnevni red sodniško viprašanje. Skupščina pa je slavila dobro ina-skiran predlog, naj se osnujejo sodniški odbori pri zvozi, oziroma podzveznh. seveda pa bodo zaenkrat ono imenovale odbore, kasneje pa Jih bodo volili delegati klubov na rednih skupščinah; z drugimi besedami povedano: sodniki naj pridejo popolnoma pod vpliv klubov, kajti čo nc bodo delali tako, kakor njim prija. lili prihodnjič ne bodo več volili, vse dotlej, dokler se nc bo izkristaliziral odbor, ki bo pripravljen podrediti se vplivom posameznih režimskih klubov. Tako naj bi bil zadan smrtni sunek objektivnemu delu naših sodnikov, nogometni rezultati pa naj bi postali ne več delo 1110 »tev, nego delo slučajno na krmilu stoječih voditeljev, eksponentov nekaterih klubov. Ko jc bilo lo vprašanje rešeno, so smatrali gosjiodje Se zu potrebno skleniti, da razpuste sedanjo 55X8 In dn se osnujejo sodniški odbori r>rl /.vezi, oziroma iiodzvezuh. Razmerje glasov je bilo »18:191.
Tako Je letošnja skupščina nn muli podrla vse to, kun- so nesebični sporrtn.1 delnvei v sodniški organizaciji graditi IS lel. Imena naših odličnih sodnikov: Fa. bris, Joksič. Podubskv, Uosenfeld. Pandakovlč itd. naj zginejo z naših igrišč, undomeste pa naj jih tisti, ki so ftstnli zvest' zvezi največ iz materialnih razlogov.
In zopet se je izkazala zgledna organizacija naših
„..'>>>ii, o , . I . >.,.,> ,>.->,. >. n»»lll ,->> )>>..,., IU . ...............
ČEŠKOSLOVAŠKA: Vrana, ŠiHionnok, Karton, Kadavy, Steiniutlller.
JlIlOSLAVIJA: Palme. Srninol, llaehler. Kovšnk, Pribošek, Reve, llečman, Klanenik, Jakopič.
Poljaki prispejo v Planico danes zjutraj skupno s štirimi Norvež.anj (Gultornisen, Atidersen, Sorensen, Farnp). Če.ho.slovnki pridejo Jutri, prav lako Avstrijci, dočim pridejo ostali Norve/nui v petek.
Navodila za posetnike
V	STOP Nt-NA K TEKMAM
i; rti I i ogromnih stroškov, s katerimi je združena takit prireditev, je določena za tekale enotna vstopnina Din 20 za uscbn. Zu mladino ik> 14. leta veljajo vstopnice polovične, enake vstopnice bodo tudi, za dijake, vemlnr.,le proti dijaški knjižici. Za znižane vstopnice 1*1 poslovala v Planici poselina blagajna ter se bodo , izdajale vstopnice samo tamkaj lik pred vstopom na prireditveni prostor.
VOZNI I.ISTI
Da ne l>o ulkakega nesporazuma, opozarjamo po- . nov.no, da velja /.a zvezne vlake, to so po zvezi naročeni ■ vlaki, namesto voznega listka zn vse potnike, ki vstopijo na postajah Ljubljana. Maribor, Celje, Trbovlje, Škofja l.oka, Kranj izkaznice, U.i jih posetniki Planice kupijo pri Pit tn i.ku. ali v trgovinah. V Ljubljani se ImkIo to Izkaznice prodajale tudi ihiI ure pj-c.l.od-liodom vlaka na glavni iiostnji pri blagajni i'. Kdor t»i prišel pro-kusno ter ne bi mogel kupili te izkaznice lahko vstopi v vliuk brez izkaznice, kjer bo dobil brez doplačila nameravano izkaznico.
Potniki, ki bodo vstopili na postajah od proge. |)o kateri vozijo zvezni vlaki (posehni vlaki), kupijo nn železniški postal i navaden vozni listek od vstopne postaje do Planice brez izkaznice. V vlaku bodo dobil! la vozni listek zamenjan z zvezno i.z.kaziiicn. Potniki pn, ki bi prišli iv. stranskih prog ler se priključijo ua posebni vlak, to so predvsem potniki i/, dolenjske proge, vrhniftke, kamniške, tržiške in drugih, kupijo na vslop-ni postaji direktni vozni listek od doličnegn kraja do Planice, obenem pa tako zvano rumeno izkaznico, ki Jo izdaja železniška upravn za 5 Din, ki lipravieuje do brezplačne vožnje nazaj z voznim listkom, ki je veljal za Planico Knako morajo vsi potniki, ki se vozijo z rednimi vlaki, kupiti vozni listek do Planice i.n rumeno legitimacijo za 5 Din, ker jili ta opravičuje do brezplačnega povrat.ka. — Znižann vožnja je veljavna od 15. do 20. marca.
POVRATEK
Vsi potniki, ki potujejo z zveznim vlakom v Planico. se morajo vrniti samo 7, i-slim vlakom zopet nazaj. Vozni listki za uporabo drugega vlaka ne veljajo. Pazite: Kdor bo prišel v Planico z zveznim vlakom L. II ali iil.. se 11101-11 vračati z vlakom I. II., oziroma 111. Oni, ki pridejo v Planico z rednim vlakom, pa samo z rednim vlakom.
V	zagrebški, mariborski vlak potniki i/ ostalHi krajev, razen krajev vzhodno in I Ljubljane, ne bodo smeti vstopati, oziroma bodo morali plačati celo voz-
) u.ino za povrntek, ako se poslužijo nepravega vlaka, i
I	AVTOMOBILSKI PItOMET
Posetniki Planico, ki bodo prišli /. osebnimi avlo-1 omilili a.li avtobusi, kupijo v Planici vstopnico k tekmi. V Planici bo ]«islovaio 20 blagajn, tako, da se bo lahk i vos promet gladko razvijal. Cesta do vasi Kaleč .io avtomobilom brez verig lahko dostopna.
SKAKALNICA V IM \XTCI
Ves prostor levo 01! železniške progo se sina r.-i kot. prireditveni prostor. Nu tem prostoru morajo imeli ! vsi posetniki vstopnice, neglode. na to, oil kje in zakaj j so prišli v Planico.
Za prehrano poselnikom bo postavila tvrdka Sla-niič v Planici več bifejev, kjer bodo dobili posetniki I zn zmerno cono tople in mrzle mesnine in čaj. Poleg lega bo desno od železnice v vasi in pred vasjo postavljenih več bilVjov raznih tvrdk. ki bodo oskrneli. nn bodo mogli posetniki dobiti potrebno prehrano.
Smučarji so borlo lahko po končanih tekmah razdelili nn Podkoren i.n Kranjsko goro. do kamor je lep sninški izlel. Skakalnica sama je razširjena, smreke od strani so itti-ekane, tako, da je podan prcarlod sl(,akn.l. j niee ludi, ako Iti prisostvovalo tekmam 2.1.(JIH! gledal-' cev, česar pa v Planici loto-s še ni pričakovali.
Prejeli smo pravkar prvo mesečno poročilo naše Narodne ImnUe za januar 1935. Iz poročila posnemamo o položaju na denarnem trgu tele podatke:
Hranilne vloge
Ulic 1. junuarja 1035 so znašale hranilne vloge v vsej državi 9.940 milj. Din v primeri s 9.7NO i milj. Din dne 1. decembra 1931. To pomeni dvic { vlog za 1G5 milj. Din, toda la dvig jc pripisovati > skoro izključno obrestiin. Tudi od I. decembra i 1933 na 1. januar 1931 so se hranilne vloge dvignilo za 177 milj. Din, večji prirastek je tedaj pripisovali večji svoti kapitala, zn katero so bile prištele obresti. Primerjava stanja dne 1. junuarja 1885 s stanjem 1. jnnuarja 1934 pa nam kaže dvig vlog za 106 milj. Din. Razvoj tuun kaže Inle tabela (v milj. Din):
Poštna in DIIH 20 vel. bttnk osi. /av. | konec 1932	1.194	3.578 5.412
konec 1988	1.435	3.254 5.150 |
konec 1934	1.750	3.176 5.019 |
Ta labela nam kaže da so zadnjih letih 1111-	i rasle samo vloge pri Poštni hranilnici in Državni hipotekami banka, povsod drugod pa so padle.
Iz majhnega padca vlog pa tudi še nc smemo sklo-	1
pati, da je obtok denarja iz denarnih zavodov po-	,
nehal. Tn obtok traja daljo, je pa majhen in manj-	i
ši kol prejšnja leta zalo. ker je lani naraslo šte-	I
vilo zavodov pod zaŠčilo in pri teli so naravno iz plačila vlog majhna, celo minimalna. Vse te številke nam ponovno dokazu iejo, kako ne pridemo naprej v tako važnem vprašanju, kot je ravno vprašanje mobilizacije naših denarnih zavodov in s lom vsega krudilneati gospodarstva.
V zvezi s lo statistiko so tudi poučni podsiki o stanju UO največjih bank v državi, od katerih pa se velik del nahaja pod /.aSeito. Njih vloge >0 v decembru radi pripisa obresti narasle od 8 Ml) na 3.176 milj. Din, toda lako majhen dvig dokazuje ravno, da so se morale ta mesec vlouo znatno zmanjšali. Glavne postavke leh 20 bank so znašale decembra l'J84 (v oklepajih podatki za december 1933): gotovina in žiro 270 (344) milj., posojila 1.641 (5.015) milj. in vloue 3.176 (3,254) milj. Din.
Pri posojilih je opazili, dn so se v decembru lani zmanjšala od 4.786 na 4.0-11 milj. Ker je malo verjetno, da so se posojila zmanjšala toliko radi odplačil, sklepamo, da jc to zmanjšanje nastalo predvsem radi odpisov, ki so bili zadnja leta prav znatni in se odpisi ponavadi izvršujejo onega dne, l<o se sestavlja bilanca.
.Likvidnost 20 velikih bank je bila v teku leta slaba, saj je v nekaterih mesecih pri res nekoliko zmanjšanem stanju vlog znašalo stanje blagajno iivgustn in novembra komaj 20 milj. Din. Najvišje stanje blagajne je bilo zabeleženo v januarju 1931 z 283 milj. Din.
zbor neodvisnih nogometnih sodnikov, katerega hočejo vzdrževati i'/ lastnih sredstev, in čakati, da jili zveza pozove an delo. Od (loti članov bivše ZNS jili je usko čilo borih 23. Na področju ljubljanske sekcije se ni stavi,! LNP dosedaj nobeden ua razpolago, pristop med nooih isne pa je odklonil le eden.
Ni še minilo 14 dni, pa so že kažejo posledice lega nepremišljenega sklepa zvezne skupščine. Zveza ,ie sta vila sodnikom ultimat, naj se predajo do 13. marca, sieer prenehajo biti člani JNZ. Podzveze naj v nasprotnem primeru osnujejo sodniške odbore iz Uskokov , katerih glavna naloga naj ho, čimprej zbrati vse ljudi, ki hočejo delati izpit za nogometnega sodnika, in sicer brez tak«. To ni zdravo. Spomnimo se minule sezone, kaiko težko stališče so imeli naši rnttnirani sodniki v prvenstvenih tokniah, sedaj naj pa sodijo najtežje tekmo ljudje, ki bodo kar ua hitro prestali izpite. Ali more biti rezultat enomesečne priipruve identičen 15 letnemu teoretičnemu in praktičnemu dolu.' Nogometna pravila niso lahka. Tn se Im bridko maščevalo že tiri drugo razrednih borbah, da 110 govorimo o llga-tokniah. Ali naj zopet kličemo sodnike iz inozemstva in jiin plačuje 1110 ttHtt) do 5000 Din .'
Treba je ukloniti klubske interese pravim športnim. f'e sodniki zahtevajo avtonomijo, naj .io dobe! Saj jo zahtevajo le zato, da bodo mogli neovirano in objektivno vršiti svojo težko in odgovorno nalogo.
Spomnimo se dogodkov pred letom l!)2li, ko je. bilo sodniška avtonomija prvič porušena. rl»i"k 111 o za državno prvenstvo so se vršile takrat ixi daleko liolj zamotanem cup sistemu, kjer je vsaka izgubljena tekma Izločila premaganca -vl nadaljnegn tekmovanja. In če pregle-dnino zvezne arhive, vidimo, da v teh letih n;i bilo skoraj nobenega protesta. Vzporedno kakor so jemali sodnikom avtonomijo, so rušili protesti in neredi. Dejstva so torej tn. Nemogoči so sodniki, ki jili gledamo zadnje nedelje nn naših igriščih
Naj merodajni činilelji uvidijo falalno pogreško, ki so jo zagrešili v svoji klubuški neiividevnosti in naj dajo našim sodnikom polno zadoščenje! Slovenske klube pa. ki so dali svoje poverilutce v te roko. vprašamo, ali soglašajo s takim rešenjnm sodniškega vprašanja? Prvenstvo je pred vratmi; rešite, kar so rešiti dn! V. i'.
Medhlubska smučarska tekma SK Ilirije
SK II ii 'ija priredi dne lil. t. m. v Planici med-klubsko lokino v teku za seniorje in inuioric nad IS let, store na lfi km. za naraščaj na 7 km in zn dame na S km. - Slart je oh 10 pred smuč. .lomom Ilirije, cilj n« istem mestu. Prijave sprejema snmč. sekciia Ilirije do 17. maroa opoldne v kavarni K v ropa, naknadno prijavo pn eno uro pred startom v smučarskem domu Ilirije. Ila/glnsitev reznltulnv ho objavljena takoj po tekmi. Prva dva v vsaki kalegorijj proiniota diplomo. Istočasno izvedo SK Ilirija svoje klubsko prvenstvo.
Slilibrtii' objnrc ljubljanske pod:vete JZiIS. Redna soja u. o. i ki drevi ob 1r.:10 v damskem salona kavarne F.mpnn. Kadi nedeljskega eoiintry teka za poil-zvezno prvenstvo naj sc sigurno udeleži sejo tudi tehnični referent zn lahko atletiko. — TKD Atena in njene članice, ki so si pri lanskem countrj- teku z.n pod-zvezno prvenstvo priborile |K>knl, od nosno plaketo, se tmzivajo imnovno, da oddajo iste pri današnji se|i 11. o. — Tajnik.
Sl< Slo/m, lnhkoatliistia sekcijo. Ptines popoldne od 4 dalje trening zn vse eountrj--teknV.
V« 1'oflln jc znpnilrl nov snrg. V zadnjih dneh je zapadlo 711 cm novega prši-a. tako da so zalite vse kotanje. A sa pokrajina nudi idealni teren za smučanje.
Stanje Narodne banke
Najnovejši izkaz Narodne banke za 8. marec kaže tole stanje banke (Vse v milj. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 28. februar):
Aktiva: zlato v blagajnah 1.134.8 (+ 8.6), zlato v inozemstvu 127.0 (— 6.5), valuto 0.19 (+ 0.14), devize 12.0 (+ 12.97), skupno podlaga 1.304.0 ( + 15.18). devize izven podlage 141.1 (+ 6.56), kovani denar 229.6 (— 26.16), posojila: menična 1.363.00 (— 5.36), na vredn. papirje 259.8 (— 0.27), efekli fondov 108.9 (+ 2.4). razna aktiva 313.0
Pasiva: bankovci v obtoku 4.351.75 (+ 29.53), drž. terjatve 4.6 (— 0.2). žirovni računi 546.2 (— 28.7), razni računi 684.2 (+ 23.0). skupno ob- ; veznosti po vidu 1.235.0 (— 5.8), obveznosti z ro- j kom 27(i.35 (— 1.75). razna pasiva 214.46 (—23.98). ,
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 5.58U.7-1 (+ 43.73). skupno kritje s primom 1.675.67 , (+ 19.5) ali 29.99 (29.77) %, od teaa samo v zlatu 458.24 (+ ll.o) milj. ali 26.10 (26.01) %.
Iz pričujočega izkaza je ravidno nadaljno po- ] večanje podlage, pa tudi deviz izven podlage. Pn- ; da v oči zmanjšanje posojil, ki so se v dosedanjih od srede januarja vedno povečavala. Sicer zmanj- ] Sanje ni znatno, vendar značilno. Med obveznostmi j po vidu je zabeležiti zmanjšanje žirovnih računov i ler povečanje raznih računov. V celoti obveznosti po vidu ne izkazujejo znatnih izprememb kakor j ludi ne obveznosti z rokom.
Trgovska samopomoč v Mariboru
Maribor. II. marca.
Včeraj so je vršil občni zbor trgovske samopomoči. rog. poni. blagajne v Mariboru, ( lani se delijo v d\e skupini. V prvi je bilo /.ačoi-kom leta 1014 skupaj :5tX> članov, koncem leta pu 572; v drugi skupini je bilo začetkom leta 1934 skupuj "^41 članov, koncem leta pa 404. število članov je poraslo torej tekom lota 1034 v obeh skupinah /a 271. l?mrlo jo tekom lota 20 članov, črtanih je bilo 4T članov, izstopilo pa jc 15 članov, /.a vse umrle člane je izplačala > uprava Trgovske samomoči po pravilih d,vročene podpore brez vsakega zavlačevanja 111 so šli tudi denarni zavodi v polni meri na roke pri izplačevanju oziroma dvigu posmrtni u. I a posmrtnimi znaša v I. skupini okrog 14.000, v II. skupini pa okrog 11.001), torej zelo lepo vsoto. Trgovska samopomoč jc ena najcenejših tovrstnih organizacij. I.ctno pride na enega člana povprečno 200 Din. ki jih mora plačati kot pri- 1 spevek. Banska uprava jo zahtevala deloma samo nekatero spremembe pravil, ki so pa manjšega pomena, deloma pa je banska uprava odobrila predlagane nekatere spremembe.
I/, blagajniškega poročila .je razvidno, da so znašali dohodki pri podpornem skladu Din 241.354.—, izdatki pa Din l(>2.630.—. Dohodki rezervnega sklada znašajo Din 106.068—. Pri upravnem skladu znašajo dohodki Din 50.9S3.—, j izdatki pa Din 30.983—	!
Pri volitvah jc bil izvoljen za predsednika j Vilko Wei\l. za podpredsednika pa Kari Jan-čič. Tajnik jc Fr. Znidarčič: vsi iz Maribora.
Največja pristanišča na svetu
Po hamburški reviji Wirtschaftsdienst pos ne- | mamo o prometu v najvažnejših svetovnih pristaniščih tele podatke o tonaži prispelih ladij v milj. uetoreg. ton leta !°34 (v oklepajih pa so navedeni podatki za 1033): New York 25.18 (24.6), London 21.7 (21.07). Hamburg 18.5 (17.8), Rotterdam 17.93 (15.3), Sangaj 17.8 (17.7), Antvverpen 17.3 (17.7), 1 Kobe 15.65 (14.77), Liverpool 14.1 (13.67), Marseille 13.35 (13.0). Daircn 13.2 (12.6), Lizbona 12.54 (11.5), Napulj 12.07 (10.9), Genova 11.3 (11.0), Jokoh.una 10.0 (10.54), Soutliampton 10.35 (13.43), Svdney 10.0 (9.44), Btienos Aires 9.5 (9.25). Bremen 8.04 (7.36), Le I lavre 7.4 (8.65), Trst 5.6 (5.36), Kopenhagen 4.9 (4.74), Amsterdam 4.64 (4.63), Oslo 4.6 (4.76). Odinja 4.2 (3.74), Carigrad 4.06 (3.74), Ooteborg 3.74 (3.5), Odatisk 3.2 (2.77), Stettin 2.65 (2.2), Emden 2.45 (2.0), Riga 0.95 (0.92), Leningrad 0.35 (0.4) milj. ton. Seveda la lista ni popolna, ker ne obsega pristanišč raznih važnih držav, je pa merodajiia za vrstui red vseh onih pristanišč na svetu, ki imajo do 10 milj. ton uvoznega prometa.
Okolica Izgleda, kakor da hI bila nastopila nova zima. Nn Voglu se vrši smuč. tcenj pod vodstvom RkulnSn-tekmovnlca, ki so 1*1 prekinil, s 23. marcem, nadaljeval pa z>u»ct s 1. aprilom, ke.r se m-od term časom vrši uči -leijski banovinski lrčn.1. V tem ča.sn 1m> dom tiopolnomn zaseden, vsled česar naj vsi refloktnptje obiščejo Vogel prod tem terminom. Predhodne prilave zn sedanji smučarski tečaj niso potrebne. Vae podrobnosti t"ri Putniiku —- nebotičnik.
VREMENSKO POROCII/O JZSZ Sn SPIl llntcfe-Plantca, Kranjska gora: —8, jasno, mirno, Rniuka dobra.
Pokljuka: —S. oblačno, 140 cm pršlfa na stari podlagi, Smuka Idealna. Skakalnica neuporabna.
Kofce: —S, na 1!K1 cm podlagi 10 cm suhega snega. • Smuka idealna
Kofa Slalom kluba .V. Gorjuše: na Ofl eni podlagi 15 cm .pršlča.
MoScnjskn planina nn Jclovc!; pn l.-ul .-iti jv^Jlnfrj 15 cm in-šiča.
Občni zbor Društva industrijcev in veletrgov-cev v Ljubljani nc bo 16. t. m., kot je bilo pomotoma javljeno, ampak že 15. t. m., na kar opozarjamo člane.
Zavod za pospeševanje obrti bo osnovala po vzgledu ljubljanske in zagrebške zbornice novo-sadska trgovinska, industrijska in obrtna zbornica. Pravilnik za poslovanje zavoda je ministrstvo trgovine in industrije že odobrilo.
Naš promet v januarju 1985. Število liatovor-jenih vagonov je znašalo v januarju lotos 90 000 (v decembru 1934 111.000 in v januarju 1934 99 tisoč).
Promet naših borz. V januarju 1935 je dosegel efektivni promet na naših borzah izredno veliko vsoto 73 milj. Din (decembra 193-1 32 in januarja 1934 46 milj. Din). Ta velik promet je pripisovati živahnosti na trgu državnih papirjev, ki pa je že ponehala. Promet v devizah in valutah je znašal januarja letos 116 (decembra 1931 123 in januarja 1934 90) milj. Din.
Brazilija dobi posojilo na Japonskem. Kakor poročajo iz Rio de Janeira, bo dobila Brazilija v Tokiu veliko posojilo v znesku 100 milj. dolarjev i h) 5 odstotkov, katero bo porabila za najrazličnejše namene.
Petnajstletni gospodarski načrt na Portugalskem. Portugalska vlada je izdelala načrt za gospodarsko obnovo dežele, načrt je že dobil zakonsko moč. V načrtu je določenih za investicije 6500 milijonov eskudov za naslednja leta. V načrtu so nova obrožitev armade in mornarice, zgraditev brzojavnih in telefonskih zvez, elektrifikaci a mest, zgradba pristanišč in navodnjevalne naprave.
Borrn
Dne 12. marca 1035.
Dona r
. V današnjem proinelu so ostali neizpreme njeni tečaji Berlina in Curiha. popustil je Amsterdam, narasli so pa Bruselj, London, Ne\vyork, Pariz, Prafra in Trsi.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na zagrebški borzi popustil na 8.54—8.64, na beigraj-ski pa na 8.55—8.65. (irski boni so notirali v Zagrebu 29.75 blago, v Belgradu pa 29.85 blago. Angleški funt se je na zagrebški borzi učvrstil na 222.30—223.90, na bolgra.jskl pa na 222.05— 224.55. španska pezetn v /.agrebu 5.35 blago, v Belgradu 5.45 blago.
Ljubljana. Amsterdam 2973.86 2988,16. Berlin 1760.05-1773.92, Bruselj 1O24.02—1029.00, Curih 1424.22-1431.29, London 206.84 208.90. Neivvork 4315.38—-4351.70. Pariz 289.49—290.93, Praga 183.54 — 184.65, Trst 364.67—367.75.
Promet na zagiebški borzi 289.091__Din.
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.33. London 14 585, Newyork 306, Bruselj 71.90. Milan 25.625, Madrid 42.075, Amsterdam 208.80, Berlin 123 95, Dunaj 57.05, Stockholm 75,20, Oslo 73.20. Kopenhagen 65.10, Praga 12.895, Varšava 58.10. Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 3.05, Helsingfors 6.13, Buenos.Aires 0.775.
Vrednostni papirji
Tendenca je bila danes čvrsta iu so tečaj, večinoma narasli. Vendar je bil dvig tečajev majhen. Narastel pa je promet.
Ljubljana. 7% invest. pos. 75—77, agrarji -17— 48, vojna škoda 376—378, fi% begi. obv. 65 —66, 8% Bler. pos. 75—76, 7% Bler. pos. 66—66.50, 7% pos. DHB 70—72.
Zagreli. Drž. papirji: 7% inves. pos. 75—77, agrarji 47—48.75. vojna škoda 377—370 (376, 382), 3. 376-377 (377), 1. 376- 378 ( 377), 5. 377—378, 6. 377 den., 6% begi. obv. 65- 65.75, S% Bler. pos. 75—76, 7% Bler. pos. 65 75- 66.25 (66). 7% pos. DHB 70—71. — Delnice: Narodna banka 5000 den. Priv. agr. banka 258—261, Osj. sladk. tov. 135 d., Isis 30 lil.. Trboveljska 123—125 (122, 124).
Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. pos. 76—77, (77), agrarji 48 bl„ vojna škoda 370 50 - 377.50 (377. 375), t. 377 —378 (378.377). 5 377 50 den., 6% begi. obv. 66.25—66.50 (66.25), 8% Bler pos 75—76.25 7J< Bler. jios. 66—60.50, (66.25), 7% pos. DHB 70.50 den. — Delnice: Narodna banka 52:0 5250 (5220), Priv. agr. banka 258—260 (259).
Žitni ti«
Ljubljana, (franko nakladna postaja, plačilo proti duplikatu). Pšenica bč. 78 kg 27< 132 0-135, ban. 78 kg 2% 130 132. koruza prekomerno suha s kvalitetno garancijo bč. 72—75. han 70. bela prekomerno suha zamletev 88 90 oves slav. 105 110, moka pšSnična bč. 205 22.'. ban 210—230, št. 2 bč. 195 215. Št. 5 bč. 175 j05. otrobi bč. 105 — 110.
Sombor. Pšenica bč. okol. Sombor Srednja in gbč. 124—126, slav., bč. in ban. potiska 180 132, gornja ban. 124—126; koruzo bč. in srem. pronrpl. 69—71, bč. in srem. marec -april 72—74. — Vse ostalo neizprem. Tendenca neizprem. Promet 7f vag.
Novi Sad. — Vse jc neizprem. Tendonca ne izpreni. Promet srednji.
Budimpešta. Tendenca slaba. Promel sredii|i Pšenica: marec 16.42-37, zaklj. 16.30—32 mn
16.63-	68 60, zaklj 16 62-04: rž: marec 12 45 56—40. zaklj. 12.43—45, maj 12 76-85- 75 /il<lj 12.74—76; koruza: maj 1158—53—58- 51. /jil.li
11.64—55,	julij 11.74.
fl , ,	i	o £ u i c t>
Hud/on - E//ex terraplane • hx)mm omr • ^l.zast.
Adler
l)ltAMA - Začetek ob 20
Sred«, 13. marca: Sluga dneh gonpodov. U«l B. Cotrtek, 14. marca: Siromakovo jagnje. It od fctrtok.
OPEKA - Začetek ob 20
Sr«ta, 18. marca: /daj vam eno zaigram Red Src'a. Četrtek, H. marca: Francesca da Himini. Premiera. C.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sreda. 18 mnrcn: Zanrto
Četrtek, 14. marca: Blodni ognji. Premiera. Hod I?.
PTUJSKO GLEDALIŠČE Petek, 15 mnrca ob 20: Stambulska rola. Gostovanje Narodnega gledališ-a iz Maribora.
J\azznanila
Liubliana
1 Spored koncerta bolgarskega pevskega zbora tttodinat iz Sofije ima tri dele: V prvem delu zaiioje 7,bor dva zbora nabožnega zna aja, in sicer Oče naš od Kedrova in starobolgarski napev Kerubinska oil Lvov-skogn. Zatem sledijo same bolgarske narodne pesmi v prirodbi znamenitega bolgarskega skladatelja Dobri Hrlstova. Le ena izmed njih jc skladba Stajnova in lo najbolj popularna bolgarska pesem: Sto mi je milo, kl jo znajo tudi naši Matiarji in so jo že večkrat zapeli po svojem povratkn z Bolgarske. Tudi drugi del >ain s starobolgarskim napevom: Tebi pojem. To je zahvalna pesem, ki jo jc priredil skln iatolj Koinipanejski. Nato pa znpojejo Se drug nabožen zbor od Arhangol-skoga: Premišljujte strašni dan'. S Ust i zopet cela vrsta narodnih pasmi skladateljev Stajnova, Mnnolovn, Pip-kova In Ljudmilo Proko|wve. V tretjem delu pn za-/>Jo rusko narodno Barinja in Gotovčev zbor Jadovank« /a teletom v priredbi za mo&ki zbor. Ta izredno efektni mešani zbor (original) je ponovno že ltola naša Glasbena Matica. Dirigent zbora je kapelni.k sofijske narodne opero Asen Nnjdenov. Koncert bo velik umetniški dogodek. Spoznali I Mimo bolgarsko zborovo pesem, predvsem prekrasno narodno pesem, način bolgarskega petja in zdrave, sveže Imlgarske glasove. Zato vabimo vse na koncert v nnkvnsko dvorano, ki bo v petek, 15. marca ob 20 Ceno običajne koncertne.
1 Pevski zbor Glasbene Matice ima drevi ob 20 važno pevsko vajo. Pevski odbor prosi vse člane, da sc te vaje sigurno udeleže.
1 Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva na Viču priredi v četrtek, 14. marca ob 10 v narodni Boli predavanje o gojenju sobnih rastlin in cvetic trajnic na vrtu
1 Slovensko stenografsko društvo priredi drevi ob 8 na drž. trgovski akademiji predavanje: Novejše smeri r stenografiji. Predaval bo prof dr. Blaž Svetelj. K zanimivemu predavanju ste vabljeni vsi, ki sc zanimate za razvoj tn bodočnost stenografije.
t O sadnih boleznih in škodljivcih tel o sredstvih za zatiranje 1» predaval drevi ob 10 v dvorani mineraloškega instituta na univerzi g nadzornik .los. Štre-kclj pod okriljem podružnice »Sadjarskega in vrtnar, s koga društva* v Ljubljani. N« udeležbo, prosto vstopnine, so vabljeni vsi interesenti.
1 Kino Kodcljevo. Drevi ob 20 ruski špijonski film «Ko žena ljubi«. Uene znižane.
1 Nočno službo imajo lekarne. mr. Leikstok, Rcs-tjeva cesta 1; uir. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ko-moUir, Vič.
LJUDSKA UNIVERZA
V LJUBLJANI
Drevi ob 10.15 bo predaval na drž. trgov, akademiji g. prof. Gnje-zda Franc o filozofskih vprašanjih.
Maribor
m Francoski krolek. G. Albert Lion, pisatelj iu predsednik francoske prosvetne lige v Touru, bo predaval v četrtek, 14. marca v dvorani Ljudske univerze o Iiafontainu in bo uigral« nekatere njegovih basni. Za-Eetek ob 20.15
m Glasbena Matica. Višek letošnje koneertne sezone obeta biti koncert, kj ga priredi Glasbena Matica drcvii v vollki dvorani Uniona. Prvič bo izvajana v Mariboru sijajna V. simfonija Cajkovskoga, k.i ga imenujejo Rusi s pravico svojega Beethovna. Po dolgih letih bomo spet slišali klavirski koncert s spremljeva-njem orkestra. Solistka gospa Magda Rttsyjeva si je izbrala Griegovega.
Celie
c Apologctični odsek DMK ima drevi sestanek. Na dnevnem rodu je predavanje: Življenje cerkve v Rimu.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »soko beseda Din t'—; ientlovonjskl oglasi Din 2'—. Naimonjšl znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se pla^u|ejo takoi pri naročilu — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm visoka petllna vrstica po Din 2*50. Za pfemene odgovore glede malih oglasov
treba prlloZill znamko.
Slovenec izseljenec
z večletnimi spričevali v poljedelstvu, svinjereji, v kurjereji in vrtnarstvu — išče službo v kmetijskem obratu. Delal je 6 let kot preddelavec na velikih farmah Francije. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Izseljenec kmetijske stroke« št. 2645.	(a)
•i lil [iJ '1'd
Išče se za lakoj
prvovrsten, zelo sposoben rudarski inženjer, izvež-ban zlasti v lignitski stroki Nastop takoj. Ponudbe s praktičnimi spričevali kakor tudi reference o dosedanii praksi — na Publicitas d. d., Zagreb, pod št 39834.	(b)
Diplomiran, magistra
iščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2693.
Trgovsko pomočnico
sprejmem za trgovino z mešanim blagom. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Solnce« št. 2691. (b)

Posojila
na vložne kniižice daie Slovenska banka Liubliana Krekov trg 10
Posredujem
denar na
hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Telefon 38-10. Pismeni odgovor 3 Din.	(d)
Drugi hraii
Slov. Konjicc. Dravi.njskn podružnica SPD Slov. Konjice im« svoj redni letni ob"Tli zbor v ponedeljek, dne 18 marca t. i. ob 20 v dvorani Narodnega doma v Slov. Konjicah.
Naše diiašlvo
Kongregacija akademikov pri oo. jezuitih prične drevi ob 10.45 z rednimi sestanki v letnem semestru. Pridite točno in polnoševi.lno! — Prefekt.
Bančne vlož. knjižice
kupujemo, prodajamo in dobavljamo kredite na iste najsolidneje in najhitreje. — Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ulica 6;II. Tel. int. 38-38. (d)
I0ES33'
7a mal' d'narja dost' muzke
plošče gramofone
izposotamo, zamenjavamo, proda-_ lamo lil kupuiemo
ELEKTROTON <.zo. *.
pasažo ntDiiilčnika
Klavirji!
Planini!
Kupujte na obroke
od Din 400«—
prve svetovne fabrikate: Biispniiorler Steinway. Korster Petrot. Iliilzl Stinetl original, ki so
nesporno naiholjšil (Lahka precizna mehanika. i Prodaia lih izkl učno le sodni i/vpdener m bvši učilel Glasbene Malice
Alfonz B'e'n)k
Aleksandrova cesta 7. Velikansko /.niuK" vseli glasbenih Inštrumentov In strun
t, lili
Opremljeno sobo
lepo in snažno, oddamo eni ali dvema osebama na Miklošičevi cesti 22B, I. nadstr., vrata 17. (s)
Posestva
Hišo na Bledu
s pekarijo in bufetom prodam ali	oddam v najem. Franc	Pere, Radovljica.	(p)
Posestvo
3 orale, sadovnjak, vinograd in mlin, ob državni cesti Celje-Maribor - se ugodno proda. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju.	(p)
Weekend hišica
z ograjenim zemljiščem 1100 m2, ob Sori - naprodaj. Poizve se v trg. Erjavec, Wolfova ul. 2. p
\mm\
Spalnice
moderne (orehove korenine) ler pleskane v najnovejši orehovi imitaciji, in kuhinjske oprave priporo. ča najceneje Audlovic, Ko-menskega ulica 34. (š)
I
I
Čebelarji!
Vosek kupujem in zamenjavam za satnice. — Fr. Stupica. trg. z železnino, aloga vseh čebelarskih potrebščin, poljedelskih »trojev in dr. Monopolna zaloga razstreljiv, Ljub-'jana, Gosposvetska cesta št. 1.	(k)
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod i Vidovdanske ceste ori gostilni Možina.
JL'1«
LLU
Neveste gospodinje - obrtniki
ne zamudite ugodne prilike Zaradi izpraznitve zaloge odprodaiam iz skladišča razno kuhini-sko posodo, orodie itd po znatno znižanih cenah Stanko Floriančič, železoma. Keslieva cesta št 3 (poleg Zmatskega mostul Vhod skozi dvorišče V račun vzamem tudi hranilne kniižice Kmetske m Ljudske posojilnice ljubljanske.	fl|
Posestniki
vrtov!
Nič več vam ni potrebno, Ja cvetje vsako leto na novo sadite. Perene (trajnice) so najlepši okras vsakega vrta, zdrže zimo brez zaščite ter cveto od leta do leta lepše. Zahtevajte takoj brezplačni ilu-strovani cenik vrtnarstva
»PERENVRT«
vrtni arhitekt
PAVAO UNGAR,
Zagreb, Vlaška štev. &5. Izdeluje načrte za moderne vrtove.
Prima šport, suknjiče
po 98 Din, pumparice, modne hlače itd., kupite zelo ugodno pri Preskerju, Ljubljana, Sv Petra ce-sta 14._(1)
Sadno drevje
jablane, hruške, češplje, višnje, marelice, breskve, same žlahtne sorte, dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3. (1)
Na prost, javni dražbi
v Orlovi ulici 21, ob Ižanski cesti, bo v soboto 16, marca od 9 dalje naprodaj dobro ohranjeno pohištvo in drugi predmeti.	(1)
Nova kovačnica
z orodjem naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2678.	(1)
Več voz gnoja
naprodaj. — Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 2677.	(1)
Razprodaja
Dne 14. t. m. se bo vršila ob 16 popoldne na Miklošičevi cesti št, 34, II, nadstropje, dražba sledečih predmetov: kompletna ie-dilnica, stojalo za palmo, razne vaze, kozarci, servis za črno kavo, servis za vino, lestenci, karnise z zavesami, razno pohištvo itd.	(1)
Zakaj?
dobe inserenti pri „SLOVENCU" izredno oeiiko ponudb?
Zakaj?
so vsi inserenti žeto zadovoljni z uspehom oglaševanja v SLOVENCU?
Zakaj?
se trpovci in obrtniki ob vsaki priliki tako
rodi poslužujejo Slovenca za soojo reklamo?
Zalo
ker je dnevnik „SLO VENEC" razširjen po vsei Sloveniji;
Zato
ker ga redno in z velikim zanimanjem čita meščan in dežeian;
Zaio
ker se vsled tega oglaševanje v Slovencu bogato izplača vsakemu inserentu.
VINA
Za težko delo Vam z dobrim vinom postreže
Centralna vinarna v Liubljani.
Sveže naifinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani
<e priporoča bledim ir slabotnim osebam
Immil oves,
grahoro, domačo črno deteljo, banaško lucerno,
travna in druga semena za poije dobite pri tvrdki FRAN POGAČNIK
d. z o. z. v Ljubljani, Javna skladišča (Balkan) Tyrševa (Dunajska) c. 33
Naš oče, stari oče, gospod
Andrej Gril
poštni zvaničnik v pokoju
je danes opoldne ob 1, po dolgi mučni bolezni, umrl
Pogreb bo v četrtek ob pol 3 popoldne od Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti 9, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 12. marca 1935.
ŽALUJOČI OSTALI.
Vsem, ki so poznali njeno blago dušo, sporočamo, da je dne 12. marca Vsemogočni poklical k Sebi našo predobro mamico in staro mamico, gospo
ANO ŠKERBEČEVO
v 79. letu njenega življenja in dobro pripravljeno za pot v večnost — K večnemu počitku jo bomo položili dne 14. marca ob 10. uri dopoldne na župnem pokopališču v Podsredi — Drago pokoj-nico priporočamo vsem v molitev in blag spomin
Podsreda, Zdole, Celje, 12. marca 1935
Rodbine: Škerbečeva, Černogova, Vivodova, Krošljeva, dr. Mlinarjeva
Bjornstjerne Bjornson:	37
Deklica s Prisoi
»Morala sva z nekaterimi govoriti,« je rekel Thorbjorn.
»No, — ali si govoril ž njimi?«
»Saj sam prav ne vem,« je odgovoril Thorbjorn.
»Hej, ta je pa lepa!« je rekel Samund in jedel.
Ko je Samund nehal jesti, je vstal, stopil k oknu in nekaj časa gledal ven. Potem pa se je naglo okre-nil in rekel:
»Ti, pojdiva gledat letino!«
Thorbjorn je takoj vstal.
»Ampak — poprej se moraš obleči.«
Thorbjorn, ki je poprej golorok sedel, je snel s stene svoj stari suknjič, ki je visel nad njim.
»Saj menda vidiš, da sem jaz oblekel nedeljski suknjič,« je rekel Samund.
Thorbjorn je ubogal. Odšla sta iz hiše, prvi oče, za njim sin.
Stopila sta na cesto.
»Ali si bova najprvo ogledala ječmen?« je vprašal Thorbjorn.
.»Ne, najprej si ogledava pšenico,« je odgovoril Satnund.
Tedaj, ko sta prišla na cesto, je počasi privozil po cesti voz.
»To je Nordhaugov voz,« je omenil Samund.
»Novoporočenca sta,« je odgovoril Thorbjorn.
Pri obeh Jelovcili ie voz obstal.
»Tale Mnrita Nordhaueova je pa res ponosna ženska,« je pošepnil Samund, kateri je kar strmel vanjo.
Ona je bila naslonjena nazaj na voz, na glavi je imela ruto le ohlapno privezano, druga ruta pa ji je bila ogrnjena čez pleča. Možko je pogledala oba in v njenih krepkih in nežnih potezah ni bilo najmanjše zadrege. Njen mož je bil zelo bled in upadel, v njegovem obličju pa je bilo nekaj milega, kakor pri ljudeh, katere gloda skrita žalost.
»Ali si ogledujeta letino?« je vprašal.
»Da,« je odgovoril Samund.
»Letos bo dobra.«
»O, dobra — lahko bi bila slabša ...«
»Pozno se vračata,« je spregovoril Thorbjorn.
»Treba se je bilo poslavljati od mnogoterih znancev,« je odgovoril mladi zakonec.
»Kako — ali pojdeš na potovanje?«
»Kajpada pojdein .. . «
»Pojdeš daleč?«
»O, — precej daleč.«
»Kam neki?«
»V Ameriko.«
»V Ameriko!« sta hkrati zaklicala oče in sin.
»Pa si se komaj poročili« je dodal Samund.
Mož se je nasmehnil:
»Ko se je lisjak ujel v past, je dejal: mislim, da bom radi svoje noge kar tukaj ostal.«
Marita je najprvo njega in potem onadva resno pogledala: rahlo je zardela, vendar ni trenila z očest m.
»Tvoja žena pojde seveda tudi s teboj?« je vprašal Siimund.
»Nak, ne pojde.«
»V Ameriki baje človek lahko zasluži dosti denarja,« je odgovoril Thorbjorn, ki je čutil, da bi ne bilo prilitno, ko bi sedejle pogovor zastal.
»Seveda,« je rekel mladi zakonec. »Ampak Nordhaug je krasna kmetija,« Samund.
je menil
»Preveč nas je,« je odgovoril oni.
Njegova žena ga je zopet pogledala.
»Drug drugemu smo v napotje,« je pristavil.
»No, srečno potuj,« je rekel Samund in mu stisnil, roko. »Naj ti Bog podeli tisto, kar iščeš.
Thorbjorn je svojemu nekdanjemu sošolcu pogledal v oči.
»Preden pojdeš, bi rad s teboj govoril,« je rekel.
»Človeku dobro de, če se tnore s kom pomeniti,« je odgovoril oni in z bičevnikom brskal po dnu voza.
»Pridi nas obiskat,« je spregovorila Marita.
Thorbjorn in Saniund sta se začudeno spogledala; pozabila sta namreč, da ima Marita tako mehak glas.
Voz se je počasi odpeljal. Redek oblak pralni se je vil okrog nju. Polna svetloba popoldanskega solnca ju je obsevala. Njena svilena ruta se je veselo odražala od njegove temne obleke. — Pripeljala sta se do griča. In za gričem je kmalu izginila mlada dvojica.
Oče in sin sta dolgo kar molče hodila.
»Slutim, da se dolgo ne bo vrnil,« je končno spregovoril Thorbjorn.
»Saj je tudi najbolje tako,« je menil Samund, »če človek svoje sreče ne najde doma.« Zopet sta molče stopala.
»Saj je pšenica že /.a nama,« je rekel Thorbjorn.
»Ogledala si jo bova nazaj grede.«
Hodila sta kar naprej. Thorbjorn ni maral vprašati, kam gresta; zakaj mejnike jelovske kmetije sta že prekoračila.
Papiga in mačka
Neka vdova je stanovala v četrtem nadstropju. Po cesti je vozil pre-mogar in na ves glas ponujal premog. Vdova mu zakliče skozi okno: »Prinesite premogi« Drugi dan pa zopet prinese premogar premog. Vdova je zatrjevala, da ni naročilo premoga. Vseeno ga je vzela, ker se ji je smilil možakar, ki je moral tako visoko nesti poln zaboj premoga. Tretji dan jo zopet prisopiha premogar. »Saj vendar nisem naročila premoga!« »Saj je nekdo zaklical ». vašega okna, da naj prinesem premog,« se hu-duje premogar. Vdova pa je četrti dan pazila, kdo bo zopet neki brez njenega dovoljenja naročil premog. Ko je premogar zopet glasno ponujal svoje blago, se oglasi papiga: »Prinesite premog!« Vdova je razjarjeno pograbila metlo in hotela udariti papigo, ta se ie pa srečno skrila pod di-van. Tja pribeži tudi mačka, ki se je bala metle Papiga jo sprejme z be sedami: »Ali ste tudi vi naročili premog?«
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel CeC,
Izdajatelj: Ivan Rakoveo
Urednik; Viktor Cenčič.