Cena li»u bbum* m >to.wi-«iM m ja $4-00. « CklcH». Illing., undw LETO—YEAR X1L • lTjP luued liolidajH. Uredalikl to upravnllkl pro •t«rit 3047 H. Lawadale av. Offto» of pubUcation: MST 80. Lewndsle uve. Telephon*: Lawadal. 4Ö38. W&^VAttlST. Qiicfo, 1&, potek, l». sBpHwbf (SnpUmby 1») 191t. ^^-ftX*" ŠTEV.—NUMBER 221. pmm* (No. 148) a.tWWd |f tU Act «f Oatobar C. 1S1T, a« ffUa al tka P^et Of7i«a aTCküa«"i uü«aü7 By «dar af tU HipUsI i t fll^ B l TruMfllT Gea.raL at »pecial rate of po«ta«« pravidad far Im eectlaa 1104, Aat af Ost. J, 1017, aatkartaed aa Ju.. 14. ISIS. VPRAŠANJE REKE IN PRIMORJA JE REŠENO. Wilson dobil kompromis v potrdilo. Podrobnosti se niso znane. Reka je svobodno mesto. Meja na Primorskem je preurejena. — Jugoslovani in Itali jani blokirali Reko. Washington, D. C.* 18. sept. — Mirovna konferenca je sprejela kompromis med Italijo in Jugoslavijo glede na teritorijalno vprašanje ob Jadranskem morju. Kompromis je poelan predsedniku Wilsonu, da ga odobri ali zavrže; splošno mnenje y tukajšnjih oficijelnih krogih pa je, da bo Wilson odobril kompromis, dani ravno se ne ujema s «tališčem, ki ga je ves ¿as zavzemal napram rešitvi italijansko-jugoslovanskega spora. V smislu kompromisa, ki jo predložen Wilsonu, postane Mm i gotovim dolom teritorija separatna in svobodna drž&vloa in pristanišče bo svobodno za vse. Država Srbov, Hrvatov in Slovencev dobi vso Dalmacijo iz-vzemži mosta in okolioe Zader, ki postane svobodno mesto i pristaniščem; Jugoslavija tudi dobi večino dalmatinskih otokov. Meja mod ItaHjo in Jugoslavijo v Istri in ostalih dolih Primerja jo preurejena. Obe T dali koncesije. Italija d< dol oaemlja na vshodni W ji jo Italija dobi Protektorat nad vso Albsnijo izvzeroši južnega dela (Epir), ki pripade Grški. Mesto Avlona z dobrim kosom zaledja pride docela pod vlado Italije. London, 18. sept. — Italijanska vlada namerava blokirati Reko z morske strani in blokada bo trajala toliko časa, dokler se uporni D'Annunzio ne poda s svojimi prostovoljci. Jugoslovani so blo-kitali Reko od suhe strani. V mestu je malo živil in upati je, da se vročeglavci kmalu streznejo. Zavezniki sc strinjajo s tem ukrepom Italije. Ženeva, 18. sept. — Po brzojavkah i/, Ljubljane so Jugoslovani temeljito blokirali Reko na suhem in nobena utvar no more priti v mesto izvzemfti z morja. Jugoslovanski listi tudi poročajo, da so Italijani malo prej pred IVAnnnnzi-jevim napadom izkrcali z ladij na Heki več težkih topov, ki so zdaj v rokah upornikov. Italijanaki poveljnik na Reki je tudi obvestil žem- italijanskih častnikov, da naj zapustijo mesto, kar so tudi storil« in vkrcale so se na parni-ke. Ki m, 18. sept. — "Idca Nazio-nale" poroča, da ima D'Annunzio 10,000 mož regularne armade na Heki in poleg tega še štiri bataljone reških prostovoljcev. Okupiral je Ktratcgične utrjene točke okrog mest s. H ali jani na Reki drže z njim in grozijo, da bodo razdjali awsto, če se ne bodo mogli obra» niti. 1 Vlada jo sklenila, da ne bo natopila z oboroženo silo proti !>'Annunzijuf ker se boji, da bi s lern izzvala nacionalno civilno vojno, pač pa bo blokirala Reko in izstradan jem priailila upornl-ostavitev ruske monsrhije. Stockholm. — It Arhangelsks poročajo, da so tam odkrili moč-no tajno boljševiško organizacijo, ki ima namen napasti zavezniške čete za hrbtom in pomagati bolj-ševikom na fronti, da jih zajamejo. Voditelji organizacije so prijeti. PLJUČNICA I* nrrLUlKOA Chieago. — Zdravatveai komi-«ar poroča, ds se je včeraj pojavilo 10 novih slučajev španeke bi-flucnee in ena <*tcba je umrla; dalje je bilo šest novih alučajev pljučnice in i»el oseb je umrlo. VELIKI PIVOVARNAEJI PRED SODNIKOM. Chieago. — Zvezni sodnik Lan-dis je včerpj poklical predae ve-like pivovarnarje is Milwaukeeja, da pojaanijo. kdo pošilja pivo na tovornih avtomobilih iz omenjenega meata v ChiragO. Poklicani no gospodar jPHcblltaove, fabato-ve in Blatsove pivovarne. Včeraj •o detektivi zopet zaaačili blizo Chieafe in okolica: V petek •lei in hladuo. Močni vetrovi I -■ ---'i ■■ RUDARJI OBSODILI ttincM MILITA- Cleveland, O. — Delegatje rudarske konvencije so v sredo sprejeli resolucijo, ki obsoja militarizem in prisilno vojaško službo. Dalje so delegatje zavrgli resolucijo radikalcev, da bi premo-garska unija izstopila iz Ameriške delavske federacije in izrekli so se za rapidno amerikaniziranje priseljenih delavcev. Konvencija je tudi obsodila kazensko delo v rudnikih. nemir na wils0n0vem shodu v san franciscu Predsednik je pričel s govorom šele potom, ko so polioaji pome-■ tali nemimeže is dvorane. ~ WILSOKOV ODGOVOR NA VPRAŠANJE DELAVCEV San Francisco, Cal. — Wilao-nov shod v tukajšnjem avditoriju, ki se je vršil v sredo zvečer, bi bil skoraj ponesrečil. V Seattlu so motili predsednika radikalcl, ali to ni bilo nič v primeru s hrupom, ki je sprejel Wilsons v San Franciscu, kjer je dom senatorja Johnsons, vodilnega nasprotnika mirovne pogodbe in lige narodov med republikanci. Dvorana je bila polna ljudi, ko 'je Wilson stopil na oder. Župan Rolph je otvo-ril shod, ali komaj je izrekel nekaj beaed ,se je še začelo vpitje v ozadju dvorane. Dvakrat je poskusil župan predstaviti predsednika, pa ni mogel. Ko se je pojavil Wilson na odru, je trajalo aplev* ŠtKtKKm^ j* zabavljanje, ki je trajalo dvajset minut. Ves ta čas je Wilson mirno stal, držeč v rokah kos pspir-ja, v katerega je gledal in videti je bil nervozen. Zupan Rolph je še dvakrat poskusil pomiriti ne-mirneže, ali zastonj. Medlem so pa bili na delu policaji in tajili detektivi, ki so metsli iz dvorane kričeče in na ta način je nastal mir. ^' Wilson je dejsl v svojem govoru, da pod ligo narodov bodo zavarovane pravice Kitajske in da je Japonska obljubila zavezniškim velesilam, da ne bo anektirala Sanluuga. Predsednik se jo tudi pryič dotaknil irskega vprašanja na svojem popoldanskem shodu v tem mestu. Delavski svet v Han Fran-ciaeu mu je namreč zastsvil štiri vprašanja z zahtevo, da odgovori na nje na shodu. Vprašanja so bila: 1.) Ali je v smislu ustave lige narodov katerakoli država primo-rana, da pomaga drugi drŽavi potlačiti revolucijo njenih državljanov ali pod jarmi jenih podanikov! 2.) Ali more Amerika v ligi narodov pripoznati vlado ljudstva, ki si je izbojevslo neodvisnost od katerekoli države, ki je tudi Članica lige? 3.) Ali imajo samo tisti narodi pravico do samoodločeva-nja, ki ao zdaj navedeni v ustavi lige narodov, ali liga lahko pozneje podeli to pravieo še drugim ljudstvom t 4.) Zakaj ni bila Irska zaslišana pred mirovno fcon-ferenco in kakšno je Vaše stališče (Wilaonovo) o aamoodločevanju Ircev1 > Wüaon je odgovoril na prvo vprašanje, da ni nobena država primorana pomagati, da se potlači revolucija v drugi državi. Ns drugo vprašanje: Ustava lige narodov ne brani Ameriki te pravi-eo. Na tretje vprašanje: Mirovna konferenca ae je bevite samo s premaganimi državami In za ljudstva teh držav je veljala pravica sameodločevanja. Toda 11. člen v ustavi lige neipdov dovoljuje, da so ta pravica lahko raztegne tadi na druga ljudstva, ki bi motila svetovni mir. Na četrto vprašanje t Mirovna konferenci ni zaslišala Ircev zato, ker to vprašanje ne spada v njeno področje gary je gluh in ' slep; jeklarska i stavka gotova red Jeklarski trust noče priznati unijo; delavski odbor napovedal štrajk. MAGNAT JEKLA NOÖE POZNATI UNUE. PRI- Pittsburgh, Pa. — Narodni od-bor organizacije jeklarskih in železarskih delavcev, ki je pričel včeraj zborovati tukaj je pozval vse krajevne organizacije v jeklarski industriji na geueralpi štrajk, ki se prične ol> določenem času prihodnji pondeljek zjutraj. «John Fltzpatrick, predsednik odbora, je izjavil, da stavko more preprečiti le Gary, ako pošlje te* legram, v katerem bodo priznane zahteve delavcev za pravico kolektivnega pogajanja, oaemurno delo in še nekatere druge zahteve. /Apel predsednika Wilsona, da se štrajk odloži do 6. oktobra, ko vrši v Waahingtonu industri-jalna konfereusa. je ignoriran. Gary, predsednik jeklarske kor-peradje, je včeraj obelodanil pi-smo, v katerem je rečeno, da kor-peracija ostane pri svojem prejšnjem sklepu zs odprto delavnico. Gary tudi pravi v pismu, da jeklarska korporaclja ne naapro-tuje delavskim unijam, a obenem jih ne priznava iu se ne bo pogajala z njimi; nadalje pravi, da zaprta delavnica pomeni diktaturo unije nad delavci in produkcijo jekla in železa, medtem ko odprta delavnica pomeni "Industrialno svobodo delavcev." Is Uary jevega pisma in iz izja-vfc/itzpatrtoka je torej razvidno, daje velika stavka neizogibna in le kakšna tretja sils, ki bi nepričakovano posegla vmes, morda še odvrne konflikt v zadnjom hipu. Sledeče jeklarske tovarne bodo prizadete v čikaškera okrožju in na aeverozapadu ,če pride do bitke: liuaots Steel Company, loath Chicago, 18,000 delavcev. IUInoU Steal Company, Oary, lad., M.ooo dalavosv. Wliconela Steel Company, go. Chloa «O, 1SOO delavcev. Interstate Iron a Steal Co., Orand CroKHing, 1000 dslaveav. Cahuast plant. So. Chicago, BOO tela vesv. Iroqnls Iron Oompsar, dva tovarni v So. Chlcaga, 1200 daUvosv. R1 vnrdalfi RoUtng MlUi, BivaOdsU, IU., 300 dalavosv. American Steel Foaadrr. Indiana Harbor, 3000 dalavosv. American Sheet * Tla Mate Co.. Oafjr, lad., 0300 detaveev. Br Prodacte Coke Co., So. Chicago, 1100 delavcev. , federal Furnace Co., So. Chicago. 1000 delavoev, Federal Furnace Co., Bast Chicago, 5oo delavcev. Dalje so prizsdete plsvžsrne in jeklsrne v Jolictu, Milwaukeeju, Dulntlui in v mnogih drugih mestih. Han Antouio, Te*. — Atevl Žrtev morskega viharja, ki je v nedeljo pometel g valovi teksaško obal ob zalivu, je naraslo na 500 in konca menda še ni. Hamo v most eon Corpua Ohristi je .100 mrtvih. 30,000 oseb je prisadotih. Na nesrečo pa še dežuje, da ne morejo rošiici nadaljevati s delom in razkopavati razvalin, v katerih se skrivajo mrliči in niorobit-ni ranjeno!. 35 vagonov živil in obleke za reveže, ki ao izgubili vse. je odšlo iz tega mesta. Ljudje bivajo v Šotorih in v začasno «bitih barakah. Največ eo prizadeti nabiralci bombaža, ki so naseljeni po obrežju. Pariz, 18. sept, — Misije iz Fraueije, Anglije, Italije In Hel-gije odidejo vsak čaa v Ameriko z namenom, da dol»e posojilo v avo-ti eno miljerde dolarjev od imenikih bankirjev. Miaije poselijo zborovanja ameriško trgovske zbornice, ki se otvori v Atlsntlc CHyju 30. seprtembra. CIKASKI TESARJI ZAVROU KOMPROMIS. Chieago, III. — Teaarake organizacije ao zavrgle kompromis za 1»2Vt centa na uro in zahtevajo okroglo $1 na uro. Polovica gla-aov je le preštetih in'ogromna večina je proti kompromisu. Atrajk as bo torej nadaljeval. Zioa City ja dva avtomobila, ki ^ *ia vozila W4« steklenie %iva. Pt-1 Konferenca se bavi le o terttori vo je bilo zaplenjeno in odfx '.ja jem ia ljudstvi premaganih držav. I v Zion CHy. t^»Mojo oteNft«. « oziro« aa pravi- «o /maoodb>Č«vanja za Irce je Iz-raieao vil. Členu ustave lige narodov. Za ta-člen sem se jas po sebno intereairal na kutifnrenei, kajti idalo ae mi je ptrtrvbno v ko-riat miru In evobode narodov, da aa nstenovi forum, pred katerim eo bodo obravnavala vsa vprašanja. ki M utegnila motiti svetovni In svobodo narodov. KOLERA NA AMERIŠKEM VO JAftKEM TRANSPORTU. Nagasaki, Japonska. — Ameriški tranaportni parnik "Sher-man" je tukaj pod karanteno, ker ae je na njem pojavila kolera. Kdon mornar je umrl in šoat bolnikov jo vsetih na suho. Parnik je pred onim meaeoem zapustil Vladi vosi ok, kjer je vzel a-meriške ranjenca iz Sibirije in vrhutega je na njem 1400 vojakov is Filipinov. Parnik počaka tukaj dokler ne bo epidemija zatrta. število mrtvih v te-xasu naraslo na 500. 30,000 oseb jo prišlo ob imetje voled morskega orkana. M VAOONOV t ŽIVEŽEM IN OBLEKO JE ODILO NA LICE PERSHING padel S konja. ^^ r .. iperl____ perahing je komsj ušel nesreči, ko je v sredo pri tukajšnji slavnostni paradi prvo divizije spodrsnilo njegovemu konju na gladkem tlaku In vrgel ga jo z glavo navzdol na, cesto. Pershing se je med padcem ujel za jermeuje na uzdi in a tem se je obvsroval poškodbe. .!« IZRAVNAVA DELAVSKIM SPOROV V 00NNE0TI. 0UTU. Hartford, Ooun. — Med družbo, katera lastuje tovarno za Underwood piaalne si roje in delavci se jo doaegel sporazum In tovarna jo pričeta obratovali s polno paro. Sporazum se je tudi dosegel med družim «United Ml al os Hub bor Co." in delgvd, kalerl ao id. II na Otavki več mesecev. Prizadetih je bilo več tisoč delsveev. NOVI JAPONSKI POSLANIK ZA ZDR. JDRtAVE. Washington, D. 0. — Jspotisko poslaništvo je uradno sporočilo, da je novi japonski (mslanik za Zdr. države Kei Aidehara, kateri je bil prej v zunanjem ministrstvu pri japonski vladi. Lloyd George spremenil stalilöo, London, — Lloyd George Je izjavil v torek, ko je kot gost govoril na kongresu cerkvenih bratovščin v Londonu, da bo prek!- wilson imenoval delegate za konferenco v washingtons 22 "ljudskih" saatopnikov, mod katerimi je tudi Rockefeller in dva socialista. LEWIS PRAVI, DA IMA WILSON NAORT ZA SOOIALI-ZACIJO >ian Francisco, Cal. — Predsednik Wilson je imenoval ttJ1 delegatov, ki bodo zastopali ljudstvo na konferenci med delom in kapitalom v Wasbiugtouu due (i. oktobra. Delavske organizacije iu ka-pit al ist i imenujejo drugih zastopnikov. Wilson jo imenoval sledeče gospode: Hernard Ilaruch, New York, bivši prodaednlk vojnega industrijskega odbora. Robert H. Brookings, HI. Louis, bivši predsednik vojnega odbora za narekovanje cen. John D. Rockefeller mlajši, New York, kapitalist. Ulbert II. Gary, Now York, predsednik jeklarskega trusta. Qr. Ohas. W. KI lot, predsednik univerze v Harvard«. Charles Kdward Hussoll, Now York, znani soelallstlčnl pisatelj in sociolog. John Bpargo, Vermont, snanl socialistični pisatelj. G. K. BradfUte, Xenia, O., predsednik Ohio Farm Bureau Federst ion. Ward Brügges, Nebraska. F. R. (lalloway, Georgia, kapitalst. Chadbourue, Kow bankir, II. 11. Kdlncott, Milton, Mass. Paul L. Fliess, Cleveland, kapitalist. Kdwin F, Gray, profesor za trgovino na harvšrdskl univerzi. ' (ieorge R. Jamos, Memphis, bankir In veleposestnik, Thos. D. Jones, Chieago, ravna* tel j International Harvester Oo. A. A, Laiidou, Buffalo, podpredsednik American Radiator Company. K. T. Meredith, Des Molnes, u-rednik fsrmarskegs lista, (lavln M c Na h, Han Frane bwd, ad-vokat In demokratski indltlčar. Louis Tit us, Han Franciaco. (Kazuti treh ali štirih bodo torej zastopali vlado Iu ljudstvo sami kapitalist i I — Op. ur.) Chicago, III. Bivši sens tor James Hamilton Lewis jo dejsl v gredo zvečer v svojem govoru v hotelu Morrison pred "filkaško trgovsko zvezo," da upa, da Ihi predsednik Wilson us konferenci v Waahingtonu, ki se olvorl ok-tobrs, predložil načrt iMudallzIra-nja rudnikov, železidc in oljnih vrelcev. l štel tu-•iwrazumljenje z Irsko Im, kmalu!« <*n*vi MedrMiove vlade. IMk-poravnano; potrate mora biti ko-|»*tor psdol še te dni in baron n*i zemljišča je trvba razvlUj »'«nroyl ga morda nasledi. Velika Britanije, se mora ouvobo-1 ^^ ' dlti nevede, nezmernosti is tiran- Avttrija iapremenl Uno? at ve. Dunaj. — V nekem urednem Značilno >, da je poleg Lloyda j razglaan ovmrijske vlade sa sv-George, ki je to govoril, sedel Ar atrijski Nemci uazlvaio "Alpakl tbnr llrnderson. aoeialiet In zna iNemH" (Alpendeiiterbeti), is če. ni delavski voditelj, bi jo bil pred OBF Jaf sklepati, da se Avstrija nekaj dnevi Izvoljen p • tUUmi "PROSVETA" 2007 0«. Lawadalo Avonua, Cbicago, llliaoi*. "THE ENLIGHTENMENT" Orgsa o/ tko SlpvaaU National Eaaafit Sociaty. B? à^uCS^: Owa.d —>aaaab—— Advertising ratas on agreement. DOPISI. La da ------__ Konvencija lir garfev vC < hiciigo SuhacHption: United SUtoa (except Chicago) and Canada 94 per year; ago $5.50, an " " and foreirn countries $7.00 por paar. provo- D«tuai v oklepa njo a. pf. (AugiieU 10-10) polo« eaioga in.«»* la »aelovo pomeni, da earn jo e torn daovom poialda aaroialaa. Poaoeito jo caeno, da «e vam «elavi lief. ALI SO POLICAJI DELAVCI? Diljntvo, da ao ae policaji v ti. mestih organizirali in ae pridružili Ameriški deiavaki zvezi in da je bila v Bostonu prva policijska stavka, ki je pa po dosedanjih znamenjih slabo izpadla, to dejstvo je porodilo nov problem ne toliko za delavske kot za meščansko-politične kroge. Kapitalistični listi so namreč zastavili vprašanje: Kaj so policaji? Ali so delavci, ki se lahko organizirajo in ¿trajkajo kot drugi mezdni delavci, ali so javni uradniki, ki so odgovorni le državnim oziroma mestnim oblastem in pod nobenim pogojem ne smejo Strajkati? Policijski načelnik v Bostonu in governer države Massachusetts sta odgovorila na to vprašanje, da policaji niso delavci in da nimajo pravice krajkati; predsednik Wilson je imenoval stavkajoče policaje "dezerterje, kajti po njegovem mnenju so policisti "vojaki v mirnem času", ki ne smejo opustiti svojih postojank. Iz tega razloga je Wilson prepovedal policijski uniji v Washingtonu vstop v Ameriško delavsko zvezo (po ustavi je predsednik obenem nekak župan glavnega mesta in vsega Kolumbijskega distrikta). Policaji sami ao pa odgovorili v 37. mestih, da so mezdni delavci in da imajo pravico do organizacije in stavke, če se nihče ne ozira na njihove zahteve. Samoumevno je, da policaji ne spadajo nikamor drugam kot v delavski razred; povprečno so plačani tako slabo, da komaj izhajajo in prav nič se ni čuditi, če se toliko poroča o korupciji med policaji, da namreč radi prejmejo pod • kupnino od faznih bogataških krukov in zakrivajo zločine, ki bi jih morali preprečiti ali ovaditi. Ali se morda kruki boje, da ne bodo mogli več podkupovati policajev in jih izrabljati za svoje orodje, če bodo policaji organizirani in bolje plačani? V dobi sedanjega splošnega prevrata so tudi policaji spoznali, kam spadajo. Organizacija je pa mrtva reč, če nima pravice, da izvede avoje zahteve. Delavci se ne or ganizirajo v strokovnih unijah za parado, temveč da kolektivno nastopijo za Bvoje pravice in med kolektivni nastop spada štrajk. Stavka policajev je pa kočljiva reč. Zločinski element, katerega je zmiraj dovolj v človečkih nižinah, je izrabil policijsko stavko v Bostonu za svoj karneval. Bili so vlomi, tatvine in izgredi in naposled je moralo ^ vojaštvo narediti red. Vprašanje, da li so policisti opravičeni stavkati, mora rešiti organizirano delavstvo. Ako se policaji organizirajo v delavski oi^anizaciji, tedaj je to dokaz, da priznujo delavski razred za svojega in da iščejo zaslombe pri organiziranih delavcih. Stavka policajev je nepotrebna, čc se organizirano delavstvo potegne za nje kot za svoje brate v organizaciji s tem, da izvoli svoje vlado v vseh mestih, ki bo skrbela, da bodo tudi policaji dostojno pla čani za svojo potrebno službo. Kako dobro to poučeni! — Hearstov "Herald-Ex aminer" je izdal za nedeljsko prilogo nov zemljevid Evro-l>e, o katerem pravi, da lahko služi šolam, trgovcem in javnim uradnikom. Zemljevid je pa tako izvrstno sestav Ijcn, da je Kolpa severnozapadna meja Jugoslavije in vsa Slovenija spada v novo Avstrijo. Hearst ima posebne simpatije do Imperialistične Italije, nismo pa mislil, da bo »Slovence anektiral k Nemški Avstriji. Upajmo, da tud Hearstov reporter v Parizu ukrade mirovno pogodbo z Avstrijo, da se "maporiaci" pri "Herald-ExaminerjuH nauče iz nje, kje je severna meja Jugoslavije prtdno poklanjajo zemljevidno spako šolam, trgovcem in javnim uradnikom. anHBanMBBHBi Ali ni Rusijo dovolj? — Finska vlada išče trideset miljonov dolarjev posojila v Ameriki. Morda ga dobi. Ali bati se je, če bankirji na Wall Streetu posodijo Finski denar, da bodo potem morale ameriške čete iti na Finsko tirjat dolgove, kakor jih danes iztirjavajo za nekoga v Rusiji. . Driimo so ustave. — V sredo je preteklo 182 let odkar je bila ustava Združenih držav podpisana. Zgodovinska «Wetnfcl je bila obhajana a paralo "Spoštujmo ustavo". Spoštujmo jo — by all means! Držimo ae ustave! Držimo se (vhI, ne samo nekateri) zlaati prvega dodatka k ustavi, ki se glasi: "Kongres ne ume sprejeti zakona, ki bi omejeval svobodo govora, tiska, zborovanja itd." La Salle, 11. — Rojakom V Saltu in okolici je že znano, ae vršijo redne seje tukajšnje krajevne organizacije JHZ vsako tre-I jo nedeljo v meaeeu ob drugi uri popoldne v proatorih "Slov. nar. doma." Sleherna aeja te organizacije je jako važna in radi tega je priporočljivo, da ae udeleži vs£ke aeje te organizacije sleherni rojak. 1'osebno it apeliram ud rojake, da ae udeleže prihodnje aeje tukajšnje krajevne organizacije, katera se vrši prilu>dnjo nedeljo popoldan v proatorih tukajšnjega "Nor doma," ker je ta sejs zadnja pred konvencijo JRZ, katera ae vrši 2H. septembra t. I. v Cleve-landu, O. Tukajšnjo krajevno organizacijo JUZ hode t h zastopala rojaka Mu! h Vogrič in Anton Klaušek. Na ti t*eji imamo veliko j*Ju> važnih toč*, katere jc treba rešiti in dati moramo tudi navodila de legatoma. Kkaekutiva je že itak preobložena z raznim delom in n poaehno čaatno za nas, ako hi j naložili vae delo na rame. Vršit ga moramo tudi mi in dolžno«! v Kakega rojaka je brez razlike na verako ali politično prepričale da dela za svobodo nagega naroda v teh kritičnih časiji in za dosego ciljev, za katere se bori "Jugo-alovanako republičanako združc nje.'* Radi tega apeliram le ea krat na vae rojake v tukajftnjfna-aelbini in bližnji okolici, da ae u deležito prihodnje seje polnošte- villMI. Zgoraj omenjenega dne bo tu di razprodaja raznih društvenih omar, ker je vodatvo "Slov. nar doma" preakrbelo dniatvam, zbo nijocim v proatorih "Slov. nar. doma," primernejše prostore za razne društvene stvari. Radi te ga opozarjamo rojake, da se ude-ežite te razprodaje, če hočete i-me»ti kako omaro. Razprodaja ae vrši pred sejo JKZ.— niruvevaloc. Peta in áesto ameri-aohoto Jugoslovansko _ » K '¿••rili P s Blain, O. — Od društva "Slovenski narodni dom" v Bishopu, l'a., je tukajšnje društvo "Zdrn-žitev," št. 333 SNPJ prejelo prošnjo za prostovoljne prispevke s pripombo, da*bodo vsi darovi pri-<»hreni V liatu "Cllae Naroda." Vsi cd te pripombe je bilo sklenjeno na zadnji društveni seji, ds se ne daruje nišesar, ker imamo svoj dnevnik kot gl/urilo naše organizacije in v katerem naj bi bili priobčeni vsi darovi prejeti od raznih društev, katera pripadajo S MM. Tukajšnje društvo nima nobenega stika z "U laso m Naro da." Toliko v pojasnilo prizade tetnu drufttvu. Pozivamo vse zavedne člane MNPJ, da podpirajo list "Prosveta," ker jo ta Ust njih lastnina in se držimo gesla: "Svfiji k svojim." — F. Pishek. zapisnikar. Forest City, Pa. — Poročeno je že bila v listu ''Pros ve ta" glede 'Slavke preinogarjev, vposlenih pri "Hudson Coal Co.," katera Ima avoje pre m o goro ve v Car bond al u, Vandlingu In okolici. Stavka je trajala en teden in sedaj so se vr> tail a na delo vsi premogacji pod starimi pogoji. Kaj je vzrok, da »o se vrnili na delo pod starimi pogoji, mi nI znano. Najhrše je bila Stavka aranžirana nekoliko nepremišljeno. — Poročevalec. Ohisholm, Mian. — Tukajšnja lokalna organizacija št. 424 I. W W je ohdržavala zadnji tedeu dva delavska ljudska shoda. Prvi se je vršil 8. iu drugi 13. septembra v Lovrenc Kovačevi dvorani. Nastopili ao razni govorniki v angleškem in hrvatakein jeziku. Ti govorniki ao bili pred kratkim izpuščeni iz ječf; obsojeni ao bili na deaet let ječe jk» protišpijo-unžnem zakonu, Uovorill ao o dela vakem organiziranju. Oba shoda «ta ne izvršila v lepem redu.— Poročevalec. Konvencija "Združenih Škili premogarjev" je v dopoldne sprejela soglasno Pluuj-hov načrt za podržavljanje železnic in idejo za ekonomično zvezo ieleauiškinii uslužbenci in pre-mogarji.. Dopoldanske seje ae je udeležil Ulen B. Plümlj, ki je imel daljši i jo vor, v katerem j« pojasujpval delegatom avoj načrt za podrjbv-jenje železnic in kake koristi bo imela od tega država in ljudstvo spleh. Opozarjal je navzoče delegate, da je njih služba ali delo uajpo-meutbnejše za vse ljudstvo in spLol* življenje. Premogarji so ravno tako potrebni p civilizacijo kot je u. pr. trausportgeija. Toda žalostno je 4& človeška družba, taka kot je sedaj, Ujto malo ceni premogarsko delo. Istega po meiui so tudi žslssuiee, ker te «*> javna pota, katerih se vsakdo poslužuje in radi }ega morajo hiti ljudska last in ne last prir vatnih interesov. Ker sta te dve Industriji tako velikega pon^eu|t zs vso civilizacijo, radi tega se mora paziti, da iiosta tudi služIli ljudstvu. Pojasnjuje, da je v kon-stltuciji Zdr. držav, da se ne »me kapitalizirati nobene druge stvari, kot samo ono kar je v resnici kot kapital investiranega. Toda sedanja vrednost železnic se pd privatnih lastnikov ceni na dvsj- 4 set miljsrd dolarjev, faktična vrednost samo deset. Ä-ko ae sprejme Plumbov načrt za podržavljen je železnic, ne bo stavk, ker stavke povzroča draginja življenakih potrebščin, ker i-ste bodo padle. Nato pojasni ves načrt z o žirom na transported jo raznih potrebščin in oeebnega prometa. Omeni tudi, da je sedaj skoro nemogoče' da bi kongres sprejel njegov načrt, ker ta kongres hi Izovljen, da bi zastopal ljudske koristi. Toda ne bo dol go, ko ho načrt sprejet, kpr ga podpira že nad «edem miljonpv volileev, ki bodo glasovali zanj pri prihodnjih volitvah, kajti načrt ao sprejeli tudi farmgrji v držav} Iowa. Pojaqni tudi lifo za Plumbov načrt, katera je bila or ganizirana, da podpira podržat Ijeuje železnic. Po končanem Plumbovem govoru je tajnik odseka za resolucije prečita] resolucijo za nacijonali ziranje železnic po Plumbovem načrtu, . katero je konvencija sprejela soglasno. Prečitfl je tu di resolucijo krajevne podrnšni ee premogarske organizacije It 2#70 v SeaMlu, Waah., v kateri ae pozi vs konvencija, da naj tako, stopi v zvozo z lelezničarsko or gauizacijo, da ae obdrži konfe-ronea, da bosta te dve organize eiji skupno delovali za skupne in-terene. Tudi ta resolucija jc bila sprejeta soglasno. Skupna konferenca med lastni Ki premogovnikov iu qdhoroui organizacije Združenih ameriških preuiogarjev se bo vršila 25. septembra v Buffalo. Odsek za resolucije je podal svoj* poročilo, katero je konveu eija sprejela. Pri čil^nju nekatc rih resolucij se Je razvila obširna debats in nekstere zavrgla iu druge izročila posebnim odaekom, kot ono glede nove plačilne lestvice, glede koiiMtitucije itd. Tako je bila predložeua resolucija, da last itiki 40 akrov zemlje ne smejo o-previjati nobenega 4ela na rovu ne ziyiej rova; konvencija je to zavrgla. Konvencij^ je tudi za \rgia resolucijo, t kateri poziva ftelezničarje. da naj ne rahijo pasi moaa.' kateri je nakopan v neu uijakih rovih. Odsek je poročal, da ta resolucija Ighko organize eijo pritira v altnoet, ker je to v neaoglaaju a profitruatovakim za konom. . • ____________J August Aačin, Mary Aučia, JuraJ BošnjaK. Filip Godirv«, Kraa> Kart«, Jdartia V. gonda, K^m KriaUn, JuraJ Eukovac, Tomo Lackovic, Chas. Miatakovič, Matt Pogorele, Janko N. Rogtlj, Wk. Russ. Nikola SUkic, Anton J. Ter bo vse, Joža Zavertnik. Ivan KrašU, J. Evaitič, JflOkTovaS^ Filip Osdiaa, J. Kukovac, A. J. Tsrbovss, Jofte Zavertnik. » Tlakoval Od* ali t Etbin Kristan, Fnpk Kerie, C. MiaUkovlé, loža Zavsrtnik. «val «culi . ' ijr ± ±t _________________ _ . A. H. Skubic, pom. UJaik; FiUp Oodina, blagajnik« t Ontral»! Odl^rs V , F. Alssh, J. A. Ambroiič, Lv «ensdlk. P. P*rgpr, Jfaipina Birtii, F. Bostič, Anton Bezlaj, V. Cainkar, F. Cerne, Tomislav Ciček, F. Dolinar, Joa. Durn, J. Ermenc, J. Erisn, A. Flandsr, J.-Frank, J. Flere, F. Gorcnc, J. J. Jlldniah, M- Jsrkaš, J. ftOss. Ü IfrvM, J. KoOUr, F. Kochev.r, A. Kodrich, J. Koklich, L. Kmšaa, A. Krišmančič. J. Kunstolj, A. Iipii, L Lotrič, j. Matičič, M. Msotony, l Molsk, t- j. owslh l*- p**wko, J. Fetemel, M. Potpik, F. Ratajc, 'J. RezalJ, A. Slabe, J. Sslttkar, F. Sepich, A. H. Skubic, L. Stsrla, A- Sjilsr, J. Tsrček, J. Tsféslj, L. Trapr, M. Ver-hovec, A. Vidrich, Chas. Wssael, F. Zaitz, Chas. Zibart, A. Zornlk, F. Zvanut. Msssčnik: Čss; tsdnik: ProleUroc^dvotednik: Olas Svoboda; daavalki: Prosveta, Enakopravoat, Glaa Naroda. K. S. % pridruiaaa la prljavljanf taatralMraa« srgaalaacij«. Slovanska Narodna Podporna Jsdaota (približno članov); Jugo- slovanska Katoliška Jsdaoto (približaš 8.000 članqr); Slovanska DsUvsks «dporna Zveza a Dr. Sv. Barbare (prlbHšas 0,000 élaasv); Slovenska Svobodomiselna Podporna.^núv); Jugealovanaka Pod-poma Zvesa Sloga (približno 2,000 čl^aov). t Vsa pisma in denarne poštUstvs naj ss pošiljajo aa itsisši naslov: ANTON J. TPRBOVEC, SfJ7—3041 SOlk St., CHICAGO, Hi. IU. KONVENCIJA I. B. Z. (iz urada tiskovnega odsekg.) Do sedaj je prijavljenih SI delegatov za tretjo .konvencijo J. H. Z. in še jih je nekaj, ki niso obvestili gla^ega uro4^U taka da se je nadejati udeležbe preko ato delegatov. Ako primerjan*» število delegu-dočim tov lft>u,kega leta in letos, moramo nehote priznati, da je organizacija * napredovala nepričakovano dobro pi da je vse obrekovanje naših nu-sprotnikov le privabilo veliko štavjlo novih somišljenikov. Pruštva, ki so preoddaljena od Cisvelanda, da jim valed prevelike daljine ue bo mogoče pošiljati delegatov, pooblaščajo svoje prijatelje v Cleve-landu, da jih zastopajo na konvenciji, ker nobena organizacija ne društvo noče zaostali, da ne bi bilo reprezentirano na tej najvažnejši konvenciji v zgodovini ameriških Jugoslovanov. Od rudnjega uradnega obvestila in iptenika delegatov se jt naknadno prijavilo sledeče Število delegatov: Okrožna organizacija J. B. Z., Chicago, III., št. VI., Fr. Zaitz in Frank Göttlicher. ;. 1 *; • g. N. P. J. št. 181, Chicago, Hl. Sestra Katie Bernik. S. S. P Z. August Kužnik, Chicago, III. S. N. I*. J. št. 7, Lorain, Ohio, John Bruss. ,1. R. Z. št. 70, Irwin, Pa. Fr. Stojau, Anton Kurdiš. J. H. Z. št. 114, Det roii, Mich, h Oprjup. J. R. Z. št. 63, West Newton. Pa. John Langerholz, Jos. Juvan. s N. P. J. "Ivan Cankar*1 št. m, Chicago, III. Sestra Josie ¡Hfoirič. • ■1 • J, R. Z. Št 73, Joliet, 111. Frank Zupančič. % J. R. Z. št. 2, Cleveland, Ohio. Ii. Medvedšek, V. Jurmen, Frank Černe, iiouis Pečenko. Okroina organizacija št. VII., Chicago, 111., (hrvatska), tri delegate. Razpošiljanje spominskih knjig lepo napreduje, čeprav smo «e vsled delegacije v Washingtonu malo zaiandiU« kar nam bodo seveda rojaki radevolje oprostili, bilo je psi vašuejše delo, ki je moralo biti rešeno na določeno uro. Tekom tega tedns bo vse gotovo, ds prejmete v početku druzega tedna. > t : ,* . ' V ANTON J. TKRBOVEC, gl. tajnik. STAVKA V DELAVNICAH tKNtKlH OBLEK KO*. Haw Toit, V. T. — Krojači «enakih oblek ao ae vrnili na delo in drušbe ao jim priznale njih*salt teve. M akni mal na plača ^aoals «edaj JO dolarjev na teden in 4ii dr urno delo na teden. Izdelovalci Hu moških oblek pa dobijo minimal* itn plačo 40 dolarjev na teden, líelo od ko«a je odpravljeno Iii delodajalci ao priznali organizacijo. SOCIJALI8T1CNI KONGRES Y timo. Pariz. — Izredni narodni kon-grea aocijalistjčne stranke as je pričel U, septembra Razpravljal bo o prihodnjih splošnih In mest-nih volit vsh. Prva dva paruika * nemškimi is-aeljeori sta že prills v tukajšnje pristanišče Večinoma val so 4 preakriMli delo lr pred odhodom W Nemčije. K>' ml'-: : 'tt.^jt "îv -B Xm*t-/.ž*."J< DEPUT ACIJ A J. R. t V WASHWfOTO|nJ. • (Na4aijevanje.) ZA8LIÔANJE R F. HLAČ A: I Ilacha :— Bil sem vedno prijatelj Italije in neui zuiiraj vrjel v potrebo, da iz lastnih koristi ostaneta Italija in Jugoslavija v.prijateljskih odnošajih. Toda taki prijateljski odnosa ji pa so mogoči saaio na podlagi pravice. V teh dnevih narodnostne zbesnclosti pa je zelo prijetno slišati besede italijanske liberalne osebe, ki obsoja italijausk» iinpcrijalistično taktiko iu katerih uaiseu je privesti do Qiiriie in prijateljske poravnave jadranskega vprašanja. V rokah iiuam knjig«' C. Maranellija iu U. Salvemini (izdaja iz Ista XM) pod naslovom : "U Questione Dell' Adrigtico" (Jadransko vprašanje). Senator Knox Kdo sta pisatelja? Illacha : Dva italijauska liberalca, ki ata svetovno zuana. Setveni ini je profesor tis florenškem vseučilišču. Ta knjiga kaže, da v Italiji še živi duh Mazzinija. O tem niaem nikoli dvomil. Kako važno«! je pripiaovati tej knjigi, lahko povzamete i« tega, kako je prišla ta knjiga v roke g. I.a/aroviča. ki je oaebno tukaj in je oaeben prijatelj zelo prouiinentnega italijanskega politics rja. Pred nekaj časom o»« je piaal pismo glede jadranskega vprasunjs- Imenovani prominent »i političar mu ni direktno odgovoril, ali g. Lasarovieh jc prejel pred par dnevi to knjigo s pismom od skupnega prijatelja, ki je vodjs ilslijsa-ske liberalne stranke. V tem pismu je italijanski gospod omenjal pismo poslani» onemu italijanskemu političar jo iu omenil, da pošilja to knjigo s pristav kom, da "ho Vas zelo zanimols". Senator Knox: Kdo je oni prominentni političarT I llacha : Ne bilo bi pravično povedati njegovo ime. gnipak ugotovim vas. g. senstor, da je osri>s, ki ima jako viaoko vladno službo iu je eden činiteljev italijanske zunanje politika. . Knjiga ohaoja Soiuiinovo politiko. V knjigi je seveda mnogo, l čemur ae Jugoslovani ue atftnjajo Toda v njej ¿e duh, kl šteje hi v tos^ duhu bi se dal lahko doaeči sporazum. I bosim, dovolite mi, da vso prečitam prevml nekaterih programatičnih odstavkov iz te Salveuiisi- j jeve knjige. Stran XVIII , v uvodu: "Mi smo zmiraj trdili, da se mor« lilija "Mpovadati" slovaf | skih krajev, ki ne represent ira jo za ujo nobenih vitalnih interesov - j ne toliko radi tega. ker odpoved bi bila nekak cilj. temveč ker je bil« nekako potrebno aredatvo za konstituiranje prijatofjeke itslUsnik* slovenske vsajemnoati, ds smo mogli zmagati in zagotoviti mir: nai kompromis je morsl biti rezultst skupne volje prijatel>tva in prsvk* Stran U : Kdorkoli ae postavi, brez predsodkov In groganee, na stali* zdrave pameti in pravičnosti, mora spoznati, ils ne samo v intere* lokalnega prebivalstvo, as aamo radi miliuriatiénih potre«) ftalij* uonea Afrea.^ ArgeiHinija, ampak radi bodoč« mir, proti nemftTlBv^pl, da je «fina reš^ problema Julijske vevMolle (Oortftke. Trsta in Istrije) v aladočem A) Masiranje Jnlljake Veneei> a tisto notranjo mejo. ki M Italiji na vzhodu kar ti^ioanj mogoče slovanskega kraja in k' M UM varila |K>irebno krajevno nadaljevanje med OoHeo in Polo, bi Italiji zadovoljivo vojaško obramtmo črto; á-'-íi. MBÉÍ Nadzorni odbor« 1007 B. 74* at* CJ.*.Ua4. OUa, Tiskovni odbor. tri/no raevrtljeve tu pripravo aa |7.0« 4« lil 00 nf mm* Ta «o ra pita« vade Kadar prtdeto M», opekami kar «0 fta dva drugI epe 'Iga SYobp|lueg v zaledju Ao; 1 trgjsv^vga iti prometnega obeevauja aa o/.i «tržaško prist an wee. rnmmmrntmm H) v»e prebival«-« < ' rau 62: "Najetja nfiod^ krivica je zahtevati «uekaijo Keke iu i ujo vsega teritorija, Hi jo obda je in odreže od lat rije več kot ato tisoč Slo-\ a nov. Niti iz vojaških vzrokov, ijili vzroka, da zggutovimo avohodo kultur« ut Življenja il*lijanakupiu prebivalstvu v Keki, ali iz vzroka, da vartgemo legitimirane intereae tržaškega pristanišča, ni potrebna 11 aliji anokaija Liburnije itteke in bližnjega priuiorja». Na drugi strani bi pa ta anekaija prinesla Italiji velike iu opaane teŽkoče radi uprave dežele, ki je slovanska v svoji pretežni večini. In k«r je Krka edini priravni izhod na Jadranu, ki ga iuiajo iniljoui Slovanov, živeči v ozadju, bi- onu tvorila stalen vzrok za sovražnost med Italijo in Ju ;;oslovani, ue da bi imela Italija pri tem kake prednosti, bilo pa bi ud velike koristi za Nemčijo. Stran 174. Sklepi: 1. — Vaaka italijanska vojna pridobitev na daluiatiimkem ozemlju. ue bi pomenila za nas vojaško ojaČeujp, ampak oglpbitev. 2. — Italija mora zahtevati rasoboroženje vsega jugoslovanskega obrežja. 3. — Da nam bo zajamčeno gospodstvo morja in varuoat obrežja, in to le v slučaju, če ae razoborožitev jugoslovanskega obrežja ne bi i/vedla, bo gg nas dovolj če imauto samo nekatere od celine bolj oddaljene dalmatinske otoke. . Stran 260: _____4 Dalmatinsko kampanjo v ltfliji au začeli pro-avatrijaki klerikalci, pro-nemški Oiolittiani.' neumni nacionalisti, krajevui iredentisti. Pomnožila je težjtoče naše vojne in vzbudila proti nam aumniče-nje in sovražnost v vseh zavezniških in nevtralnih deželah. Vojna pridobitev v Dalmaciji — Če se to zgodi — bi nas po vojni prisilila do večnih reprisalij in perfidnoati do ogromne vcčiue prebi v.ilst va; izpostavila nas bi pred mednarodno nevarnost, ker bi nas ertil ves svet, kakor je Avstrijo; priajlila bi Jugoslovane, da se proti 11 a ui združijo * Nemčijp, potem ako se jim posreči organizirati narodno enoto, ali ne. Stran $51. Program dalmatinskega vojue^a pohoda je privedel njegove zagovornike, da si domnevajo to vojno, ne kot vojno proti sedanji Avstriji. ampak kot vojno proti bodoči Jugoslaviji. To razlaga sistema lično kampanjo nacionalistov, ki s kušajo prepričati Italijo in zavez niške ter nevtralne dežel«, da «o bili Hrvati in Slovenci pro-avatrijei, iu kot katoličani tudi sovražniki Srbov, ki so pravoslavue vere. {tggnišno povedano, kdorkoli je imel h nekaj znanja o jugoslovanskih zadevah; je dobro vedel, da je bila to avgtrijaka teorija. Nasprotno, še dolgo vrsto let se vrši v vseh srbo-hrvaških deželah velika narodna propaganda, katere namen je odstraniti to zlo verskega boja, iti to gibanje, v katerem so Srbi vseh strank in hrvaški liberalci proti klerikalcem in pro-avstrijeem, tako imenovanim "Hrvatska Stranka Prava*', kojo vodi Dr. Franck -r- to gibanje je v letu 1906 povzročilo novo politično forniacijo, srbsko-hr vaško koalicijo, ki je vkljub vsemu inadžurakemu terorizmu v petih volitvah «a deželni zbor na HrvaŠkem vedno zmagala : to je bilo v letih 1 »06—1012. Ta stranka je imela večino vseh poetičnih iu administrativnih mandatov na Hrvaškem in v Dalmaciji. Stran 229: - Ko smo na naši fronti videli Slovane kako obupno ao se borili proti nam, namesto da bi se predajali v masah, kakor ao to čeato storili na ruski iu srbski fronti, so naši zagrizcui fanatiki in Slovauožn i — iskreni in neiskreni — zajemali iz teh okoliščin nove argumente, da so še bolj otruvaii protialovansko kampanjo in dali Avstriji novih žur-nalistič.nih dokumentov, da se prestavijo in razdele med aiovauske vojake in tako še bolj razgreje proti Italiji. Koliko italijanskih-vojakov je padlo, ne od a vat rijakih* svinčeuk, ampak radi proti-slovanske kampanje, ki so jo vršili ljudje, kot na primer (Mppie.o, Tamaro, Dudan, t oppola, ki so med tem časom na varnem vodili vojno proti Slovanom \ /.skopih Rima, Pariza iu Stockholm»?! Ti par odstavki, guepodje senatorji, dokazujejo kako se zgražajo i tal i junaki liberalni krogi nad nevredno kampanjo imperialistične in protislovenske propagande v in izven Itulije. Senator Ifoses: Kdo je pisatelj knjige, jg katere ste citirali te odstavke T Hlača: Maronelli, profeaorna vseučilišču v Ftorenci. ZASUŠAKJK LAZAROVIČ-HREBBIJANOVIČA: Gospod predsednik: Potrjujoč izvajanje predgovornika, želim povesti, 4« gpm bil jaz tiati, ki je piaal pismo pred osmimi tedni svojemu osebnemu prijatelju, ki je bil pred leti italijanski minister za zunanje zadeve, s katerim sem veliko občeval radi balkanskih zadev, ko sem bil na čelu Sredozemakega-Odbora. Tedaj je bil opetovano na visokih vladnih pozicijah iu ker je iutel vodilno vlogo, da zastopa Italijo, sem mu opisal v avojem pismu naše stališče. Pred dobrim tednom sem prejel pisum kratke vsebine od posebnega prijatelja, ki jo sedaj vodja.krila liberalne stranke v italijanskem državnem »boru, o kale-HM« je govoril g. Hlača iu ki mi je poalal prej omenjeno knjigo. (Dalje prihodnjič.) ......i—a——— i i i DOBER TEKI Shelbjrvilfc, Iod. — V Ameriki HO prišla tako v modo kpns«rvira. na živila, da bodo gospodinje kmalu pozabile kuhati, če sc n? '»odo držale načela, da je bolje konzervirati živila doma kot ku-povati živila, ki ao bila konzervirana v tovarnah. Na kakšen način - konzervirajo živila v tovar "ali, vedo tovarnarji iu njihovi |H>alovodje. DrUvni lovski fiuvgj se zdaj pritoŠnj«, da je Uttle Blue «iverju poginilo na tisoče rib, k«r ao is tovarne za konaerviranje živili*-pustili vodo, v kateri so bile škodljive t varine, v reko. Lovaki čuvaj Manfield je Ujs-vil, da ao s preiskavo dognali, da ui v vodi pod tovarno kisika, ker ho spustili if tovarne razno strupe uo tvarino v reko. «ditfftb Jo J* ku M lahko Ttfr eno ad naj- kot »rtcUtvo za hitro la trejno odporno« v Svojih izkuftnjati n«.-®dno» ffigatir****' Severa's Regulator (Severov Regulator) in proetor kjer ga dobite je v vaah lekarnah. Se- odkk»iuS»eponaradb* Cuh na ta aašin eta lahko sigurni. da doee-|Ši in najhitrejii vapeh. in hc davke. NAZNANILO ROJAKOM I v Onjeniiu prijateljem in rojakom v La Sel le, HI., iu bližuji o-kolid uaznanjam, da sem se preselil iz Slovenskega narodnega doma, ravno Čez ulico na št. 1046 Main Street, kjer boni držal na-prej avojo KROJAŠKO obrt. U. ljudmi se priporočam za obilen poset. Za vsako delo janičkn, pa uuj si I K) pri novih oblekah ali pri n ju, likanju in popravljanju oblek, cene bodo zmerue. Knako naznanjam s tetu vsem članom društ, Triglav štev. 2 S. N. P. J.f da za nuprej pridejo plačevati avoj asesmeut na gori omenjeni naslov. John Krmene, krojač, 1046 First Street, La Salle, III. (Sept. 17-IS 19). •> i .iLVI HA tU, I DAM RAPIDS, IOV\m The Wadsworth Salt Company, WADSWORTH, OHIO. Potrebuje 25 delavcev. Plača v začetku je 40c na uro. lahko ee zasluži 5 do 6 dolarjev na dan., Mi vzamemo v delo tudi fante in dekleta in pomagamo dobiti dobre hi|e za druti-ne. Lep kraj s Šolami in cerkvami, ležeč ob glavni progi Erie R. R. železnice. Vožnja a poulično železnico Is Akrons, Ohio, do sam stane le 20e. The Wadsworth Salt Company, WADSWORTH} OHIO. JUGOSLOVANI POZOR! LAHKO NEKAJ PRISLUŽITE. škem. Očita mu slrovosti, nežive stobo, slavnostna žretja pri obloženih mizah s šampanjcem, pri katerih so bit« navzoče tudi druge ženske, končno jo je pa zapustil. Oženil se je II.'-avgusta 1914, torej tik pred izbruhom svetovne vojne. Njegovi ietui dohodki znašajo petnajst tisoč dolarjev na leto. Tri meaeee po poroki je prišlo že do prvega prizora. Pope je pri-redil slavnoatno pitje in šretje v Šolarje vi kavarni v Ha ti Franciacu za svoje prijatelje. Njegova žena je prišla tje in je zahtevala, ds jo predstavi evpjim prijateljem. Pope je vatal in peljal svojo soprog« iz dvorane. Zunaj dvorite jo je g pestjo udaril v obraz. Na paruiku Rotterdamn" je Pope evoj« ženo tako pretepel, da ga je kapitan «Tal skoraj uklenlti v šelezje. -"■strn Ohioofo. D. -¿-Jam v mil Tg velika tvrdka PAN MOTOR COMPANY iu še druge tovarne ae naai zdi, bodejo uapravile mesto Si, Cloud, Minn,, eno med velikimi indusirijaluimi mesti na aeverozapadu v nekaj letih. Torej-mi imamo še 120 hišnih stavil iač (lotov) na prodaj v bližini te velike avtomobil tovarne, po uizki ceni, kar mi smatramo za zelo izvrstno dobro kupčijo in jih ponujamo na Hitro prodajo. Na stotine Jugoslovanov je že kupilo zemljišča tukaj. Mogoče, da fli kupite tudi vi eno loto. Za na-daljša pojasnila obrnite qe uatme-fto aH pii pišite na A- *> ARUČ, agent, Room 27, First National lank Building, St. Olond, Minn. —---- POTREBUJEMO DELAV CEVVECJEM $125.00 V DVEH TEDIIH. To je povprečna plača «a dobrega premoggrja, ki dela pri naa v Victor Mina v Holaoppla, Pa. Mi imamo veduo dovolj ŠelesniŠkili voz na razpolago in delamo v času ko drugi preuiogorovi počivajo. Varen pramogorov, kjer se rabijo odprte svetilke — iobra strehs. Nove hiše za družine — dobra oskrba za samce naše narodnosti. Lepa priloiuost za uageliti ao v dobrem krgju. Pridite pripravljeni za delo z B. & O. R. Ji. (železnico) «li pg pišite za nadaljna pojasnila na: JOHN BPRINMR, 407 H0U8E BLDG, PITT8 BUROH, PA. THE VIOTOR 00AL MINING OOMPANT, H0LS0PPLE, PA t ŠTEVILU. Mi preskrbimo primerno dobra stanovanja. Plačamo čas in pol za vse nadurno delo in dvojni čas za nedeljsko delov Oglasite se pri: EMPLOYMENT OFFICE, THE GOODYEAR TIRE * RUBBER COMPANY, AKRON, OHIO. Za v stari kraje V stari kraj ga mors potovati. Potni listi ao aopet lahko doba. Vgak teden odpjluje po adaa ali vod parnikov Franoogke družba i star okraj akimi potniki. Tako od» pljujejo: 30. sapt. parnik La Touraine. 34. sept. parnik—La Lorraing. 4. okt. parnik Niagara. t. okt, 16. okt. SSU Savode. 26 .okt. parnik—La Touraine. 29. okt. parnik—La Lorraine. 4. nov. parnik—Franoe. ' Za kart list in hoša hitro odpotovati, naj prida na moj naslov kake štiri dni pred odhodom parnika, g katerim želi potovati. POŠILJANJE DENARJA. -Hitro, gaaasljivo in pooeni moram poslati denar v stari kraj. Vsaka potiljatev ja savarovana proti la-gubi, 100 kron sa......$ 2 80 200 kron aa...... 5.00 500 kron sa...... 13.00 1,000 kron sa ...... 25.50 5,000 kron sa......125,00 10,000 kron sa...... 250.00 vgak parnik imam ša nekaj potni NAPRODAJ JE štiriaobna hiša; kopališče in letna kuhinja v pritličju. Proda ae po zelo nizki ceni. Oglasite ae ob ve čarih, ali pa v nedeljo pri: 32£1 H liatulin Ave., CUksgo, 111. OhiatfO, WL — Jame« Kobri t Popa. britaU miljonar, član rasnih športnih klubov v Uindontt, Hjrd-neyjtuin V Ameriki, je vtolit tožbo za zakonako ločitev. Ali z zakonik« ločitvijo ue bo najbrž nič. če je količkaj rmniee v protlvlogt, ki jo jr vloftla nkgpvi sopfpga, |uu> n V rtjfSra Obtožuje takih dejanj, da ae jih vsak pameten delavec «rgmnje. V tgj vlogi «na afi-ta, da ae je na aleparaki tiičin od-teguti vojaški službi n RUSIJO. Washington, D. C, — Odbor, saatopajoč gališke in bukovineke Ruae, je predložil peticijo pred l^jplka Wilaonu in kongreau. « kateri sahteva sdrulitev s Rusijo V, ti peticiji na v« j« peraukueije Ruao% v teb pokrejiuah od Poljakov, Ogrvv in Nemeev. DONAVA rioMtTV Dunaj — Admiral Troubrklge je aporočtl, da je reka Donava od prta s« trgovski promet. tO Mm alaraSi aot LAAASKIM «AJKIH TABLET „.rtflUl .UMM MM |Mt Mmrt**. M M* «S. 4wM 4ai. Davafc 14« Km M km, 1144. „J MMMm. C«. Ne. g, Marvd IU| r. O. aea ess. FMtaSw r«S. re. Slovenska Narodna littaaaalia» «. /TE Ptdptru Jedioti. ( laor GLAVNI STAMi SOS7-SO SO. LAWNOAU AVR^ CMICAOCN ILUNOIS, GLAVNI ODBOR ZA DOBO *91»-ltt2. Isvrševalni odbor« uraavNi pmbmftnuci vkhm cmlkm. ssst-ss s*. podtokd^l omki AmUm Htm«. sa« i «a, VAJNtKi Jete V«4wW, «M ga. L««aAva, TAJNIK BOLNIŠKEGA Ol.DtUCA. P.ui B^gm, ■taišUEi šaSaa I. TwWm, Mm I. Cta**. UL uragviTmu «lasna, rtu» ouum. aasv-es g» eo«oTwi nog as: ea asi. aes »Uf sc. gM^Bgitd sra. lwWtN, a®® TI, SATAPNO OKROŽJE I hm*m lnhr. Saa 104, Gm^ 1,000 Lir sa ......110.00 50 Lir sa ...... 5.90 • 100 Ur sa ...... 11.40 500 Lir sa ...... 55.00 Donar pošljite po Money Order, ali American Express Money Order, ali pa po Bank Draftu POTNI LIST. — Onim, U note jo sani imeti u sitnosti, bi m tudi potni Ust. LEO ZAKRAJftEK, 70 9th Ara. NE WY0RK, N. T. PROTI ZAPRTNICI RABITE LaxcariM Skoro al boljšega na svetu. Dovolj ta eno zdravljenje leet zavojev atone S&.24-—1 zavoj pa $104 s vejaim davkom S« prodaja le pri Usal Med letne Co., 1S4 Usal BI4g., Pittsburgh, Pa. Rojaki Pozor! Zelo važno!— Čltalte! Po dolgi In tetkl borbi imate sedej aopet priletna* Utv« ta saaealjlee pomagati trpkim «vojeam v stari domovini, ša ajua peŠUjeto denarne potno« a posredovanjem splošno prisaane ( EMIL K;i9S BANKE. 4 Te is neposredna svesa aa Kranjske. A Istrijo, ntaiorske, Dalmacijo, Hrvatsko, govlno ta S denarnim aa vodom "PRVA HRVATSKA ITKDIOMCA U ZAGREBU** _________VEDNO NAJNJ2JK pNKVNK CENB. VEDNO TOČNO IN NITKO IZPLAČEVANJU. PHI VEČ J H SVOTAH POSEBNO NIZKA CENA. Vso PRODAJA OV pošiljata PAROBRODNIH KRAJE EVROPI. Predne aa podate aa potovanje. ia potrebna pojasnila ta aavod venja Vam ta tvrdka geostarbl potovanja aa 553«;«» o.t"™"»"plamene Bedite vedno selo epresal ta ae poakalsjto Ig ta tam • pošiljanjem deasria v start W ts«veš sa di v Vale staro domovine ta katoea «agiev jot Emil Kiss, bankir, 133SscoBdAvi.Mr.l8l. NEW YORK» N. Y. ^ V«te.evljeaa 1SSS. Peel nje M VII MOŠKI IN 2ENSKE Na napravite napake, gkaj d aa etarejšegs,nsjpeštonejšs«a. aajUkt " bolj tega sdrsvnlka v začetku. Dr. iikuiajg v adrevtjenJu tlsošev ta belnlh na naJ rezilne j>S ne «i ne Va najbolj neodviaan zdravnik, pri I saaignrsto sa sveje bolesea. Breg---r. (O. njt-m najbolj lemelilt« adravljenje la nične pomoši sa vaš «lenar. Bresplašaa sd rs velika pretakava Govori vaš matornl iesik. Uredaaare ad •. de S. V aedelje ad IS. d« S. Dr. B. F. MULLIN, Spocljaliat 411—4th Ave.. Sad Plaer. FITTSBURGH, PA. Nsapretl glavae pošto. Delavce a« eaglarno n.». nasprotnik. Pri glasovanju se namreč ne ■memo zadovoljiti samo z ugod nlm uspehom, ampak se ne sme mo strašiti nobene šrtva, da dose lemo sijajen izid — kajti to ima lahko nedogledne materijalne posledice na znotraj in moralne na zunaj. Klub socialno-demokratičuih predstavnikov se udeleži vlade a tremi člani (as. Bukšeg, Korač, Kristan), da pospeši te nujne zadeve v zuiislu vladnega programa, ki se je sestavil po razumno med obetna strankama. Kakor smo že poročali, je aocialno-demokratičui klub ata-vil ob vstopu v vlado precizno svoje zahteve in je vstopil šele tedaj, to je deinokrataka zajednica spre jeis te zahteve v progrsm. Tuksj omenimo za danes le nekatere zahteve. Najprej se more izdelati volilni zakon za uatavno skupščino na podlagi splošne in enake volilne pravice a proporci-joualniut sistemom. Prav tako važne so občinske volitve, ki se morajo izvesti Še letos po enaki demokratični volilni pravici, kvesti se mora agrarna reforma, urediti valuta, obdavčiti se morajo vojni dobički. Poleg vseh teh zahtev so ps še druga aktualna vprašanja, d pridejo na program nove vlade. Tako uvedba oaemurnega delavnika in brezposelne podpore za celo državo. Ustavljenje persekueij, niprava politične cenzure, ureditev Železničarskih plač in prag matike, ureditev uradniških plač, stanovanjsko vprašanje, ureditev carine, demobilizacija, oblačilna akcija, svoboda gibanja, odprava prekili sodev itd. To je obsežen program, ki ima maraikaj dobrega na sebi in utegne, če ostane go spoda vztrajno na tem programu nuditi maraikaj, kar je Protič zamudil ali ni maral izveeti. Ko je demokrataka zajednica pristala na sahteve socialistov, je naravno, da eo socialni demokrat obljubili eventualno sodelovanje v vladi, ker so prišli do prepriča nja, da se ds le na ta načiu v aeda njem predstavništvu doseči marši kaj, in prav enako tudi preprečit in odpraviti krivice, ki so se godi le zadnji čaa delavstvu. Iz navedeuih razlogov ao stopili naši zaupniki v Belemgradu Prvič je čisto gotovo, da bo u apeh v prvem paau vplival na u« speh v drugem pasu, polog lega ni izključeno, da oe nam ne bi pri eodU kak važen kraj, ki bo glasoval aicer za Avstrijsko Nernči jo sli ležal celo izven spornega o-zemlja, če se izkaže, da graviti rs gospodarski v ozemlje, ki se je izreklo iz ogromno večino zs Jugoslavijo. Akti o Koroški nlka kor še niso zaključeni in da ple biselt lahko samo podlago za končno ureditev. Drugi pomen je na zunaj. Oe dokažemo celo ua Koroškem, kjer «mo satnl priznali, da je ljudstvo nasilno gcrmanizirauo, kaka veČina hoče pripadali inaterl-domo-vini, kaj naj al misli potem mi rovna konferenca in ves avet auekaiji našega toliko bolj zave dnega plemena na zapaililt Ne bo so dsl spraviti s sveta naš sve čanl protest proti italijanskemu nasilju, kakor se nI mogel poza hki protest narodne akupščine ltordeauzu leta 1871, proti pru akemu ropu I Vpoštevajmo vse to in delajmo kajti gre za več, nego se zdi aa mo na prvi pogled — glejmo, da al ne Ihiiiio očitni ,da nismo storil vse, ksr je v naših tnočeh, in h t lino, da nas ne prehiti časi ar*|te KOVA BELOBAJSKA VLADA vlado, hoteč preprečiti, da ne po stane Jugoslsvija najbolj nazad u jaška država v Evropi. Tega smo se bali od vsega početka. To boja zen imamo tudi še sedaj. Prepri čani smo pa obenem, da se pred stavniki zavedajo popolnoma svoje odgovornosti in enako sodmg vvlsdi, da v trenutku, ko bi nova vlada kršila dogovor, nujni pro gram, izvajajo konsekv«ncc. Nepričakovano pot jo zavzelo taktika naših predstavnikov Belemgradu, toda nujnost položaja, moreča in preteč« reakcija je zahtevala ta korak! UOBMERSTVO novega civilnega guvernerja Julijske Benečija,. Novi civilni guverner Chiffe je oh svojem prihodu izdal slede či proglas: "Meščani! Prevzel sem posle generalnega civilnega komisarja za Trst In Julijsko Benečijo Bvest al dolžnosti napram domovini je moj namen skrbeti za blagost narodov, bi so spojeni z Italijo, podpirati koristne iniciative, v «postaviti Slopnjema normalne razmere javnega življenja, ki se mora razviti in uspevali v rednem delu, v varnosti svobode in pravice, Pričakujem dobro voljnega so-delovanja, vaeh prebivalcev, zastopnikov in oblasti, ki aedaj delujejo, kakor tudi onih, ki bodo morale začeti svojo koristuo delovanje. ; v. % Posvetil bom tivoje delo in o-blast le v prid ljudskemu blago-stanju, hres ozira na osebe in strsuke. Prepričan aem, da najde prebivalstvo Trsta in Julijske Benečije svoji atalni trailielji mirnega delovanja pravičnosti in dobrot« primerna navodila sa svoje namen« in čin«. Trst more kolikor mogoče kmelu sopet začeli svoje veličastno Življenje, svoje svobodno dihanje In avoj gospodarski razmah, da da dorao-vini vel^o in dragoceno pomoč ki jo pHčakuje Italija od Trata in od drugih mest ter odrešenih o-zemelj, ds more tako Isvršiti svojo ggodovinsko misijo Za ljudsko vseučilišče. — Be(- grad, 14. ~ Veliko število kulturnih delavcev iz vseh dežel so začeli akcijo, da ae organizirajo ljudska vseučiliščs po vzorcu na-jiodnili univerz v Ameriki Najprej se bosta otvorili dve vseučilišči, ki ju bodo vodili priznani strokovnjaki v Zagreba in Bel gradu. Poleg predavanj o socialističnem problemu bodo posvečala ta vseučilišča veliko pozornoat li-l terarnemu izobraževanju Jjud-atva. Civilni delavd v vojaških delavnicah. — Slišalo smo, da se ua-merava odpustiti vse civilne delavce, ki so zaposleni v vojaških skladiščih in delavnicah. Zadeva glede teh civilnih delavccv je Že lila večkrst na dnevnem redu, 1er se je ni moglo meni nié tebi nič rešiti, jo vojaška oblast rešuje tako, da se vse te delavce krat-