189. številka. Ljnbljana, v soboto 18. avgnsta 1900 XXXIII. leto Izhaja vsak dan zvečer, LzimSi nedelje In praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske de2ele za vse leto 2B K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za joden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom raCana se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vposiljatvo naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat ti3ka, po 10 h, jo se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi bo ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravnlštvu naj se bla« govolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga Bt. 12. „Slovenski Narod" telefon St. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85. Kapelan Rudolf. Nekrolog političnemu agitatorju. Iz Trnovega, 16. avgusta. 0 političnih mrtvecih Rudolfovega kalibra ni sicer navada pisati nekrologov. Da pa mu navzlic temu posvetimo ta članek zdaj, ko je v krajih svojega nekdanjega sijaja ob ves vpliv, — zdaj, ko je njegovo delovanje obsodila lastna stranka, zdaj, ko nas zapusti in nam pobegne te dni v Begunje pri Cerknici, vzrok je ta, da raz-vidimo iz tega delovanja kaj dobro tisto brezmejno šušmarstvo, ki ga uganja na gospodarskem polju klerikalna stranka, in sicer od vaških kapelanov gori do velikega narodnega ekonoma in mogočnega pred sednika „Gospodarske zveze", dr. Šuster-šiča, kakor tudi, da razvidimo, kako malo je mar višjim duhovskim krogom povzdiga pravega verskega in nravnega življenja med narodom, kako ščitijo škof in njegovi svetovalci na vse mogoče načine srborite kaplane, ki isto ob njihovi vednosti na ravnost spodkopujejo, le ako se morejo skazovati s političnimi uspehi, da razvidimo torej moralno stališče višjega našega duhovstva sploh! Politično rogoviljenje kapelana Ra dolfa je pričelo leta 1893. Pri dopolnilnih volitvah za deželni zbor je nastopila v občini trnovski vsled agitacije Rudolfove prvič klerikalna stranka v večjem številu Zmagala je narodna stranka pri volitvi volilnih mož, no, postal je tu začetek hujskanju po hišah in raz lečo na vse one, ki se niso pokorili Rudolfovim besedam, ki se niso dali vpreči v voz slave Njega, imenitnega Rudolfa. Kot brezverce, brez-božneže, oderuhe, da, same hudiče je naslikal ljudstvu može, ki so dotedaj vživali njegovo zaupanje. Našemu kmetu je bilo to novo, mislil je nazadnje res, da ga čevelj tu žuli ter začel sovražiti vsakega boljšega posestnika. Ob takem razpoloženju naroda je sklical Rudolf ljudski shod leta 1894. in tedaj dokazoval ob asistenci Šu-steršiča in drugih klerikalnih korifej zbra- nemu naroda potrebo, da se odpravi nota rijat, da se sežge zemljiška knjiga i. t. d. In je li mar čudno, če mu je vpilo potem z malimi izjemami vse: .hozana", če se je dalo upreči dve tretjini naroda v jarem njegove stranke ? Istega leta je sklenila narodna stranka, da osnuje za il.-bistriški okraj posojilnico. Rudolf in klerikalni voditelji so uvideli, da bi utegnili samo shodi in hujskanje naposled malo koristiti ; pobral je torej Rudolf nekaj svojih pristašev, katerih niti jeden ni sposoben pri kakem denarnem zavodu sodelovati, in jih peljal, ne v bližnjo Bistrico, ampak skrivoma v Postojno poverit podpise, v nadi, da narodno stranko s tem prehiti in ustanovitev po njej projektovane posojilnice onemogoči. Tako je postal Rudolf vodja prve klerikalne posojilnice, in ker je dobival hranilne vloge iz Ljubljane ter preskrboval kmetom po dr. Šusteršiču tudi pri kranjski hranilnici v Ljubljani posojila, zmagala je klerikalna stranka pri volitvi volilnih mož za dopolnilno deželno-zborsko volitev leta 1894, pri volitvah istih za občno deželnozborsko volitev leta 1895. ter pri županskih volitvah istega leta, in tudi dve leti pozneje pri volitvi volilnih mož za državnozborsko volitev. No, gospodarili so pri tej posojilnici, kakor morejo gospodariti le ljudje, ki ni majo pojma o vrednosti imetka. Rudolf je imel ključe posojilnične blagajnice in poso jeval je, da je bilo veselje, to se ve, da najrajši tedaj, če so se bližale kake volitve. Brez kake seje načelstva so dobivali prosilci denar. D-jal jim je predplačila, katere je vpisoval v svojo bilježnico, večkrat ne da bi bil informovan o zemljeknj ižnem stanju, in so morali tako včasi posojilnico vknjižiti na jako dvomljiva mesta. Ako so uvideli, da je posestvo preobremenjeno, da torej naprošenega posojila ne kaže dati, vpisali so taka predplačila tudi kot posojila na poroštvo. A da je prezadolžen kmet pripeljal dobra poroka, to naj veruje kdor more! In pripetilo se je, da ako predplačilo Rudolf niti vknjižil ni, in le slučajno — ako so kmeta vprašali — so pri tem ali onem našli čez kaj časa, da je več dolžan, kakor je vpisano v posojilniških knjigah. No ker so preskrbovali tudi posojila kranjske hranilnice, zgodilo se je, da so kmeta obremenili za isto svoto, ki so mu jo tam dobili, tudi pri posojilnici, in je bil kmet to se ve kaj prijetno iznenađen, ko ga je začela kranjska hranilnica rubiti, dasiravno je obresti plačeval pri posojilnici! Da bi se blagajnik in denar v blagajnici ujemala, to jim je bila deveta briga, no pri takem poslovanju pa je tudi nemogoče, da bi se kedaj ujemati mogla. Tako so gospodarili z novci trpina-kmeta, z novci ubogega delavca, ki se je mogoče vse življenje mučil, da si je prihranil za starost par grošev! Tako so vodili prvo klerikalno posojilnico na Kranjskem ! „Rodoljub" in po njem „Narod" sta objavila pred kakima dvema letoma par slučajev, ki so mogli osvetliti delovanje te posojilnice. Klerikalci tu in v Ljubljani so molčali ko grob, no v posojilnici je ostalo vse pri starem, saj kapelan Rudolf je bil tedaj še poklicani voditelj gospodarskega delovanja v našem okraju, navzlic temu, da mu je Zvezin uradnik nasvetoval pred nekim našim, nemško umečim pristašem, ca naj skliče vse dolžnike v to svrho, da vsak pove, koliko je dolžan, ker drugače ni mogoče spraviti posojilnice v red! No navzlic zmešnjavam v knjigah so napravili vsako leto od prvega začetka lepo račune in bilanco, in to uradniki klerikalne Zveze! Zveza kranjskih posojilnic, oziroma Gospodarska zveza je torej vedela najmanj od druzega leta dalje, kako je poslovanje posojilnice, a ona je dopuščala svojim uradnikom, da so sestavljali fingi-rane bilance, in da so take bilance objavljali, predloževali oblastim! In zavod s takim vodstvom naj bi bil temelj gospodarski organizaciji v deželi, tak zavod dobiva v Avstriji državne podpore! No lansko leto so ljubljanski voditelji klerikalne stranke uvideli po izpadu občin- skih volitev v Trnovem, da slava Rudolfa rapidno pojema. In obračati so jeli prijateljski svoj obraz strani od njega. Zapazili smo to na tem, da je moral Rudolf iskati posojila na ime nekega svojega pristaša pri zavodu, ki je v liberalnih rokah! In letos je počilo. Dva uradnika so mu obesili na vrat, in dva do tri mesece sta delala ista pri posojilnici — kdo trpi stroške, mar posojilnica, ki izkazuje na leto okoli 800 K dobička ? — in facit njihovega dela je, da so vzeli Rudolfu ključe in vse vodstvo, in ima sedaj kapelan Oranič veselje, pošiljati .bratovske pozdrave" ženicam, ki vzdigujejo pri posojilnici denar in ga nalagajo drugam. Zdaj pa pravijo, da je posojilnica „v redu." V redu, smešno! Knjige so najbrž uradniki res uredili, no pa saj sta najmanj dva pri njih sedela blizu tri mesece. V redu pa še niso s tem neiztirljive tirjatve, ki so nastale na gori popisan način. Kadar vam bodo iste vrnjene in dotični denar v vaši blagajnici, tedaj bode posojilnica v redu, poprej pa ne, in govorite in kričite svetu še toliko, da je vse v redu, in grozite še tako s sodiščem tistim, ki vam tega ne verjamejo! A tudi pri določitvi obrestne mere so delali šušmarsko. Najprvo so določili obrestno mero za posojila proti intabulaoiji na 41'..%, za posojila na poroštvo na 5%, — vsaj tako so jo svoječasno v .Slovenca" naznanili, — no že v prvem letu obstanka pa so jo zvišali za posojila proti intabula-ciji na 5%. In letos so srečno prijadrali k obrestni meri 51 /a%» to je tisti, ki jo ima tudi naša posojilnica za ilir.-bistriški okraj, potem, ko jo je znižala od G% na 5Va%t m ki je z ozirom na denarne razmere v okraju edino upravičena. Navzlic gornjim dejstvom je še koncem leta 1898., ali začetkom 1899 rekel škof, da Rudolfa ne more premestiti, ker on je duša posojilnice in gospodarskega društva, ker on je rešil kmeta iz oderuških krempljev, in je zato — odrešenik Notranjske. To se ve za škofa ne obstoji Posojil- LISTEK. Kapljice. Po ljuti vročini, po pasjih dnevih je piišel vendarle enkrat rešilni dež. Pa je bila ras že huda vročina ! Na sledove, katere je zapustila v raznih bučah, se nočemo danes ozirati, — .Slov. Narod" jim je že pretekli teden posvetil poseben listek, — videti hočemo le, kako je prišlo do tega, da smo vendarle dobili rešilni dež. In sedaj pa povem: Pomagale so samo preobilne maše, katere so se darovale po deželi za dež. Zlobni jeziki trdijo sicer, da so v Mengšu že pred dvema tednoma darovali več maš, da pa takrat ni Qič pomagalo, jaz pa jim povem, da je po rnagalo, — ker jedenkrat more vendar de Ž6vati; če ne danes pa jutri, če ne ta teden pa drugi teden; menda so začeli tudi že tam gori posnemati pri reševanju prošenj milo nam avstrijsko geslo: .Immer langsam voran." Toda temu bodi kakorkoli, dejstvo je, da je bilo pretečeni teden po farovžib jako veselo gibanje, kajti te maše za .dežnice" nesejo morebiti več .noter", kakor nese celo leto oni tajno cingljajoči mežnarjev mošnjiček, s katerim pobira .mile darove" / ■/ ' pri maši in prebudi različne prepobožne ovčice — iz sladkega spanja Vidite, maše so včasih res pomagale, včasih pa tudi ne, na vsak način naredili so naši gospodje jako dober .gšeft". Na um mi pride lična anekdota, katere junaki igrajo v prijaznem mestu K. Prišli so daleč z visokih planin' možje k preč. gospodu dekanu, in darovali so mu, ker so bili revni — okolo 5 gld. za mašo, da bi vendar enkrat deževalo. A častiti dekan so dejali: , Za 5 gld. ga bo že, pa ne vem če ga bo dosti!" In res! Že istega popoldne padlo je nekaj kapljic, a tako pohlevno in varčno, kakor je bilo darilo onih 5 goldinarčkov. In kmetje so izprevideli, da se tudi v nebesih za 10 gld. več dobi kot pa za 5 gld. in šli so še jedenkrat h gospodu in mu položili bolj okrogljo svotico na — altar. Prijazno so se jim gospod dekan nasmehnili, ko so od hajali. In glej! Istega popoldne palo je toliko dežja, da jim je okrepčal in oživil že skoro zvenele pridelke. Da, da! Še se dogajajo čudeži, samo razumeti se jih mora! Od tega prelepega dogodljaja so čuli tudi farani nekje v Sv..... A tam so posebno modri ljudje, ki se uče kaj iz ne prilik drugih; dali so tedaj kar takoj deset okroglih goldinarjev. Toda že Schiller pravi: „Doch mit des Geschickes Machten Ist kein ew'ger Bund zu flechten". po slovenski: Ni dobro kalkulirati z nebesi. Kunštne glavice v Sv ... so se hudo urezale. Menda so bili isti dan gospoda v nebesih jako dobre volje, in zato radodarni, kajti dali so ravno trikrat toliko dežja kakor onim v K. In lilo je ves dan kakor iz škafa, treskalo in treščilo, poplavilo vsa polja, vse travnike, in vihar jim je podrl še tistih par kozolcev, ki so še stali. In modre glavice v Sv .... so se jezile in klele, da je bilo groza! Zakaj niso dali mar za prvo potrebo samo 5 goldinarčkov! Pa nekaj dobrega je imela vendar vročina ! Dozorelo je žito jako lepo, bilo lepo požeto in shranjeno, tako da upamo na dobro leto. A dozorele so med tem po raznih kranjskih gmajnah lepe črne jagodice, iz katerih se dela potem dobra vodica, ki je kot .borovničevec" znana vsakemu dobremu Slovencu. V N. je bil tudi nekdaj mož, katerega blagoslovljeni jezik se ni čisto nič ženiral pred to baje hudičevo pijačo. Da, še več! Zbral je nekega dne tiste farne ovčice, o katerih je vedel, da ne morejo na poljih delati, — revne kajžarje in druge ubožce, in bajdi, poslal jih je v borSt — trgat borovnice- In prinesli so mu jih veliko vzlic pekoči vročini. Nekaj časa pozneje imel je mož lepo vrsto steklenic, v katerih je po njegovem izreku tičala neka zdravilna voda. Neke lepe nedelje popoldan torkljala se je neka blagoslovljena suknja od farovža doli, a pot je bila menda prestrma, in oj žalost, Črna suknjica pade, pade prav močno tja v blatni cestni jarek, a v padcu zdrobi se skrbno shranjena steklenica v suknici z ono zdravilno vodo. Prijetni duh borovnic napaja zrak. Tužno pa se zmeša blagoslovljena vodica z blatno lužo. In prišli so mimo kmetje in hoteli usmiljeni samaritanci pomagati revežu, ki je ležal v jarku. Toda kako se začudijo, ko spoznajo črno suknjo svojega preljubega dušnega voditelja in zaslišijo iz nje njegov sicer jecljajoč, a še vedno dosti srdit glas! .Kar poberite se, barabe, kaj pa mislite, da sem pijan; jaz nisem čisto nič pijan." Neki kmetic ga ponižno vpraša, zakaj li pada, ali mu tako ugaja ležati v blatni luži. .Že stojim," zagrmi naš dušni pastir revežem kmetom, in res se vzdigne blagoslovljena suknja, težko sicer, a Šlo je vendar; a zdaj ni bila nič več črna, ampak lepo preprežena z onim duhtečim cestnim blatom, ki nas takoj spominja na idilo kravjega hleva. , Že stojim," zagrmi Še enkrat iz blagoslovljenega grla. »Kdo pravi, da sem pijan; kdo si upa reči, da sem pal ?" Hipoma nastane molk, a samo za trenotek, potem pa pripomni pohlevni kme- nica za i!.-bistriški okraj, ki je bila prej projektovana kot Hranilnica in posojilnica v Trnovem, in ki ni na znižanje obresti nič manj vplivala kot ta. Nekak razloček je sicer med njima, a on obstoji v tem, da stoji prva na tako solidnem temelju kakor ne bode zadnja nikdar, in da vživa tudi od dne do dne večje zaupanje ljudstva, kar pričajo hranilne vloge, ki so narasle letos na 260.000 K, in denarni promet, ki je znašal lani 303.592 K, a znaša letos že zdaj čez 280.000 K, dočim se zaupanje v Hranilnico in posojilnico v Trnovem od dne do dne manjša, ista vedno manj deluje in radi tega tudi nikakih poročil v „Narodnom gospodarju" ne priobčuje. Je-li to vzrok, da škof prvi ne pripisuje zaslug, ki ji gredo? Leta 1896. je osnovala narodna stranka mlekarsko zadrugo v Trnovem. To seveda ni ugajalo Rudolfu in hitro je poklical v življenje zavarovalnico goveje živine. Ta slavna zavarovalnica je imela v začetku res par članov — malo več kot je bilo odbornikov, — no kmalu po porodu je zaspala, in od tedaj spi spanje pravičnega. Leta 1898. pa je poklical v življenje konsum z imenom „Gospodarsko društvo" in zadal tedaj prvi udarec „spravi". Menil je s tem vzdržati v trnovski občini svojo oblast, ki je na vseh koncih in krajih pokala, no narod je bil že spoznal darove klerikalne stranke, in ostal je brezuspešen ves trud. Klerikalni kolovodje v Ljubljani niso hoteli ustanovitve preprečiti, ker so bili mnenja, da ima Rudolf še na vajetih narod kot v začetku. Njegovo delovanje pri konsumu je več ali manj znano. Znano je, kako dobro je znal kupovati, posebno moko, znano je, kako je moral plačevati kazni, ker je nepostavno točil pijače in zaradi drugih nezakonitosti; no in po posojilnici je prišlo na vrsto gospodarsko društvo. Delali so bilanco kakih štirinajst dni in vzeli so mu ključe, ter jih izročili bivšemu podžupanu, ki pa se jih je naveličal v štirih dneh, tako da jih ima sedaj že zopet drugi, katerega pa je krstil včasi tudi duhoviti Rudolf v Aleša, ker mu pri-stoja po njegovem mnenju prostor bolj pod stopnicami, kot pa v prodajalnici. Po zaslugi Rudolfovi prišlo je tudi trnovsko županstvo za štiri leta v klerikalne roke. Pravi župan je bil, to seve, Rudolf, a po imenu županu Benigarju, je bilo treba plačevati razne kazni povrh vseh nosov, ki jih je brezplačno dobil, in zdaj je novo županstvo — izvoljeno navzlic trem rožnim vencem, ki so jih v našem samostanu zmolile nune in deklice za zmago Rudolfovo; gotovo niso prav molile, — še tako zlobno, da ga tirja kakih 100 K povračila, ko je isti v javni občinski seji vendar sam priznal, da ni bil zmožen opravljati tega posla! Ti preklicani liberalci, da nimajo kar nič smisla za taka priznanja! Toliko o javnem delovanju Rudolfo-vem. O privatnem pa kolikor mogoče malo, — dasiravno je ono interesantno tako, da je v resnici težko biti kratkim, — ker ni tič prav ponižno: „1 saj niste pijani, tudi niste padli, samo tisti vas je vrgel, katerega ste pri sebi v flaši nosili; no pa je tudi že „hin" tam v blatu." In smeje odidejo kmetje samaritanci, njih dušni pastir pa torklja nazaj v farovž — po novo zalogo. To je bilo vse drugače v Z. Tam se je one dni pela nova maša. A takrat so jo pili in jedli vsi navzoči kmetje, in sicer — zastonj; znani univerzalni ženij kaplan S. pa je stregel kmete s hitrostjo in ljubeznivostjo dunajskega „ grand• cafe-kellnerja." „Le pijte ga možje", je klical, in škrijci so mu opletali graciozno okolu tolstega telesa; „le pijte ga", zaklical je, pri sebi pa je mislil: „Saj tako ni moje!" Z ljubeznivo lahkoto prenašal je kar po 20 vrčkov penečega se piva, in žarkimi pogledi koketiral z lepo učiteljevo hčerko. Bil je oni dan to, kar je zmeraj, pravi univerzalni ženij: dušni pastir govornik, natakar, konzular, agitator in last not least — srečen galantuomo. Nedavno pa je bila nova maša tudi na St. blizu Ljubljane. Starejši tovariši mladega novomašnika so ga pregovorili, naj napravi čim največjo pojedino ter naj povabi čim največ gostov. In res, zaklali so celega vola, 130 rac, kur in piščancev, kupili teleta, dva soda vina itd. Toda novo-mašnik se je začudil. »Ofer" se je obnesel skrajno žalostno, namesto kronic so polagali brumni , far mani" le — ličke! Prepa- moj namen staviti danes Rudolfa na zatožno klop, temveč le one, ki so dopuščali, da je mogel Rudolf toliko časa tako delovati. Kapelan Rudolf ima svoje športe, katerih jeden je dozdaj pri nas na Slovenskem lasten menda le snovateljem konsu mov n. pr. v Šmihelu, Dobrepoljah itd. in ta je, da rad drago kupuje hiše, zemljišča, da napravlja ceste, ki jih potem zazida, z eno besedo, da denar pri vratih ven meče. Nič manj kot štiri hiše je kupil v Trnovem, tri je prepisal na svoje ime, jedno na Gospodarsko društvo, kateremu nosi k večjemu 21/a%! — dve od treh svojih je podrl in sezidal nekaj novega. No kaj pa je to, ne ve nihče prav. Nekateri menijo, da predočujejo ti zidovi razvaline jeruzalemskega mesta, drugi pa pravijo, da seženj visoko poslopje, ki stoji že dve leti, je gotovo kak antiteater, a kaj je drugo, ki je od lanske jeseni v sredini pokrito, ob konceh na prepuščeno milosti snega, dežja in burje, tega ne vedo ti nikakor povedati. Res vredno ogledati si stavbo, no pa saj je dobiti obe stavbi na razglednicah, in baje so poslali tako razglednico s hudomušnim napisom „Memento mori" tudi osnovalni skupščini nove Gospodarske zveze, kjer so bili zbrani gospodje, ki so v vseh stvareh strukovnjaki. Pričakovati je bilo z ozirom na to kake učene razprave v Slovencu, ki bi nam pojasnila namen takih stavb, no dozdaj čakamo še vedno zastonj nanjo, in nismo še zdaj na jasnem, kako imenitnost imamo prav za prav v Trnovem. Ta šport je moral stati Rudolfa blizu 50 000 K, od kojih si je približno 40.000 K moral izposoditi. Menda 12 000 K so te dni vknjižili na korist Hranilnice in posojilnice v Trnovem, oziroma Gospodarskega društva, a ostanek je Rudolf dolžan Ljudski posojilnici v Ljubljani. No za vse po sestvo Rudolfovo ne bode navaden pameten kupec dal več od 2 6.000 K! Na tako var nost posojujejo Šušteršičevi denarni zavodi! Le jim nosite denar, stare device, če ga ne bodete videle več, pa vam preskrbe klerikalci zanj morda nebesa! Drugi šport Rudolfov, ki pa ni bil za soobčane tako nedolžen kakor prvi, je pravdanje. Rudolf je pravi prototip kmeta iz Tožbanje vasi. Malone vsak obrtnik, ki je prevzel za njegove stavbe kako delo, moral je iztirjati plačilo pravdnim potom, ali pa s pritožbo pri škofijstvu. No tudi z drugimi se je pravdal, a je dobil menda od vseh pravd le — jedno. Dr. Šušteršiču je dal zaslužiti za zastopstvo, kakor se je sam izrazil, okolo 8000 K. Nič manj ko štirikrat je bil obsojen zaradi razžalenja časti, jedenkrat je sklenil poravnavo ter plačal 200 K globe in stroške. Kako je vsemu in vsakemu nasprotoval, razvidno je tudi iz tega, da je svoječasno vodil med ljudstvom celo agitacijo proti taki instituciji, kot y.: požarna bramba, in to popolnoma bre:- povoda, le zato, ker jo vodijo neljube m i osebe. A d je kapelan Rudolf tudi don Juan denih lic je šel k pojedini nesrečni novo mašnik in niti prisotnost njegove prevzvišenosti ga ni mogla potolažiti. No, upal je, da bodo pustili gostje, kakor je običaj, vsaj pod krožniki kaj, da se poravna veliki dolg Toda tudi pojedina se je pokazila. Kuharice so se bile napile in na mizo ni prišlo niti toliko, da bi se bili gostje nasitili. In razšli so se, pod krožniki pa ni ostalo nič. S solznimi očmi je zrl za njimi ubogi, zadolženi novomašnik. Bonaventura pa je s po sebnim nagovorom apeliral na dobro srce faranov, da pomorejo plačati vola, race, vino itd. Ah, srečni ljudje, vi kmetje! Vas ne mori dolgčas podeželnega dežja. A mene je ta dolg čas zopet prepodil v Ljubljano. In prehodil sem ulice, veseleč se nad krasnim uspevanjem našega ljubega mesta. Tam na voglu trga pa začujem najedenkrat tuje zvoke — govori se italijanski. »Samo v Tivoliju še nisva bila. Kje le vodi pot tje", tako sta govorila tujca, dva starejša gospoda. Jaz kot uljuđen Človek pristopim in jima povem, seveda po italijanski, kje naj hodita. Predno smo prav vedeli, bili smo v živahnem razgovoru, v katerem nista tujca mogla prehvaliti naše Ljubljane. A končno pripomnila sta še: Vse je lepo in Čedno v Ljubljani, samo nekaj rečij ima preveč: »Preveč društev, preveč kolesarjev, preveč psov in — preveč farjev." E. Nikarad. prve vrste, ni v današnjih časih nikako čudo. Marsikatero bi lahko povedali o njegovih dogodbah, marsikatero o njegovih skrivnih potih in zaprekah na njih, o zabitih ključavnicah itd., a kaj bi šele mogli povedati nemi zidovi, naj si bodi njegovega stanovanja, kolodvorskih poslopij, ali pa po sebno gotove hiše, oj, tam za griči ! Pa moliti menda vender ne hodite ob nočnih urah tja, g. kapelan, ko imate doma cerkev pred nosom? No nič o tem. Pustili smo mu to veselje po dobrem preudarku. Prejšnje čase naznanili so duhovnika, ki je spodkopaval ljudsko moralo, škofijstvu in to ga je poklicalo na odgovor. Dandanes pa ne kliče škofijstvo duhovnika na odgovor, pač pa potom sodišča tiste, ki žele, da bi oni, ki oznanujejo božjo besedo, tudi po nji živeli, kakor se je to zgodilo rodoljubom v Starem Trgu. No pred sodiščem tako stvar dokazovati ni v naših časih kaj varno, saj je splošno znano, da je kapelan Rudolf plačal dr. Šušteršiču okolo 1800 K ekspen-zara tedaj, ko je bil obdolžen, da je navajal h krivemu pričanju in to vsled tega, ker je Šušteršičev solicitator iskal glavno pričo po Trstu, Pulju, R^ki in sicer uspešno iskal, kajti glavna priča ni prišla k obravnavi, in kapelan Rudolf je bil oproščen. Škoiijstvo je lahko prepričano, da mu radi takih stvarij ne bodemo delali sitnostij, saj pa so one tudi kaj pripravne, vzeti duhovstvu tisti nimbus, ki ga največkrat nezasluženo vživa, vsaj prihaja po njih ljudstvo do prepričanja, da so tudi božji namestniki pod kožo krvavi, dasi so one globoko obžalovati, ker se po njih spodko-puje tudi ljudska morala. Pri tako obširni delavnosti je naravno, da kapelan Rudolf ni imel časa opravljati svojih dolžnostij kot duhovnik in kot ka-tehet, je naravno, da včasih kar več tednov ni poučeval v šolah, in da so otroci, katerem je bil učitelj, kaj slabo podkovani v veronauku, kakor so sedaj, odkar je kapelan Oranič tajnik Hranilnice in posojilnice, tudi oni, katere ta poučuje, o čemur smo se prepričali pri letošnji skušnji koncem šolskega leta v Trnovem. Da bi naredila konec zdražbam, prepirom, razporom, katere je povzročil Rudolf med narodom, obrnila so se vsa županstva trnovske župnije dvakrat s prošnjami do škofijstva, da bi Rudolfa premestilo. No zastonj. Niti odgovora jih niso vredne spoznali. Prvič je bilo to za Misije. Ker je bil Rudolf ljubljenec sedanjega kardinala, bilo je to naravno. No da pa so sedanji škof in njegovi svetovalci Rudolfu še šesto in sedmo leto njegovega vsestranskega delovanja držali v Trnovem, da ga sedaj odstranijo, ko je izgubil med ljudstvom vpliv, in ga je zaradi tega odstavil Šusteršič od vodstva tukajšnjih klerikalnih zadrug, da ga šele vsled tega premestijo iz Trnovega, znamenje je to, da gledajo ti gospodje pri svojih duhovnikih na politično in drugo, neversko delovanje, da pa se ne brigajo zato, v koliko vzgajajo isti med mladino in ljudstvom verski in nravstveni čut, niti v toliko kot za lanski sneg, znamenje je to, da jim je povzdiga istega ravno tako malo mar, kot onim, da so vredni jedni drugih. A dobro, da to vemo. Pomoči pri škofijstvu v takih zadevah ne bodemo več iskali, saj je bi zastonj. A pomagali si bodemo sami, in to z javnim delovanjem, popolnoma odkritim, vsem v presojo. Hvalili ste v „Slovencu", da rijete kot krtje pod zemljo, no mi nismo prijatelji teme, da bi krte posnemali, pač pa luči, in v znamenji luči bode vedno naša zmaga, ako da Bog in sreča junačka! Vodstvo klerikalne stranke ter škof sedanji in prejšnji in njihovi svetovalci so sokrivci Rudolfovega delovanja, sokrivci vseh nerednostij, razprtij, sovraštev, pravd itd., in naj se skušajo zdaj tudi oprati s tem, da so Rudolfa žrtvovali, da so mu pritisnili pečat grešnika na čelo. Da, še večji krivci so kot Rudolf, kajti on je deloval v strasti, oziroma nepremišljenosti, dočim so mu oni premislekoma to dopuščali. To smo hoteli pribiti, kajti vsakemu svoje: čast komur čast, krivda komur krivda! _ V Ljubljani, 18. avgusta. Nova mešetarjenja. Korber se je vrnil iz Išla, in včeraj je imelo ministrstvo že svojo sejo. Razdelile so se uloge in nova mešetarjenja za rešitev najnujnejših državnih potrebščin se začno — kakor poroča »Neue Freie Presse" — tekom 8—14 dneh. Kakor je informirana z Dunaja brnska „Moravska Orlice"1, bo obravnaval najprej dr. Rezek, češki minister, z zaupnimi možmi Mladočehov in s fevdalnimi veleposestniki radi tega, da se spravi parlament zopet v tek. Za jednak namen bodo na Dunaju obravnavali z zaupnimi možmi levice ministrski predsednik dr. Kr-ber, justični minister baron Spens, baron Chlumeckv in dr. Baernreither, ki so vsi dobro informirani glede želja Korberja Usta-voverni veleposestniki na Češkem in Morav-skem so že dali svoje pritrdilo. Tudi „ uidove Noviny" javljajo, da začne vlada že v krat kem obravnavati z vsemi velikimi strankami. Jugoslovanski klub ni bil doslej še nikjer imenovan. No, izid tega mešetarjenja je že znan. Čehi zahtevajo najprej mir in red v svoji deželi, potem se lotijo šele gospodarskih nalog države. „Narodni Listy" pišejo, da bi bili Čehi pač jako slabi politiki, če bi se odpovedali uspehom 17. okt. m. L Rezek in baron Parish ne bodeta pregovorila Čehov, da bi opustili obstrukcijo radi državnih potrebščin, kajti kakor hitro bi imel Korber svoje potrebščine, bi dejal: Čehi in Rezek so storili svojo dolžnost, zato lahko — gredo! No, te blamaže Čehov Korber ne doživi! Anarhizem in klerikalizam. V poslednji številki revije „Wageu je bil članek pod tem naslovom, ki je radi znane polemike med našim listom in „Slovencem" še posebno zanimiv. Člankar piše, da ni bilo treba biti ravno prorok, da bodo reakcionarci, zlasti pa klerikalci zlorabili umor italijanskega kralja za napad na vse svobodomiselne stranke ter očitali svobodnim in socialnoreformatorskim idejam, da so krive anarhizma in njegovih zločinov. Klerikalci trdijo, da je odprava cerkvene države začetek konca rednih državnih razmer, in da je vse socialne bede v Evropi krivo to, da je papež izgubil posvetno oblast. Člankar pravi, da imajo prav klerikalci najmanj vzroka napadati razmere, ki so povzročile anarhizem, ker se bijejo le po lastnih ustih. Med klerikalci je bilo dovolj morilcev kraljev. Velika jezuita Sa in Mariana nista morilca Henrika III, dominikanca Jacjuesa Clementa, prav nič obsojala in Filip II. je morilca ViJ/eraa Oranjskega, Gerarda celo dvignil v plemiški stan. Umor ostane umor, četudi koristi morda cerkvi. Sedanjih prežalostnih socialnih razmer v Italiji so največ krivi klerikalci. Več stoletij trajajoče razmere v Rimu in duhovniški regiment, to je treba poznati, če treba soditi o sedanji Italiji. Kako pa je-bilo v nekdanji „vzorni" klerikalni državi Pod Pijem VI., najodločnejšira braniteljem papeške posvetne oblasti, je bila cerkvena država tako propala, da se je mogla kosati z njo samo Turčija. Trgovina z žitom je bila monopol papeške vlade, kupčijo z živinu so oskrbovali korumpirani papeževi uradniki, kmetiški stan je bil beraški ter iz-rabljevan od brezvestnih najemnikov, industrije ni bilo, beračenje je bilo poklic najnižjih slojev ter se je v Rimu naravnost gojilo. Kakor gospodarsko, tako je bilo tudi duševno in nravsko uboštvo. V 11. letih vlade Klementa XIII. se je dogodilo samo — 12 000 umorov in 4000 se jih je dogodilo ,v Rimu. Roparjev in banditov ni bilo nikdar toliko, kakor v papeževi državi. Ceste so bile tako nevarne, da se v neka tere kraje škofje sploh niso upali. Od leta 1848 — 1856 je dal papež usmrtiti 500 oseb Take so bile tiste idealne razmere v papeževi državi. Kakor v Rimu je bilo tudi drugod, na pr. v Neapolju. Današnje nizke nravne in žalostne gospodarske razmere so le posledica časov papeških vladi Italija ima danes za Španijo, ki je takisto najbolj klerikalna država v Evropi, največ anarhistov. Katoliški fanatizem rojeva povsod enake cvetove. Ali je morda slučaj, da so Italija, Španija. Francija in Avstro Ogrska domovine dejanskega anarhizma? Kjer so klerikalne vlade, povsod je narodno gospodarstvo na tleh, kajti klerikalci so najslabši gospodarji. Klerikalizem je soroden z anarhizmom v tem, da je neizbirčen v bojnil sredstvih. Vse mu je dobro, da uniči sovražnika ali nasprotnika, bodisi gospodarsko ali duševno. Samo da zmaga, pa naj propade vse naokoli. Klerikalci sklepajo naravnost kompromise z anarhisti ter so dokazi zgodovinski. Tako so se hoteli združiti na Francoskem klerikalni antisemitje z flžŠT Dalja v prilogi. Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 189, dn6 18. avgusta 1900. anarhisti, in celo na Dunaju so imeli zveze z anarhističnimi socialisti. Klerikalizem in anarhizem se odlikujeta z enako blaznim fanatizmom, neizbirčnostjo v orožju in v smrtnem sovraštvu. Klerikalizem in anarhizem sta si brata. Hrvatje na Kitajskem. Vsi dunajski in budimpeštanski listi so pretiskali iz službenega lista . VViener Abendpost" oni del izvestja, katerega je poslal poveljnik bojne ladije »Zente* o bitki v luki Taku, kjer so se pri osvojitvi ondotnih utrdb posebno odlikovali naši mornarji. Vse avstro-ogrsko časopisje se navdušuje nad hrabrostjo teh naših mornarjev, a noben list ne pove, da je bilo vsaj Vi tel1 mornarjev Hrvatov, jiadjara menda sploh ni bilo nobenega, ^erDci pa so le častniki, katerih je bilo jedva pest. Francoski poslanik Pichon v pčkinu je v svojem poročilu tudi posebno pohvalil naše mornarje. Tudi to poročilo je s ponosom ponatisnilo vse avstro ogrsko časopisje, a Hrvatov ne omeni nihče, dasi so bili vsi prostaki nedvomno hrvaške narodnosti. Hrvatje, ne Nemci, Madjari ali Italijani, so delali čast naši državi tudi to pot kakor že večkrat, a ta zasluga se ne omenja niti v vladnih listih! Kjer treba prelivati kri in kjer treba junaštva, tam so Jugoslovani, Hrvatje in Slovenci, povsod prvi. Kjer pa se dele časti in odlike, kjer se vihte oficialne kadilnice, tam pa so prvi na mestu Nemci, Madjari in Italijani. To treba pri tej priliki konstatirati iznova. "So, konstatirati pa tudi treba, da se Jugoslovani — makar brez oficialnega priznanja — prav dobro zavedajo svoje vrednosti, in da vedo, kako britko so potrebni naši državi! Cesarjeva sedemdesetletnica. Z današnjim dnem je vstopil presvetli vladar habsburške monarhije, cesar Franc Jožef I. v 70. leto svoje starosti in vsi, domovini in vladarski hiši v stari zvestobi vdani narodi in sloji hite, da kar mogoče sijajno manifestirajo svojo ljubezen in svojo -a&anost njemu, ki nosi že 52 let slavno, a z bodečim trnjem prepleteno cesarsko krono, njemu, ki je, zatajivši samega sebe in vzlic vsem bridkostim, kar mu jih- je naklonila nemila usoda, vztrajal na svojem mestu, in z uprav vojašKO zvestobo in brezpri-merno požrtvovalnostjo služi sreči in blagru skupne domovine in njenih narodov. Iz milijonov in milijonov src kipi danes goreča molitev k nebu, naj podeli cesarju obilo jasnih dnij in naj ga ohrani domovini in narodom do skrajnih meja človeškega življenja. Tudi slovenski narod praznuje cesarjevo sedemdesetletnico kar najsijajneje. Povsod križem naše domovine so se delale za to redko slavnost obširne priprave, povsod so vsi sloji prebivalstva hiteli, da ta dan pokažejo svojo udanost prejasnemu nositelju cesarske krone. Ljubljana je lahko ponosna, tako lepo je poslavila ta praznik. Mesto je vse v zastavah, razne hiše in izložbe pa so vrh tega še okrašene z vsakovrstnimi emblemi ali so raztavljene cesarjeve podobe in cesarjev kip. Sinoči je bila splošna razsvetljava, ki se je jako lepo obnesla. Razsvetljava je bila resnično impozantna. Zlasti krasno so bila razsvetljena nekatera javna poslopja, kakor magistrat, „Mestni dom", hiša dež. odbora, gledališče, muzej, deželno vladno poslopje, „Narodni dom", višja dekliška šola in razne cerkve, pa tudi posamezne druge hiše, kakor Recherjeva, „na Osojah" in hiša kranjske hranilnica ter »Narodna kavarna8, kakor tudi izložbe pri Benediktu, Grobelniku, Šumiju itd. Mnogoštevilno občinstvo, ki se je gnetlo po ulicah, se razsvetljavi kar ni moglo načuditi. Danes je bila zjutraj maša za vojaštvo na dvorišču nove vojašnice, v stolni cerkvi pa pontifikalna maša, katere se je poleg zastopnikov vseh javnih oblastev in kor-poracij udeležilo mnogobrojno občinstvo iz vseh stanov. Dnevne vesti V Ljubljani, 18 avgusta. — Osebna vest. Poroča se, da je dvorni svetnik pri dež. vladi g. A. Sche-merl prosil za umirovljenje. — Zaroka. Došel nam je glas, da se je gdč. Vladimira Hrenova, hči graj-ščaka in domorodca g. Franceta Hrena zaročila s c. in kr. nadporočnikom, Cehom g. V ac lavom H u cl-om. Prav srčno čestitamo ! — Za mestne reveže. Ravnatelj kranjske industrijske družbe gosp. Karol Luckmann je z ozirom na to, da povodom cesarjeve sedemdesetletnice vsled odsotnosti svojega stannovanja v Ljubljani ni mogel razsvetliti, daroval 100 kron za mestne reveže. — Nemškonacijonalne demonstracije. Mej sinočno razsvetljavo se je ponekod videlo nekaj zastavic in balončkov v frankfurtarskih barvah, a vse so bile v varnem zavetju. Demonstrantje so menda vedeli, da bi se sicer ne veselili dolgo teh zastavic in balončkov. Ob Ljubljanici je sin necega vladnega uradnika razobesil dvoje frankfurtarskih zastav. Ko se je to sporočilo županu, je ta takoj poslal policijskega komisarja tja, ki je odredil, da se te zastave odstranijo. To se je tudi zgodilo. Rečeni uradnik se je opravičil, da je njegov sin razobesil te demonstrativne zastave brez njegove vednosti. — „Halbasien". To bi bilo najprimernejše ime za nekatere dežele naše države, vsaj kar se tiče šolstva. „Statistische Mo-natshefte" so prinesle članek dr. Badenija .Schulpflicht und Schulbesuch in Oester-reich", ki to jasno kaže. Nad 30 let že imamo zakon o splošni dolžnosti šolskega obiska; po tem zakonu mora vsak otrok šolo obiskovati. V resnici pa je v 1. 1894 /95. mej 3 872 965 otroci, obvezanimi obiskovati šolo, bilo 392.873 otrok, ki sploh niso nobene šole obiskovali. Mej temi jih je bilo največ v Galiciji; v Istri jih je bilo 17.653! Razen teh izkazanih otrok, ki ne obiskujejo šole, je pa po zatrjevanju „Stat. Monatsh." v Galiciji še kacih 300.000 druzih otrok, ki ne hodijo v nobeno šolo, pa so bili iz uradnih izkazov kar na kratko izpuščeni. Na Kranjskem je bilo 1896/97. leta 3394 otrok, ki niso obiskovali nobene šole in sicer radi tega, ker so bile šole preoddaljene. Članek v uradnem razglasilu „Stat. Monatshefce" kaže, da je šolski obisk najboljši tam, koder imajo klerikalci najmanj vpliva, najslabši pa tam, koder imajo klerikalci moč v rokah. Kakšna bi bila šola, če bi jo klerikalci dobili v roke, to se tudi vidi iz citiranega članka. V njem je glede ekspozitur in šol za silo rečeno doslovno: „Večina (tacih šol) se nahaja v alpskih deželah, na Štajerskem, na Kranj skem in v Primorju, a vodijo jih duhovniki, kateri se po poročilu c. kr. deželnega šolskega sveta goriško-gradiščanskoga čisto nič ne trudijo, da bi dosegli dober šolski obisk in dobre učne uspehe". Menda ni treba pisati k temu posebnega komentarja. — K poglavju o plesu. Največja greha, kar jih more na Kranjskem storiti krščen človek, sta: ples in čitanje .Slov. Naroda" in „Rodoljuba". V.e drugo se še odpusti, le to dvoje ne. See da so tudi izjeme. Škof je prepovedal brati „Slov. Narod", sam ga pa vendar vsak dan bere in ravno tako ga bero njegovi kanoniki. Še več! »Slovenec" ponatiskuje večkrat cele odstavke iz „Naroda" in zapeljuje tako ljudi v greh. Morda stori to iz same hudomušnosti, da pokaže tako smešnost škofovega ukaza. In prav tako je s plesi. Ples je postal strašen greh ples poštenih ljudij. V katoliški oštariji na Glincah, katero so pred otvoritvijo blagoslovili frančiškani, pa plešejo vsako nedeljo kar se da. Tu ples ni greh, menda ker se plesalke rekrutirajo največ iz kategorije tistih žensk, ki se čez dan najraje potikajo na Gradu, na Golovcu in v tivolskem gozdu! Kako vse drugače je bilo nekdaj! Iz sv. pisma vemo, da je kralj in prorok David plesal na čast božjo. Njega so posnemali tudi katoliški duhovniki. Naj navedemo samo en sam izgled. Župnik obširne glavne župnije hočke je bil vezan, začeti ples ob cerkvenem opravilu v Rušah pri Mariboru, in sicer z županjo, a zato je dobil pitanega vola. (Glej Schmutz in Janisch: Topographisches Lexicon von Steiermark sub voce Kdtsch.) In danes! Danes je ples jeden najhujših smrtnih grehov ! — Vsedel se je na limanice. Kdo? Nihče drugi, kakor dolski župnik g. Karol Cem<5! Ali niste, g. župnik, razumeli, da smo Vas z notico v »Slov. Narodu" : »Dobro jo je skupil" le potegniti hoteli? Ce nam Vi, gospod župnik — kakor sami v »Slovencu1 priznavate — iz prižnice rečete: »Ker se bliža cerkveni shod pri podružnici v Beričevem, naznanjam Vam, da morajo kaki 3—4 prvi možje iz Beričevega priti v župnišče, kateri se bodo zavezali skrbeti, da plesa itd. ne bo. Ako pa veljavnih mož v župnišče ne bo, tudi sv. maše v Beričevem ne bo." (Zares lep slog imate! Pisec.) In Se dodaste: .namesto da toliko denarja potrosite za pijačo, dajte rajše malo več na altar, ko bo darovanje." Ako nam Vi, nestrpni gospod, torej to rečete, menite, da smo mi tako naivni, da bomo potem še k Vam v župnišče moledovati prišli ? Nikoli! Zvedeli ste pa gotovo naš odgovor, da bomo ples opustili, se postili in k »imenitnemu" ofru Sli, če boste tudi Vi, g župnik, za naše obrtnike davke plačali, ker imajo ti le „na žegnanju" nekoliko več skupila. Ta naš odgovor raz nesel se je namreč po celi župniji. Sedaj« ko smo ae malce pošalili, bili ste, g. župnik, takoj s pojasnilom na pozorišču, dasi ste pravo za pravo vse potrdili. Zakaj pa niste pojasnili onih dveh Vampredbaci-vanih slučajev, ko sta morala dva zadnjo popotnico težko pričakujoča bolnika brez te na oni svet? Opustili ste ta dva slučaja pojasniti, ker ste med istim časom dobro »papcali" in .pupcali", ter morda še nekoliko „pospančkali". če bi bili le količkaj tolerantni, izhajali bi z nami prav lahko, ker ste pa itak nestrpnež, gledali Vam bomo vedno na prste ter Vas po potrebi po njih krenili. — Klanfarjev Tone v Št. Vidu — cesarski namestnik. Srečni Št. Vid! V svojem ozidju nimaš samo božjega namestnika, ampak tudi posebnega cesarskega namestnika. Včeraj ti je bil slovesno predstavljen in to v žaru bengalične luči. Bo?ji namestnik je sinoči slovesno proglasil Klanfarjevega Toneta za cesarskega namestnika. Zgodilo se je to tako le: V proslavo cesarske 701et-nice je bila sinoči v Št. Vidu razsvetljava. Ko je prijazni Št. Vid žarel ves v lučicah, zbralo so se cerkveni pevci pred županovo hišo in tam „zapeli" nekaj pesmic. Tako strašnega petja je pač malokje slišati. Po petju je imel župnik pred županovo hišo dva govora. Najprej je govoril o cesarju in pozval navzočnike, naj presvetlemu vladarju zakličejo »živio", čemur se je številno občinstvo navdušeno odzvalo. Potem pa je župnik še jedenkrat govoril in pozval ob činstvo, naj županu Belcu, katerega je imenoval cesarjevega namestnika v Št. Vidu, zakliče „živio". Nekateri so se odzvali, drugi so se smejali, tretjim pa je ta nesramnost kar sapo zaprla. Klanfarjev Tone pa je ponosno gledal okrog sebe. Oblečen je bil v najlepšo svojo obleko, v ognje-gasno uniformo in stal mej dvema fantoma, ki sta ga razsvetljevala z umetalnim ognjem ... Res, drzovitost teh ljudi presega vse meje. Celo na cesarjev rojstni dan se ne morejo dostojno obnašati. Ne vemo, ali je župnik z namenom ali iz nevednosti proglasil Klanfarjevega Toneta za cesarjevega namestnika v Št. Vidu. Če je to storil iz nevednosti, potem zasluži, da postane kanonik. Ali dozdeva se nam, da sta župnik in župan zlorabila lepo patriotično slavnost, da vprizorita politično komedijo. Belcev vpliv gineva. Ljudje so se tega ošabnega človeka do grla naveličali, in ker vesta župnik in župan, da z nasilstvom in z nesramnostjo ne bosta mogla več dolgo izhajati, zato sta začela zdaj ljudstvo slepariti, da je Klanfarjev Tone — cesarjev namestnik. In res, pelo se je pred županovo hišo, kakor da je cesarjev namestnik, in „živio" se je klicalo v isti sapi presvetlemu cesarju pa Klanfarjevemu Tonetu. To je že od sile! To se pravi, delati se norca iz slavnosti ob cesarjevi 701etnici in delati se norca iz poštenih dobrih Šentvidcev. Kako da se kaj tacega trpi, je res nerazumljivo. — Faliran jezuit itd. Iz Podrage se nam piše: Pred kratkim poslala je Previdnost škofa Bonaventure na Vipavsko duše past faliranega misionarja Josipa Ferjan-čiča, ki je Se malo prej z neko mlado vdovo (?) ondot misioniral. S tem pa nočemo nič slabega reči, kajti držala sta se prav spodobno in pobožno, da sta morala vsakomur v oči pasti. — NaSi klerikalci morali so dati duška svojim bolečinam po tolikih in tako sramotnih porazjih ter so si izbrali v ta namen shod pri M. Božji v Logu dne 15. t. m., za trobento pa, ki naj bi preteč in svareč te bolečine Vipavcem v primernih akordih trobentala, rečenega odpuščenega misionarja. — Gospodje se niso zmotili, kajti mož je res dokazal, da v strasti in surovosti daleč prekaša vso vipavsko duhovščino, in da je on edini, ki je znal krepko in jedrovito izraziti ono, kar njegovi somišljeniki morda le v srcu čutijo. Ne mislim posneti cele njegove »pridige", ker bo pač zadoščevalo. ako navedem, da je psoval liberalce Vipavce, ki nočejo po nobeni ceni klerikalcev voliti, z .norci, osli, ki rigajo svoj iai-a-ia!!" Utis tega govora bil je tako velikanski, da so se ljudje v cerkvi smijali, in da se danes po celi dolini na ulici in na polji le še z „i-a-i a-i-aa pozdravljajo ! Kaj hočete še več! Klerikalci pa niso baje s to novo trobento in njenim predvčerajšnjim uspehom nič kaj zadovoljni in jih je ta „Kraftprobe" hudo razočarala! — Kaj čuda, da so tudi misio-narji tega moža s hruške stresli, ker ljudje s tako vzgojo so sposobni le za vaškega — Čednika. Sicer so se pa naši klerikalci udali v svojo usodo, prav odkritosrčno so brzojavili „Slovencu", da so jih vohlci na cedilu pustili, pozabili so pa povedati, da bi se bilo skrčilo število njihovih volilcev na 4—5 glav, da niso naših ljudij z raznimi sredstvi ustrahovali. V prihodnje pustili jih bodo na cedilu tudi .večno žejni" volilci III. razreda, ki so morali igrati ulogo »zatiranega in stiskanega ljudstva" proti temu, da so skozi nekaj mesecev po klerikalnih gostilnah za račun klerikalne stranke popivali, kajti Mici Kovačevi ne bo dal noben krčmar več vere, ker je tudi pri naši volitvi tako pošteno postopala, kakor pri ljubljanski, ter bo v kratkem pred sodnikom odgovarjala, »zakaj ni nič pvačavaV Glavni vzrok pa, da so klerikalci tako strahovito pogoreli, tiči baje tudi v tem, da je stotnik D. posvetil svoje duševne moči mesto volilnemu boju studiranju klerikalnih logaritmov, in da je neka v skrivnosti vipavskega župnišča zapletena „dama" klerikalcem odtegnila mogočno svojo roko, ker jej je neki hudo zagrizen klerikalec malo pred volitvijo poslal običajno razglednico, na kateri je bilo baje videti prekrasno in golo žensko bitje v najzapeljivejši pozi, in pod katero so bile krepko začrtane v podobi nagrobnega napisa besede: Tempi passati, che Nanna mostrava! — Gospod urednik! en prav prisrčen „i-a i-a-i a-! — Z Gorenjskega se nam piše: Za danes Vam kratko poročamo, da se je nekje pri nas pred par dnevi zgodilo zločinstvo zoper religioznost katoliških vernikov. Velik praznik je bil in ljudstvo bi se bilo rado vdeležilo svete maše. To pa se je na strogo povelje župnikovo brez vsakega vzroka šiloma zabranilo, ter so se čakajočim vernikom vrata zaprla. Neko staro ženico, ki se je srečno ukradla v cerkev, je mežnar šiloma in surovo izpehal iz cerkve. K maši je smelo kakih osem oseb, sicer je bila cerkev prazna. Kristus je učil: .Pridite k meni vsi ... ." To je tudi mežnar, priprosti mož uvidel ter naposled odprl vrata in dejal: „Če sem prav ob službo, Vam bom odprl". Večinoma so se bili mej tem ljudje razšli, kolneč in ogorčeni, da ne smejo v svoji cerkvi spolniti na velik praznik svoje najsvetejše verske dolžnosti. Bodemo videli ali dobe odvezo, ker niso bili ta praznik pri maši! Nekaj ljudi pa je šlo potem v cerkev in molili so, da bi Bog zopet razsvetlil župniku od slepe strasti in go-spodstvaželjnosti otemnelo pamet. Mašo opravljujoči duhovnik ni o tem ničesar vedel ter potem izjavil, da mu nikakor ni neljubo, ako se verniki vdeleže njegove maše. Vso odgovornost pa je izrecno prevzel nase župnik, torej tudi to, da je mežnar suval staro ženico, in tudi to, ako bi bili ogorčeni ljudje vlomili cerkvena vrata. To je goli fakt! Na Bonaventuro se ne bomo obračali, ker bi bilo brezuspešno, pač pa prosimo posvetna oblastva, da naj se zanimajo za ta slučaj, sicer bode ljudstvo, ki se samo ne more braniti pred temi srednjeveškimi trinogi, zares nad vsem obupalo in podivjalo. — Ta preklicani ples. Pohajkovalec po deželi nam piše: Potujoč na praznik dne 15. t. m. iz Tržiča peš na postajo Podnart, naletim v vasi Zverče na prizor, da je petorico godcev ob asistonci orožnika jako marljivo godlo, navzoči kmetski fantje in brhka dekleta so se pa prav urno sukali ob zvokih poskočnih koračnic, toda ne v gostilni, nego zunaj na cesti pred hišo. Radoveden, zakaj da se v gostilni ne pleše ter da je poleg tudi žan- darm, stopim v gostilno. Tu se mi je povedalo, da je v bližnji vasi Kovor, kjer je župnija, danes cerkveno blagoslovljenje. Po starodavni navadi se je ta dan povsod tudi smelo plesati. Toda župnik Lovrenc Krištof ni letos zamudil prilike in je v svoji domišljivi vsemogočnosti vplival na klečeplazega očko župana Janeza Golma-jerja, kateri je ob enem tudi cerkveni ključar, da se letos pri domačem cerkvenem blagoslovljenj i prepove vsakoršen ples in godba. Gotovo se bojita, da ne bi se pripetil tak slučaj kakor v bližnji Kropi, kjer je pri plesu neka devica iz Marijine družbe zgubila »krancel« ter ga druzega dne s solzami v očeh zahtevala nazaj od dotičnega tatu, baje da ga je ukradel, kar je pa pozneje sodišče dokazalo, da je devica v tatvino »krancelna« sama privolila. Povedalo se mi je, da se v fari Kovor kaj tacega ni bati. Pač pa se je reklo: fantje in dekleta nikakor nećemo tako plesati, kakor godeta župnik Krištof in naš župan, kateri se župniku v vseh rečeh klanja do tal. Mi hočemo plesati tako kakor nam godejo godci, koje smo si nalašč najeli, samo da fajmoštru in županu pokažemo, da nimamo pred njima takega strahu, kakor si onadva od nas mogoče mislita. Zakaj, če moramo ves teden težko delati, v tem, ko fajmošter dobro je, pije, gleda le na to, da si še več premoženja, katerega ne potrebuje skupaj spravi, zakaj ne bi smeli mi enkrat v nedeljo ali praznik veseli biti ter malo poskočiti. Sprevidel sem, da se tudi mej tamošnjim ljudstvom že svita. Ljudstvo uvideva, da mu posamezni duhovni še celo čisto nedolžnega plesa ne privoščijo, kakor je to storil župnik kovorški Lovrenc Krištof s pomočjo kovorškega župana Janeza Golmajerja. — Pozor, slovenski trgovci! Iz Trsta potuje po Notranjskem neki potovalec z manufakturo, ki zastopa tvrdko Mocher ter obiskuje tudi konsumna društva. Narodni trgovci! Ko pride k vam blago" ponujat, pošljite ga vsi v konsumna društva. — Cistercijenci v Zatičini. Piše se nam: V dopisu „Slovencu v pomislek" sem pisal, da obsega sedanje nemško posestvo v Zatičini kacih 100 oralov. To ni res. Obsega jih par sto. Le hoste, lepe, stare hoste je več, kakor 100 oralov. Pri Muljavi je krasna hrastova hosta. Dotični bivši minister je Cistercijencem prodal to zatiško velepo-sestvo za tako majhen denar, da pravijo tamošnji kmetje, da bo samo hosta plačala celo kupnino. Hosto pri Muljavi zdaj menihi sekajo, da dobijo kaj drobiža. Na Nemškem gleda država, da dobi hoste v svoje roke. Z vso skrbjo jih varuje, ker ve, da so velikega narodnogospodarskega pomena. Pri nas pravijo naši poljedelski grofje, da hočejo za kmeta skrbeti. Kmet nima dosti hoste, vrh tega je naša zemlja kraška, a vzlic temu se dajo krasne hoste — menihom in Se pod ceno! Pomislimo to-le: Polje bi dalo nekaj kmetov, občina bi, če bi bila ona kupila vse to posestvo, imela lepo zalogo v krasnih hostah. Zatiški samostan pa bi se lahko porabil koristno, za urade, šole itd. Za kmeta skrbeti se to pravi! Ali je naš kmet te mnihe zopet nazaj poklical? K. S — Izvrsten recept zoper anarhiste priporoča tržaški „Novi List". Škoda, da prinaša samo vsak teden jedenkrat svojo modrost na semenj. Ta klerikalni list priporoča postavodajalcem, naj obnove špansko inkvizicijo, in pravi, da bi bilo anarhiste žive dreti in polagoma žgati. To je ideja! Sicer se nahajajo tod in tam še neke prismode, ki sanjarijo nekaj o humaniteti, ali njihovi nazori so antikvi-rani. Pozabljeni bodo kmalu popolnoma in na njihovo mesto stopijo strogo katoliška načela, ki jih oznanja „Novi List". Kadar zmagajo oznanjevalci vere, ljubezni in bratoljubja, gorele bodo zopet grmade in vrnili se bodo zlati časi španske inkvizicije, ko bodo anarhiste žive drli in polagoma žgali! — Križev pot dveh Dornberžanov. „Soča" poroča, da radi batujskih dogodkov sta bila dva Dornberžana, Mozetič in Pelicon že dvakrat od goriške sodnije obsojena radi izsilovanja na 4 mesece ječe. Dvakrat je najvišja sodnija na Dunaju to razsodbo razveljavila in naposled odstopila vso stvar deželni sodniji v Trstu. Te dni sta. sedela ta dva Dornberžana v petič pred sodnijo. Tržaška sodnija je sodila drugače, kakor goriška. Sodila je Dornberžana nekrivima hudodelstva izsilovanja, obsodila pa po § 305. na 3 odnosno 4 tedne zapora, češ, da sta šun-tala k dejanjem, ki so po zakonu kažnjiva. Kolikor nam znano, je odvrnil Mozetič, ki je bil hudo pijan, na komisarja Prinčiča poziv: naj gre proč — .Lahi naj grejo proč!" Kar se Peli cona tiče, ni bilo drugo dokazano, kakor to, da je proti komisarju Prinčiču rekel: .Jaz sem prisegel za presvetlega cesarja, zanj sem pripravljen dati kri! Žal nam je, da je laška kri našo cesarico ubila". Radi teh izjav sta Dornberžana obsojena z motivacijo, da tiči v teh besedah Suntanje in kažnjivo dejanje! Nauke naj si iz te sodbe vsakdo sam izvaja. Le toliko rečemo, da je boljše držati jezik za zobmi ter hraniti svoj patriotizem za boljše dobe!! Dr. Stanič je takoj zglasil pritožbo ničnosti tudi proti tej obsodbi, in take pride ta zadeva žalostnega spomina v tretjič pred kasacijski dvor — upamo zadnjič. — ..Vespuliano". Kje je ta kraj? E, nekje v Brdih na Goriškem je, V i p o 1 ž e, slovenske Vipolže, se imenujejo kar nakrat Vespuliano. Krstil jih je tako c. kr. davčni urad v Gorici. Ni zadosti, da nam Italijani pačijo naša lepa krajevna imena ter nadevajo našim čisto slovenskim krajem laške spake, sedaj se dvigajo tudi c. kr. služabniki, ki pačijo imena naših krajev. Proti takemu počenjanju protestujemo kar najodločneje ter zahtevamo, da se kaj takega v pridodnje več ne dopusti. — S Kala pri št. Petru na Krasu se nam piše: Nesreča nikdar ne miruje; zadela je našo vas s tem, da je dne 14 t. m. strašanski požar uničil 11 posestnikom popolnoma vsa njih poslopja, že spravljene poljske pridelke, kmetijsko orodje, hišno opravo, pet prašičev, jedno goved in nekaterim tudi obleko. Škoda se ceni nad 30 000 kron, zavarovalna svota pa znaša le 7000 kron. Da se pa vkljub strašanskemu viharju ni zgodila še večja nesreča, zato gre v prvi vrsti iskrena zahvala gospodom uradnikom iz Št. Petra, to je gosp. kolodvorskemu načelniku Šusteršiču, g. poštnemu oskrbniku Karižu, g. vratarju Novaku, gg. železniškima mojstroma tržaške in reške železnice Vadnjalu in Spegliću, kateri so s svojo lastno bri-zgalno pravočasno na lice mesta prihiteli ter z vso marljivostjo delali tako, da so se v istini izkazali, da so pripravljeni za rešitev nesrečnega siromaka žrtvovati vse svoje telesne moči. Iskreno hvalo izrekamo tudi hvalevredni šentpeterski požarni brambi in nje gospodom voditeljem in ces. kr. gg. orožnikom v Št. Petru, kateri so tudi s svojo lastno brizgalno prihiteli še pravočasno na pomoč ter delovali z največjo požrtvovalnostjo. Posebno nam ni pozabiti na našega gospoda župnika, kateri je tudi takoj prihitel na lice nesreče ter z vso marljivostjo tekal od pogorišča do pogorišča, sam deloval, ljudstvo vodil in ga navduševal na delo. Istotako deloval je tudi njega kaplan g. Abram. Hvala jima za njiju trud kakor tudi vsem drugim. — Morjevci na Triglavu. Dne 16. t. m. pričel j c. kr. evidenčni geometer iz Radovljice meriti v Triglavskem pogorju. Leta 1895. kupilo je „Slov. plan. društvo" od občine celo Kredarico, napravilo pogodbo in v zemljiški knjigi kupljeni svet prepisalo na svoje ime. Nato je zemljemerec svet zmeril in parcelo vrisal v katastralno mapo, in vse je bilo v redu. Nakrat pa se začuje glas, da dotični geometer baje ni prav meril, da „Slov. plan. društvu" od občine prodani svet ni bil njen, marveč deloma last verskega fonda, z eno besedo zmota se je zgodila v škodo „Slov. plan. društva". Treba je še enkrat meriti. Na Kredarici je tedaj novi geometer. »Slov. plan. društvo", kateremu je pa zelo na tem ležeče, da si Kredarico ohrani, pridobilo je gospoda nadin-ženirja Fr. Žužeka in dr. Tominšeka, katera zastopata druStvo pri tem delu. Razun tega je triglavski župnik, gospod Aljaž, potem zastopnik občine Dovje, zastopnik verskega fonda in pet domačinov na Kredarici. Merjenje, zaslišanje in protokoliranje bo trajalo menda do 20. t. m. To bo pač precej veljalo in „Slov. plan. društvo" bi pač zastokalo, ko bi moralo večji del teh stroSkov trpeti, kakor je bilo prvotno določeno, toda s tem ni bilo zadovoljno in sedaj se bo to izvršilo brez stroSkov za društvo. — Pevsko društvo „Nabrežina" v Nabreiini priredi dne 8. in 9. septembra slavnost razvitja društvene zastave. Do danes so sledeča društva prijavila svojo udeležbo : Pevsko društvo »Hajdrih* s Prošeka, korporativno z zastavo, poje »Pastir" od G. Juvanca; .Delavsko podporno druStvo" iz Trsta, korporativno z zastavo; Pevsko druStvo .Skala" iz Sv. Križa, korporativno, poje »Šumski čar", Iv. pl. Zajec. Pevsko druStvo »Danica" s Kontovelja, korporativno, poje „Slovenska deklica", od A Le-bana (meSani zbor). Pevsko društvo .Slava" pri Sv. Magdaleni, deputacija z zastavo. Pevsko društvo .Slavec" iz Ljubljane, korporativno z zastavo. Pevsko društvo .Adrija" iz Barkovelj, korporativno z zastavo, poje Hajdrihovo »Hercegovska". Pevsko društvo .Lipa" z Bazovice, po deputaciji. Društvo opozarja Se jedenkrat vsa bratska društva, katera se niso še prijavila, naj tekom jed-nega tedna naznanijo svoj prihod slavnostnemu odboru, da se potem lahko sestavi program. — Podružnica sv. Cirila in Metoda za Tržič in okolico priredi v proslavo 701etnice Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. v nedeljo 19. t. m. popoludne veselico v gostilni g. L. AljančiČa na Bistrici pri Tržiču, s sodelovanjem „Slovenskoga bralnega društva in izobraževalnega društva sv. Jožefa", na korist slovenskemu otroškemu vrtcu v Tržiču. — Potres. Iz Št. Jerneja se nam piše: Danes, 17. avgusta, ob 4. uri 52 min. zjutraj smo tu čutili tri sekunde trajajoče potresno gibanje od juga proti severu. — Čitalnica v Slovenski Bistrici priredi s sodelovanjem slovenje bistriškega pevskega in tamburaškega društva in celjske narodne godbe v nedeljo dne 26. avgusta t. 1. popoludne ob 4. uri Slomšekovo slavnost. — V Starem trgu pri Ložu proslave cesarjevo 701etnico na posebno slavnosten način. Gasilno društvo priredi namreč, kakor smo že poročali, dne 19. t. m. slavnost. Pri tej bo sviralo 20 mož c. kr. bosanske vojaške godbe. Za tombolo so določeni jako lepi dobitki. Opozarjamo zlasti sosedna gasilna društva, kakor sploh vse sosede na to slavnost. — Prostovoljno gasilno društvo na Razdrtem priredi dne 26. avgusta v pro-štorih g. F. Kavčiča veselico s tombolo in plesom. Začetek ob 5. uri popoldne. Pri veselici in pri plesu bo svirala postojinska godba, peli pa bodo pevci gasilci. Cisti dohodek je namenjen za poravnavo društvenega dolga. Vstopnina za osebo 40 vin. tablice za tombolo po 80 vin. — Poskusen samomor. Učitelj gosp. Peter Luvin s Sežanščine se je hotel v torek usmrtiti. Prerezal si je žile ter zadal veliko ureznino na vratu. Nesrečnik je star 39 let ter bolan že dlje časa. Brez dvoma ga je pripravil do tega koraka zdvomljiv hip v melanholiji. Prenesli so ga v bolnišnico v Gorici. Ureznine niso baš nevarne življenju. — Umor v kaznilnici. Predvčerajšnjim je v kaznilnici v Kopru na 21 let obsojeni kaznjenec Iv. Tomasich iz Villa-nova pri Poreču napadel in na grozovit način umoril kaznjenca Girolama Terzolla iz Buj. — Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo ima jutri, ob 7. uri zjutraj, povodom sedemdesetletnice cesarjeve tiho mašo v stolni cerkvi. Gasilno društvo je nameravalo s prva slaviti ta dan s tem, da bi se bila priredila včerajšnji večer serenada, na to pa podoknica pri deželnem predsedniku, v nedeljo pa bi bila slavnostna maša in slavnostni koncert, toda dobiti ni bilo mogoče nobene godbe. Tu se pač vidi, kako živo pogrešamo v našem mestu civilne godbe! — Društvena veselica. Ljubljanski voj. veteranski kor ima povodom cesarjeve sedemdesetletnice jutri na vrtu gostilne pri »Novem svetu" veselico za člane in prijatelje društva. Pri istej sodeluje tamburaški klub »Zvezda". Začetek ob petih popoldne. Vstop prost. Gostje dobrodošli. — Električna železnica v Ljubljani. Zgradba te železnice se je vsled raznih okolnosti tako zavlekla, da so ljudje že začeli dvomiti, če jo sploh kdaj dobimo. Zdaj pa se naposled vender začne z delom. In-ženerji firme Siemens & Halske, ki imajo zgradbo voditi, so prišli včeraj v Ljubljano in začeli danes s potrebnimi pripravami za zgradbo. Relsi so že gotovi in se pripeljejo v kratkem v Ljubljano. — Ustanovitev oivilne godbe. Kakor Čujemo, množi se Število podpornih članov od dne do dne. S Solo prične se, če smo prav poučeni, že sredi septembra, na kar bo godba — začetka baje 36 mož močna — pričela s primernim programom nastopati, s čimur bo kričečemu pomanjkanja godbe v Ljubljani vsaj deloma pomagano. — Izlet v Vintgar, kateri je dne 9. t. m. zaradi neugodnega vremena izostal, napravi tukajšnja zadruga gostilničarjev in kavarnarjev prihodnji četrtek, dne 23. av gusta t 1. zjutrajnim gorenjskim vlakom. — Stavbena kronika. Zadnje tri tedne je bilo vreme za razna zunanja dela ugodno, zbog tega so ista povsod napredovala. V Gradišču se ometava in snaži Stubenber gova ubožnica; v Bohoričevih ulicah je ju bilejska ubožnica dograjena in pokrita, po osušenji pa se začne ometa vati in snažiti. Na Resljevi cesti je dvonadstropna hiša kro jača A. Reisnerja dograjena in pokrita, istotako dvonadstropna hiša pekovskega društva v Komenskega ulicah. Deželni dvoiec je dograjen do tretjega nadstropja, justična palača do druzega, jetnišnice pa že do vrha. Pod streho je dalje že Supančičeva vila v Levstikovih ulicah V Kopitarjevih ulicah se pri Iv. Škerjančevi hiši in na Mirji pri J Jakopičevem skladišču izvršujejo še rekon strukcijska dela; ista pričela so se tudi pri frančiškanskem farovžu. Zgradbi Palusove hiše in dekliške šole na Sv. Jakoba trgu ste izvršeni do višine druzega nadstropja. Hiša št. 5 v Šelenburgovi ulici se od zunaj snaži. Na vrtu »Narodnega doma" se gradi stekleni salon, ki bo do srede septembra t. 1. dograjen. Delavcev še primanjkuje. — Mestni rešilni voz. Mestni magi strat ljubljanski določil je pred kratkim tarifo za uporabo mestnega rešilnega voza ter sploh za posredovanje rešilne postaje pri nezgodah. Največkrat se prevažajo bolniki s kolodvorov v tukajšnje bolniške zavode, iz bolnice nazaj ali pa v hiralnico ir. iz mesta v bolnico. Za vsako tako vožnju plačati je po 2 kroni, če se voz ne zamud: več kakor jedno uro. Za vsako nadalnj^ polovico ure plača se po 1 krono. Za vsako posredovanje rešilne postaje z zdravniško pomočjo vred, če obstoji ista le v ordinaciji ali pa priprosti manuelni pomoči, plačati je 4 krone; če je pa treba kake obveze, operacije ali instrumentalne pomoči pa 6 kron. — Glas iz občinstva. Piše se nam. Zgradba jubilejskega mostu je otežkočda promet in je čisto naravno, da se čujejo različne želje, kako bi se promet olajšal Glavni promet gre poleg Levstikove lekarne Vse, kar gre na Resljevo cesto, na šentpe-tersko predmestje, v Vodmat itd., gre mimo Levstikove lekarne. Tam se ljudi kar tai.e in je zato nujno potrebno, da se tam na pravi svetilka, da ne bodo ljudje hodili v popolni temi. — Hradeckega most. Železna kon-konštrukcija Hradeckega mostu v Ljubljani se bode letos znova prepleskala ter bode ta most zadobil zopet čedno lice. — Samomor. Danes opoldne se je na Sv. Petra nasipu, na stranišču Vračko-tove gostilne ustrelil Ignacij Krek, brat državnega poslanca dr. Janeza Evangelista Kreka. Samomorilec je prišel že zjutraj okrog 8. ure v Vračkotovo gostilno in ves dopoldne pisal nekaka pisma. Vedel se je popolnoma normalno, tako da nikomul izmed domačih ljudi ni prišlo na misel, da ima kake posebne namene. Ko se je iz stranišča začul strel, hiteli so domači ljudje gledat, kaj da je, in našli Kreka mrtvega. Ustrelil se je z revolverjem in se zadel v srce tako dobro, da je bil takoj mrtev. Samomorilec, ki je bil kacih 27 let star, je zapustil več pisem, iz katerih izhaja, da si je iz nesrečne ljubezni končal življenje. — škofov kozolec v nevarnosti. Sinoči so mislili ljudje v Vodmatu, da gori škofov kozolec. Ko sta prihitela k ognju dva stražnika in tudi dva moža požarne brambe, so se prepričali, da gori kup oblanja, katero je nanesel neki v obližju stanujoč mizar in ga zažgal. Ker je bil ogenj tako blizo kozolca, da bi se bil ta res lahko užgal, se bode dotičnik moral zagovarjati pred sodiščem. — C. kr. deželni plačilni urad v Ljubljani — na cesarja Josipa trgu — bo dne 23., 24. in 25. avgusta 1900 zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov strankam zaprt. — Tat Franc Zupano oddan je bil bil včeraj iz dež. bolnice na Žabjak. — Novomeška godba igra danes v hotelu pri „Lloydu", jutri pri koncertu na Bledu. 20 K — Izgubila je včeraj Marija Zaje — Našla je včeraj neka tujka zlat prstan.___ * irrendentovska demonstracija na Reki. Na Reki so v tamošnjem gledališču vprizorili opereto »I Bersaglieri del 48«. Pevka Tani je prišla na oder z italijansko trobojnico in irredentovci so ,i demonstrativno ploskali. Prisotni kapitan parnika »Dalmacija«, Derenčin pa je vstal ter začel žvižgati. Nastal je velik škandal. Redarji so morali delati mir ter odvesti kapitana, kajti irredentovci so ga hoteli pretepati! D. je plačal 10 gld.! * Prevelika pobožnost škoduje. Družina Burhalle v Polommenu, okraj r^ensburg, je izgubila vse svoje premoženje radi prevelike pobožnosti. V nedeljo je namreč udarila strela v skedenj in nastal je požar. V cerkvi so peli — tako poroča »Ortelsberger Kreisblatt« — sveto pesem, a dopeti so jo hoteli do konca, predno gredo gasit. In res dopeli so vso, a med tem se je razširil požar že tako, da je zgorelo vse, poslopje, konj, dve kravi, več ovac in prešič. * Ker ni imela otrok, je morala neka kmetica v Westfalen mnogo pretrpeti. Dasi je bila omožena že 17 let in dasi je mož sila hrepenel po potomcu, vendar ni imela sreče, da bi vsaj enkrat postala mati. Ker pa jo je zategadelj mož zaničeval ter se ji izneverjal, je sklenila 421etna kmetica, da si pridobi soprogovo ljubezen na zvit način. Najprej je dejala možu, da postane kmalu oče. Nato ga je poslala na potovanje, sama pa se je peljala v Kolonijo ter tam v najdenišču vzela 28 dni starega dečka. Nato se je vrnila domov ter se z otrokom vlegla v postelj. Kmalu se je vrnil tudi soprog, ki je bil »svojega« sinčka prav blazno vesel. Napravili so krst in veliko pojedino ter se veselili srečnega dogodka. Moževi sorodniki pa so dognali vso sleparijo. Iz zavisti, da izgube velik del dedščine po možu, so razkrili vso ženino laž ter jo ovadili sodišču. Otrok je bil dvakrat krščen in zapisan v knjige kot pravi otrok kmeta. Zato je bila žena zaprta teden dni. * Zločinska stava. V Parizu je bila pri umetniškem mizarju Robertu Lelargu zbrana družba prijateljev. Pili so in se šalili, dokler niso bili vsi vinjeni. 231etni Lelarge se je delal posebno pogumnega in naenkrat si je izmislil, da stavi z vsakomur, da bode ustrelil skozi okno na prvega ka, ki pojde mimo. Pijani prijatelji so mislili, da se šali in stavili so. Lelarge pa je vzel revolver in ustrelil skozi okno nega barvarja Berangerja in na nekega Giella. Oba sta bila mrtva. Prijatelji so sedaj vzeli blaznemu mizarju revolver, policija pa ga je zaprla. Telefonska in brzojavna porodila, Radovljica 18. avgusta. Predvečer rojstnega dne cesarjevega praznoval se je v našem mestu prav slovesno. Mestna godba, pomnožena z vojaškimi bobnarji in trobentači je napravila serenado. Vse je bilo praznično razsvetljeno. Streljalo e je iz topičev. Danes je bila vojaška maša na Produ ob Savskem mostu v lancovski občini, katere so se vdeležili tukajšnji dostojanstveniki in vse vojaštvo pod poveljstvom gosp. polkovnika Emmerta in podpolkovnika g. Lavriča, ki je nastanjeno v Radovljici, v Lescah, v Novi vasi in v Zapužah. Po vojaški maši je bila v mestni cerkvi maša za mestno prebivalstvo. Vse mesto je v zastavah. Dunaj 18. avgusta. Sinočna razsvetljava v proslavo cesarjeve 70 letnice je bila sijajna. Z vseh strani dohajajo poročila, da se je cesarjev jubilej v vseh deželah slovesno obhajal. Rim 18. avgusta. Bresciju se je že lostavila obtožnica. Ker Bresci ni sam zvolil zagovornika, mu ga določi so-lišče. Milanski odvetniki so vsi prosili, iaj se jih oprosti. Pariz 18. avgusta. „La Republike" javlja, da rusko poslaništvo "adno dementuje vest, da pride car v aiiz. Dunaj 18. avgusta. Zapovednik iije „Marija Terezija" je dobil od strijskega zapovednika v Pekinu, dr. Rosthorna pismo, v katerem je povedano, da je kapitana Thomana ubila granata. Navedena so tudi imena vseh padlih in ranjenih avstrijskih mornarjev. V Pekinu nahajajoče se avstrijsko vojaštvo se je utaborilo v poslopju francoskega poslaništva. London 18. avgusta. O zavzetju Pekina se poroča, da je združena armada prišla v ponedeljek v Tongču, ki je 10 milj oddaljen od Pekina, in kjer je bila zbrana kitajska armada. Po jednournem boju so se Kitajci umaknili in se osem milj pred Pekinom zopet utaborili. Tu so jih prijeli konjeniki in jih prisilili, da so se umaknili v Pekin. Armada je pritisnila za njimi in se vtaborila pred vzhodnim pekinškim zidom, v tem ko so Japonci šli koj v mesto in oprostili poslanike. London 18. avgusta. Minolo noč je došlo iz Čifu uradno obvestilo, da je združena armada 15. t. m. zavzela Pekin. London 18. avgusta. „Times" poroča iz Šanghaja, da je kitajski poslanik v Tokio sporočil Lihungčangu, da hoče japonska vlada ščititi cesarico-vdovo in cesarja, ako se združenim velesilam izroče vsi štirje provzročitelji kitajske revolucije, v prvi vrsti princ Tuan. London 18. avgusta. Razni listi poročajo, da je Lihungčang pooblaščen, začeti z Rusijo mirovna pogajanja, ako dobi prej zagotovilo, da Rusija ne misli Mandžurske anektirati. VVashington 18. avgusta. Ameriški admiral javlja v Taku, da je dobil 17. t. m. obvestilo, da je združena armada dne 15. prišla v Pekin in osvobodila poslanike. VVashington 18. avgusta. Ameriški konzul v Cifu poroča, da je japonski admiral dobil poročilo, da združena armada dne 15. t. m. od vzhoda in po kratkem boju zavzela Pekin. Japonci so še tisti večer odšli v mesto in obstopili poslaništva. V tem boju so Japonci izgubili 100 mož, Kitajci nad 300 mož. Darila. Upravništvu nagega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Anton Kupljen, c. kr. notar v Črnomlji, v proslavo sedemdesetletnega rojstnega dne Njih Veličanstva pre8vitlega cesarja 10 K in odkup gospoda Antona Hrašovca, kolarja v Črnomlji, od kazni radi raz-žaljenja časti 6 K. — Gospod profesor Andrej Jur-tela v Stavropolju v Kavkazu 20 K. — Gospod Fran Drenik v Ljubljani po gosp. Avgustu Švaj-gerju pri svatbi gosp. Maverja dne 16. t m. na brane 3 K. — Skupaj 39 K. — Živeli darovalci in nabiralci ter njih posnemovalci! Za učiteljski konvikt: Gospod Fran Drenik v Ljubljani po gospodu Avgustu Švajgerju pri svatbi gosp. Mayerja dne 16. t. m. nabrane 3 K. — Svoto smo izročili blagajniku g. Dimniku, ki s tem hvaležno potrjuje prejem. Fotografičnl aparati za dil tante. Priporočamo vsem, ki se zanimajo za f< jgrafijo, ta za-nimajoč Sport, ki se ga vsakdo iahko nauči, od 1. 1854. obstoječo specialno hišo f odstotkov l, •.-ne(/n kotratut in se razlikuje bistveno od vseh drugih mil, ki se nahajajo v trgovini. Da ae pride alejtarl&am 9v okom, zahtevaj izrecno Itr-njt-rjt t>o kotranovo milo, in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamko. Pri iifu:.li urljirih poltnih boleznih se na mesto kotranovega mila z uspehom uporablja Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo. Kot blažje kotranovo milo za odpravljanje nesnage s polti, (586—11) proti spusčajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenudkriljeno kosmetičuo milo zA umivanji in kopanje za vsakdanjo rabo služi Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo, v katerem je 36 odst. glicerina in ki je fino parfumovano. Cena komadu vsake vrste z navodilom o uporabi 35 kr. Od drugih lieruerjevih medicinako-kosmetičnih mil zaslužijo, da na nje poBebno opozarjamo: Renzoe-rttilo za fino polt; borakaovo milo za priiče; karbolako milo za uglajenje polti pri pikah vsled koz in kot razkužujoče milo; ISerrjerJevo amrekovo-ialaato milo za umiranje in toileto, Hergerievo milo za nežno otročjo dobo (itS kv.) Bergerjevo Petrosulfo-milo proti rudeeici obraza, mdečemu nosu, oprišeu in tklenju kože; milo zu j>**y* t? o&rozu jako učinkujoče ; irrj>l*~ti4rmlrva milo proti zakožnim črvom in nečistostim obraza; taninsko milo za potne noge^in proti izpadanju las. Bergerjeva zobna pasta v tubah najboljše sredstvo za čiščenje zob, št. 1 za normalne zobe, št. 2 za kadilce. Cena 30 kr. Glede vseh drugih RerfjrrJTih. mil se najde vse potrebno v navodilu o uporabi. Zahtevajte vedno He-rffer/eva mila, ker je mnogo ničvrednih imitacij. Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. : V. 31 njr, ti. Piccoll, J. Svoboda in V. pl. TrukOczr-jn, dalje skoro v vseh lekarnah na Kranjskem Na debelo: G. Hell & Comp., Dunaj, I., Sterngasse 8. MM. S ^» 1» ■»■ «~ takoj notar Hudovernik v Kostanjevici. Plača po dogovoru. (1637—3) Pri graščini Ribniški vsprejme se v službo Nastop službe z dnem 1. septembra. Plačilo po dogovoru. Pismene ali ustne ponudbe na oskrb-ništvo graščine v Ribnici. (1647—3) Za Opatijo s© išče Izprašana, spretna nijigovouiteljica samostalno delavna, nemščine in slovenščine, eventualno (kar daje prednost) laščine zmožna, z lepo pisavo in katoliške vere. Ponudb«, zahteve in reference s fotografijo (ki se vrne) kar prej možno: Tirmann, zdravilišče (Curhaus) na Bledu. (1644—2) Lepa nova vila im Jttletllia 2 minuti od jezera in pošte z novo opravo in velikim vrtom se takoj proda za 7000 gl. Več se izve v upravništvu ,,Slov Narodu". (1667—1 Graška trgovska akademija. Javni. ii<-]!(»i('(iiii> vis. iiiiit'iiiii ministrstvu podrejeni, državno podpirani učni za« od v vrsti višje srednje sole. katerega absolventi vživajo pravico, da vstopijo za Jednoletne prostovoljce. Dne 17. septembra t. 1. se začne 38. šolsko leto. Vsprejemajo se absolventi spodnjih srednjih Sol in meščanskih šol. L. 1900. v prvi letnik vstopivši lahko absolvirajo zavod v treli letih. Pripravljalni razred se vzdržuje posebej za manj vsposobljene prosilce za vspre-jem. Ker se bodo vse trgovske akademije polagoma razširile na štiri letnike, je pripravljalni razred 1900 1901 tako urejen, da je jednak bodočemu prvemu razredu in omogočuje neposredni prestop v drugi letnik štirirazredne šole. Z zavodom je združen jednoleten ablturljentski teeaj (začetek 1. oktobra) za absolvente višjih srednjih šol, ki se hote" posvetiti trgovskim ali industrijelnim podjetjem, ali hote kot velikošolci (juristi) svoje vednosti razširiti času primerno. Tudi se vzdržujejo prosti poluletnl teeajl za gospode in posebej za dame. Prospekte razpošilja in daljna pojasnila, tudi zaradi oskrbljenja učencev, daje ravnateljska pisarna v Gradeu, Kaiserfeldgasse 25. (1437—5) Ravnatelj: . Berger. Na prodaj ali v najem se da: 1.) hiša št. 58. na Iffii. z novo pekovsko pe'jo in prodajalno, povsem vre-jena za izvrševanje pekovske obrti, z lepim hlevom iu svinjakom, skednjem in dr. «.) hiša št. !•£."». na Igu* stoječa na trgu blizu župne cerkve, posebno prikladna za izvrševanje krčmarske obrti, s 3 lepimi prostornimi sobami. Obe hiši sta v najboljšem stavbenem stanji. Na prodai je dalje več oralov njiv. travnikov in gozdov ležečih v Iski občini, ki se k zgornjima hišama morejo prikupiti. Kupnina se more plačati v manjših obrokih. Kupci, ki si žele ogledati hiši, naj se oglase pri g. MM* Ifllnattljii« trgovcu na Igu* kateri brani v to svrho hišne ključe. Natančna pojasnila o pogojib daje pisarna tir. Vlat. Iliiritiikt«. odvetnika v Ljubljani. (1636—2) Založena 1847T|j&. Založena 1847. Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani 33 Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan it. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. JPozor! — trgovci! — pozor 1 "V Petroveali. v krasni Savinski dolini blizu Celja na Štajerskem, sotik slovite božjepotne cerkve, se takoj oddajo v najem precej obširni prostori za trgovino kjer je bila sedaj že mnogo let dobro opravljena in obiskovana trgovina z raešanin; blagom in kmetijskimi pridelki. Polug je tudi lepo stanovanje. Kt*r je kraj jako obliuden in blizu velikih tovarn in premogokopov, pošta in ž^leznična postaja tak-preko ulice, torej vse ugodnosti za uspešno trgovino, piiAakovati je obilno oglasil, vendai ro pogoji prav ugodni. Pojasnila daje županstvo Petrovce, okraj Celje, štajersko. (1562- ; Radi smrti se prodaja oms-s) t©x zlatnino pod nakupno ceno. Tam se tudi proda prodaj al nična oprava. Viljema Rudholzerja vdove dediči le na Jurčičevem trgu št. 3 (Prešernov trg). Zobozdravniki in zobotehnični atelje. Špitalske ulice 7, I. nadstr. Zobozdravnik med. univ. dr. Rado Frlan Specijalist za zlate in porcelanaste plombe, bivši gojenec kraljevega zobozdravniškega zavoda v Berolinu Dorotheenstrasse, (1614—3) naznanja slavnemu oečinstvu, da si je nabavil vse priprave za brezčutno ruvanje zob z dušikovim oksidulom (Lustgas oder Lachgas) in da zvršuje od 8. avgusta dalje vse operacije v ustih z navedeno narkozo Istotako se izdelujejo v njegovem ateljeju vse vrste zlatih spon, zlatih kron in zlatega zobovja, kakor tudi vsa druga zobozilravnlska in zobotehiilena dela. 1 1 DOBRA STEDILNA •eva juhna zabela je jedina svoje vrste, da se hipoma naredi vsaka slaba mesna juha izredno krepka — malo kapljic zadošča. V izvirnih steklenicah od 50 vinarjev naprej dobiva se v vseh delika-MaggJ tesnih, kolonijalnih, drogerijskih in špecerijskih prodajalnicah. — Izvirne stekleničice se z Maggi-jevo zabelo najceneje napolnujejo. (1539) 10 vinskih posod (barigel) še v dobrem stanu se proda po nizki ceni. Povpraša naj se pri Antonu Vilfanu, gostilničarju na Jezici. (1650-3) "Zajamčeno iz pristnega vina izdeluje (434—18) Tinam jes ALBERT ECKERT v Gradcu. Dobiva se v vseh boljših špecerijskih in delikatesnih prodajalnicah. V lepem kraju v Savinjski dolini železniška postaja, sprejme se takoj poštna upraviteljica. Več pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". (1654—1) . »lis Ljudevit Borovnik i puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem S se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih S pušek za lovce in strelce po najnovejših 2 sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre- J deluje stare samokresnice, vsprejema vsako- • vrstna popravila, ter jih točno in dobro § izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuse- $ valnici in od mene preskušene. — Ilustro- • (110) vani ceniki zastonj. (32) J ISO, lilcv za 6 konj. tri šnpc, immI. veliko podstrešje, veliko dvorišče, ti ve njivi in travnik se da v najem s 1. januvarjem 1901 I. Kje? pove upravništvo „Slovenskega Naroda". (1619—2) Kdor hoče imeti gotovost, da dobi dobro in čisto čokolado, naj kupi CH0C0LAT SUCHARD. Ta staropre izkušena, najbolje renomirana murka je skrbno pripravljena, zajamčeno čista in na vsem svetu priljubljena. (213—30) Dobiva se povsod na prodaj. Vodstvo „društva za zgradbo zavetišča in vzgojevališča" v Ljubljani vabi 1= (1661) izvanrednemu občnemu zboru v zbornici II. mestne deške ljudske šole na Cojzovi cesti dne 24. avgusta 1900. leta ob polu 7. uri zvečer da se odbor v novic voli in konstituira, ker se radi nesoglasja, nastalega pri zadnjem rednem občnem /boru dne 30. junija t. 1. odbor ni mogel konstituirati. Ako bi zbor ta dan ne bil sklepčen, sklicuje se tem potom v novic osem dni pozneje ob istem času in kraju. Društvo ,,za zgradbo zavetišča in vzgojevaiišča" v Ljubljani dne 17. avgusta 1000. leta. Predsednik. Št. 206 Pr. Razpis služeb. (1630-3) Pri mestnem magistratu ljubljanskem je stalno popolniti službo mestne lila "a j"*5 kontrolorja s prejemki IV. činovnega razreda, to je z letno plafo 2200 kron, z dejalnostno doklado 400 kron in s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petietnic po 200 kron; eventualno službi knjfgovotlske^a ali pa l»la$raj-iiičnega oficijala s prejemki V. činovnega razreda, to je z letno plačo 1760 K, z dejalnostno doklado 360 kron in s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 160 kron; eventualno tudi službi knjigovodskega ali pa blajsajiilei-iie°"» asistenta s prejemki VI. činovnega razreda, to je z letno plačo 1350 kron, z dejalnos:no doklado 300 kron in s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 150 kron; konečno eventuvalno tudi službo inagistratnega pisarniškega praktikanta z letnim adjutom 960 kron. Za podelitev služeb pri mestni blagajni in pri mestnem knjigovodstvu zahteva se v smislu § 8 službene pragmatike dokazilo o uspešno dovršenej nižjej gimnaziji ali pa nižjej realki in pa o uspešno napravljenem izpitu iz državnega računarstva. Prednost se pa pri vsprejemu daje prosilcem, ki so dovršili višjo gimnazijo ali višjo realko z zrelostnim izpitom, ali pa kako javno trirazredno višjo trgovsko šolo z dobrim uspehom. Praktikantje se vsprejemajo tudi brez izpita iz državnega računarstva, morajo pa ta izpit naj pozneje v toku enega leta po vsprejemu popolniti, sicer se jih sme iz službe odpustiti. Zaprisežejo se šele potem, ko izpolnijo ta pogoj; o svojem vstopu pa obljubijo le molčijivost. Povišba ali napredovanje sta pred uspešno prebitim izpitom nedopustna. Blagajničinemu osobju je v smislu veljavnih določil ob imenovanji položiti kavcijo v znesku stalne letne plače. Za namestitev v pisarniški službi se od prosilca zahteva, da je z dobrim uspehom dovršil nižjo gimnazijo, nižjo realko ali pa kak drug zavod iste vrste, in pa, da si je splošno usposobljenost za ta poklic zadobil z večletno prakso v kakej državni, deželni, občinski ali kaki zasebni pomožni pisarni, in da se o tem izkaže z ugodnimi izpričevali. Prednost se daje prosilcem, ki se izkažejo s srednješolskim zrelostnim izpriče valom ali pa z zrelostnim izpričevalom kacega druzega zavoda iste vrste. Prosilci za jedno zgoraj omenjenih služeb morajo svoje s potrebnimi dokazili opremljene prošnje pri predsedstvu mestnega magistrata vlagati najpozneje do dne 31. avgusta t. I. Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se pri oddaji služeb ne bodo vpoštevale. dne 9. avgusta 1900. QU."bl~j3rn i, C. kr. pri v. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten Portlandaeemeiit v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote ilnle« narfkriljajot*! dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno ss£»sa<». Priporočila in spričevala raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: (1298-7) " Dunaj, X,, M&ximiliansirasse 9. .._ ... ' (1657—11 A 206, 1000 29 Najboljše črnilo sveta! Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje M«« Fernolendt čreveljsko črnilo za svetla obutala Mamo (1139—11) Fernolendt creme za naravno usnje. Dobiva se C. kr. aB& priv povso dl. tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, L, Schulerstrasse št. 21. Radi mnogih posnemanj brez vrednosti pazi na] se natančno na moje ime St. Fernolendt. 32 Na predlog dedinje: »Župnijske cerkve v Kranji« prične so dne 3« septembra 1!>00 ob uri dopolnilne v žiipnjišcu v Kranji prostovoljna dražb v zapuščino častitljevega gospoda Antona 3Iežnarcn« bivšega dekana v Kranji, spadajočih premičnin: sobne, kuhinjske, kletske oprave, gospodarskega orodja, vina, lesa, krme, vozov, obleke, perila, precijoz, servisa itd. in se bodo klicale te reči po inventarni vrednosti in se bodo, če ne višjo, oddalo tudi pod to vrednostjo, toda le proti takojšnem plačilu v roke sodnega komisarja in takojšni odstranitvi tistim, ki bodo največ ponudili. Prodaja trajala bode slučajno tudi prihodnje dni, dokler se vse ne proda, vselej od 8. do 12. ure dopoldan in od 2. do 6. ure popoldne v župnišču v Kranji. C. kr. okrajno sodišče v Kranji oddelek II. dne 10. avgusta 1900. Josip Sirca v Z tt tovarniška zaloga najslavnejših in najboljših koles, kakor g „Puch", „Meteor", „VVaffen", „Slavia" j*l potem drugih raznovrstnih z novimi In z naj no vej m i ml iznajdbami opremljenih, garantiranih koles. Cena od 80 gld. naprej. Lastna popravljalniea. Zaloga posameznih kolesnih del in kolesarskih potrebščin. (850—18) Točna in kulantna poHtrezbn. 9 tf « S « © 0^g- Pod Trančo št. 2. -j£3) •©•• 33 Veliko zalogo vilnato blago največja izber in najnovejše črno in barvasto, za cele obleke in bluze 33 priporoča Jzij Persche Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše Ljubljana, Židovske ulice štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega Izdelka za dame, gospode in otroke Je vedno na izbero. Vsaker§na naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 33 i 4 i 4 i 4 i 4r A ^fc. ^ ^k.^V^fk.^Hk. A jil *K « Josip Reich ► likanje sukna, barvarija in l kemična spiralnica ' Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 se priporoča za vsa v to stroko 33 dela. k r spadajoča k Postrežba točna. — Cene nizko. w w w w *w tr^UBF it trvy.r Fran Detter LJUBLJANA, Stavi trg st. 1. 33 Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnlce, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. Avgust Repič, sodar Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16 (•v- Trnove xn) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne po najnižjih cenah. 33 Zup-jje in prodaja staro vinsko pesodo. Ign. Fasching-a vdove 33 ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša) priporoča svojo bogato zalogo štodilnih ognjišč najpriprostejšlh kakor tudi najfinejših, z zolto medjo ali mesingom montiranih za, obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in | po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrše\ § • o .£> Sc o tt Podpisani priporočam slav. občinstvu svojo veliko zalogo koles, posebno občeznana prava ~>h Styria kolesa »ft~ .PUCHv ;STYRIA" i s patentiranim krogljičnem tečajem, najboljši in najsolidnejši sistem v L 1900, jako trpežna in lahko tekoča. Vsi modeli so enotno zboljšanj in poleg tega so jako znižane cene. tmt §i) Pripomniti moram, da imam v zalogi edino le modele 1900, kajti vse prejšnje razprodal sem v jeseni pod svojo ceno, samo da mi bode moč v sedanji sezoni le z letošnjimi modeli slavnemu občinstvu vstrezati. Ceniki poštnine prosti, -gaj Filiala V Kamniku: Janko Pohlin. Spoštovanjem pran() Čuden, „aVeliken t"urTaTp.oti rotovža. as ca ca Zemljišče na prodaj. Mena parcela (1646-2) na Opekarski cesti se takoj proda. Naslov pove upravništvo „SIov. Nar." Staro preizkušeno dije-tetično kosmetično sredstvo (namazanje) za oja-čenje in okrepčanje kit in mišic človeškega trupla. Kwizdov fluid. znamka kara. (Tiirislovslii fluid.) Vporabljajo ga turisti, kolesarji in jezdeci z uspehom za ojače-nje in zopetno okrepčanje po daljših turah. Gena t steklenici K 2—, '/, steklenici K 120. Pristen na prodaj v vseh lekarnah. G Cilavna /nlomi: (1336-2) Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaju. Prodajalnice ena manjša se takoj, ena večja pa za 1. nov. t. I. odda. (1628—3) Več se poizve pri hišnem gospodarju v Truber-jevih ulicah štv. 2, II. nadstropje. Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena „Vzgoja in omika ^ ali izvir sreče" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati) (112—34, ter se dobi za predplačilo ■ .»O kr., po pošti 10 kr. več, ali proti poštnemu povzetju pri Jožefu Valenčiču na Dunaju III. Bez., Steingasse Nro. 9, I. Stock, Thur 10. Založnik, ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več. Gostilniški prostori s 4 sobami, kuhinjo s štedilnikom, drvarnico, vporabo podstrešja, ter dve lepi kleti se takoj oddajo (1656-2) na Radeckega cesti štev. 1. Mesne konserve juhine konserve prepečenec cognac vasa-v® za potnike, lovce in turiste se dobivajo pri Ljubljana, Kongresni trg. Stanovanje z 2 sobama, kuhinjo i. t. d. v hiši št. 2 na Bregu v II. nadstropju se za 1. no vember t. I. odda v najem. Natančno pri hišni gospodinji Antoniji Kasch, židovske ulice št. 1. (1617 Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo *Mtiiro lekarnarja Piccoli v Ljubljani dvornega založnika Nj. S7etssti pppeža kot % r I o ilt-<- kri'|iciijoii in trk \ /lin- Jn.jorr, da kot preiti« IJrnJr in ««• IrNiio nil- šujočesredstv posebno onim ki trpe" na na vadnem tel<'MiM'iii y.a|trljn. AAAAAi Razpošilja se proti povzetju v škatlji Ua HBđTS W "lil I banka ln menjalnica v Ljubljani. . J. C. Mayer-ju K sezoni K sezoni i o C > » S. 3 O B> < Zt O O (D «: 3 o =? (0 o 2-o priporočam svojo bogato zalogo pušk nnjnoirjAlli NiNtemot in nnJnovejMe vrst«, revolverjev Itd., vseh pripadajočih rekvizitov in munieije, posebno pa opozarjam na SMT trocevne puške -"aws katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakemu priporočajo najbolje. Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naroebe in poprave točno, solidno in najceneje. Z velespostovanjem (1662—1) Fran SevČik. puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah. Izvleček iz razglasa. Glasom odredbe oddelek 13, štev. 1520, z dne 27. julija 1000, namerava c. in kr. državno vojno ministrstvo razne predmete za obleko in usnjato opravo za c. kr. vojsko v letu 1901 nabaviti pri malih obrtnikih. Glede podrobnejših pogojev se opozarja na polnobesedno oznanilo, ki je bilo zglašeno v štev. 184 z dne 11. avgusta 1900 našega lista. (I612-2) • 8 ^ Luč sedanjosti in bodočnosti! @ Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu priporoča «i f »;>a-;a* za izdelovanje ACETYLEN"-svetlobe. 5 Brez nevarnosti! 15krat svetlejša, nego premogov plin! Enostavno poslovanje! Lahko raz"mlJiV8 konslrukcija aparata! j Zanesljivo gorivo! "I Zarna svetloba! Praktično za razsvetljenje mest, vasi, tovarn, železničmh postaj, vil, hotelov, restavracij, cerkva, gledališč, privatnih stanovanj, zidarskih in opekarskih skladišč itd. itd. (1651—1) Okusna strokovna inštalacija za svečave vsake velikosti. Skladišča gasilnega in kmetijskega orodja. Ceniki brrxplar.no. 5JHHHHHHBE X Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip No Hi. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".