fcfcsu'a vsüx četrtek i« ?«Jjs s poštnino «red alt « Maribora s pošiljanje» za dam za celo let« 32 #a„ M leta ié din., čeiri h*
3 din. ¡IT« düLfWi m opran»«»*» eköjia Ceapederje' t Nah f&OTU, Kr»»ln cMit 1 Jat se &p«M*a de et jwve& Nareéaiee ae pétale T naprej, ftiefen ia'erart»«* it IIS.
Posamezna SSevüka sien® 1-50 «SI rt.
plačana w gotovini.

Uredništvo je v Maribor«, Koroška cesta št. 5. Rok»' pisi ae ne vračajo. Uprev niètro sprejema naročnia«, iaaerale In reklamacij«.
C«m ¡aaeratoin po doge
prtanim f »f«al NexepBn raMaaeeafe ae poitetet.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Cafcevai r»èari pošti
I H>9cm it 10.<
Telefon letererbnn šf. 115.
BceiuK^issiai i
O âtevil&a..
MAKIBOR, dne februarja l&fikft:
ietniM.
Kmetijska draži».
Kmetijska družba obstoja že nad sto let. Vendar pa še ni doživela nikdar tako težke krize, kakor danes. Po preobratu so čudni povojni vplivi spravili vodstvo Kmet. družbe v samostojne roke in to vodstvo se je izkazalo pogubonosno za življenje te gospodarske organizacije. Naši kmetje so v prvem hipu verovali v blesteče načrte samostojnih. Toda razne galične afere in slabostojno gospodarstvo pri Kmet. družbi jih je iztremilo. Nakup porcelanaste posode in izgube pri nakupu sena in slame jih ni moglo prepričati, da bi bilo vodstvo Kmetijske družbe v dobrih rokah. Niti carinska kazen, katera je zadela družbo radi čudnih manipulacij, ni zamogla omajati tega prepričanja. Zato so hoteli samostojni poskusiti nova sredstva. Nasilnim potom so odstranili postavnega podpredsednika Kmetijske družbe ter uvedli diktaturo. Da so se naši odborniki protivili temu nepostavnemu činu, je umevno. Na tozadevni pismeni protest pa do danes nimajo odgovora. Ker pa so samostojni uvideli, da tako ne gre naprej, so šli še korak dalje ter zahtevali komisarja, da razpiše nove volitve. Liberalni komisar je ugodil tudi tej želji, toda vlada je v zadnjem hipu prepovedala občni zbor Kmetijske družbe. Seveda so vsi samostojni prihiteli na občni zbor vkljub odpovedi in da bi jih bilo več, je celo »Jutro« pozvalo svoje somišljenike in prijatelje, da se naj tega občnega zbora udeležijo. Videč svojo polomijo, so postali besni in sedaj skušajo odgovornost naprtiti naši stranki, kakor da bi ona imela vodstvo v rokah. Zgodovinr :? ^o s krvavimi črkami zapisala dobo samostojnega gospodar-stav v Kmetijski družbi v svoje liste, kajti ta čas je bil izgubljen za napredek našega narodnega gospodarstva. V vseh državah opažamo razmah in napredek, v vseh državah se konsolidira gospodarstvo, samo pri nas je kmetijstvo na mrtvi točki, ker so liberalci po vojni zagospo-darili narodni kapital, kateri jim je bil izročen. Imeli so večino v Kmetijski družbi, imeli so poljedelskega ministra Puclja, imeli so dr. Žerjava, svojega očeta, na krmilu. Pa kaj so dosegli? Nič in zopet nič! Zafurani gospodarski voz so prepustili naši stranki, da ga izvleče iz blata. Naša stranka pa se tega dela ne ustraši. Ona se bojuje proti pogubonosnemu centralizmu in se bo znala tudi bojevati proti sedajnirn razmeram v Kmetijski družbi. Kmetijska družba mora zopet postati to, kar je bila nekdaj: Zatočišče naših kmetskih teženj, pomoč našemu narodnemu gospodarstvu. Da so naši kmetski gospodarji pravilno razumeli pomen Kmetijske družbe v povojni dobi, kaže ogromno Število udov v prvih letih. Od leto do leta pa je število udov padlo, ker liberalna politika ni zasledovala pravega cilja, ampak je šla «smo za bankokratskim dobičkom laait-ntga žepa. Vsled tega smo prišli tako deleč. Sedej pa moramo začeti zidati na novo zidati. Ne omahovati, ne obupati, delajmo, da bo Kmetijska družba zopet dosegla svoj namen.
Ukiie vialtarie in delane se
egaljufili.
Razkrite lumparije radikataih agitatorjev.
Našim ljudem je še gotovo v dobrem spominu, kako so tik pred volitvami dne 18. marca 1923 letali plačani agitatorji srbeke Pašičeve radikalne stranke okoli in so obečali viničarjem, železničarjem, invalidom, penzijonis-tom in državnim uslužbencem denarno pomoč od vlade. Okrajna glavarstva so na komando znanega dr. Pfeiferja morala par dni pred volitvami celo popisovati ljudi, kateri so pomoči potrebni. Višji davčni uradnik v Mariboru je mak> pred volitvami bil pozvan, da prineae polno taško fcieočakov iz Beograda v Maribor. Okrajno glavarstvo v Mariboru je dne 14. marca 1923 pod št. 10971 23 izdalo na občine poseben odlok, v katerem piše, da je denar za pomoč viničarjem naložen v kasi davčnega urada v Mariboru.
Volitve so minule, a denarne podpore ni bilo od nikoder. Ljudje so se povpraševali: Kje je od radikalnih ; agitatorjev obečani denar? Ali ga je kdo ukradel? Plačani j Pašičevi hlapci: Verlič iz Št. Petra, ki je vlekel uboge viničarje, Nachtigall iz Studencev, ki je farbal železničarje, j Jurkovič iz Gornje Radgone, ki je vlekel za nos invalide ; in znani Korein iz Trbovelj, kateri ima posebno veselje, da komandira rudarjem, so utihnili in izginili . . .
Prizadeti viničarji, katerim so v Mariboru Verlič, Jurkovič in drugi obečavali tudi breje krave, so naprosili naše poslance, naj poizvejo, kje je obljubljeni denar. Poslanci Žebot, Vesenjak in Bedjanič so dne 18. novembra 1923 vložili na ministra za socialno politiko interpelacijo in zahtevali točnega odgovora.
Minister dr. Peleš je našim poslancem poslal dne 26. decembra 1923 pismeni odgovor št. 262, v katerem minister točno pove, kam ji zginil obečani denar.
Minister piše, da je minister za socialno politiko dne 10. marca 1923 pod št. 2076r sklenil dati naslednje podpore: Konzumnemu društvu (Nachtigall) železniških delavcev v Studencih pri Mariboru 300.000 K, invalidski podporni zadrugi (Jurkovič) za mariborsko oblast v Mariboru 300.000 K, konzunmemu društvu rudarjev (Koren) v Trbovljah 300.000 K in Nakupovalni zadrugi viničarjev (Verlič) v Mariboru 300.000 K. Skupno se je torej razdelilo 1 milijon 200.000 kron.
Kdo je dobil ta denar? Ali so ga dobili viničarji? Ali morda železničarji ali invalidi? Ali obstojajo imenovane eodruge? Ne! Ne ene od teh zadrug ne obstoji. Znano je samo toliko, da so v aktih imenovani kot vodje teh zadrug: znani Joža Nachtigall, šentpeterski Verlič, gornje-radgonski Jurkovič in trboveljaki Koren.
Ti ljudje so vas, uboigi delavski trpini, farbal i pred -volitvami, ti ljudje so bili od srbske radikalne stranke plača-
ni, da vas vodijo za no«. Ti ljudje so odgovorni za omenjene svote.
Odkrivajo se velike lumparije bivših socijelnih demokratov, komunistov, eemoetojnežev in demokratov, sedaj radikalov. Ogoljufani viničarji in drugi delavci, pokličite te zapeljivce na odgovor!
Kmetijski dela v mesecu
februarju.
Doma na dvorišču in pri živini. Nadaljujemo zimska hišna dela, kakor popravljanje gospodarskih strojev in raz nega poljskega orodja. Čistimo semensko žito in druga semena za pomladansko setev. Odbirajmo krompir za sajenje. Najboljši za seme je srednje debel krompir z dobro razvitimi očesi, katerega je rezati kakih 14 dni pred sajenjem, da se rezna ploskev posuši ter napravi skorja iz krompirjevega mesa, enaka plutovini, ki varuje krompir pred gnitjem. — Neveste si pripravljajo bale, smukajo gosje in drugo perje za mehke blazine ter predejo lan in konopljo. Želeti bi bilo, da bi naše kmečke gospodinje pridelovale čim več vlakna, s čemur bi povzročile padanje visokih cen raznovrstnega manjvrednega tovarniškega bla ga. S tem bi ohranile ne le stoletne tradicije, temveč bi prihranile tudi precejšnje svote denarja, ki ga sicer izdajo za obleko. — Na dvorišču skrbimo za pitno vodo, ki naj bo perutnini na razpolago ob hudem mrazu. Gnojišče uredimo tako, da gnojnica ne odteka v cestni jarek, ampak v gnojnično jamo. Najboljše gnojišče je tisto, ki se nahaja pod streho, da dež in sneg ne izpirata gnoja. Gnoj, ki je izpostavljen izpiranju vsled padavin, izgubi često polovico in še več na svoji vrednosti.
Vozno živino ne krmimo preslabo ter jo vpregajmo tudi ob dnevih, ko nimamo posebnega dela. S tem pripo-moremo k temu, da nam pri poznejšem pomladanskem delu ne omaga prehitro. Svinjsko meso, ki ga hočemo shraniti za poletje, prekadimo v dimu in spravimo v bač-ve, da se he pokvari ob nastopu toplega vremena.
Če konec februarja sever brije, rodne letine nam up zašije. In Svečnica če lepa je in jasna, čebelicam obeta mnogo hasna.
V vinogradu. Dovršujmo gnojenje in namakanje ko-Ija. Pripravljajmo ključeke od ameriške trie in jih pola-gajmo v pesek ne na pretoplem in ne na premrzlem pro-stoTU. Ključeki naj bodo 40—45 cm dolgi in naj izhajajo od trt, ki so za dotična tla najbolj prikladne. Prav dobro se je dosedaj obnesla kot podlaga Rupestris Gothe štev. 9 in rupestris Teleki št. 125. Nabavimo cepiče od selekcijo-niranih domačih trt za suho cepljenje. Ako je vreme ugod-
Xtiv pokopüü

Po angleškem izvirniku A. Bennetta napisal 1'aulus.
14. nadaljevanje.
In iznova ga je objala in vsa srečna in blažena še-jpetala njegovo slavno ime.
«Aleš Blaž — moj mož! Veliki, slavni Aleš Blaž! Ljubljenec naroda —, moj ljubljenec, moj vzor, ki sem o njem sanjala kot dvajsetletno dekle —! Kako rada bi bila poznala Aleša Blaža —! In sedaj je moj mož —!« —
Vse ji je povedal.
Pa tudi to ji je povedal, da mora takoj^ še tisti večer oditi. Bežati mora v tujino pred državnim pravd-nikom. Gospod Aleksander Delmonte je grozil —. Pa on, Aleš Blaž, se ne bo vdal, ji je pravil. Šel bo. Tujina mu je bila od nekdaj ljuba. In Lenka pride za njim. Doma bodeta pa prodala —.
Sedlasta in delala načrte. Lenka je bila za vse pripravljena. Šla bo z njim, s svojim velikim, slavnim Alešem, če treba do konca sveta. —.
In Aleš se je lotil pripravljanja za na odhod.
Sredi med nemirnim letanjem in iskanjem in spravljanjem se je oglasil hlapec Štefan in prišel pravit, da čaka spodaj na dvorišču siromašen popoten človek. I^enočišča prosi. Zablodil da si je, večeri se in da ne ve ne kod ne kam.
Kaj takega se je večkrat zgodilo. Hiša je stala na samoti ob cesti s kolodvora. In Lenka je bila gostoljubna gospodinja.
«Naj gre v družinsko sobo! Tam naj počaka. Sedaj nimam časa. Dobil bo večerjo in pri peči mu bom pripravila ležišče«, je dejala.
Zvečer je Aleš mimogrede videl popotnika v ku-
hinji. Pri mizi je sedel in večerjal. Nič ni bilo posebnega na njem. Mršav, zaraščen obraz je imel in močna, široka pleča. Ponižno je pozdravil, ko je šel Aleš mimo.
Aleš se ni mnogo zmenil zanj. Berač je beraču podoben, si je mislil. Le toliko je opazil, da je neznanec nepotrebno dolgo strmel vanj, še jesti je skoraj pozabil, tako ga je gledal.
* * •
Z besno naglico so udarjala kolesa ekspresnega vlaka oh tračnice. Voz se je zibal, da bi človek lahko dobil morsko bolezen. Zunaj v temni noči je včasi za-blisnila lučiea in šinila mimo okna kakor strela. Zamolklo so drdrala kolesa svoj enakomerni, uspavajoči rata tata — rala tata, pripovedujoč o silni vlakovi brzini.
Pa še prepočasna se je zdela nepolrpežljivemu Alešu nagla vožnja.
Na begu je bil. Iz domovine je zbežal, uiti je hotel roki pravice.
Varal je javnost. Zlagal se je, da je Aleš Blaž umrl. Mesto njega so svečano pokopali navadnega slugo in malopridneža. Goljufal je domovino, narod —. In pod na]>ačnim imenom se je oženil —. Varal je javne oblasti —. Že jutri se bo zvedelo, kaj je storil. Gospod Aleksander Delmonte ne bo molčal —.
Kak hruj) bodo zagnali! Javnost, užaljena da jo je imel za norca, bo jezna zahtevala zadoščenje. Klicala bo državnega pravdnika. In ta se bo moral oglasiti. Kot čuvar postav, katere je varal —.
Krog njega so spali in smrčali sopotniki. Aleš ni mogel spati. Vso noč ni zatisnil očesa. Z vozom se je peljal na najbolj oddaljeno postajo. Tam si je vzel vozni listek do ]>redzadnje postaje in še le na tej si je upal zahtevati listek za inozemstvo.
Kako se je bal, \la bi ga opazili, spoznali! Verjetno ni bilo, mogoče pa vsekakor, da je gospod Aleksander Delmonte dal obvestiti obmejne postaje —. Klobuk si je tiščal na obraz, v samotnem temnem kolu je sedel, z nikomer ni govoril. Vsak trenutek je pričakoval, da ga kdo poklice po imenu. Pripravljen je bil. da skoči iz vlaka.
Sicer končno — prazaprav mu ničesar niso mogli.
Kdo mu je mogel dokazati, da je on Aleš Blaž —? Aleksander Delmonte? Oh —! Star dedec, ki brska po zaprašenih rokopisih, prebira in študira romantične historije in si izmišlja nove —! Kdo mu bo verjel brez dokazov? Skliceval se bo na Aleševa dela, na rokopise —. Ah —! Ali se še nikdar ni čuk», da hi bil kak pisatelj v besedi — in tudi v pisavi posnemal svojega učitelja? No — in drugih dokazov pa ni imel!
Saj mu niso mogli ničesar! On je bil Hinko Brglez in Aleš Blaž je umrl. Pa mir in konec!
In vendar je bežal, bežal kakor lat, ki ima slabo vesl. ki ne zaupa nikomur, tudi samemu sebi ne.
Bal se je. Strah ga je bilo.
Čudno! Skoraj dve leti je imel mir pred svojo bo-jecnostjo. Ves čas, kar se je pisal Hinko Brglez. Sedaj pa ko je spet vstajal iz groba~Aleš Blaž, sedaj je vstajal z njim tudi nekdanji neumni strah pred lastnim imenom, strah pred nastopom v javnosti, strah pred občinstvom. Ni še bil popolnoma zdrav —.
Luč je za hip posijala skoz okno in izginila. Druga je posijala in tretja, zunaj v črni noči je žarelo, vlak je zavozil počasneje. Še par minut in ustavil se je na obmejnem kolodvoru.
Aleš je izstopil med zadnjimi. Če je bil kdo na vla-> ku, ki ga je poznal, ga vsaj ne bo videl.
Stran 2.
no, začnimo z rezjo vinske trte, ki je, eno najvažnejših opravil v vinogradu. Od rezi so odvisni uspehi v vinoreji v veliki meri. Pri rezi velja načelo, da narežemo toliko rod nega lesa, kolikor ga trs brez škode za njegovo rast more prenesti. Natančneje o rezi spregovorimo v posebnem spisu. Rožje predelajmo v kompost, katerega uporabimo za gnojenje vinogrado.
V sadonosniku. Snažimo in obrezujmo starejše sadno drevje. Strgajmo raz debel staro odmrlo skorjo in maho-vino ter sežgimo vse te odpadke, da pokončamo razne mrčesi. Debelejše veje in deblo namažemo z razredčenim drevesnim karbolinejem. Apneni belež v tem oziru nima zadostnega učinka. V novejšem času so začeli v to svrho rabiti tudi žvepleno apno, ki razredčeno z vodo, baje prav dobro učinkuje. Zajčje oglodavine na sadnem drevju na-mažimo s cepilnim voskom, dokler so še sveže, drugače ne moremo popraviti nastale škode, odnosno preprečiti, da se nam drevo ne posuši. Ako vreme dopušča, sadimo mlado drevje v sadonosnike, pri čemur je paziti, da ne pridejo na prostore, kjer so poprej stala stara drevesa. Za pritlične nasade rigolajmo svet ter ga obenem pogno-jimo. Drevesne kolobarje okrog mladega drevja prekop-Ijimo in pognojimo s hlevskim gnojem. Za pomladansko sajenje pripravimo kompost v to namenjene kupe ter ga polivajmo z gnojnico, ki je izvrstno gnojilo za sadonosnike. Pomislimo, da je treba sadno drevje gnojiti prav tako, kakcr druge kulture. Z gnojnico lahko gnojimo ob vsakem vremenu. Pri tem nas ne zadržuje niti sneg, niti ledena burja. — V drevesnici pripravimo zemljo za prihodnji letnik, ako tega nismo storili že v jeseni. Začnimo s cepljenjem v razkol, z dolago v žleb in na sedlo. Z najboljšim uspehom cepimo v tem mescu češnje. Obrežimo ribez in kosmuljo. Režimo cepiče od odraslih in rodovitnih dreves, kajti ne samo od podlage, ampak tudi od ce-pičev je odvisna rodovitnost in rast sadnega drevja. Cepimo sorte, ki smo jih za dotični okraj spoznali kot naj-prikladnejše z ozirom na zemljo, lego in podnebje. Sadimo in cepimo le 2—3 vTste, ako hočemo imeti uspehe v sa-djereji. Divjake, ki so bili v preteklem letu očeslani (oku-lirani), prikrajšamo na 1 dm dolge čepe nad žlahtnim očes cem.
Na polju in pašnikih. Trebimo odvodne jarke, da more voda odtekati. Izvažajmo gnoj, katerega moremo takoj raztrositi. Ako ni snega, je ozimino prevaljati z zobčastimi valjarji, da se raztrga prstena skorja in omogoči pristop do koreninic. Neenako zemeljsko površino po pašnikih in travnikih je poravnati, krtovine in mravljišča pa razmetati ali raztrositi. Žive meje je obrezati.
Na vrtu. Prekopavajmo vrtno zemljo, če tla niso zmr-zla ali premokra. Koncem mesca februarja zrahljana tla na solnčnih mestih obsejemo ob ugodnem vremenu z mrkvc, grahom, bobom, obsejemo ob ugodnem vremenu z mrkvo, Za gnojake pripravimo gnoj, okna in slamnata pokrivala. Za gnojake je sposoben le konjski gnoj. Za zgodnje kulture vsejejmo v gnojake salato, kuhinjsko mrkev, celer, kolerabo in radič. Popravimo plotove m žične ograje. Pota nasipavajmo s kamenjem in peskom. V lonce na oknih sadimo begcnije, petunije, marjetice, verbene, palme in druge. V rastlinjaku razmnožujmo s potaknjneci fuksije, pelargonije itd. Obrežimo vrtnice, ki so prezimile na prostem.
V kleti. Pretakajmo najboljša mlada vina z visokimi odstotki alkohola ter zapolnjujmo sode z enakovrednim pretočenim vinom. Sodovo veho je zadelati s pilko, ki ne pripušča zraka do vina. Vsega grajanja vredna navada, ki se v mnogih kleteh opaža, je ta, da obdajajo pilke z omoti iz cunj ali rogoza, češ, da bolje zapirajo. Pri tem ne pomislijo, da baš ti omoti utegnejo biti prava naselišča
i
i I
raznih glivic, ki vinu vse prej škodujejo, nego koristijo. Razen tega niso ti omoti nič kaj apetitni in za vinskega kupca vabljivi. Proč torej s cunjicami od pilk v sodih. Zato pa naj bodo pilke lepo okrogle in tako izdelane, da sodove odprtine hermetično zaprejo. Obroče mažimo z lakom za loščenje železa, da jih rja ne poškoduje. Sodov les moremo namazati s firnisovim oljem, vendar takšni sodi za daljše pohranjevanje vina niso najboljši, ker prepuščajo premalo zraka do vina, toda kot transportni (prevozni) sodi so prav dobri.
V čebelnjaku. Pogledajmo, ali imajo čebele dovolj hrane in pazimo tudi, da se v panje ne naseli miš ali kaka druga mrčes. Ako so izletišča^osobito po ¿imi, zelo mala, utegne čebelam primanjkovati potrebnega zraka. V takšnem slučaju čebele prihajajo v gručah do izletišč ter se vsled tega vznemirjajo. Če odpremo v takšnem panju izletišče, moremo čebele na mah pomiriti. Iz tega razloga ni umestno, čebelni prostor na zime preveč zožiti, ampak je pustiti 1—2 satnika, na katerih ni čebel. Na ta način čebelam ne bode primanjkovalo zraka.
Februarja zemlja še miruje; po gozdovih pridno kmet drvari, mati sinu pa nevesto snuje. Prede niti po navadi stari . . .
Vekoslav Štampar, Ptuj.
0 pogozdovanju.

Ustanovni občni zbor
»Glavne zveze jugoslovanskih vinogradnikov« se vrši dne 16. februarja 1924 ob 10. uri predpoldne v dvorani trgovske in obrtniške komore v Zagrebu, Trg 29. listopada, I., z naslednjim dnevnim redom: . 1. Volitev izvrš^valnega odbora »Glavne zveze.-
2.	Razgovor o vinski krizi in kako ji odpomoči.
3.	Vprašanje »Vinskega zakona« za celo države.
4.	Pobijanje gojitve direktno rodečih amerikanskih trt.
5.	Osnovitev društvenega glasila.
6.	Slučajnosti.
Ta občni zbor naj bi bil obenem manifestacija vzajemnosti vseh vinogradnikov iz cele Jugoslavije, ki naj pokaže vsej javnosti, da smo tudi tukaj in imamo pravico do obstanka. Zategadelj se vsi p. n. vinogradniki iz vseh vinorodnih pokrajin naše države nujno pozivajo, da se tega občnega zbora v čim večjem številu udeleže; vsa obstoječa vinarska društva in druge gospodarske organizacije iz vinorodnih krajev pa se naprošajo, da pošljejo na posvetovanja svoje zastopnike.
Udeležniki občnega zbora imajo pravico do polovičnih kart na vseh železnicah in parobrodih države SHS. Maribor, dne 8. januarja 1924.
Za privremeni odbor: Predsednik: Puklavec 1. r. Glavni tajnik: Skalicky 1. v.
Ali sem že obnovil naročnino!
Pomladitev gozdov.
Visoki gozdi se pomlajujejo naravno ali na umeten način. Naravno se pomladi posekani gozd iz odpadlega semena, ki skali in vzraste. Naravno pomlajevanje delimo
i v prebiralno, oplodno in čisto.
Prebiralna pomladitev.
Prebiralno se pomlajuje, ako v celem gozdu od leta do leta posekamo toliko najstarejših dreves, da ostane gozd kolikor mogoče enakomerno poraščen ter se mesto posekanega drevja mlad naraščaj sproti zaseje. Če torej hočemo v takšnem gozdu posekati vsako leto približno enako število najs.arejših dreves, mora biti gozd zarastel z drevjem vsake starosti. Tako pa se gozdno gospodarstvo, zlasti v malih kmetskih gozdih, ne da dobro urediti, ker ne sekamo vselej enakomerno po starosti dreves, ampak po okolnostih, kakor pač les ravno potrebujemo. Prebiralna sečnja torej ni najboljši način izkoriščanja gozdov ter jo je vsled tega rajši opustiti.
Oplodna sečnja.
Pri oplodni sečnji mora dorastli les, predno ga posekamo, zasejati seme in varovati nov naraščaj, dokler se ne razvije, enako kot pri prebiralni sečnji. Razlika je ta, da se pri prebiralni sečnji stari les polagoma izseka in gozd ostane na celem prostoru z drevjem različne starosti enakomerno porastel, pri oplodni sečnji pa se dorastli les v treh ali šestih kratkih presledkih popolnoma poseka in ostane slednjič le mladi naraščaj. Ako hočemo gozd oplod no pomladiti, tedaj posekamo najprvo vso bolehavo in slabotno drevje ter toliko dorastlega lesa, da se ostalo drevje v vrhuncih bolje razvije in rodi več semena. Če gozd ni gosto zarastel, se ta pripravljalna sečnja lahko tudi cpusti in poseka v času, ko se je nadejati obilo semena, toliko lesa, da se pod ostalim drevjem more zasejati mlad zarod. Poseka se polovica ali tretjina lesa tako, da se pustijo najlepša debla za semenjake, ki morajo biti po celem prostoru enakomerno razdeljeni. V času 5—10 let se je povsod zasejal mlad naraščaj, katerega bi staro drevje sčasoma zadušilo, ako bi ga ne odstranili iz gozda. Ko je mlad zarod toliko vzraste], da mu ne škodujeta mraz in vročina, se poseka ves stari les in s tem pomlajevanje dovrši. Goličave, kjer je naravni naraščaj izostal, je zasejati ali podsaditi. Sekati je samo v zimskem času, da se naredi manj škode. Oplodno pomlajevanje je ne mestu povsod tam, kjer je gledati na to, da ostane svet vedno zarastel in proti naravnim vplivom zavarovan.
Čista ali gola sečnja.
Pri čisti ali goli sečnji se dorastli gozdi do golega posekajo. Da se takšni gozdni prostori naravnim potom zopet pomlade, morajo mejiti na dorastli sosedni gozd, iz katerega se zasejejo. Gola sečnja je na mestu zlasti za velike gozde, ki jih lahko razdelimo na več delov in vsako leto po en takšen del posekamo. V tem slučaju se mora razdeliti gozd na toliko delov, koliko let potrebuje drevje do svoje dorastlosti. Ker pa je to) le redkokedaj mogoče, sekamo v daljših presledkih, recimo vsakih šest let Goličave, ki se naravnim potom ne morejo pomladiti, je ob-sejati z gozdnim semenom ali podsaditi. Gola sečnja je najpametnejši način izkoriščanja velikih gozdnih kompleksov ter je vsled tega vpeljana v vsakem vzorno urejenem gozdnem gospodarstvu.
Umetna pomladitev.
Umetno pomlajevanje nam nudi možnost, da si sami izberemo za gozdni svet najkoristnejša in najprimernejše
Klobuk si je globlje potisnil fta čelo, krepko je prijel potni kovčeg in stopil v carinsko dvorano.
Razdeljena je bila v dVa dela, v enem so uradovali domači carinarji, v drugem pa inozemski. Pregraja je ločila obe državi.
Gruča potnikov je še stala tostran pregraje. Urejevali so svoje stvari, ki so jim je razmetali carinski uradniki. Eni so kadili cigarete, malomrano tiščali roke v žep, drugi so se pogovarjali s carinarji onstran meje.
Aleš si je oddahnil. Nikogar ni bi'o, ki bi ga poznal. Opravil je pri carinarjih in se približal pregraji. Prijel je za vrata.
Tedaj vrže eden izmed malomarnih kadilcev cigareto v stran in pristopi k Alešu.
Alešu je zastalo srce.
Tale človek je bil sinoči gost pod njegovo streho —.
V hipu mu je bilo vse jasno. Zasledovali so ga. Mož je bil tajni policist —.
«Gospod Hinko Brglez, — prosim potrudite se z menoj!«
VII.
To vam je bilo tistikrat vrenja in vrvenja in pehanja in pipanja za časopise! Vsi so izšli v posebnih izdajah, nekateri so prinesli posebne izdaje celo dvakrat na dan. In še ni bilo dovolj. Na mah so bili razprodani in še so čakale trume radovednih in razpalje-nih ljudi pred upravništvi.
Pa je bilo tudi res vredno je brati.
Za palec debeli naslovi so javljali, da je «Aleš Blaž vstal od"tnrtvih«, da «Aleš Blaž vobče ni umrle, da j^ «slavni pisatelj Aleš Blaž še živ«.
«Dve leti živ pokopan!« je razglašal nek list, «Skrivnostna smrt velikega pisatelja!« je pripovedoval drugi.
In za temi razburljivimi novicami so naznanjali časopisi druge, nič manj razburljive. «Kraljevska akademija na zatožni klopi!«, «Založnik Ivan Dvoržak tožen zaradi goljufije!«
Kakor bomba pa je udarilo med ljudi poročilo, da «državni pravdnik toži Aleša Blaža zaradi varanja
javnih oblasti. «Aleš Blaž na zatožni klopi —!« to je bil j m ^
j višek poročil.
Pa tudi podrobnosti so prinašali.
Pod naslovom «Šime Blaž proti Ivanu Dvoržak« je objavil «Meščanski glasnik« zgodovino tožbe. Celo vrsto prič, je pripovedoval list, ima obložena stranka na razpolago, da Aleš Blaž ni umrl, da je prvi dan po svoji smrti pod svojim pravim imenom nastopal tu in tam in da je bil celo pri svojem lastnem pogrebu, šele nato je izginil. Izmed prič je list imenoval na primer zdravnika, ki je bil navzoč pri smrti Alešcvi, potem vratarja v hotelu «Pri solncu«, pevovodjo in organista mestne cerkve, dva policaja in še nekatere druge ljudi. Ni nobenega dvoma, je izjavljal list, da je pravi Aleš Blaž še živ. Ni umrl on, ampak njegov sluga Hinko Brglez. Iz kakršnegakoli vzroka, ki je pa umljiv pri lakih velikih možeh, si je Aleš Blaž nadel ime svojega sluge in po par dneh izginil. Njegove poslednje tri povesti pa so ga izdale in gospodu Aleksandru Delmonle gre zasluga, da je našel pisatelja. Kdo bo pa tožbo izgubil, je zaključil list, to ni težko uganiti,
«Časopis za umetnost« se je bavil z vprašanjem, ali je mogoče iz brezimnega dela spoznati pisatelja. Vsak pisatelj, je razlagal, ki je v resnici močen, samostojen, ustvarjajoč talent, ima svoje posebnosti, svoj besedni zaklad, svoje misli in nazore, svoje priljubljene predmete itd. Na delih Aleša Blaža se to posebno dobro
vidi. Kdor primerja njegova tri «posmrtna« dela s prejšnjimi, je slep in gluh, če ne spozna Blaža v njih.
Pa so prišli tudi časopisi, ki so dvomili nad uspehom takega dokazovanja. Vse je mogoče, so pravili. Pisatelja se da posnemati, ne samo v pisavi, tudi v pisateljevanju. «Kolikokrat smo že doživeli«, je vzkliknil «Domači pripovedovalec«, da je človek, ki ni znal boljšega, kratkomalo prepisal od drugih! In zakaj bi Hinko Brglez tega ni mogel storiti?«
Najhuje je «Družinski Dnevnik« ugovarjal podmeni, da je Hinko Brglez Alež Blaž. «Le prismojen, do mozga prismojen človek bi si mogel izmisliti tako neumnost, da bi se izdal za svojega slugo, o sebi pa raztrosil vest, da je umrl. — Ali bomo o našem najduho-vitejšem možu dejali, da je prismojen? In povrh ne more obtožena stranka navesti nobenega, pa prav nobenega dokaza, da bi bil Aleš Blaž res še živ. Vse kar pravi, so le domnevanja, zgolj domnevanja. Neumno misel, da Blaž ni umrl, je sprožil tisti znani Aleksander Delmonte, ki je zgubil zdravo razsodnost med starimi preperelimi rokopisi. Le takemu človeku je moglo kaj takega priti na misel.«
Kratko pa dobro je pogodil jedro zadeve «Opazovalec«: «Ali je gospod Hinko Brglez Aleš Blaž ali ne, to bo gospod Hinko Brglez sam najbolje vedel in nam gotovo tudi povedal, če bo videl, da je potrebno.«
. i ir ■
.•• & "SU * * ♦ f - .
Nagneteno polna sodna dvorana je vlekla na ušesa, vratovi so se stegovali, ljudje, ki so stali zunaj na hodniku, so pritisnili v dvorano, par žensk'je vikhilo, ¿podaj na ulici se je dvigal hrup, «Pssst! pssst!« se je culo od vseh strani, poslušalci so postajali nervozni.
i. V	..........(Dalje prihodnjič). #
gozdna drevesa. Umetno pomlajevanje je razširjeno zlasti na veleposestvih, kjer se goje mlada gozdna drevesa v posebnih gozdnih drevesnicah ter zasajajo goličave, ki so nastale po vsakokratni izvršeni goli sečnji. Sajenje ima prednost pred setvijo in sicer zategadelj, ker se setev čestokrat slabo obnese. Seme radi zalezujejo ptiči in miši, nežna drevesca pa zaduši plevel, ali jih uničita vročina in inraz. Vrh tega se zasejano drevje razvije na posameznih mestih pregosto, na drugih pa preredko, kar je treba kasneje popravljati. Sajeni gozdi se razvijajo hitreje in enako memejše, nego sejani. Zatorej se odločimo vselej rajši za saditev gozdov, ki je osobito na neugodnih tleh edino mogoči način umetnega pomlajevanja.
Ivan Štampar, ekonom graščine Ormož.
«KaftUMbMUMiaM&EeeKW» -*
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
Samoradikalna vlada se zelo boji opozicijonalnega bloka ali skupnega nastopa in zveze vseh strank, ki so v opoziciji. Radikali bi radi na zvijaške in lažnjive načine razdvojili Hrvate in Slovence, a vse to je popolnoma brezuspešno. Večjo zapreko pravi in trdni opozicijo-nalni zvezi tvorijo sami demokrati in sicer Pribičeviče-va skupina.
Demokratom ni toliko za spremembo ustave, kakor za politično moč in za vlado. V svoji slepi strasti in vnemi za centralizem gre zlasti Pribičevičeva slruja s svojim slovenskim prirepkom tako daleč, da raje dela proti svoji lastni stranki, in tako hotoma in vede tvori za radikalski velesrbski režim dobrodošlo rezervo. Nobenega dvoma ne more biti več o tem, da je Pribičevič s •svojimi slovenskimi pristaši glavni vzrok, da pogajanja za opozicijonalni blok ne napredujejo tako, kakor bi bilo treba in kakor bi bilo lahko, in danes je gotovo, da bi Pribičevič s svojo zvesto četo takoj prestopil k radikalom in tako zlezel v vlado, čim bi se stvoril proti-centralistično pobarvan opozicijonalni blok.
Vlada pa vkljub temu, da še ni nastopila proti njej prava in močna zveza, nima več varnih tal pod seboj. Radikalski poslanci, kmetje iz Srbije so vedno bolj ogorčeni proti samovolji ministrov. Tudi Džemijetovci se puntajo ter grozijo, da za same prazne obljube ne bodo več podpirali vlado, vrhu tega so se pa še na dvoru začeli vznemirjati nad korupcijo ter vsakovrstno zlorabo državne moči za raznovrstne trgovske posle. Poseb no se zameri Pašiču, da je vzel s seboj v Rim, kjer je podpisal italijansko-jugoslovansko pogodbo, svojo hčer Daro, ki je znana kot zelo spretna trgovka ter je gotovo tudi dobro izrabila to potovanje.
Ko se na eni strani dviga vedno večji odpor proti zlorabam državne oblasti in raznim umazanim kupčijam, se pa na drugi strani združujejo največji koristo-lovci pod praporom zagrizenega velesrbstva. Tako sta bivša ministra dr. Lazar Markovič in dr. Velizar Jan-kovič, ki sta morala odstopiti radi prevelike korupcije, med ustanovitelji novega lista «Beograd«, ki naznanja, da se hoče boriti za nadvlado srbstva in' pravoslavja v državi, za vseodločujočo monarhijo in proti odločevan-ju ljudstva. «Beograd« smalra celo državo za razširjeno Srbijo ter brezobzirno tepta vse to, kar je Hrvatom in Slovencem ustavno in tudi drugače slovesno obljubljeno.	^
Vlada je skuščini že predložila načrt novega zakona o srednjih šolah, ki se bo kmalu začel razpravljati v zakonodajnem odboru. Pri tej priliki je treba povdariti, da ima vsak količkaj napredni parlament v te svrhe poseben prosvetni odbor. Kar se vladnega načrta samega tiče, bo še veliko prilike o njem govoriti, zaenkrat pa bodi povedano, da veže vse srednješol. vrste v državi brez vsakega ozira na razvoj in potrebe posameznih pokrajin in tudi brez ozira na posebne učne smotre. Privatnim srednjim šolam se hoče zadali smrtni udarec. Sploh je tudi ta zakon nestvor centralizma, velesrbstva in ra-dikalske nekulturnosti.
Zemljoradniški klub je sklenil predlagati proti bivšemu ministru za pravosodje dr. Lazi Markoviču obtožnico zaradi sledečih afer: 1. Prodaja sladkorne tovarne na Čukarici. 2. Zaradi kaznilniške afere v Topčideru. 3. Tisk vojnoodškodninskih obveznic brez licitacije. 4. Koncesija za tvornico špirita v Novem Vrbasu. 5. Dvig sekveslra nad lastnino neke budimpeštanske banke in 6. Delitev zemlje v njegovem volilnem okrožju. — Ta predlog zemljoradniškega kluba je zanimiv že zato, ker je prvi predlog te vrste, odkar obstoji kraljevina SHS, drugič pa zato. ker so dali vzpodbudo zanj radikalni poslanci-kmetje in ker je sklenjeno, da ga cela opozicija obvezno podpira.
PRIZNANJE RUSIJE.
Anglija je pod novo delavsko vlado uvidela, da se od Rusije za priznanje ne more zahtevati kako plačilo, — in 1. t. m. je bila sovjetska Rusija od Anglije brezpogojno priznana.
Sovjeti so priznanje kajpada sprejeli z velikim zadovoljstvom in je smatrajo za največji uspeh Rudije po vojni. Imenovan je tudi že poslanik sovjetov na angleškem dvoru, bivši predsednik ukrajinske republike Ra-kovskij. Kongres sovjetov je ob priliki priznanja od strani Anglije izjavil, da bodo sovjeti delovali na to, da se doseže svetovni mir in da se po vojni opustošeni kraji Evrope gospodarsko obnovijo. — Anglija je s tem, da je Rusijo priznala, ne da bi vprašala koga za nasvtt ali pa celo za dovoljenje, okrenila evropsko politiko v novo smer ter pokazala svoje prvenstvo v svetu. — Po vzgledu Anglije se je takoj požurila Italija, da podpiše
že davno sklenjeno in pripravljeno pogodbo z Rusijo ter prizna rusko vlado, in njenega zastopnika v Rimu. Po pogodbi dobi Italija paroplovno prvenstvo v Čruem morju. Rusija dobavlja Italiji vsako leto dogovprjeno množino žita, zalo pa kupi v Italiji vsako leto izveslno množino industrijskih izdelkov.
Sovražniki Rusije in zlasti še ruski caristi so že poprej in posebej še ob Ljeninovi smrti raztrosili vse polno vesti o sporih med ruskimi komisarji in o uporih v Rusiji. Te vesti najboljše pobija angleško priznanje Rusije, ker Anglija gotovo ne bi nekaj priznala, kar samo razpada, — in pa to, da so vsi sovjetski komisarji, predvsem Trocki, o katerih se je trdilo, da so zaprti, pregnani itd., zopet izvoljeni v odbor, ki vodi ruske državne posle.
PRED NOVO EVROPSKO KONFERENCO.
Londonski listi javljajo, da se med Maedonaldom, predsednikom angleške in Poinearejein, predsednikom francoske vlade vodi stalna korespondenca in to očitno zastran sklicanja konference, ki naj bi rešila viseča vprašanja v Evropi. Kakor se doznava, sledi o tem zaključek zaveznikov, čim dospe izvestje komisije strokovnjakov, ki proučuje plačilno zmožnost Nemčije. Anglija stremi, da se evropska konferenca skliče že prej, ker želi, da strokovnjaki neposredno njej priobčijo sklepe in izide svojega dela. S tem v zvezi se Anglija na deja, da pride istočasno s konferenco tudi do rusko-an-gleške konference. V londonskih službenih krogih se trdi. da bi angleška vlada najraje videla čičerina kol voditelja ruskega zastopništva, ki bi prispelo v London. Ta konferenca bo potem važnejša, ker je ureditev odnošajev med Anglijo in sovjetsko Rusijo v ozki zvezi z obnovo Evrope in ureditvijo medzavezniških dolgov. Anglija se hoče .potom čičerina poslužiti zveze med i usko-angleško in evropsko konferenco. Ruska trgovska misija v Londonu je sporočila angleški vladi zaključek sovjetske vlade, da je Rusija pripravljena z vsemi silami sodelovali na gospodarskem razvoju in obnovi Evrope.
Naše prireditve,
Lepa prireditev našega dijaštva v št. Ilju v Slov. gor.
V	nedeljo, dne 10. februarja, priredi »Mentor«, krožek kat. narodnega dijaštva na gimnaziji v Mariboru v Slov. domu v Št. Ilju v Slov: gor. ob 4. uri popoldne igrokaz v štirih dejanjih »Posestrimi« in burko v enem dejanju »Rusofil.« Ker je čisti dobiček namenjen za izpolnitev knjižnice krožka, priporočamo rodoljubnemu občinstvu, da to prireditev našega dijaštva kar najbolj podpre s svojo udeležbo. Nikogar, ki ceni delo našega dijaštva, ne sme manjktai ob tej priliki. Zavednim Šentiljčanom in okoličanom pa bo kat. narodno dijnštvo pripravilo prav vesele urice.
Sv. Benedikt v Slov. gor. Katoliško bralno in gospodarsko društvo priredi s tamburaši v nedeljo dne 17. februarja ob 15. uri veseloigro: «Davek na samce«. Na sporedu in izven sporeda marsikatere zanimivosti. Domačini in sosedje vljudno vabljeni!
Ormož. (Igra ) Naš vrli orlovski odsek je nam priredil po preteku enega mesca na Svečnico zopet igro. Igral je veseloigro v treh dejanjih »V Ljubljano jo dajmo!« ter burko v enem dejanju »Čašica kave.« Vsi igralci so rešili igri jako dobro. Dopadel nam je Orel Majerič v vlogi očeta Srebrina, izvrstno je kakor vselej igrala predsednica Orlic Tilka Trop in tudi njeno hčerko Liziko je lepo rešila Verhovčakova Micka. In kaj naj rečemo od Iveta Trop v vlogi hlapca Pavla in od Lojzike Vorih v vlogi dekle Neže? Pri moj dun, vi dva sta jo pa pogruntala! Tudi v burki »Čašica kave« gre vsem igralkam vsa čast, posebno krošnjarici Tilki in od prejšnjih iger znani, za vsako vlogo sposobni in dovršeno igrajoči Vavpotičevi Lojziki. Udeležba je bila srednja. Pričakovati bi bilo, da bi naši prijatelji imeli več smisla za pošteno in podučno zabavo. Kdo je to zakrivil, je tako znano. Bratje Orli in sestre Orlice, le takd*naprej! Kdor ni za nas in vam le težkoče dela in drži na prazno slamo nasprotnikov, ki so jo zopet mlatili v »Taboru«, tega proč od društva! V slogi je moč! Le kritizirati in nič ne delati, je pač jako malo za društvo.
V	kratkem bo narejen stalni oder. Kaj ne, potem nam boste večkrat kaj priredili? Bog živi!
V združenju je moč. Od Št. Jošta na Kozjaku poročajo: Na Svečnico smo priredili novo> lepo igro »Sanje.« Igralci so pokazali napredek glede veselja in požrtvovalnosti za izobrazbo, pa tudi glede nastopa pri vprizoritvi. Vloge so bile v dobrih rokah. Posebno Vinko je svojo vlogo častno rešil. Zal, da so prostori premajhni, a bili so polni. Le od odraslih bi prosili še več zanimanja in priznanja za požrtvovalno delo naših vrlih mož in fantov-igralcev. Le še več naj jih vstopi v naše vrste, da bo naše društvo rastlo in cvetlo in rodilo sad. »Le vkup, le vkup uboga gmajna«, ker le v združenju je moč.
Izobraževalno delo v Kozjem je v zadnjem času nad vse živahno. Dne 20. januarja je Orel v Kozjem nastopil prvič na odru z igro »Kazen ne izostane« ob obilni udeležbi občinstva v dvorani g. Podlinšeka. Igralci so brez-
hibno rešili svoje vloge, tudi občinstvo ni štedilo s pohvalo. Nad vse lep je bil govor, ki ga je govoril član tukajšnjega Oda. — V nedeljo, dne 27. m. m., pa smo bili Kozjani presenečeni. Društvo iz Št. Petra pod Sv. gorami je vprizorilo v Kozjem igro, ki je delo tamkajšnjega domačina, »Ljubezen in sovraštvo«, žaloigro v petih dejanjih v nabito polni dvorani g. Podlinšeka. Igralci so z novo nad vse zanimivo igro krasno rešili svoje vloge. — Priporočamo vsem društvom, da zahtevajo od izobraževalnega društva iz Št. Petra po en izvod te igre. Končno pa prosimo izobraževalno društvo v Št. Petru pod Sv. gorami, da nas še večkrat peseti s kako primerno igro v Kozjem. — Vse, ki so dobili okrožnice zaz orlovsko-organizatorični tečaj v Kozjem, prosimo, da na njih takoj odgovorijo.
Tedenske novice.
Smrt ameriškega predsednika Wilsona. V nedeljo, dne 3. t. m., je po daljšem bolehanju izdihnil bivši predsednik Združenih ameriških držav Thomas Woodrov Wilson, katerega ne prištevajo samo Amerikanci svojim največjim in najznamenitejšim možem, ampak si je pridobil ogromne zasluge za človeški rod sploh. On je bil tisti, ki je v zadnjem trenutku prišel na pomoč državam, ki so se borile v svetovni vojski proti Avstriji in Nemčiji ter jim pomagal do zmage. Zmaga Amerike nad Nemčijo je zajezila prodiranje germanizma tudi pri nas ter nam prinesla ujedinjenje in svobodno državo. Po vojski je bil glavni Wilsonov namen ustvariti v Evropi trajen mir, da bode vladala v vseh državah zadovoljnost in napredek. V ta namen je svoje misli in načrte objasnil v 14 točkah, po katerih bi se morale države in narodi ravnati. Glavna vsebina teh točk je, da se osnuje Zveza vseh držav, ki bo razsojevala bodoče spore in preprečevala vojne; vsi narodi si morajo semi odločevati svojo usodo ter morajo uživati popolno svobodo. Da se ti njegovi načrti niso uresničili, ni kriv Wilson, pač pa evropske države, od-nosno njihovi predstavniki, katere je gnal pri sklepanju miru najsebičnejši pohlep in besno sovraštvo. In baš radi tega so vse pogodbe po vojni tako na slabi podlagi, da lahko vsak hip zopet izbruhne v Evropi vojni požar. Tudi naša država se ne r«vna po Wilsonovih načrtih in baš rodi tega čutimo kruto pest centralizma in nadvlado enega plemena nad drugima dvema. — Ker Wilson v Evropi ni našel razumevanja za svoje načrte, ki bi bili uresničeni človeštvu prinesli boljšo in srečnejšo bodočnost, se je umaknil nazaj v Ameriko. Bolehnost ga je pregnala z njegovega odličnega me«ta in živel je vedno bolj osamljen, dokler ga ni smrt odrešila. — Wilson ie bil rojen leta 1856. Njegov oče je bil presbiterijanski (posebna verska družba) pastor. Po dovršenem vseučilišču je postal advokat, ker mu pa ta poklic ni dosti nesel, se je vrgel ponovno na učenje ter nato postal vseučiliščni profesor na univerzi Princeton in kmalu vodja te univerze.. Začel se je udejstvovati tudi v političnem življenju in leta 1910 je postal guverner v državi New-Jersey. Stopil je na čelo. demokratske stranke in kot njen kandidat je bil izvoljen za predsednika Združenih držav Sev. Amerike. Leta 1916 je bil na to mesto ponovno izvoljen ter je ostal na njem do leta 1920, ko ga je zamenjal nedavno umrli Harding.
Samostojni »Ekenom« in revni vinogradniki. Pred kratkim se je vršila pred ljubljanskim sodiščem sodna obravnava trgovca Mifka iz Belecrkve proti samostojnemu »Ekonomu.« Zasledovali smo stvor in poroča se nam naravnost neverjeten slučaj samostojne kompcije. Jeseni 1. 1921, ko je bil Pucelj minister, je kmetijsko ministrstvo za spomlad 1922 dovolilo za razdelitev med revne vinogradnike 10 vagonov modre galice po znižani ceni 18 K za kilogram. Te galice, ki je prišla od družbe »Danica«, pa Pucelj ni dovolil Kmetijski družbi, ampak »Ekonomu.« Ta pa je razdelil po naših informacijah med slovenske vinogradnike le 3 vagone; 7 vagonov pa je prodal po visokih cenah do 33 K za kg v Bannt in drugam, tako da je zaslužil do 1 milijon kron na škodo revnih vinogradnikov. Pozivamo naše poslance, da stvar zasledujejo in čimprej razčistijo.
Mariborske novice. Dne 30. m. m. je lila mariborska zvonolivarna »Zvonoglas«, Tomanova ulica, svoj prvi liv, ki je obstojal iz 10 zvonov, kateri so naročeni od žup-nišč: Sv. Lovrenc ffia Dr. polju, Sv. Benedikt v Slov. gor., Bednja na Hrvatskem, Ploščica v Banatu. Dogodku samemu je prisostvovalo zelo veliko občinstva. Bilo je polno hvale o skrajni ljubeznjivcsti lastnikov in vodstva, ki je radevolje tolmačilo vsa vprašanja občinstva, katero je z veliko napetostjo pričakovalo, da je končno v tem vele-obratu po tolikih težkočah, ki»jih je lastništvo moralo premagati za koncesijo, le prišel trenutek, ko livar z besedami »Torej v božjem imenu!« sune z železnim drogom v luknjo topilne peči in se po pripravljeni poti vlije stopljena kovina v krasni barvi, da ide napolniti pripravljene forme pod zemljo. Občinstvo se je zamoglo prepričati, da je to velepodjetje v stanju zadostiti največjim nalogam, saj je v rokah strokovnjaka Greisinga, ki je rojen v družini, kjer je zvonolivarska obrt od pokolenja do pokolenja dedna. Tovarna sama je z velikansko lepilno pečjo opremljena, ob koji ležita na obeh straneh po ena jama za forme. To zelo lepo velepodjetje, ki se bo kakor čujemo tudi sicer povečalo, je želo ta dan občo pohvalo in izraze občinstva, glaseče se, da je tako podjetje vse hvale vredno in za naše kraje prav potrebno. Želimo mu vsestranskega uspeha! — Ustrelil se je v svojem stanovanju s službenim samokresom tajni policist Andrej Tratnik. Samomorilec je že bolj v letih, oče 4 nepreskrbljenih otrok in je izvršil samomor radi denarne obupnosti. —- V Razvanju pri Mariboru se je smrtno nevarno obstrelil iz samomorilnega namena posestnik ter sodar Karol Ziringer. — V torek, dne 5. t. m., je nastal v gostilni Vlahovič na Aleksandrovi
cesti pretep med policijo in mesarjema Mirkom Veis in Štefanom Krizmanič, ki sta po celem Mariboru znana kot huda pretepača. Mesarja sta z nogami razbite mize raz-gnala stražnike ter pobegnila iz gostilne proti parku, policija pa za njima. V bližini parka so ju dohiteli, toda udala se nista; ampak ponovno planila po preganjalcih ter sta imela zopet srečo, da sta ušla, dasi je bil Veis ranjen na glavi s sabljo in dasi so policaji za njima streljali. V parku se je zapletel Veis v žico, ki obkroža park ter padel. To priliko so stražniki uporabili ter ga hitro uklenili. Njegov tovariš je pobegnil ter se skril v parku med drevje, od koder je začel na policaje streljati iz samokresa. Radi teme streli niso zadeli, policija pa je opustila njegovo zasledovanje. Ranjenega Veisa so oddali v bolnico, da ozdravi, nakar bo prejel zasluženo kazen za svoje prete-paštvo.
Obolel je poslanec Vlado Pušenjak in dobil dopust, da zdravi svojo rokoj ki kaže vse znake krvnega zastrup-Ijenja. KakcT smo poročali, je poslanec Kranjc na olede-nelem potu tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo pod gležnjem v stopalu. Zdravi se v celjski bolnišnici.
Politično gibanje v ptujskem okraju. Po Božiču in v januarju je Slovenska ljudska stranka sklicala svoje somišljenike na shode in politično-gospodarske zaupne sestanke v Ptuju, pri Sv. Marku, Sv. Marjeti, Sv. Vidu, Sv. Barbari, Sv. Trojici in v Cirkcvcih, dalje v Svetinjah, pri Veliki Nedelji in v Središču ter v Ormožu. Na šestih je poročal poslanec Vesenjak, na štirih pa Bedjanič. Povsod so naši možje z odobravanjem vzeli na znanje poročilo o političnem in gospodarskem delovanji Jugoslovanskega kluba. Povsod so sprožili tudi celo vrsto zadev, o katerih so posamezniki ali celi kraji zainteresirani. V Cirkovcih so se shoda udeležili tudi nekateri samostojneži in skušali s trditvami iz »Kmetijskega lista« sejati nezaupanje. Ko je poslanec Vesenjak navzočim zadeve temeljito pojasnil ter zahteval ime onega, ki je ponovno kljub jasnemu pojasnilu prišel s trditvami iz »Kmetijskega lista«, pa je dotični nemožato obmolknil in v najlepšem sporazumu in miru se je izvršil shod, kakor se pač resnim možem dostaje.
Zaupnikem v ptujskem okraj«! Ker sem bil od Jugoslovanskega kluba izvoljen v finančni odsek in je ta od jeseni do Božiča nepretrgano zasedal, nisem mogel redno prirejati sestankov in shodov. Ako bo potek razprave o proračunu v zbornici dovoljeval, da dobim prihodnje nedelje dopust, pridem v one kraje, kjer ste želeli shod, od-nosno zaupniški sestanek. — Ivan Vesenjak.
Novice iz Slav. Bistrice. Pri volitvah v cenilno komisijo za določevanje dohodnine za slovenjebistriški okraj sta bila enoglasno izvoljena vrla pristaša SLS gg. Hinko Gril in Pavel Zafošnik. Izmed OOO volilnih upravičencev se jih je udeležilo volitev 72. Kje je vzrok tako slabe udeležbe, ko je venadr v interesu vsakega davkoplačevalca, da se udeleži volitev in pripomore do izvolitve poštenih, značajnih in raescdnih mož?! — Naše izobraževalno društvo je priredilo na Svečnico tri dobro uspele enodejan-ke in sicer: žaloigro »Ivana«, burki »Damoklejev meč« in »Ustreliti se hoče.« Vsi igralci so svoje vloge izborno rešili. Najbolj je občinstvu ugajala burka »Damoklejev meč.« — Naša lepa podružnica sv. Jožefa je dobila preteklo nedeljo nov zvon. Je sicer železen, a ima prav lep glas. Največ se je trudil za nabavo zvona g. Polanec, ki je bil zvonu boter. Njemu in vsem drugim dobrosrčnim darvalcem iskrena hvala in log povrni! Sv. Jožef pa jim bodi tolaž-nik ob zadnji uri!
Dan veselja v Središču. V ponedeljek, dne 28. m. m., se je v zakonski zvezi združilo dvoje nam jako dragih 6rc. Predsednik orlovskega odseka br. Janko Štamberger se je poročil z načelnico orliškega krožka sestro Sabino Luka-čič. Tako lepe in vesele svatbe že davno ni bilo v Središču. Le eno nas je skrbelo: Kaj bo z orlovskim predsed-ništvom? Ko pa smo dobili zagotovilo, da bo br. predsednik sedaj kot mož še marljiveje deloval za orlovska načela, smo bili docela potolaženi. Da, še lažje mu bo sedaj kot prej. Soj nima iz svojega dvorišča niti eno minuto v naš Društveni dom. Pa tudi goste moramo pohvaliti. Pri vsej vesel osti niso pozabili naših revnih dijakov. Pri licitaciji ženitovanjske »štruce«, katero je izlicitiral oče starešina g. Veselko, se je nabralo 440 dinarjev. Svota se je na željo gostov odposlala deloraa Dijaški večerji, deloma Dijaški kuhinji. Draga novoporočenca! Bog vaju spremljaj s svojim varstvom vedno in povsod! log vaju živi!
bi d volitev v csaibie kemisijs ca dohodninski davek za ssdne »kraje Ptuj, Ormsš in Rsgatsc. Izvoljeni so naši pristaši in sicer kot člane: L Jožef Ireznik, posestnik na Kogu. Sv. Bolfenk pri Središču; 2. Franc Pinterič, posestnik, Hajdina pri Ptuju. Kot namestnika: 1. Franc Ogrizek, posestnik in gostilničar, Sv. Križ tik Slatine; 2. Anton Meško, posestnik v Lahoncih, Sv. Tomaž pri Ormožu.
O čem gsvsrijs v Mozirju? Dne 20. m. m. zvečer je v gostilni Franca Kolenca v Brezju naatal prepir ined fanti Anton Marok iz Brezja, Franc Fidej iz Mozirja, Martin Žagar in Martin Puncer iz Lok. Kasneje se je ne daleč od gostilne razvil pretep, pri katerem je dobil Anton Marolt dve težki rani v hrbet, da se je moral podati v bolnico v Celje. — Pri spravilu lesa v Libijskem grabnu sta se ponesrečila dne 23. m. m. Franc Jurkovnik in Anton Mag-dič, oba iz Lepenjive. Po nesreči se je sprožila na vrhu platanica, ki je zadela s tako silo v tiru zaposlena Jurkovnik in Magdič, da je obema zlomila desno nogo pod kolenom, Magdič se je pri padcu še težko poškodoval na glavi. Oba ponesrečenca sta bila prepeljana v celjsko bolnišnico. — Dne 30. m. m. je g. Špacl na potu iz Mozirja v Nazorjih tako nesrečno izpodrsnil, da si je zlomil desno nogo v členkih. — Antonu Hlačun, posestniku v Lepi-njivi, je bila od 19. do 25. oktobra 1923 ukradena iz za- • klenjenega kovčeka ravnokar prejeta svota 9400 dinarjev. Da je bil tat dober poznavalec hišnih razmer, je bilo jasno, ker je bila tatvina izvršena brez vsakega sledu. Oroinlštvu se je dne 30. m. m. končno posrečilo izslediti
krivca v osebi 321etne Ane Ločičnik, katera je po dolgem bivanju v ljubljanski bolnišnici skozi dve leti do spomladi 1923 uživala gostoljubnost Antona Hlačun. Ločičnik je priznala, da je dne 20. oktobra L 1. med odsotnostjo domačih na polju, zapazivši ključe, vzela denar. Od ukradene svote je imela samo še nekaj čez 1000 K. Osumila se je s potratnim življenjem vkljub brezposelnosti.
Iz najbližje okolice gostilne »pri Guzajevi smrti.« Iz Košance poročajo: Da bodo v »Kmetijskem listu« podpisani Košenčani vedeli za pregovor, ki pravi: »Gnoj smrdi, če ga mešaš«, povem javno, da ne bomo iskali, če je mogoče iz sodnih aktov dokazati ta ali oni prestopek Košen-čanov, vendar pa to ne spremeni nič na stvari, da Di ne bilo res, da so se tam pred kratkim potikali sumljivi ljudje, ki niso znali razločiti med mojim in tvojim. Orožniki so namreč blizu Mažičeve gostilne zasačili-sumljive ljudi ter jih gonili k sodišču v Kozje. Da pa ne bomo pozabili povedati, so mcrali ti ljudje obenem nositi s seboj v košu tudi precejšnje število ukradenih kokoši. Tudi ne bomo žalovali za tistimi omahljivci, ki nameravajo odpasti od stranke SLS, ker se na nje sploh ne moremo zanesti in bo s tem SLS ravno toliko zgubila, kakor SKS pridobila. Sploh pa ni na mestu, da hočejo v »Kmetijskem listu« podpisani možje na tak način prati kraj, ki je bil nekdaj mogoče na slabem glasu, ampak naj bi z vsemi dovoljenimi sredstvi delali na to, da ne bodo v Košenco zahajali . ali sploh tem prebivali temni, sumljivi in ničvredni, dela-mržn postopači, ki ne bodo in ne morejo pripomoči Ko-šenci do dobrega glasu.
Nesreča. Posestniku Antonu Požin na Selu, župnija Sv. Miklavž nad Laškim, je rezalni stroj odrezal prste desne roke.
Novice od Sv. Marjete pri Rimskih toplicah. Upanje imamo, da se bo vendar enkrat uresničila naša želja, da bodemo mogli pričeti graditi most črez Savinjo. Naj bi posamezniki, občine, okrajni zastop in država storili in prispevali kolikor mogoče, da pridemo enkrat do tega, da se zgradi most. — Tukajšnji rojak Ivan Supan, mesar v i Celju, se je ustrelil.
Usodepolnst igra s samokresom. Kosec Anica, šestletna hčerka delavca v Trbovljah se je igrala s samokresom, ki ga je našla doma. Samokres se je sprožil in krogla je zadela deklico v trebub. Težko poškodovano Anico so prepeljali v bolnico. Starši, pazite na otroke!
Starosta Jugoslavije umrl. Umri je v Djakovici musliman Jusuf Mača, ki je dočakal izvanredno starost j celih 120 let. Rajni je bil trikrat oženjen in mu je najmlajši sin star komaj 17 let. Časopisje povdarja, da je Jusufu pripomogla do tako visoke starosti treznost.
Nečak ruskega carja ubit. Te dni je bil na do sedaj še nepojasnjeni način ubit v policijskem poslopju v Petro-vorodinu tamkaj se nahajajoči nečak bivšega ruskega carja, knez Nikola Volkonski. Knez je zvečer našei na ulici plakajočo deklico, katero je baš ustavil policist ter jo -hotel odvesti na policijo. Knez se je za deklico zavzel ter je izjavil policaju, da jo hoče spremiti do njenega doma, v resnici pa je odšel z njo na svoje stanovanje. Stražnik mu je sledil in ko je našel deklico v kneževi sobi, je obadva aretiral. Na policiji se je knez protivil, da ga odvedejo v zapor, v tistem hipu po je priletel iz sosedne sobe stražnik Horvat z nabitim samokresom v roki, ki se je nenadoma izprožil in krogla je prebila knezu srce. Ni še gotovo, ali se je stražniku samokres po nesreči izpro-žil, ali pa ga je namenoma ubil.
Ne pozabite na Mohorjevo drmžbo! Ta mesec poteče rok za vpisovanje v Mohorjevo družbo za leto 1925. — Udnina znaša 20 D. Za ta denar bodo dobili udje po ; štiri lepe knjige. Marsikdo, ki je bil pred vojno ud Mo- | horjeve družbe, je po vojni na družbo pozabil. Navad- j no ga nikdo ni pravočasno opozoril, da naj plača. Tako j je prišlo, da je število udov precej padlo, kar nam ni- j kakor ne dela časti. Zato glejmo, da dosežemo v letu 1925 zopet častno število. Če še nisi obnovil udnine, stopi do konca februarja v župnišče svoje fare in plačaj i udnino. Nagovori pa tudi svojega znanca, da stori isto. ; Vesel boš ti, vesela bo tvoja druiina, ko vam bodo dol- ; ge zimske večere krajšale Mohorjeve knjige.
Tisksviae za napoved dokoabame se zopet dobijo v tajništvu SLS v Mariboru, Cirilova tiskamo. Komad stane j 2 dinarja.
«Naš Do»« 2. številka prinaša prav poučni uvodni članek dr. V. Šarabona: Gospodar narave! — Savinjka: To je bilo davno .... (pesem). — Kastor nam v spisu: Katoliški preporod na Francoskem — poda sliko, kako so tamošnji vneti katoličani spremenili obličje Francije. — Melona prvikrat v Zagrebu — bo spravila vse bralce «Našega Doma« v prijetno razpoloženje. — Justin: Ugovori z odgovori — opozarja na razne napake med našim ljudstvom z ozirom na katoliška društva. — Pod vaško lipo — najdejo fantje poročilo o narodno gospodarskem tečaju v Celju in v Mariboru ter par vzpodbudnih migljajev. — Dekliški vrtec — nudi D. Z. točna navodila za njih uspešno delovanje. — Društveni govornik obsega kratek pregled polit, zgodovine Slovencev od leta 1848—1908. — Društveni glasnik vsebuje nekaj opomb našim prosvetnim društvom.
Naročnikom »Našega Doma« sporočamo, da se v 2. številki pomotoma niso priložili položnice, kakor je v listnici uprovništva naznanjeno. Priložene bodo 3. številki. — Upravništvo »Našega doma.«
Preč. g. dekan jareninski Josip Čižek je daroval povodom odlikovanja preč. g. mons. dr. Antona Medved 2000 K za Dijaško kuhinjo in 2000 K zo Dijaško večerjo. Vivant sequentes!
Zahvala od Sv. Jurija ob Ščsvnici. Hranilnica in posojilnica je o priliki novoletnega obračuna poklonila tukajšnjemu Bralnemu društvu podporo 250 dinarjev. Za ta dar se je Bralno društvo javno zahvaljuje. Zadrugarji pri naši Hranilnici in posojilnici se zavedajo, da gresta ljud-
ska izobrazba in zadružna misel roko v roki. — Bralno društvo.
Hranilnica in posojilnica pri Sv. Lovrencu na Dr. p. je blagohotno naklonila tamkajšnjemu šolskemu vodstvu 100 dinarjev za nakup šolskih potrebščin revnim učencem. Za ta dar ji izreka vodstvo šole prav prisrčno zahvalo!
Radodarni gostje v Vidmu ob Savi. Na gostiji Antona in Eme Habinc so na predlog vrlega župana Franca Kink iz Pleterij zbrani svatje darovali 300 dinarjev za salezi-jance na Rodni, 225 dinarjev za prosvetno društvo Videm ob Savi, 220 dinarjev za slepce v Ljubljani. Darovalcem iskrena zahvala, novoporočencema iz ugledne hiše Pla-ninčeve na Libni in Habinčeve iz Podgcrice, župnije raj-henburškc, želimo obilno sreče in božjega blagoslova!
PROSVETNA ZVEZA V MARIBORU.
Odbor Prosvetne zveze v Mariboru je naprosil uredništvo »Slovenskega Gospodarja« in »Straže«, da-bo objavljalo pod posebno rubriko »Frosvetna zveza v Mariboru« vse važnejše odborove sklepe in objave. Opozarjamo na to vsa prosvetna in izobraževalna društva, da bodo redno in vestno zasledovala te objave in se po njih tudi ravnala.	*
Pristopne izjave. Obenem s 1. okrožnico Prosvetne zveze so bile doposlane vsem društvom posebne pristopne izjave, ki naj jih društva pravilno izpolnjene takoj vrnejo. Odslej bodo včlanjena v Prosvetni zvezi samo ona društva, ki prijavijo svoj pristop po pristopni izjavi. Vsa druga društva se bodo smatrala za odpadla in nedelavna. in naj ne računijo na podporo in ugodnosti Prosvetne zveze. Prosimo torej reda in točnosti.
Nova društvena pravila so dotiskana in so vsem včlanjenim društvom na razpolago proti nabavnim stroškom, 5 izvodov provil s poštnino vred 10 dinarjev. Prošnje za spremembo provil je vlagati na pristojna okrajna glavarstva. Priložiti je treba 5 izvodov novih pravil, stara društvena pravila in po odboru overovljen izpisek obč. zbora, ki je sklenil spremembo pravil. Prošnjo je kolkovati s 5 dinarji, za odgovor priložiti kolek 20 dinarjev, vsako prilogo pa kolkovati z 2 dinarjema, skupno je torej treba kolkov za 39 dinarjev. Sprememba pravil se vsem društvom vsled enotnosti organizacije zelo priporoča, a izrecno se k temu ne sili nobeno društvo.
»Vestnik Prosvetne zveze« v Ljubljani je obvezen tudi za vsa v Prosvetni zvezi v Mariboru včlanjena društva (vsaj 1 izvod). Noroča se naravnost pri upravi v Ljubljani, Miklošičeva ulica 7 in se tja plača 15 dinarjev letno.
Prijava občnih zborov in odbora. Prosimo, da pošljejo vsa društva, ki so imela že občne zbore, prepis zapisnika o občnem zboru, javijo novi odbor in natančen naslov tajnika, oziroma odbornika, na katerega naj mi pošiljamo svoje dopise. Vsa ostala društva, katera niso še imela občnih zborov, naj to čim prej izvršijo.
Tajništvo Prosvetne zveze.
Gasoodarsfro.
VINOGRADNIŠTVO.
V nedeljo, dne 5. t. m. je imel Vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru svoj redni občni zbor, na katerem je bilo zostopanih 18 kmet podružnic, vinarskih društev in zadrug.
Občni zbor se je med drugim bavil tudi s krizo, v kateri se nahaja jugoslovansko, zlasti pa slovensko vinogradništvo ter je:
1.	enoglasno sprejel resolucije, ki se nanašajo na omogočitev izvoza naših vin v republiko Avstrijo in na sodelovanje naših strokovnjakov pri trgovskih pogajanjih z vino uvažajočimi državami;
2.	je pozval odsek obrniti 6e na vlado z zahtevo, da pri sklepanju trgovinske pogodbe s kraljevino Italijo naše vinarstvo primerno ščiti in pod nobenim pogojem ne pripusti uvoza italijanskih vin v nsšo državo, ki bi itak že skrajno težaven položaj našega vinogradništvo še poslabšal ter sigurno povzročil katastrofo;
3.	je sklenil staviti naslednji predlog na vlado: Zbor vinogradnikov in vinskih trgovcev, organiziranih v Pokrajinskem Savezu vinogradnikov za Slovenijo, ki so obenem tudi člani zborujočega vinarskega in sadjarskega odseka, pozivlje vlado, da v slučaju, ako zo trgovinska pogajanja z Avstrijo ne imenuje eksperta iz Slovenije, pripusti k pogajanjem vsaj neoficijelnega zastopnika vinogradnikov iz Slovenije kot posvetovalca-delegata. V svrho kritja stroškov zo tega eksperta je naprositi vse organizacije vinogradnikov, vinskih trgovcev in drugih gospodarskih korporocij, kokor tudi posameznih večjih podjetij, da prispevajo potrebne svote. Odboru Pokrajinskega Saveza vinogradnikov se naroča, da določi eksperta ter da stori korake, da bo le-ta dobil pravico se udeleževati trgovinskih pogojanj; in končno
4.	je zavzel občni zbor tudi svoje stališče napram izvozu vino avstrijskih državljanov, ki posedujejo vinograde v Jugoslaviji, v Avstrijo, ter enoglasno sklenil nastopno resolucijo:
Čuje se, do je republika Avstrija dovolila svojim državljanom, ki imajo vinograde na našem ozemlju, uvoz lastnega vinskega pridelka proti polovični uvozni carini in do se od avstrijskih državljanov, ki imajo vinograde pri nas, dela na vse kriplje no to, do bi ga smeli uvažati popolnoma carine prosto. Ker je v Avstriji vino najmanj za polovico dražje, nego pri nas, bi to pomenilo gospodarsko ojačenje vinogradnikov, ki so avstr. državljani. Radi tega bi bili oni v stanu svoje vinograde boljše obdelovati in bolje gnojiti, svoje delavce dražje plačevati, ravnotako razne vinogradske potrebščine, kar bi vse vplivalo na na-
daljno podraženje vinarskega obrata. S tem bi naši vinogradniki prišli v nezdržljiv položaj in bi morali ali svoje vinograde opustiti, ali pa jih svojim avstrijskim, gmotno bolje stoječim posestnikom prodati. Naši vinogradniki bi postali viničarji avstrijskih posestnikov, sužnji Nemcev na svoji lastni grudi v večji meri, nego so to bili pcd.biv-' šo Avstrijo.
Opozarjamo našo vlado na nevarnost, ki preti zlasti našim obmejnim vinogradnikom in jo pozivamo, da zadevo temeljito prouči in ji posveti vso pažnjo tudi že pri vršečih se trgovinskih pogajanjih z Avstrijo. Mi stojimo na stališču, da se ne sme tujim državljanom, ki imajo posestva pri nas, koncedirati kakih pogodnosti, ki so v nasprotju z interesi naših državljanov, in zahtevamo od vlade, da te pogodnosti paralizira z uvedbo primerne izvozne carine!
NEKAJ O TRSNIČARSTVU.
Koliko bi rabili sveta za matinčjake in trsnice?
Podlaga novemu vinogradništvu je dobro urejeno trs-ničarstvo, to so matičnjaki in trsnice. Večjo pozornost kot kedaj prej moramo v sedanji vinski krizi posvečati našemu trsničarstvu, pred vsem še matičnjakom.
V	Sloveniji je — recimo — okroglo 20.000 ha vino-. gradov,, t. j. dobra desetina vseh vinogradov Jugoslavije.
Ker niso »večni«, moramo jih obnavljati, n. pr. vsakih 40 let, t. j. vsako leto 2%% ali 500 ha. Radi lažjega računa Tzamimo 10.000 trt-cepijenk za 1 ha, tedaj rabimo za 500 ha, ki jih povprečno letno obnavljamo, 5,000.000 trt iz naših trsnic. Ker se pa samo del, morda kakih 50%, cepljenih trt dobro prime in zaraste, moramo napraviti dvojno število cepljenk, torej na leto krog 10 milijonov, za koje rabimo najmanj ravno toliko ključev kot podlog Sz matičnjakov.
Na 1 ha matičnjaka je 444 trt (v razdalji 1.5—1.5 m), ki dajejo na leto po 20—30 ključev, skupno pa drugo k drugemu 100.000 prvovrstnih ključev. Za 10 milijonov ključev je potemtakem potrebno 100 ha matičnjaka, to je Vi% vse vinogradniške površine v Sloveniji od 20.000 ha.
Na 1 ha trsnice je prostora za K milijona cepljenk, za 10 milijonov cepljenk bi torej rabili 40 ha trsnice vsako leto. Ker pa le-ta ne sme biti vedno na istem mestu, ampak mora kolobariti vsaj v triletnem turnusu, je potrebno za trsnico vsaj trikrat toliko sveta, to je preko 100 ha ali približno toliko kot za matičnjak. Pri tem nismo upoštevali zemljišča za vzgojo korenjakov, ki jih rabimo za naprave matičnjakov, odnosno za sojenje na stalno mesto in poznejše cepljenje v vinogradu.
Za matičnjake in trsnice bi tedaj rabili kakih 200 ha primernega sveta, t. j. približno 1% vse vinogradniške površine v Sloveniji.
V	resnici je seveda čisto drugače. Mnoge manjše vinograde obnavljajo brez trsnice z zelenim cepljenjem. Vsako leto ne obnavljajo enake površine, izražene v procentih od vse vinogradniške ploskve. Matičnjaki so dobri in slabi, dajejo več ali manj uporabnega lesa (ključev), nego smo vzeli prej za računsko podlago. Ravnotako je glede trsnice. Končno je še veliko vprašanje, da-li so druge številke približno točne, ker je naša štatistika v vseh pravcih žal malo zanesljiva, da se o tem ne moremo niti mnogo prepirati.
Eno pa drži: matičnjakov, in sicer dobrih matičnjakov, te najvažnejže podlage za uspešnost novega vinogradništva, nam primanjkuje. Tu je zastaviti vse sile, da naglo napredujemo!
Lega matičnjaka.
V	naših podnebnih prilikah je pogrešno, ako naprav-Ijamo matičnjak v ravnini in v globoki močni zemlji. Tu rastejo trte prekohotno in njih les slabo zori. Za matičnjak je najprimernejši dober vinogradski svet v zavetni legi, kjer les, kakor žlahtna trta, čvrsto raste in dobro zori. Dobra vinska lega daje dobro vino, pa tudi dobre podloge. Pravilna lega matičnjaka zahteva obilo dela, nič manj kot dobra oskrba vinograda, kar se večinoma lahkomiselno prezira.
Matičnjak v rasti.
Napaka je tudi, ako sadimo trte v matičnjaku preblizu. Povprečna raedalja naj bi bila l.«5—1.5 m v kvadratu ali le malo manjša.
Znano je, da poganjki ob ugodnem vremenu naglo rastejo, po par decimetrov dnevno, zato jih moramo pridno privezovati na visoke opore. Zlasti pri nekaterih sortah poganja mnogo zalistnikov, ki jih moramo,-dokler so min di in sočni, priščipavati z nohti, pozneje pa ponovno pri-krajševati, vselej vsaj na 1 list, nikakor pa jih ne smemo Čisto odstranjevati, da glavno oko ne požene, ampak se ojači. To važno delo se naj ne zanemarja in kmalu prične. Čim več dobro razvitih listov trti ohranimo, tem boljše se rastlini! prehranjuje.
Nekako sredi septembra je vršiče prikrajšati (vršič-kati), da preostali les boljše dozori. Ako je les docorel, odpad? listje pravočasno. Za ključe je uporabljiv le zrel les; ni jga najprimernejša debelost prssega le malo dahe-lost navadnega svinčnika, ker so tudi cepiči te debelosti najboljši. Najugodnejši čas za rezanje ključev je ali malo pred sokom ali v početku soka. Dolgo pohranjevanje ključev do uporabe (cepljenja ali všolanja) zmanjšuje njih vrednost. Drage so opore za matičnjak, navadno kakih 6 «netrov dolge hmeljevke, ki pa delajo mnogo sence. Vzgoja trt kar po tleh se pri nas ne obnese. Priporočljiva je kon binocija hmeljevk in žice v obliki piramide. Trta se žice dobro oprijema, pri rezi nas to sicer nekoliko draži, a trsni materija! ob žici je mnogo boljši nego ob debelem lesenem drogu. 1	^ '""
Javni in zasebni matičnjaki.
Imamo javne (državne) in zasebne (privatne) matičnjake. Le-41 so posebne važnosti in se naj podpirajo koli-
kor mogoče zlasti v pravcu, da proizvajajo dobre podloge (ključe) najboljših sort, ki so za naše prilike že preizkušene. Potrebni trsni materijal za napravo privatnih matičnjakov naj bi preskrbovali državni matičnjaki, ki se naj pomnožijo, dočim bi bilo morda umestno, ako bi se državne trsnice v ožjem pomenu besede skrčile ali celo opustile. Privatna iniicijativa je vobče boljša, uspešnejša. Mnogi absolventi naših kmetijskih šol se zelo zanimajo za stvar in jo tudi razumejo. Treba jih je pri tem podpirati v navedenem smislu. Važna je skrb za razmnoževanje priporočljivih žlahtnih sort,, da z obnovo vinogradov domačo vinsko produkcijo poplemenitimo in hkrati povečamo. Kako važna je pri tem selekcija (izbira) najbolj zdravih in rodnih trt za dobavo cepičev, omenjam samo mimogrede.
Da je smotreno trsničarsivo mogoče tudi na zadružni podlagi, je dokazal tak poskus v Juršincih pri Ptuju, kjer so manjši in večji trsničerji ustanovili pred skoraj 20 leti »Prvo trsničarsko zadruge«, ki še danes obstoja. Ta organizacija je bila dolgo ena najboljših kmetijskih produktivnih zadrug in jo je le vojna doba dozdevno nekoliko ■zrahljala.
Žalostno je, da imamo tudi precej zakotnih, le bolj špekulativnih trsničarskih podjetij, ki se lovijo edino za dobičkom in so našemu vinogradništvu na veliko škodo. Boj njim! V interesu domačega vinskega gospodarstva je zahteva, da se posebno podpirajo in priporočajo samo trsnice, ki se podvržejo javnemu strokovnemu nadzoru, kar bi se moralo šele pripraviti in urediti.
O trsnicah in trsničarstvu imamo že precej spisov z dobrimi navodili, zato sem se tokrat omejil le na nekatere stvari, ki se mi zde važne zlasti za naše matičnjake. Vendar ne bo odveč, ako opozorim o tej priliki še na male znano dejstvo, da imajo očesa cepičev, kojim stoje nasproti petlje ali vitice (pri domačih žlahtnih sortah je v splošnem vsako tretje kolence brez njih!), bolj razvito diafragmo ali mejico, nego v nasprotnem slučaju, kar je izredno važno pri cepljenju, da se na to oziramo. Močna diafragma namreč v veliki meri obvaruje cepič, odnosno cepilno mesto pred posušenjem od zgoraj navzdol; zato naj bi se volili le taki cepiči, ki jamčijo najvišji postotek dobro uspelih cepljenk.
Andrej Žmavc, Maribor.
i ii i'i—«pimtMiiB ii \ i mi iii wni—i n imi i hhiiiiih'1 i min i ii ii i 01
Nekje možje se posvefvali kako zamorca bi oprali: — in konečno se je sklenilo vporabit — Zlatoroga — milo.
(Dalje prihodnjič.)
I. Blaževič.
PRIPRAVLJANJE IN VPORABLJANJE OBIČAJNIH ČISTILNIH SREDSTEV,
Visov mehur.
Za čiščenje stehtana količina visovega mehurja se zreže na male koščeke, polije z mrzlo, čisto vodo, da stoji voda črez. Namaka se 12—24 ur, nakar se voda odlije, razmočeni in mehko postali delci mehurja pa se na dlani roke toliko časa mesijo s prsti, da postanejo mehki kakor testo. To se potem raztrga (raecefra) na male koščeke in da v posodo, kjer se s pomočjo lesene žlice ali kuhavnice v četrt litru vode tako dolgo meša, oziroma ob steni posode drgne, dokler se niso vsi razdrobljeni koščeki raztopili. Raztopina potem iagleda kakor kislo mleko ali smetana. Na to mešanico se vlije prav kislo in tudi močno starejše zdravo vino, ki napravi raztopino žolčasto.
Drugi dan se prilije zopet en del vina in zopet dobro i premeša, istotako tretji dan zopet en del, da postane klej t lepo gostotekoč. V tem času so se mehurjevi deli tako t daleč raztopili, da so se izpremenili v žolico.
Tretji dan se žolico pasira skoz fino žimnato sito, da j se morebitni neraztopljivi deli ločijo od žolice.
Vse v to svrho rabljive posode se naj izplaknejo z . vinom. Obenem se žolica razredči, z določeno množino vina in napolni v steklenice. Čistilo se pripravi tako, da pride v vsako steklenico 9—10 g suho tehtanega višjega mehurja. Ena taka steklenica (0.7 1) čistila zadostuje za čiščenje enega štrtiniaka (t. j. 600 1), tako, da pride na
100 1 vina približno VA g višjega mehurja. Sveže pripravljen klej pa ne deluje tako dobro kot dalje časa vležani. ■ Pri vležanju steklenic v kjeti se vrši še neko pokipevanje
čistila, ki pri tem postane še bolj raztopljivo in učinkuje potem tem bolje.
Z dobrim in krepkim vinom mešani klej se drži v kleti še črez eno leto. V tem slučaju mora ostati žoličast in mi,-ra imeti duh po vinu. Če klej postane tanko tekoč in smrdljiv, ni več za rabo.
Želatina.
Tanki steklenosvetli lističi, oziroma rjave ploščice se zdrobijo v male koščeke in denejo v pccinjeno, glazirano ali porcelanasto posodo, v katero smo nalili tolikokrat po 2 dl ali četrt-1 vode, kolikor hI vina imamo za čistiti. Želatina se nato na ognju raztopi. Pripomniti pa je, da voda ne sme vreti, ampak isto je razgreti le v toliko, da se želatina raztopi.
Da se klej ne prime dna, oziroma da se ne prismodi, | ga moramo pri tem vedno mešati, najboljše z leseno žlico. Ta raztopina se vporablja vedno gorka, ker se ohlajena strdi. Če se nam je pri čiščenju ohladila, se jo napravi tekočo s tem, da se dene posoda z želatino v toplo vodo, vsled česar postane strjena želatina zopet tekoča. Vzame se za 1 hI porjavelega belega vina 6—12 g želatine in 5—10 g tanina. Tanin se stehta za vsaki sod posebej, v ' alkoholu ali v topli vodi raztopi in 1—2 dni pred čiščenjem zmeša z vinom.
Jajčji beljak.
Povprečno se vzame za 1 hI črnine beljak iz treh kokošjih jajc. Vporaba množine beljakovine in število jajc zavisi od velikosti jajc, zato je vzeta količina v svežem stanju vedno več ali manj nezanesljiva, dočim se to pri posušeni beljakovini lahko natančneje izmeri. Računa se 12—16 g na 100 1. Razpusti se vedno v mlačni vodi.
Eponit.
Fino zmleti prašek iz posebno pripravljenega rastlinskega oglja, ki se je izkazal pri lečenju vin kot dobro sredstvo. Dogaja se pogostokrat, da se temnejše belo ali iz plavega grozdja prešano vino (šilhar) samo takrat dobro proda, če ima lepo zelenkasto barvo mladega belega vina. V tem slučaju si pomagamo z eponitom. Za 1 hI se vzatne 100—300 g in se mora pri vsakem posameznem slučaju vporobljajcča množina prej s poskusi določiti na mali količini. Eponit se v mali množini vina in sicer za en po-lovnjak pol vrča ali škafa (10 1) skrbno razredči in se nato zmeša z vinom v sodu. Prve tri dni se naj vino zmeša dnevno enkrat s pomočjo do dna soda segajočo preluknjano mešalno lato in v šestih dneh se vino filtrira. Če ni na razpolago cedilnika, se pusti ležati vino tako dolgo, dokler se je vsedel večji del epenita na dno, nakar se vino pretoči in vsedlina filtrira. S ponovnim pretakanjem se je izčistilo vino v toliko, da je sposobno za korvzum. Pokvarjeno vino, n. pr. duh in okus po plesnjivi posodi, se da z eponitom popolnoma izlečiti. Na 1 hI takega vina se vzame 50—150 g eponita.
Španska zemlja.
Ta se pred rabo pomeša v vrču ali škafu z vinom in vlije v sod, kjer se dobro pomeša z lato.
Uporaba navedenih čistilnih snovi je pri vseh vrstah enaka in sicer:
Iz soda, v katerem hočem čistiti vino, se potegne (pri polovnjaku 10 1, pri štrtinjaku 20 1) vino, ki ga potrebi! jemo za naknadno dopolnjevanje. Vrhu tega se potegm iz soda 2—4 l vina v en vrč, v katerega se polagoma vliva določena množina čistila ,n. pr. ribji klej za en štrtin-jek 1 steklenica, želatine 6 krat 0.2 ali četrt 1 je poldrugi 1, beljakovine od 6 krat 3 je 18 jajc.
S tepenjem s čistilno metlico (olupljene brezove ši-bice) in prelivanjem iz z rokama dosežene višine iz vrča v vrč (10- do 20krat), da postane čistilo prav močno peneče. Čistilo se nato vlije v sod. Z rezervnim vinom se izplahnejo še vrči in metlica, da pride vse čistilo v sod. Dodano čistilo se potem s pomočjo prelukničaste, meči: podobne late vtepa na vse strani pri gornjem delu soda. Pri tem se čistilo prav močno peni in pariti je, da se vse pena s trkanjem po obročih okoli vehe spravi v vino. To traja 10—15 minut. Naposled se noj vlije še vse vino zopet v sod nazaj, ki se je pred čiščenjem potegnilo iz soda. Sod se na lahko zabije, čez 1—2 dni pa se zopet okoli vehe potrka po sodu in do vrha zapolni in dobro zabije s pilko.
Vino mora potem ležati mirno, da se čistilo brez motenja lahko vsede na dno. Hitrost čiščenja je zavisna od kakovosti vina in letnega časa. čiščenje traja navadno 3—4 tedne. Včasih je dovršeno že v 14 dneh. O tem se lahko prepričamo na ta način, da odvzamemo vino iz soda iz različnih globočin. Vina, ki v letnem času pokipe vajo, se ne dajo čistiti. Za čiščenje je najbolj pripraven oni letni čas, v katerem se vino ne razteza in miruje.
Če hočemo čistilo v svojem delovanju popolnoma spoznati, se priporočajo nojprvo poskusi na manjših množinah. Po dovoršenem čiščenju se vino pretoči in motei »li kalež filtrira ter se rabi kot zapolnilo drugih vin.
Glavni Savez jugoslov. vinogradnikov. Naznanjamo, da je g. prometni minister dovolil za posetnike ustanovnega občnega zbora Glavnega Saveza vinogradnikov, ki se vrši dne 16. t. m. ob 10. uri predpoldne v Zagrebu, znižanje voznih cen za polovico na vseh državnih železnicah (velja tudi za južno železnico). Občni zbor obeta te daj obilen obisk iz vseh vinorodnih krajev noše države,, na kar se opozarja vinogradnike iz ¡Slovenije s ponovnim pozivom, da skrbe za to, da bo poset čim številnejši. Kupii-je na odhodni železniški postaji celo karto dotičnega razreda, ki velja s potrdilom predsedništva občnega zbora

■

tudi za povratek. — Pokrajinski Savez jugoslovanskih vino gradnikov za Slovenijo v Maribora
I. zajčerejsko društvo za Slovenijo v Mariboru obstoja že nad 8 let. V svoji sredi zbira vedno več onih meščanov in okoličanov Maribora, ki rede in goje kunce. Dosedanji poiskusi, da bi društvo zaneslo zanimanje za zajčjerejo v širši krog, da bi uvideli njeno korist predvsem oni sloji, ki bi jim zajčjereja lahko prinašala velikih koristi, da bi tako zredili doma ceno in prvovrstno meso, se niso posrečili navzlic temu, da je društvo priredilo že lani skromno razstavo kuncev ter ko-žuhovinatnih izdelkov. Zato si je v zadnjih mesecih društvo omislilo ogledni voz, ki ga je postavilo vsako drugo nedeljo na glavni trg in tako seznanjalo občinstvo z raznimi zajčjimi pasmami. Ta misel ni bila brez uspeha. Krog prijateljev kuncereje se je znatno povečal, tako, da se vrše resne priprave za letošnjo razstavo, ki bo v večjem obsegu pokazala razne pasme, uspehe domače reje in tudi že izdelke iz kož: kožuhovino in usnje. Vsi tisti, ki se zanimajo za kuncerejo, naj se priglase gore njemu društvu, na naslov: Koroška cesta 01.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 1. t m. se je pripeljalo 112 svinj in 2 kozi. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 3—4 mesce stari komad 650—800 din., 5—7 mescev stari 1000—1125 din., 8—10 mescev stari 1250—1325 din., 1 leto 1750—1875 din., 1 kg žive teže 22—25 din., 1 kg mrtve teže 26—30 din., 1 koza 375 dinarjev.
Tržne cene Mariboru. V Mariboru stane 1 kg govejega mesa I. 25—27 D, II. 22—24 D, III. 19—20. Prvovrstna teletina je pa 26— 30 D, H. 24—25 D. Svinjsko meso je po 30—40 D. Konjsko meso I. 12—15, II. 8—10. Kože: 1 komad konjske kože 150—200 D, 1 kg goveje kože 17.50—22.50, 1 kg telečje kože 30, svinjske kože ' 11.50, gornjega usnja 120, podplatov 80—125 D. Perutnina: 1 piščanec 31 D, večji 40 D, kokoš 50—62, raca 75, gos 100—112, purani 125—150. Jabolka so po 6—10 D 1 kg. Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke št. 0 6.50, št. 2 6, št. 4 5.75, št. 6 5 št. 4.25. 1 kg prosene kaše 7.50, ješprenja 6.25, otrobov 2, koruzne moke 4, koruznega zdroba o—6, pšeničnega zdroba 7, ječmenove moke 0, ajdove moke št. 1 7—8, kaše 7, Krma: seno 100—125, ovsena slama 65—75. Kurivo: 1 kub. meter trdih drv 200 D, mehkih 175, trboveljski premog 42—45, velenjski 27—30, oglje J.50—2. koks 1—2.
Preizkusi gnojenja ozimine s čilskim solitrom. Zastopstvo proizvajalcev čilskega solitra namerava kakor že v prošlih dveh letih tudi letos izvesti preizkuse gnojenja ozimine s tem gnojilom. Namen teh preizkusov je dvojen: prvič neizpodbitno ugotoviti učinek čilskega solitra na naši zemlji in drugič nuditi našim poljedelcem možnost, da se sami prepričajo o clobičkanosnosti gnojenja z umetnimi gnojili. Gnojilni preizkus k ozimini je čisto priprost: Izmeri dve parceli vsako po 100 četvornih metrov površine ozimine, pšenice ali rži, ki je dobro prezimila in je povsod enakomerno obraščena. Vsako parcelo je natančno zakoličiti in zaznamovati prvo s tablico z napisom: »Gnojeno«, drugo pa »Negnojeno.« Prva parcela se po-gnoji s VA kg čilskega solitra, druga ostane negnojena in služi za kontrolo. Čilski soli ter za te preizkuse dobi vsakdo brezplačno od delegacije, ki bo te preizkuse izvedla. Našim kmetovalcem je priporočati, da se priglasijo za te preizkuse v obilnem številu, ker je to v njihovo korist. Potrebna množina čilskega solitra se brezplačno po pošti d^pošlje vsakemu, ki se za te preizkuse prijavi in se zaveže, da jih bo izvedel natančno po navodilih, posebno pa natančno stehtal pridelek (zrnje in slamo) na vsaki parceli posebej in o tem poročal delegaciji. Posebno u-mestno bi bilo, če bi kmetijski strokovnjaki po deželi — okrajni ekonomi — pri teh preizkusih šli kmetovalcem na roko, jih nadzirali pri tem delu, morebiti tudi zbrali prijave in jih skupno doposlali delegaciji. Prijave je čimprej, najkasneje pa do 20. februarja t. 1. doposlati na naslov: Poddelegacija čilskega solitra, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 16. Na željo se tudi brezplačno dopošljejo letaki in brošure o uporabi umetnih gnojil, iz katerih lahko vsak poljedelec črpa nauke za umno poljedelstvo.
ŽITNI TRG.
—-------.
nega tranzitnega prometa preko Madžarske, jim pride naša koruza zelo po ceni, ker iz Subotice do Bratislave je železniška pot zelo kratka. Naši pasivni kraji so kupovali istotako skoro samo koruzo, edino za praznike so pokupili nekoliko pšenične moke. Naša mlinska industrija ni ravno na najboljšem. Za domačo jx>trebo imamo velikih mlinov več kot dovolj, posebno v Bnnatu in Vojvodini. Inozemci so pa raje pri nas kupovali žito ter ga mleli doma v svojih mlinih, ker jim je prišlo ceneje.
Jadranska banka, Beograd. Te dni so se vršili pregovori o cilju stvarjenja ožje poslovne veze Jadranske banke v Beogradu s Srpsko banko v Zagrebu, Hrvat. Slav. Zem. Hipot. Banko v Zagrebu in Podunavskim Trgovačkim A. D. v Beogradu. Pregovori so zaključeni s povoljnim rezultatom, koji osigurava Jadranski banki potrebna sredstva za uspešen razvoj njenih poslov.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 83—84 D, 100 francoskih frankov slane 395 D, za 100 avstrijskih kron je plačati 0.1207 D, za 100 čehoslovaških kron 245 D, in za 100 laških lir 366 D. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.75 cent. (1 centim je 1 para).
Kar v potrebujete, to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene vaše bolečine. Poizkusna pošiljka 27 din. Lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elza-trg št. 341, Hrvatska.
Dobro uro imeti je želja vbakega človeka, ker vsaki ve, kako je neugodno, ako se ne ve nikdar pravega časa. Znana tvrdka ur H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 992, Slovenija, zahvaljuje svoj dober glas resničnosti, da vsaka njena ura ima natančni in trajni stroj. Kdor kupi pri Sutt-nerju uro, je siguren, da poseduje najboljši stroj, ter si prihrani s tem jezo in popravilo. Krasni cenik tvrdke H. Suttner vsebuje še veliko izbiro, tudi razne druge zlatnine fn srebmine ter drugih sličnih potrebščin.	1245
LEPOTA? SVEŽOST? MLADOST? Priljubljena vnanjščina? Vse to si lahko prihranite in zabranite prerano ostarelost edino z racijonelnim negovanjem vašega obraza, vašega telesa, vaših las in zob! Izvanrednega delovanja so že črez 25 let priljubljeni Elza-preparati za negovaitje lepote: Elza-obrazna in kožo obvarujoča pomada (2 lončka s paokvanjem in poštnino 25 dinarjev), Elza-pomada za rast las (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev), Elza lilijno milo lepote (4 kose s pakovanjem in poštnino 40 dinarjev) in 10% doplatka, in drugi Elza-preparati kakor Elza cvet za lase, Elza-voda za usta, Elza-kolonska voda i. t. d. Adresa: Lekarnar EUGEN v. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 341, Hrvatsko.
Zgodba o nevidnem človeku. V «Straži« je izhajal ikozi mesece podlistek pod zaglavjem «Zgodba o nevidnem človeku," Zgodba je v zelo iepi slovenščini in prevedena iz angieičine in je po svoji vsebini zelo zanimala naše naročnike in čitatelje. Tistarna si je sedaj preskrbela ponatis le mične zgodbe in je izšla že tudi knjiga, ki se dobi za 7 dinarjev v prodajalni Čiri love tiskarne. Knjigo zelo toplo priporočamo vsem bralnim društvom.

NAROČNICA «SLOV. GOSPODARJA« ZA L. 1924. «Slovenski Gospodar« stane za celo leto 32 D
za pol leta 16 D za četrt leta 8 D
Naročnina se pošlje na upravuištvo «Slovenskega Gospodarja« v Mariboru.
Najboljše je, da se vsak posluži položnice, ker s tem prihrani sebi in nam poštne stroške. Poštno položnico je treba dobro shraniti.
NHLR OZMIILA
Na žitnem trgu so cene približno sledeče:
M o k a je nekoliko v ceni poskočila. Nularica v Bački se je nudila po 530—540 dinarjev, v Zagrebu po 600— 610 dinarjev. Promet je bil malenkosten.
Pšenica je ostala v ceni čvrsta. Zaloge pšenice pri kmetih in žitnih trgovcih so še zelo velike, pa je pričakovati na spomlad padanje cen. Ta teden se je prodajala po 345 dinarjev, jx>stavljena na vagon na bački postaji.
Največ se je prodalo koruze in sicer nove, dočim prihaja stare čimdalje manj v j>oštev. Nova koruza se je že toliko osušila, da je sposobna za vsak transport, ki traja tudi dalje časa. Cena je od kraja nekoliko padala, a proti koncu tedna pa ponovno poskočila in sedaj je zopet čvrsta. V Bački se je cena novi koruzi kretala med 256 do 260 dinarjev, v Sremu med 255 in 270, v Slavoniji in v Zagrebu med 285 in 290 dinarji.
Oves je ostal še nadalje v ceni čvrst. Precej so ga kupovali kmetovalci za setev, ker je lansko leto ponekod slabo obrodil. V Zagrebu se je prodajal po 270 do 275 dinarjev.
Otrobi so precej dragi ter ni pričakovati, da bi v ceni padli, ker jih veliko izvažamo v Čehoslovaško. Cena je 175—185 dinarjev za 100 kg, skupaj z vrečami.
Splošno je položaj na žitnih tržiščih v naši državi celo zimo precej enak. Ponudba blaga precej velika, kupcev pa malo, ker inozemcem cena ne ugaja. Edino s koruzo se je precej trgovalo in to največ s kupci iz Cehoslovaške, Avstrije in Italije. Odkar imajo Čehoslovaki ugodnost direkt-
Sprejme se takoj priden hla-; pec srednjih let k enemu konju; plača lepa in dobra hrana. Uprava hiralnce v Vojnku.
181 2—1
Dva sodarska pomočnika in enega vajenca sprejme takoj Alojzij Dvoršak. Tržaška cesta 57. Maribor.	171
Čevljarskega vajenca sprejme takoj Adolf Klubička, Maribor, Vrtna ulica 8. Hrana in stanovanje v hiši. druge stroš ke nosi sam.	172
Iščem mlinarja, srednje starosti, treznega in poštenega, kateri razume izdeljavo bučnega olja. Ivan Bezjak, Frani. __169 3-1
Pekovski učence se sprejme. Franjo Vaupotič. Aleksandro va cesta 53. Maribor. 163 2-1
Sprejme se fant, ki se želi izuriti v organistovski in cer-kovniški službi. Naslov v upravništvu.	162
Hlapci za vsako gospodarsko delo pri živini, v goz.du, vinogradu. na travniku, v hiši in pivnici, močni, s spričevalom, aa so delali na posestvih, ne
v tovarni, se sprejmejo. M<> 200 "" " ------
Prav lepo posestvo se proda: K in 3000 K 4 orale, lepo poslopje in sa-donosnik. Zglasiti pri Janku eno leto. Župnišče Šestine, p. Tuš, Polički vrh, p. Pesnica.
lo7	187
to
sečna plača 12 nagrade, ako ostanejo vsaj
Zagreb.
Lep travnik in njiva v dobri legi blizu Slov. Bistrice, se proda. Vpraša se pri Francu Kumrič, Orehova vas 9, Slivnica pri Mariboru. 145 2—1
Kupi se manjka hiša v Savinjski dolini, po možnosti v bližini postaje in mesta. Cenj. ponudbe na upravništvo lista.
110 3-1
Sprejmem učenca v trgovino z mešanim blagom, ki mora biti čvrste postave in poštenih kmetskih staršev. Starost 15 let. Stanovanje in hrano ima prosto, za obleko in drugo morajo skrbeti starši. — Učna doba tri leta. Ponudbe z dobrim šolskim spričevalom se naj pošljejo na Ivan Traun Ptujska gora.	148 2—1
ViničArja iščem za vinograd v bližini Poljčan. Ponudbe na P«. Koropec, Prevalje. 119 2—1
Dva kovaška učenra v starosti 15 do 16 let sprejme Anton Ferenčak, kovač v Brežicah ob Savi 115.	108 3—1
Prodam posestvo, 3 orale zemlje s hišo in gospodarskim poslopjem pri Sv. Marjeti na Dravskem polju 70. Poizvedbe pri Francu Kosec, Brstje 24, pri Ptuju. 178
V najem se da malo posestvo
s hišo — 2 sobi, kuhinja —. Mesečna plača 500 D. Vpraša se Ferk, Sokolska ulica št. 5, Kolonija.	180
Vinograd, 1 oral. z novim nasadom, krasna lega, v Raz-vanju se proda. Več: Spodnje Hoče 71.	182 2—1
Hiša z gostilno in trafiko, lepim vrtom in malo njivo se radi starosti ugodno proda. Hiša je ob cesti in je s priti-kajočim se gospodarskim poslopjem v dobrem stanu. Cena po dogovoru. Več pove: i Ivan Vrhovnik, Paka, p. Velenje.	101 3—1
Gostilna s trafiko, mesarijo, trgovino mešanega blaga in 4 orale zemlje, 2 hiši na prodaj pri lastniku Matija Koler, Crešnjevci. Gor. Radgona.
168 3-1
Cepljene trte in sadno drevje
najbolje sorte in podlage ima na prodaj večjo množino Anton Senica, pos. v Cvetkovcih, p. Vel. Nedelja. 166 3—1
Cepljeno traje, vseh boljših vrst, na priporeljivih podlagah, vkorentnjeni divjaki in šmarnica. Cena po dogovoru. Znamke za odgovor. Anton Turin, M odra že. p. Studenice pri Poljčanah.	173
Vinogradniki, krčma rji in trgqvei pozor! Cepljene trte korenjake vseh najbolj priporočljivih vrst po zelo nizki cc ni. Nekaj vagonov vina, izbor na kapljica, letnik 1923, med tem en vagon sortiranega vina rizling, šipon. Med. čist. večina ajdov, se po ceni dobi pri Janezu Segula. veleposestniku v Hlaponcih. pošta Juršinci pri Ptuju. 144 3—1
Prvovrstne cepljeno trte in vkoreničene divjake nudi po nizki ceni Anton Slodnjak, trt-uar, pošta Juršinci pri Ptuju.
143 5—1 j
Vinogradniki pozor I Na suho cepljene trte so na prodaj in sicer najrodovitnejše vrste. V zalogi je vkoreninjeni divjak Riparia portalis m Gotke št. 9. Kdor si želi naročiti lepe in močne tre za svoj vinograd naj se takoj oglasi ustmeno ali pismeno pri Francu Slodnjak, trlničar. pošta Juršinci pri Ptuju. Trte se dobijo po najbolj nizki ceni. Za odgovor se naj priloži znamka. 1263
Krasno jabolčno sadno drevje vrst Bauinanove renete, bo-bovec, štajerski zimski ma-šanegar, cesarjevič Rudolf, londonski pepinek in Huber-jev moštnik, visoka in srednja debla s popolnim jamstvom oddaja: Prvo slovensko drevesničarsko in trsničarsko podjetje Ivan Dolinšek, St. Pavel v Sav. dolini. Osebno se drevje oddaje v podružnici St. Uj pri Velenju od konca februarja.	150 2—1
Prodam 4 kompletne konjske oprave, različne velikosti po jako nizki ceni. Anton Dre-
venšek, sedlar, Sv. Lovrenc na Drav. polju.	170
Dva Dopiona. Bordonalo ote-sani usus Fiume se kupijo od .'tO krat 30 do 50 krat 55 cm, dolžina 8—12—13 m, dobava najkasneje do 15. marca t. 1. z označbo cene za fko. vag. drž. meja brez uverenja ali pa nakladalna postaja. R. Krainer. les. trg. in ind. v Ljubljani, Cesta na Gorenjsko železnico 22.	174
Prvovrsten trapistovski sir se dobiva po najnižji ceni pri Matija Lah. Maribor, Vetrinj-ska ulica 7.	177 3—1
Prvovrstno vino, lastni pridelek iz Vinskega vrhu, letnik 1923, približno 45 lil bo prodajala mestna občina ormoška na prostovoljni javni draž bi, dne 17. februarja t. 1. ob 1. uri popoldne v občinski pisarni. '	186 2—1
Suhih desk češnjevih, hrastovih. javorjevih, hruševih itd. /a takojšno mizarsko uporabo kupi Lesna industrija «Javor« v Logatcu. 183 3—1
Hmeljska sušilnica, prav ma-io rabljena, sistem Linharl-Lorber, 16 kv. m velika s tozadevnim vozom in s potrebnimi koši na prodaj. Ogled taiste in nadaljne poizvedbe pri «skrbništvu «Slom« pri Po-j nikvi ob juž. žel.	165
iftdi se hiša
i z vrtom, njivo, svinj, hlevi itd. v Studencih pri Mariboru. Stanovanje na razpolago. Vse v najboljšem stanju. Za prvo potrebo je 20.000 Din. Polovica kupne cene se ne zahte-. va, temveč se samo vknjižev-no zdvaruje. Pojasnila daje i A. Močnik. Maribor, Smeta-j nova ulica št. 46. 185 2—1
Sodni sietaik v pokajn
Dr. Anton Hulel
odvetnik
Maribor, Aleksandrova cesta 30.
ZOBJE
umetni v kaučuku ali zlatu, zobje na vijake, zlate kapice in mostke, popravila, ceno; zelo solidna in takojšnja izvršitev zajamčena. Vprašati pri N. Mogilnicka, žena zdravnika v št. Jurju ob juž. žel. Islotain: ruvanje zob brez bolečin, zalivanje zob (plombe) od najcenejših priprostih do najfinejših.	102

Našii ljuba mati, babica in prababica, gospa
Aiialija Kukovič roj. Orožen
je danes ob X10. uri predpoldne v 95. letu svoje starosti mirno v Bogu zaspala.
Pogreb hode dne 8. t. m. ob pol 6. uri popoldne na poberškem pokopališču.
Sv. maša zadušnica se bode brala dne 9. t. m. ob 7. uri zjutraj v stolni cerkvi.
A' Mariboru, dne 6. svečana 1924.
Rodbine: Kukovič, Pirkmaier, Kosi.
' I' • ' ■ *■ • —^ ■ . . v:< ■ ■ v Brez posebnega obvestila.

i
i
Ha portaii» cepljeno trte; po PODPLATI IN USNJE šip, veliki rezi ing, žlahtnina, se kupijo po uajnižjih cenah tanfol, dokler lalogi prodaja
Irtnar na Kukavi, pošta .Tur-Mnci. Cena po dogovoru.

czung, /.muimiia.	s»; kujjijo po najnizjin cen ia
er jih je kaj v	o« Ivo Grgič, Glavni trg 21.
tja Franc Iiaušl,	-Vfjeniajo se tudi vsakovrsl
'	no koze v delo.	6—-1
Krasna sadna drevesca in ccp-Mepe trle poljubnih vrst oddaja po zmerni ceni Drevesnica Gradišnik, St. Janž—Velenje.	40 10—1
Okrogli les — večja množina — se prevzame s 1. majnikom t. '.. za rezanje na žagi v Mariboru. Dopisi sc naj pošiljajo takoj na upravništvo «Slov. Gospodarja«.	141 6—1
Koleselj prvovrsten se proda
ali zamenja za les. M. Obran, žaga, Maribor, Tatlenbachova ulica.	62 5—1
MHNH
it
i
•f
tovarna kanditov d z o. z.
glavna zalogo:
Maribor, Stolna ulica 4.
Priporoča vse vrste bonbonov, peciva in čokolade po najnižjih tovarniških cenah.
Na drobnol Na debelo!
PRVA IN EDINA LIVARNA ZVONOV V MABIBORU ki je v popolnem obratu.

Velika izbira snkna za ženine in neveste, tiskovine, platna rseh vrst itd. se dobi po znižanih cenah pri J. Trpin, Maribor, Glavni trg 17. 94 10—1
Pozor!	Pozor!
Z?nlnl in neveste!
(Došla je velika izbira vsako- U '	''MMM^'1''
vrstnega manufakturnega in	■/. 'f^f^f^l, ^ ;
drugega blaga, katerega ku-	«v|j ,
pite najceneje pri tvrdki M.	W \ ; Sumer, Konjice, Slovenija. . ./
— Nadalje kupim jajca, go-	—"TT--—^ fj-
foe in lansno seme po najvišji dnevni ceni, 1313 50
■J--t

. w v__
™ v mM\ i
■K-:!h'~ ..m
Ne čakaj spomladi!
Naroči takoj:
sadno dreeje, daliji, vrtnice, gladiole I-1 d.
Velevrtnarsko podjetje
^rt'Diamonjaißdrugövi
Maribor. S9 l—10
Marija BAUMGARTNER
zalogi POiL'iíTS
(Jallo, 0ospdska nto 25

INŽ. I. & H. BttHL MARIBOR Motherjeva ulica 15.
Ustanovljeno od Joh. Denzel okoli leta 1800.
Najboljši materija!.
Najnižje eenc!
Dosedaj po vojni nad 100.000 kg izdelovanih.
Mnogo priznanj!
Obiščite novo tovarno v
Meljn, Motherjeva ulica št. 15
in prepričate se o kakovosti naših izdelkov!
« nudi
primeroma > r -^uf njenem jpofplatu 1 Cé i trn sg k& vc\*ko v> poípeínik i3% poipI&L
Otvoritev trgovine.
Dajem si čast, slavno občinstvo uljudno obvestiti, da sem z današnjim dnem prevzel trgovino g. SCHROCK-a v Mariboru, Vetrinjska ulica 7.
Slavno občinstvo naj prejme uverilo, da bodem imel vse vrsie špecerijskega blaga, posodo in najfinejši trapi-atovski sir po najnižjih cenah na razpolago.
Za objlen poset se najboljše priporoča udoni
Matija Lah.
'§ aífimt
bSS »S®««
Ii»! fiyl
PñpGmlamo
Ciíik
JOP*
Najboljše pisalne stroje
dobavi tudi na mesečne obroke proti jamstvu
THE	CO*?
Predal 76. LJUBLJANA. Predal 76. Cene /eio zmemei
Zahtevajte prospekt in poDite!]
vsem, da si pred nakupom blaga za obleke, za perilo vssk» vrste, zn nevestine bale itd.?ogledajo zalogo
Oblafiinice za Slovenijo
r. z. z o. z.,	f " *
v Ljubljani. Njena osrednja prodajalna je v
Ljubljani v hiši „Najemne posojilnic«1
na Miklošičevi cesti, poleg »Uniona.«
Podružnico se naboja pa v hiši »Gospodarske zveze« na Dunajski cesti št. 29.	125 20—1
Zadružno podjetje!
Prava sodstvi iepote, ntsri drže, kar obeiii^S
že 23 let v vseh dežekh preizkušena, h 'aljena in pritjubljeua so prava E si-lepoto pospešujoča sredstva lekaraarj« Fellet
glj,« nk>%m» Hnmifl« zanesljivo varstvo proii sotn-;i19 '90razna POmaOi čnim pegam, solučni opeklini, I saso, hrapavi koži, odstrani «ajedavce, o«rce, n»bvre in vsako-ko visme nečistosti kote. 2 velika pctcelsaasta lončka 25 din
najmileiše in najfinejše milo lepote! Ideal vseb mil! Popolnoma neškodljivo, se jako dobro peni in je milega finega duba. 4 velike kose s pakovanjem ia poštnino 40 dinarjev.
Elsa-pomada za rast las
krepi kožo na glavi, zabranjuje izpadanje, lomljenje in cepljenje las, prhut in prerano osivelost i. t d. 2 velika
porcelanasta lončka s pak ranjen in poštnino , 5 dinarjev, fia po.<£us sadostuje, da tudi vi rečete:
Slsalllijno misino milo
Geneiio češko posteljno perje!
, Kilogram sivega na pol (cufanega) perja 60 din., polbelo 75, belo 85, boljše 95, fino IIS, "2 na pol puh 145, fino 178, najfinejše 220 din _ Beli puh 370, snežnobeli parni puh 445 din. Franko in carine prosto proti povzetju. Neuga-jajoče se lahko \-rne. Vzorci zastonj. Mnogo priznanj in naknadnih naročil. Razpošiljalnica posteljnega perja SACHSEL & CO., Wien, XIV., Geibrlgasse 9-10. 76 6—1

Združene	d, cl.
v Ljubljani
centrala slovenskih mlekarskih zadrug,
nudi prvovrsten ementalski polnomastni
s JL js*
„TO JfE ONO PRAVO 1"
I
cz__
Iščite v %ssh poBiornicah samo prave Elsa-preparate od lekarnarja Fetier.
Različno: Lilijno mleko 10 dinarjev; brkomaz 4 dinarje; najfinejši Hega-puder dr. Klugerja v velikih originalnih škatljah 25 dinarjev; najfinejši zobni prašek Hega v patent-dozah 15 dinarjev; puder za dame v vrečicah 4 dinarje; zobni prašek v škatljah 4 dinarje, v vrečicah po 3 dinarje; sachet (dišava) za perilo 4 dinarje; šampon za lase 2.50 dinarje; rumenilo za obraz 12 pismov 20 din.; najfinejše parfeme od 20 dinarjev dalje; cvet za lase 25 dinarjev; Elza-katranovo milo 6 dinarjev. Za različne predmete se pakovanje in poštnina posebej računa.
Na te cene se računa še 10% doplatka. Naročilna pisma adresirati: Lekarnar EVIGEN V. FELLER, STUBICA Donja, Elzatrg št. 341, Hrvatsko.
in
* A
i..:
a. s 1 o
v vsaki množini. Iščemo tudi stolne dobavitelje za mleko.
Klobuke
penilo
če vlj e
dežne plašče, dežnike, nogavice, kravate itd. kupile najceneje pri
Jakobu Lah, Daribor, GM trg 111

Za dolge in puste zimske večere kupujte knjigi
„tirilova kniižn*cg" Dosgdaiiz$io7Kn!is
Dobite jih po zelo nizki ceni v prodajalni
TISKARNA SV. CIRiLA V MARIBORU
ZVONARNA IN LIVARNA
Pozor sat!i «rdci S
Vosek za cepljenje
izdeluje v vsaki množini
Josip Raich,
tvomica kemičnih izdelkov,
MARIBOR. — Trstenjakov« ulica 2f. — MARIBOR
r-f j jifjeÖK Si-
HMELJA
vsako množino in vse letnike kupi ter prosi pouzorjen;
ponudbe
Rodolf Pevec, Mozirje (Slovenija)
■ BRK Hi	I	10 l|	Zdravnik za pljučne tole*
^ ■	I	IM ffl	ni dr. Pečnik, ordinira vsak
■ I	S	It M	Petck v Cetj«. Vprašati v It
S k I	I	1% rf •	Karni Marija Pomagaj. čits,i
i	__________ti njegove tri knjige o Jetifc'
ŠT. VIO HHD LJUBLJAMO
vliva
BRONASTE ZVONOV
v vseh velikostih za župne cerkve, podružnice in kapele pO najnižji cenah. Kupuje stare in razbite zvonove po najvišjih cenah.
g m.
hoče kupit! zelo poceni
naj gre t prodajalno
TBORNE SY. CIRILA Y MARIBORU f
•.r• t- t**<:t*x*t<-t*t*x x*x->±*x*x*x'-x z z
Somišljeniki inserirajte!
¡Dañar naložit« |
niibtlil«
pri
g Spodiiieštifersk! Iludski jostillrilc« r.z.z i, z, i
Na drobno!
Na debelo!
v 1 »stili Liii, na vogala Aleks. c. 42, Meljska c, L
Priporoča svojo obilno zalogo cenjenemu občinstvu.
Ugodne cene!	Solidna postrežba I
ki obrestuje hraailne vloge po
oziroma po dogovora.

$Van Sirupi, Celje
_ Na relera »vetu satani kot najboljši, rrrr
f* ■ <i Hw i 11 J» aastapstva v mh aaectik.
Centrala na «¿rtavo SHS Zagreb, Maruliéeva ul 6, IL fe
WlsÉa; MiiíiOS Ulito uhu tov. 2,
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, okvirjev, raznovrstnih šip itd.
^a^solld-nejše cene In tečna postrežba.
»e »eino le najbolj!« in aajceatfje s i domačo potrebo vsa&ovi-siao naaafakiarno, kakor tadl t®k*iilno blago pri stari in zelo znani ivrdk:
Ml A It O i, W ORMC m m
Maribor, 6ro^po»km ulic« A t« lO
I I iPerjs s* pvstclj«! ! S
Ljudska posojilnic« v CaiJu
— rggistroMna Z8drygi z neomtiNi zavize ==
(Hotel »Pri belem voltu)
obrestuje hranilne vloge počensi s 1. januarjem 1924 od 7% do 101o oziroma po dogovoru.
TOVARNA UMETNEGA ŠftRIUA IN	^
«ISKTRARNA,
X o.z ^liai^S
Rentsti te iireaiicliii daiili @te*n!e ecsJSIJc
PRIPOROČA SLEDEČE MOLITVENIKE:
Kvišku srcol Pesmarica (zl. obr.), 15 D.
Premišljevanja za celo leto I. in II.
del, 32 D. Družba vednega češčenjo. Dve
molitveni uri, 3 D. Kratko navodilo za pobožnost M.
B. Kraljice src, 6 D. Vir življenja, 29, 41 D. Bog med nami, 20 D. Večno življenje (rdeča obreza) 24
D, (zlata obreza) 33 D. Nebeška hrana 1. in II. del, 29 in 41 D.
Priprava na smrt, 29 D.
a) Za otroke: Kvišku srca, 35, 36, 47 D. Rajski glasovi, 58, 62 D. Prijatelj otroški, 7.50, 8.50 D.
b) Za odrasle:
Bogomila, 22, 25 D. Pobožni kristjan, 15 D. Ceščena Marij», 47, 52 D. Nebesa naš Dom 68, 80, 90 D. Venec pobožnih molitev, 40 D. Venec pobožnih pesem, 15 D. Sv. Pismo, Evangeliji in Dejanja apostolov 12 D.
Zailražna gospodarska banka
Podružnica v Mariboru«
ŠMirliis trsi hmM pisle iBl^isfiij«. — liivISli *ir«sftf«ej§ fin s* guPcs !i v ¡Mtohm rvfrii.
Izulafa mmtom vtoio na zahteve tate! w gotovini
PtttfbTaltanf prodajata sraik ddrnii rura#M totatlja.
Izdaja konzorcij «Slov. Gospodarja.«
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak,
Tisk tiskarno sv. Cirila ▼ Mariboru,