249. številka.                          Ljubljana, v soboto 31. oktobra.                    XVIII. leto, 1885.
Iihaja vaak dan svećer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrijsko-ogorske deiale za v»e leto 15 gld., za pol teta 8 gld., za Cetrt leta 4 gld., u jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljabljano brez pošiljanja na dom za vse teto 13 gld. za Ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje ua dom računa se jh>
10 kr. za mesec, po .0 kr, za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša.
Za oznanila plafcnje se od ftetimtopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Će &e dvakrat, in po 4 kr.. 6e se trikrat ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvolć i'rankovati. — Rokopisi Be ne vračajo.   Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Rirbiša hiSi, „Gledalifika stolba".
Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naroćnine, reklamacije, oznanila, tj. vb6 administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„  pol leta........6   „   50  „
„  četrt leta........3   „   30  „
„  jeden mesec.......     I   „    10  „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec,
30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„  pol leta........8   „   —  „
„  četrt leta........4   „   —  „
„ jeden mesec.......I   „   40  „
UprmmisttfO „Slov* Naroda",
Cecilijanstvo na Slovenskom.
Nedavno, kakor znano, bil je v palači na stol-nem trgu Ljubljanskem občni zbor društva cecilijan-skega za Kranjsko. Tedaj je bila tista prilitika, da razodel je knezškof Ljubljanski nemilost svojega srca do slovenske službe božje, daje poslal na adreso svoje duhovščine besede, ki tuđi v posvetnih, narodnopolitičnih naših krogih neso ostale brez no-benega vtisa. Slovenska liturgija omenjala se je le po strani, a utis, ki ga je napravilo izustilo knežje milosti rlra. Jakoba, izražen je v včerajšnjem uvod-nem članku našega lista. Glavni pogovor pa se je sukal o našem cecilijanstvu in temu danes nekoliko besed!
Cecilijanstvo ima v Nemcih relativno več sov-ražnikov nego-li pri nas. Tistega strogega cecilijan-stva, ki živi ob samih koral ih in rituvalih, probu-jena nemška narodnost ne more prenašati. S silno obtožbo je vlani sloveč pisatelj z nemškega Štajer-Bkega udaril na cecilijansko idejo, češ, ti možje ro-pajo narodnost, ker s cerkvenih korov preganjajo nemščino, pa na njeno mesto hočejo uriniti latinščino, na mesto  svobodnega nemškega  petja stari-
kavi zlog latinskega korala! Neraec prav pravi, kar piše, skrben za razaežnost nemške svoje narodnosti. Dr. Witt, učeni starejšina Cecilijancev, pretirava in pretiravajo tuđi njegovi fanatični pristaši po Nem-škem. Duha cerkvene katoliške glasbe podaj a jo v starih in najstarših oblikah in tvorbah, in tako tesno se držijo davno pozabljenih formalnih podbrob-nostij, kakor bi le-te bile bistvo, ne pa duh, visoki duh cerkvene umetnosti 1 A kar še bolj draži, to je teh cecilijanskih mož rigoroznost, s katero so se braniti lotili latinščino v cerkveni pesui. Preiskali so v ta namen vse vatikanske arhive in iz vse dru-gačnih dob, kakor je doba današnja, pritirali so na dan nekaka dokazila za to, da kor mora biti skla-den z altarjem, da mora še danes biti petje latinsko, ker so — obredi latinski. Propaganda za tako cecilijanstvo se je prepozno rodilo, kev se je rodila v devetnajstem veku, ko povsod vihra zastava narodnosti, ko vsak rod velik del svojih duševnih močij za to žrtvuje, da bi na njegovi zemlji, v njegovih vseh razmerah jedini zavladal narodni njegov jezik. Tak je svet v istini in v drugačne razmere usoda ni hotela postaviti novega teženja cecilijan-skega! In ravno, da to prezirajo nemški reforma-torji, to je njih napaka. Probujene narodnosti si ne dajo več uailjevati tujih, ćelo mrtvih jezikov, in ako je cecilijanstvu res kaj do umetnosti, do njene stvari, ne bode je tlačilo v oblike latinske, v oblike, ki so narodom danes trn v peti.
PrevidniŠe postopajo slovenski Cecilijanci mej natni! Ustanovili so si pred osmimi leti svoje društvo in že tedaj so s svojimi programi izjavili, da ne mislijo kratiti slovenske narodnosti v cerkvenem petji po naših svetiščih. In tako slovesno izjavo smo zopet čuli na zadnjem občnem zboru. Nočcmo misliti, da gospoda drugače govori, drugaće pa misli, da hočo narodno pazko „suaviter" zazibati v spanje, v našem spanji pa „fortiter" polatinčevati naše cerkveno kore. Pred no hi do tega prišlo, našle se bodo reagencije, ki bodo javno mnenjo opozorile protislovenskega cecilijanstva! Tuđi slovenskemu ukusu ne prija raz-glasba, bodi tuđi slovenska, in zgodovina slovenske glasbe bode s častjo spoininala se mož, ki so cerkveno glasbo umetnostno prepo- \ rodili. Cecilijansko naše društvo si je steklo že ve-
liko zaslugo za domačo umetnost, ker je objavilo že mnogo pouka o cerkveni glasbi v svojem listu, izdalo lepo število skladeb in razposlalo iz svoje orglarske sole več učencev z boljšim, olikanim glas-beniškim okusom, da, ceio nekaj skladateljev. V vsem tem pa se ne more trditi, da bi gospodje re-formatorji bili pregoreči za latinščino, a nevneti za slovenščino, katero podstavili so veliki većini izdanih svojih skladeb. Poznajo mero, a v dejanji meri se latinščina še z manjšo mero, kakor pa priporo-Čajo voditelji in učitelji našega cecilijanstva. To je sicer naše veselje, ker nam je le do umetnosti in ker jo rajše poslušamo v slovenskih besedah, nego v latinskih! Toda nekaj principa hočejo tuđi naši Cecilijanci, da jim damo boriti se zanj! Za na-rodno-harmonizovano in umetno cerkveno petje s slovenskim jezikom delujejo, toda cerkveni propisi dovoljujejo jim tako petje le za tihe maše, — za „slovesne" maše pa bodi petje latinsko! Priprav-ljajo torej naši Cecilijanci za slovesne maše po slovenskih (v geografakem poinenu besede!) eer-kvah latinščino in latinščino! Pravijo, da gro tu za cerkev, ki ima svoje stroge propise, svoje logične in harmonične obrede, da pa gre tukaj tuđi le za „nekoliko" slovt'suih maš. — In mi, na braniku za pravice slovenskoga nam jezika, kaj porečemo na princip slovesno-latinskih maš? Brez tega principa memla društvu, ki je v ostalem našemu napretlku koristilo, ne bi i>ilo življenja. Pred očmi imamo tuđi cerkvenost društva, katera mu ne da veliko gauiti v stran od strogih cerkvenih pro-pisov. Računati imamo tuđi z istino, da je danes še obred pred altarjem v jeziku latinskom, kuteri osobito pri slovesnih mašah udarja na uho in je o ta-cih prilikah v obredu disharmonija, ako kor ne od-peva v istem jeziku, sedaj torej v latinskom. Iz teh razlogov v okolnostih sedanjih te točke cocilijan-skega programa obsojati ne moremo in tuđi z narodnoga stališča samo zavoljo te točke ne bi hoteli reakcije napravljati proti vsemu delovanju, čc se kaže tako koristno, kakeršno se mora priznavati slovenskemu cecilijanstvu. Toda: „bis hieher und nicht weiter"! Ako bode skrb za latinščino v cer-kvenem petji ostala v dosedanjih mejah, v tistem obsegu, kiikor ga je znova določil žudnji  občni zbor
LISTEK.
Potopisne arabeske.
XXII.
Gospod urednik! Dva blažena dneva, mirna, a polna spremembe in zabave, preživel sem v krilu one srbske obitelji, katera, kakor sem Vam zadnjič poročil, ine je bila povabila na svoj dom.
Zakaj in kako da sem bil povabljcn? V Mit-rovici sem se bil namro?5, seznanil z nekim Proki-<iem, iniovithn in samosvestim Srbom iz Divoša. In ta me je bil pozval, da ga „posetim" na njegovem domu, Češ, da vidhr kako se ondu živi. Dogovorila sva se, da bode poslal po me voz v Martince, ka-dvj bodem dospel tja. In glejte! Mož je bil mož-beseda: ko sem isti dan po pravoslavni maši stopil iz cerkve, čakal me je njegov voznik na cesti ter me odvel v Divoš.
To Vam je nevoliko selo na solnčnem griči ob južnem podanku zelene Fruške Goro. Njegovi prebivalci so vrli, zavedni Srbi, živeći v složnom sporazumi jenji tnej aeboj, ktiteri vevno čuvajo dva-gocene svetinje svojih starodavnih običajev. Zbog tega mej njimi ni meBta švabskim  ali pa madjar-
skim nasoljencem, kakor v soseduih seliščih: v Čalmi, Uinguli, Erdeviku itd. Da so Divošani vsi pravoslavne vere, o tem priča njih svetla cerkva in pa monastir Koveždin, ki je za streljaj zadaj v pod-gorskem zatišji.
Dospevši na Prokieev dom, bil sem kaj prijazno vsprejet. Prokić jo, kakor je videti, jeden naj-imovitejših posestnikov v Divoši. llazven tega je mož jako razboren in. zavzet za svoj stan. 1311 je svoje dni daleč po svetu okrog in vidi se mu, tla si je v tujini prisvojil marsikakšno dobro izakustvo. Sezidal si je nedavno lepo hišo, katero si je uredil z vsemi modernimi ugodnostini. In kako je mož vse svoje poliištvo inično spojil z domačimi narod-nimi proizvodi! Omaro, miže, stoli, naslonjači in postelje, vse je okičeno z rezbarijami po narodnih uzorcih in preolečeno z narodnimi, doma tkanini in vezanimi preprogami, zastori in čiliini. Tuđi po tleh so razgrnjeni pisane preproge. In po stenah so razobešene vsakovrstne slike iz srbsko zgodovino: različni vladarji nekdanje Srbije, od Štcfima Ne-manijo I. pa tja doli tlo denašnjega kralja Milana in njegovoga našle-'nika; potem razni pravoslavni patrijiirhi in arhimandriti; znamoniti svhski vojsko-vodje in junaki;   prizori iz nokdiuijih srl)skih vojen, i
zlasti one na Kosovem polji; sploh nizlične podobe iz srbtikega naroda , . .
Mnogo mi je pripovedoval mož o svojih pređ-nikih, koliko so ti prebili težav iu bridkostij pod okrutim „Turčinom", pred kutorim so naposled morali zbežati sem na avstrijsko zemljo. Moj najiniin razgovarjanjem se nama je pridružila tuđi njegova sopvoga, visoka, bujnostasna žena, katerej so še zdaj razodeva z obraza nokdjuija lepota; naposled pri-scile k nam še njijina jedina hčerka Zonina, iest-najstletna „devojka", divne rasti in prekrasnoga obraza ter neizrečuno miloga pogleda. Njeno bln^o-ghisno ime je navedlo naš govor na prekrasna srbska imena. No, beseda jo izvabila besedo; naposled me vpraša devojka, kakšna imena i majo naše deklice in ko jej začnem naštevati: Miču, Žefa, Žpeva, Urša ..." vzklikno dekle najivno: E pada: imade i kod nns Urošat"
Naš glasen smeh jo je menda ])ač poućil, da to ni jedno ter isto ime in njen oče,  da bi razgovor navcdel v drugi tir, pozval je hčerko, naj nam zapoje kakšno narodno pesen; in ko sem ga tudijaz podpiral se svojo prošnjo, prinesla je  očetu ?ns]&^^ in \w j« mož /.ugodf.1! dotični napcv,   zapela jj^'J^'r^J klica imslcdnjo pescu:                                    ^ i^|^|
Ceciiijanćev,   veseli  borno tuđi mi   našega eeulijan- : stva zaradi delovanje  njegove^a izven  latinovanja, aho pa, bi latinovanje imelo sekati vaae v narodnost našo, tedaj bode vsakega poštenega narodnjaka dol-žnost, i/javljati svoj  „veto"  z besedo   in   dejanjem!
011  društva eeeilijanskega pa si tuđi   ne borno   da-jali agitovati proti prenaredbi liturgicnih propisov v zmislu slovenskem   Tegu se tuđi ne nadejaiuo, ako-ravno je društveni pokrovitelj, preniilostni dr. Jakob zadnjič izjavil obsotlbo svojo za  slovensko   službo božjo.   Duh cerkvene glasbe veje lahko tuđi v  slovenski liturgiji,   in kadar se po vine doba r narodne '. cerkve", tedaj izginu tuđi obrazl'žba   sedanjega latinovanja. Ako pa je Cecilijuiicem res do umetnosti, ; do stvari ne pa do  skrajnega konservatizma,  tedaj ; se ne bodo oglasili proti obrcilom slovenskim.   Obredi slovenski pa so vprašanje časa,   ki je neiniren kakor valovje, katerega ne upokoji vsaka želja Pe-trovega stola, in tuđi ne želja  knežje milosti,   dra. Jakoba Misli!
Trgovinska in obrtna zbornica.
(.Dalje.
6. Za tarif. štev. 274. „Cink".                         ;
Leta 1882. se je v avstrijskih planinskih de Želah pridelalo dnkovice 1H5520 metercentov, kav je iluviilj. da bi so bilo izdelalo 4f>.000 metercentov kovine.                                                                       ;
Stalili pa sta še tuđi štajerske in kuroške surove cinkovice obe delavni južuo-avstrijski cinkaniici, in sicer c. kr. talilnica v Celji .    ,   .   40.000 me. in privatna talilnica v Zajjovji .    .    .    34.000    „ vkuji   .    .    .   74.O0O me.
v Nenu-.ijo pase je prodalo 47.133 me. t. j. ves pri-delek cinkovice V Tirolab, ostanek s  lo.OOOjebila prevzela dnkaruiea v lvanci (na HrvatsUein),   toda : ne stalila.                                                                  j
Leta 1^82. sta obe nvstrijski planinski einkar- . liici izdelali surovega c'mkit, in sicer                         i
Celjskii...........15.29S me. i
Zagorska..........13 >3    „   i
\kup    .    .    .    28.<isl me. \ poleg tega je Zugoi'ska iz Auronzo iv Italiji) uvozila I
12  OuO me. kalamine   Gahnei) in uplavila, tuko, da \ se odnosno domaće talilnne prej   navedeni   i/delek I surovega cinka škrti za kauih ;>' '00 me.                   j
Od tega izdelka se je poprodalo  21.998 ine., i ostiinek s iiiK:i me   se je hranii  v zulogi.                 i
C'nkariiica v Št. Janži na   Kninjskeiu   se  je ■ opustila 1.  ls7H, ko so cinkove ceiie upale;  ravno tako sta brez doia IviuhIvM (na Hrvatske in) in c. kr. cinka miču v Briksieku (v Tirolih).                            \
Dalo »ii se misliti, da je opušiviije treli južno-  '. avstrijskih cinkarn'c omogućilo obema delujočima v : Zag-.vji in Ol;i, da umnozitu svoje i/delke.   Mesto ; tega se je moralu tmli v teli   dvoli   tuiiliiicah  delo  '. ukrč.ti  in   nekaj   izdelkov v zalog« dejati,   ker jib nesta hoteli v zgubo prodati,   Ne more se reći, da ; sta obe še deiujoći talilnici slabo urejuni, pomaiik-ljivo upravljeni, ali da slabo dc-lat,   Cinkarnice, ka- i tere so iiivjeno za topljenje štajerske i u koroške cinko- ; viče, ko se porubi trik rat ali štirikrat toliko goriva kakor se rude stali, morale so se prirodno postavljati v najliližnjo blizino od dukovega rudarstva naj~ maiij oddaljenih južno-štajerskih ali kranjskih pre-
mogokopov, oziroma poleg teh samih. Celjska in Zagorska talilnica sta sicer ob južni železnici, ali dobivanje cinkovice draži se izven visoke želez-nične vožnje še z ne malo voznino od rudnika do najbližnje železniške postaje. Plavži Celjske cin-karnice so napravljeni po najnovejših skušnjah in tekmuje ta erarična talilnica glede prihranjevanja goriva in pridobivanja kovine s cinkarnicami v Nemčiji, katere kurijo z mnogo boljšim in veliko cenejim premogom ; v Zagorski talilnici pa so plavži urejeni bolj v porabo drobnega premoga in ki vsaj nič manj ne izdeluje kakor Celjska.        (Dalje prih.)
Politični razgled.
M^traiije deželc.
V Lj u bij an i 31. oktobra. Sedaj delujejo odseki obeb tlelikK»oij. Vojni odsek ogerske delegacije se je spodtikal na previsokih potrebščinah za pokojnine. Več delegatov je priporočevalo, da bi se strože je postopalo pri upo-kojenji častnikov.
Mej velevlastmi se šo ni  doseglo nikako spo- I razumljenje. Dvomi se, da bi  kojaiVroanrja imela ! kaj vspeha.    Hes da nobenu velevlast ne   ugovarja, i naravnost ustanovljenju status quo aute na Balkanu, : ko bi se to dalo brez   vojne sile doseći   Z inislijo, ' da bi prisilili Bolgare, da priznajo sklepe konfererice, ; se   pa   zapadne   vlasti   nikukor   nečejo  sprijazniti. \ Mnogo jih je, ki mislijo, <la hode Anglija vsaj indi- ; rektito podphvda. Bolgaro, da bi tako popolnem uni-čila ruski upliv na Balkanu.  Salisburv ostnl je nam reč piojšuji sovra/.nik llusije.   in kjer le more ruje proti njej, če tuđi javno ni» kaže tega sovraštva
Odnosaji inoj U^l^iB'iJo in Si'Ikij« so vodno bolj napeti. Zlasti pa Iiil^nri Srhom nikakor ne morijo usticri. Kar koli niij storć, Srbom ni prav Nedavno smo š& ćitali dan na dan pritožbe, da liol-garska daje srbskim rcvoUicijonarjem zavetje. Da bi tedai Srbom ustregla, je bolgarska vlada vefi Srbov iztiralu in već družili pa poduprla, da no hi tuo^li ruvati proti Si'h'ji. Toda s tem je še le divanila v sršenovo gnozdo. Sedaj kriče v Srbiji, kako si1 v liolgariji zntinijo Srbi. V Sredd so ječe ž njimi prenapolnem1, samo v Urnej džamiji jib je nud :■!()() zaprtiii, v Trnu in Lom Palanki so pa rez dve sto Srbov doli v zapor. Ker le ni bilo konca pritožbam, da ropnrske čete prestopajo mejo, so jo boćarske čete popolnein zaprla Nikogar ne pust« iz Srbije v Bolganjo, p;i tuđi iz l^ilgarije v Srbijo ne. Na v-;a-čega, kdor bi hotel prest opiti mejo, streljnjo vojak i. To je p.i Je bolj razdra/ilo Srb',1.
Od tursko strani so poroća, da. se v Txhod-»ji SS.iai'jtd'SJ ji braniji) mobaniodaitci in (Jirki ustnpiti v vojake, kukor je to sklonila provizorija vladu. V \'w, krajili je že prišlo do krvavih izgre-dov. Zlasti v linr^asu bil je velik prHep ter je bilo več osob mnjenili. zlasti se jako vidno prikazuje j narodno uasprotje mej Bolgari in Grki.                     ;
V M.?.l4.4'<fi«ai{J3 prikazuje  se velika nevolja * mej bol^arskini pivlnvalstvosii.    Holgnrsku vlada h\ • kotnaj zadržuje, da tam ne bukne  ust;>n«k.    Ustaj-niski odbori neki jako energii'no delujejo. Ko bi ve- ' levlasti sklonile,   da se /.opet.   ustanovi   status   quo \ aute v Ilutneliji,  bodo  bol^ar>ka vlada tuđi v Makedoniji /gubila vt's upliv in no bode nio.ula tam ve6 \ zadrževati ustanka.    Navstuli   bodo  najhrž   nemiri, ' ' kateri b'do sprožili vse orijeutalsko vprašiinje.         i :           Vodja   opozicije   v ^»•šBti   zbornici   Trikupis ;
vrnil se je iz inozemstva v Atene     Velika mnozica ; , naroda ga je z veseljem pozdravila.   Trikupis jo je jako navilušeno nagovoril.    Rekel je, da bode pod-l»iral vlado, ako bodu dovolj odlučno branila pravice helunstvii  in si znala  pridobiti   simpatije   Evrope.
1'oudarjal je, da mora GrŠka braniti pravice belen-stva tuđi zunaj svojih mej, zlasti v Makedoniji.
Franronkcmii ministru vnanjih zadev ča-stitalo je več poskuicev, ^enatorjev in iliplonrtov, da ga ni zadela napadevalfieva kroglja. Napade vlec neče povedati svojega imena niti, kaj je bilo povod temu zločinstvu. Ker je Frevcinet obče spoštovana osoba, misli se, da morda napadevalec ni bil pri pravi pameti.
Kakur „Novoje Vremja" poroča, korpjNkl kralj ni vsprejel predloga ruskega poverjenikn, da bi ruski častniki preustrojevali korejsko vojsko. Za to se bodo neki vzeli angleški Jiastniki. To kaže, da na Koreji zopet prevaguje angleški upliv.
Dopisi.
Ik Ž<*le/nik«ir 30. oktobra. [Izv. dopia.J Pretrgal je državni zbor svo;e delovanje, deželni še ni se prišel. Kako slabi, hudi čaši morajo biti to za urednika, posebno slovenskega časnika! „Kf.ko je pust aanašn,i list — nič novela" in list, s ka-terim je bilo vendar dokaj truda, zastonj caka, hva-ležuih bralcev. Strele pa lete seveda najrajši na visoke vrbove. Ustrcženo bo inenim ne samo Vam, g. urednik, anipak tuđi slavnomu ob&instvu, ako Vam boin pogostoma posebno zaniinive, novice po-ročal. Imamo namreč tu junaka, ki se dan na dan vedno s slavnejšimi čini ponaša. JJKut mirni ojiazo-va)ec burnega delovanja njegovoga, zapisal som si po pravici vsakdajnemu zapisniku na čelo: „nulia dies sine alinea". „Noben dan brez liuirja" prosta-vil je bil te besed«? Janezek, in vodel je //'kaj. Naš junak memla ne rabi „linirja" izključljivo, uravnava se lahko tuđi z drugo stvarjo. Komu bi v glavo palo, mlado k' ivo drevesce „z linirjem" zrav-nuti. Tako ima tuđi naš junak, ki spadi k stanu, čegar dolžnost je, dostaviti in pripraviti, km1 je bilo zamujenega ali pokvarjenegu, in skrbeti za dobro, ravno rast, razlirne i»riponiočke. Nežne rastlinice ima v svojom oskrbovanji — školuje jim vročina po letu, še bolj pa zimski mraz. Zato so predniki obzidali poseben prostor in ga s streho — čeravnu je zdaj piskava — pokrili. No zidali so solo, da se vzgojuje boljši bodočnosti upanjapolna mladež. — Kako imt'iiiten posel ima naš joudc! Žive cvetlice vzgojevati je najtežje delo, ki zahteva umne-ja vrtiirja. In kako dobro ga umeje naš jiiual;! Ker ga je zima pobelihi, — kolik upliv ima čas na nas, vsak ve —, ker ga dražijo n/jele<niSki Slovenci", karerim ne more ust zamašiti, kor ga nočejo >e već drugi poslužiti, začel jo v sole svetili prostoriji dušek dajati svojemu udaljenomu .srcu — svoj žolfi zlivfiti. Že v pret'v'či'nem wdskem letu uganjal jih je prav po postu vab pedagogike. Razloček delal je mej otroei, kate rili stariši so se drzniii ravnati no svojem lastnem prepričanji. No potrebno y*. pa tuđi otroke razloćevati, kdo bi tajil! „Francelj, tebe na bum ja/, kaznoval, te bodo že oče", „Jožek ti moraš vt'iidar slovensko govoriti, ker so tvoj oče „Slo-venee". Tako in jednako je naš vrtur skušal lepo lastnost, razpora iu nagajivosti mladini ucepiti. Kar se Jatiezek nauči, Jane/ zna. Tukajšnji otroei na-birajo, kukor smo ini, ko smo bili m'adi, precrtane p stno znauii.e za odkup „zamorskih otrok1. Na.je-denUrat prišlo je povelje Miklavžku, ki jih je pridno nabiral, „ti jih nikar več ne nosi". IJ/aljeui oče je puč vedel, kje zajec tir-i, a ni storil daljaih korakov.
„Dcvojka sodi k:uj mora, 1'nU. Sii.'tiu sebi govori: „Ali mili nožu i drsijji! Ii:m i' st(» fiiro oil umru? lim V dto 11 uže tu!  |i,i'.;»! luitL I' što bržu  u\\  konja? Ima 1' uto »huljo o<l uitilii V Ini:i 1'i5'o draže od br-4iiV" Govori rilm \z vode: ,.Dcv(ijUn, luda budalo! Širu j« iiubo ud nioni, Duio jo moro od polju, UrŽo su o^.i od konja, Sliidji jo šet\'r od  niciin, Draži je drii^i od bratu" ....
Pri ])oslednjih besedah je deklica zarudela ter zbeftda iz sobe. Oče njen ]»okima z glavo pomen-ljivo ter mi reče: „Ej, gospodine! Devojka inmde vec šestnujst gudin, pak je trubu, da se udaje, jerbo — coveku nije dobru biti samomu." In ko se jaz začudim, češ, da je še premlada, odvrnu mi mož resno: „Kod nas im jugu punica prije dozori, nego kod vas!*'
Po večerji šla sva se sprehajat po selu gori in doli. Bilo je vse tiho in mirno; le tu pa tam je zalajal na dvorišči kuk pes. K« sva se vrnila do-mov, zavedel me je mož na dvoriSfio.  Tu so nama
. priskakali naproti velikanski, beli kodrasti ovčarski j psi. ki so stražili ogromno jato ovac, ležečih ondu ! j le na trati, lu ko so krotke živalice zagledale svo-I jega gospodarja, obkrožile so ga tt-r se zaganjale | vanj in se zaupljivo vzpenjale ob njem po konci, j Mož ima po tri sto do štivi sto ovac, po dve sto svinj zunaj na paši, obzirno čredo goveje živine in po šest do deset iskrili konj. Nekatcri knietje tu doli v Sremu innijo boj da po osemsto ovac, po tri do pet sto svinj, po dve sto goved in po dvajset konj. Diugo jutro napotila. sva se s Prokićem iz Divoša proti severu v njegove gorice, ki se razgri-njajo takoj za selom navzgor po jn-isojnem holmei. 0 tej priliki nii je opomniti, da vinogradi tu doli neso kakor pri nas, da bi imeli visoko po konci stoječe, h kolcem privezano trsje, ali pa dolge v vence sple tene brujde, kakor na Krasu in Triinorskem sploh; temveč tukaj je trs obrezan prav nisko nri zemlji in panoge, kar jih vzraste v jednem letu, širijo se svobodno po tleh iui okrog. 0 kakšnem kolci ali latuiku tu niti sledii ni! Ali kakšna kapljica Vam zoreva po teh peSčenili, solnčnatih brdinah, — tega Vam ne bodeni pravil, ker bi dobili skoinine po tistem Vašem obožavanem „cvičku" ali kako mu še pravijo zdaj na Uolenjskem!
Iz gorice, od koder se vidi po vsem širnera Sretnu, tja doli do srb.^ke gore Avale, preko Save v 13osno in daleč tja gori na gorovje onstran Broda, — krenila sva na lovo doli k prej omenjenemu monastiru Koveždinu. Ondu je bil isti dan „sabor* (shod ali proštenje), kjer se je zbrala ogromna množica ljudstva iz vseh krajev tostran in onostran Fruške Gore. Tak pravoslaven sabor Vam je jako zauinijiv! Tu se ne zbirajo samo pobožni romarji, temve6 ljudjc z vsakovrstnimi nameni, Tu vidite starca, kateri se priklanja pred obrazi božjih svet-cev; tam staro ženico, kako poljubuje svete podobe; ondu naletite na očeta, ki išče nevesto za svojega sina; mater, katera pozveduje po mladeniču, ki snubi njeno lićer; tu išče brat sestro, sestra brata; pop je prišel, da sliši svečanejšo službo božjo; kiriet, da se poineni s svojimi sosedl o letini. Da tuđi ci-ganov ni manjkalo, pač ni čudo! Največ pa je bilo ondu dekl'ic in to tako lepili, gospod urednik, da se njih nisem mogel niti nagledati, kamoli, da bi Vam jih opisal.
Monastir Koveždin je vrlo lepo vzgrajen, kakor vsi pravoslavni samostani, na štiri vogle, na sffidi dvorišča stoji cerkva, posvećena sv. Savi. Ta c^r-kva ima prekrasen „templo" (oltar) ves pozlače'ri iu
Ko so donašali slovenski časopisi ilaljno hvalo našemu junaku, prišel je v Solo in poboljšan opninnil otroko: „Sedaj morate slovensko govoriti, če ne, boste v cftjtengs prišli." Culukpferskega menda nišo govorili, ker ae naš junak ne zanima za surovi jezik ta. Zastavica ostane res, ka'^o so otroci pred govorili poučeni po svojem vzgojitelji. Tako bilo je ravnanje v pretečenem letu. Žalibog, da se letos ni spremenilo, ampaU s žolskim letom se tuđi vnovo pokazal pedagogični talent našega Pestalozzija. Po-stavno je ilolžan vodja vsako Sole vsako leto sesta-viti šolski red in poslati ga predsedtiiku okrajnega fiolskega. sveta v potrjenjo. Moj jiredmcti ima vero-nauk So vodno prvo mesto. Zato dajejo pravi peda-gogi katehetom na izbiro najprinravtiojšo ure po-nC'OViinja, sicer morali bi jim jili mlkazati. A naš „Pestal'izzi" prezrl je menda prvo postavo, za drugo običajno navado, ki ima tuđi izvir v novi šulski po stavi, se ni zmenil. Kapelanu ni ni'.zuanil ur, odloče-nih inu v poučevanje veronauka, začel pa je v soli hujskiiti in ščuvati: „Jutri bo kršfcanski nauk, če ■bodo hoteli kapelan pouče vati?" Kapelan, ki pozna svojo ilolžnost in jo je rudi vestno spMnjeval, \m-tožil se je do višje oblnsti, da ga pouči pravoga ravnanja. Slop pa mora biti naš .,Pestalozzifl, ako ne sprevidi, Kaj bo iz tace;*«, somena vznstlo. Za-kaj si napravljn in plete lavorikov venec b preziran jevn postnv? —
Strast je sic pa.
% 4iii*ciij.NlMkga 30. oktobra. [Izv. dop.] Ži-vinska vjvzstava v Kranjski gori, kakor tildi primi-r;u)je   konj v Krntiji in lladovljici  pokazala je do-volj,  kuko   vrlo v  Živinoreji   napreduje   gorenjska stran.    K temu pripomoglo sta veliko visoko mini- j stcrstvo in  kmetijska  družba kranjska  z nakuponi i in premiranjiMn lepo živino.                                       i
A s tein pii. se ni vse doscženo. Mi živinorejui | Ćutimo močno,  da nam manjka izpitauili živinozdrav- , nikov, ker skoro noverjetvo jo — za ćelo (Jorenjsko je samo  jeden   živinozilravnik in sicor pri okraj- | noiii glavarstvu v Kranji.    Številenje od leta LB80 ! nam pa kaže   da imamo tui CJorenjskem nad  GOOO konj,   G'J.000 govoji; živine,   23.000 ovne in kozlov in nnd 14.000 prastčev, katero štovilo s« je pa do dones gotova zuntno piunuožilo. K::j nam koristi pri tolikom   stevilu   živine   samo jeden živinozdnivnik V
Hcs je, da imamo veliko mazačev in smo se daj tuđi primorani v Rili km nanjc obraćati, saj že stari pregovor pravi, v sili še budič muhe jo. Tuki živinski mazači, kakeršnib rc ne manjka po Go~ renjskem in mislim, da tuđi sploli po Kranjskein in?, živinorejrem veliku voč škodujejo, nego koristijo, saj je znanih mnogo slučajev, ko je živina pri lmvji'lnili bole/.uib ravno po takib mazarih v nič prišla. Iu kako so nekateri tak i mazači premeteni in zviti?!
Ako ubozega kmeta ne more druuaf'.o oslepa-riti, skuša svoj nameu s tem doseći, da zanio „«>- | prati",    Uolnenm živinčetu bilo je zacoprano,   tnli mnzač in sedaj je treba, da se „odeopni", kor po-proj ne bo zdravo  itd. in tseditj  žučno uniogovrstne j „čirc-čare".                                                                I
Pafi žalostno, da so tako stvari se dandnncs gode po Kranjskein in da je uuizaštvo v takem cvetji kakor ne kmalu v kateri kronovini.
Krivi temu so največ merodujni krogi ker se ne brigajo,   da bi se priinerno  število  živinozdrav- j nikov nastavilo  Le poglejmo si druge dežele n. pr. 1 Štajersko.    Tanikaj je 14 živinozdravnikov  nastav- j
naslikan   z   mnogimi vrstami.  svetnikov in po cer- | kvuKMini svodu so živobojne slike al freseo, prigodbe iz življenja sv. Save. Monastir ima prostora za dvesto „kaludjerov";   gorenji   prostori,   zlasti   stanovanje arbimandritovo je vrlo  elegantno,  po  polnem po-svetno, moderno opravljeno. V monastir ima vsakdor pristop,  i»o vseb prostorih,  tuđi ženske. Dohodkov ima monastir na leto okolu 30.000 gld., neizmerna posesiva, splob vsuga v izobilji, — a živijo v njem samo po trije nienibi in dva, trlje dijaki. Ti ljudje so j Vam kaj prijazni.   Sprejeli so me radostno in go-stoljulmo.    Kilor bi hotel živeti mirno in brezbrižno, | tukaj hi imel   blaženo  zavetje.   Nebote sem se tu ', spomnil pesnilca in njegovih besed:
Življenja viilovjo tsim zunaj lirmnl, Tu vlada pa mir in tihotu,                                 j
Tuni zunuj vrvunje, drvonjo ljudi,                         (
Tn notri ji; svtita Hiiiuiitii.                                   '
In jutri mi je odriniti zopet iz tega blaženega •zatišja v burni svet!
V Divoši.                                 „                |
ProstoBlav Rretanov.
ljenih od  dežele same, poleg tega, da je tuđi veliko c. kr. živinozdravnikov;   isto  tako je  tuđi po drugih kronovinah, le Kranjska dela izjemo saj do sedoj se ni niti jedna deželna služba za živinozdrav-nike sisteinizovana.
Ker so za nas živinorejee živinozdravniki, eminentne važnosti, prosimo toraj slavni deželni odbor in kmetijsko družbo, da delujeta nato, da se število živinozdravnikov pomnoži tako, da vsaj v.sako okrajno glavarstvo dobi po jednega; le na ta način bode nam pomngano, ker znali borno potem, kam se je v potrebi ohrniti.
I« Iririjc 28. oktobra.   [Izv. dopis.]   Že je niinol tretji mesec čez leto,   odkar se je bilo ustanovilo pri nas „delavsko bralno društvo" v prospeb in omiko delavcev.   Kakor navaduo čitamo v časni- j kili,   iinujo  jednaka  društva v začetku  mnogo na- j sprotnikov.   Tuđi   našemu društvu jih n   manjkalit.  ! Dajali so vsakatere zasmehovalne pr'imke,   katerih pa tukaj nečem nastevati, jiriimke dajali so pa tnki, ki se stejcjo mej izobražene. Pri vsem tem in kljubu | nasprotdvanju je pa dozdaj društvo vendar izvrstno napredovalo,   tor isteje že nad   sto članov,   vefjidel ' delavcev tukajšnjega rudnika,   in   nekaj  rodoljubov ; raznih stanov,                                                            i
Narofcciio je društvo na 15 slovenskih časni- j nikov, katore dništveniki '/• vosoljom čitajo ter za- | jeniajo iz njih pouk, ki je v sedunjih časih vsakemu i potroben.                                                                    }
Priredilo nam je društvo v tekočem letu tri zaniiuivc veselice. 0 prvi veselici je že bilo v Vašem cenjoneni listu otnenjeno, torej hočem tukaj le I o drugih dveh par besed povedati. Druga veselica vršila so je v spomin tisočletnice sv. Metoda dne 7. junija v gostihii g. F. Ilcmica, zadnja je bila |>a v iiiKMidan Nj. Veličastva 4. dnn oktobra. Zjutraj se je pela ob lmludeveti uri sv. masa (Slava Stvar-niku. A. Nedved) pod vodstvom g. J. 1^-zga tu-kajšnjega organista. Lopo peta masa napravila je na vso poslušah'o globok utis. Posebno \\x nam ji' uga-jalo, ko smo zvečer stopili v krasno razsvetljfno gostilno g. .!. Kogcja. Akoruvno je bila nazuaiijena lu večorna zabava brez posebnih povabil, udek'žilo se je nizeii obilnega domačega ohčiu^tva, tuđi iil1-pričakovauo ubilo gg. članov „braliuvu;;! dništva" v Š'direljiih. l'o dovršenem hipom spuredu, po k-pih in raznovr.-;ttiih pesuih zapeli so tuđi vrli Šebreljci nekoj iničnih pesnij tako izvrstno, da su jim je vse občinstvo čudilo in si je vse želolo se mnogo j»%d-naci!)  večorov.
Ta ždja bode se tiiiii izpolnila, k teinu trdia le slogo. Dništveniki naj m veduo ozirajo ic na društva blauo   nanume,   nikilnr pa ne na osobnosti.
- (Presvetli cesar) poilaril je za prelii- : valce na Tinilskem, katere so zadnje povodnji oško-dovale, /opet 20.1MO gld.                                          i
—   (Gosp. prdf.   Šuklje) odložil je  svoj i državii'izbdrski mandal, in v 2'. dan t. ni svojo od- ; povod izročil predse.dst u   državne zborniie s proš- ■ njo,  naj  bil  posredovalo,  da se   kar hitro niogoče i razpiše nova volitov,   ia katero se v posebni izjavi ! dolenjskim volilcem kot kandidat [»riporoča.              j
—  (Slovensko gledalište.) Jutri zvečer j predstavlja, s« v deželneni gledali.šči znana žaloigra 1 „Mlinar in njegova liči".                                           |
—   (Umirovljenje.) Dež-elnc sudnijc .svet   ! nik g. Kiijko  Zhuber pl. Okrog je stalno   umi- ! rovljen. Tem povidimi dobil je naslov in značaj nad-sodnijskega svetuika.                                                  !
—   (Poddružnica družbe sv. Cirila in Metoda)  ustanovila  se je v Železnikih ^0. t. m. Oglasilo se je za pristop nad 30 udov, večidel let-nikov.    Živo zauiiniva se za družbo   naše narodno ženstvo,   koje broji skoraj  14 udov, v lep zgled iu spodbudo  drugim  domorodkinjam.   Voljeno je tuđi že stalno načelništvo v osoban gg. J. Mraka, župnika, M. Kljuna, kapelana, Frana Oblaka, hiš-nika in mlinaija.
—   (Iz   Slovenske   Bistrice)  se   nam piše: V 28. dan t. m. zvei'er ob 8. uri  napali  so fantalini in lilapci zntinega Matoja Kašlja (Zidov-skega), ko je iz Bistrice sci doniov po istem potu kakor prof. D. Pascolo in ga hrez vsakega uzroka tako stepli, da je čez nekoliko ur uinrl.
—  (Zeiiiljeknižna sleparija.) Iz Celja, 28. oktobra:   Danes bil je Valentin Fegeš, nekdaj diurnist, sedaj zeniljišnik v Celji, od porotnega so-dišča spoznan krivim goljurije ter obsojen na 2'/« leta
v oštro ječo. Dejanje se je vršilo tako-le: Pred pe-   :
titni leti kupi! je Miha Fegeš zemljište svojega sina sina Valentina za 6000 gld. in to vsled eksekurije. Valentin Fegeš pa je le zato dal prodati, da bi tako z zeniljišča spravil neko terjatev; „slamnati mož" je bil njegov oče. Ta je kmalu na to, v dogovoru s sinom Valentinom, odprodal već parcel zeniljišča grotinji Auersperg za 40OO gld. in po njeni smrti Se druge štiri parcele njeneinu dedičii, Teodorju grofu Auerspergu. Da se imajo vse te parcele od-pisati, to se je začasno v zemljiški knjigi pripora-nilo ter se je prićelo s pozovniin postopkom. Ali pravi odpis se je odložil, ker je 4. maja 18si umri grot Auersperg in njegovo guspodarstvo prešlo na Kysa, ta pa je je pozneje prodal dru. Oskaru ter Mariji Pangrac. V tem času, G. septembra prosi Miha, oziroma Valentin Fegeš, da bi se izknjižil začasno pripomnjeni odpis parcel, grotinji Auersperg prodanih. Sudišče je to naznanilo Kysu, a ta, ker o stvari ni poučen bil, tuđi ni oporekal in tako so je v resnici izbrisalo pripoinenilo. Ko pa pozneje dr. Pongrac ter soproga to izvesta, uložita za svojo pravico tožbo, katera pa ne bi mogla ničesar do-seči, ker je v tem času Valentin Fegeš že od svojega očeta nazaj kupil imenovane parcele. In tako ima Kys škode 2000 gld., ker je moral dru. Puti-grancu plaćati 2000 gld lnuloimstila zato, da so parcele zemljeknjižno neso ilale odpisati. Porotna razprava se je torej ukrenila proti Valentinu Fe-gešu zavoljo zločina goljutije v kvaro Auerspergove rodbine in oziroma njenih pravnih naslednikov z zneskoni 4000 gld. ■— ter koncula se z obsotlbo. — (Saniomorilec), ki so ga našli preteklo sredo v kupeji prvoga razreda na postaji na t Pragarskem, bil je neki Moric Uraun z Ogerski^ga. Zaigrat je vse svoje piemoženje, tako, da je imel samo še jeden krajcar gotovine.
Telegrami „Stover.skeniu Narodu":
Sofija 31. oktobra. B'dgar.skii vlada za-iiikiivii oticijaliio vest iz Niša, da so iiolgari mojo zapili iu ukazali naj se vsakilo ustreli, kdor bi iz Srbije se] rez mejo. Mi? i a je pri carinski stra/.iiiei za prehod prosta. Nadalje /s,-nikava, da bi bolgarski prostovoljci vzneinirjaH srbska, sela ob meji, kajti ob mej i stoje le redne čete.
])unaj 30. oktobra. Dr. Ilerbsl nevarno zbo-Iel. Moči znatno pojeiuajo. Ker je, dr. Horbsta srce zaniaščeno in pluća razširjena, je zdravljenjo težavno. Dr. Herbst jako nemiren in razburjon.
11. š'<!vilk;i iiu;i tiiislcdnjo vsobino: 1. J. KriLšnik : Sava. Povest v voi žili. — 2. Svojmir: Sonet. — .'(. Dr. J. Vos-njak: Odlotnid iz flovcftko iinjjikonicdije. II. l'otc^o. soptem-Ijim bo jiučilo. — -I. Svojmir: Tvoje oči. Pcsoni. — b J. Tr-dina: Bajko in povesti u Gorjniicili. 24. Doktor lVežir, — 0 Ivan Vrbovec: Siiiviii Slovenci. II. Potci1 Ptivcl Glavar. (Konnc.) — 7. A. Piree: Anica. -- 8. Nikdo :l)vu bisorja. Pcsuni. - '.). J. Cimpcrman: OsMilo cvetjo. Soneti. — 10. Fr. Svetič : Viktor llu^o. — 11. Savo Zoran : V noći duhov. Pesen. — IU. Janko Kersnik: A^italor. lioinan. (l)aljo). — l.'l. D. Fajgelj : Novd niii/.iknliju VI. 14. Književna po-ročila: IV. L-. Žvab : l'tiriusitii Trintstino. (Kniioc.) — V, Ž. Latinska Hbvnicu. — VI. Ž. : Lutinsko vadbe za prvi pymim-flijski razred. — VII. Ivan Š.: Stavhiiiski sslo^i. — 16. Iv. Franke: UnictniŠke starino po Goronjskcrn. (Konce; — 16. Slovenski glasnik: Nove knjige sluvonsko. — Piaateljsko podnorno druStvo. — Akiuloniično druStvo Slovenija" na Dunaji, — Slavu preporoditeljem! — „Arrhiv fiir slaviseho Pliilologio". — Androj Imron Čehovin. — llrvasku književnost. - Popravki. — 17. J. Kalan: feub. — „ljubljanski Zvon" s-toji vse leto 4 ^1d. fio kr., za pol leta i! gld. ;(0 kr., za čet.rt leta 1 gld. 15 Ju1.
J 7. t4uW r(Šr06nn. 06'(! tal. sev.'j j't». ! -.»..-o 2.'pop. V8a-10^ii.| 8-u1*.; | z. vab. 1 |jw. ;U'00i8» d   *>. *vBČ*ji i V?i4 02r.::.;     1-2 V   .»1. buv.   ju*.
M                        i                       1                       !
Srwlnja touipvrttturrt 3*5", v\ 4 fi° pod uu.-iuhIoui.
Vremensko  poročllo .')(). okt.   V m'A\\'y Evropi so \a »riu-iii tlak pouižul, v A* sr,imwrsk-'i |>» nariftC.v iM«-trovi ho nlt,bSi postidi imzoii na Ansjli^kcni, lij"'1 j'1 vihurno. N»-l«» tu oblii''iH», tuni iiisuo, v vii* JciiUiJl d«»* ail I111 j?H«K-     ( V Tnlj1 bi|:k ]{', in\ iht i. .liiilnjiinskn nune m n >n\:nu • j^ibljo.
__ Tripiikoviiti sovoniu vetrovo, obluui«, di-ši-vno ali na ano-
ženo, j;iko liliulno vremc.
JDioj^aJslra "borza
dn6 31. oktobra 1.1. (Iivirno telegrafično porobilo.)
Papirna renta..........      82  gld. 50      kr.
Srebrna renta..........      83    „    —        „
Zlata renta...........    109    ,    20       „
B°/o marcna renta.........    100    „    —       „
Akcije narodne banke.......    869    „    —        n
Kreditne akcije.........    283    „    50       „
London............    125    „     10       „
Srebro............   .      —    „    —        n
Napol..........        9    ,    94'/,    »
C kr. cekini.........        5    ,    93       „
Nemške marke.........      61    ,    50        ,
4°/c državne srećke iz 1. 1854   250 gld     12«    ,    50        ,
Državne srećke iz 1. 1864          100 gld.     171     „    60       ,
4°;0 avstr  zlata renta, davka prosta     .    109    „    30       „
Ogrska zlata renta 4°,,'„    .                 .           S8    ,    85       ,
„     papirna renta 5°/0       .                 .      SO    ,    90       ,
o*/0 Štajerske lemljišfi odvoz, oblij? .   .    104    „    —       n
Dunava reg  srećke 5°/0   .   .     100 gld.     116    „    50       »
Zemlj. obč avstr. 4>/t°/0 zlati zast  listi .    125    „    40       „
Prior, oblig  Elizabetine zapad železnice    115    „    —        „
Prior, oblig  Ferdinandove sev. železnice    106    „50       ,
Kreditne srećke.....100 gld     176    „    25       „
Rudolfove srećke.....10   „        17    „    80
Akcije anglo-HVBtr. banke .        120   n         98    „    50       „
Trammway-društ   velj   170 gld a. v ,    .    182    ,    75       »
Obramba.
Zvedel sem, da me hudobni jeziki po Ljubljani na-tolcujejo, da sem jhz tišti, ki je one dni, kakor je bilo brati po časnikih, a ponarejenimi pistni na ime mojega oćma Jožefa Zorca (po domače „stari Dolinar") po poatreŠČkih nekaterim trgovcem in drugim premoćnim ljudem skuSal izvabiti svote po 1000 gld. in već ter jih za te meske oslo-pariti. — Ker je meni na mojem dobrem imenu in do sedaj neoskrunjeni časti vseležeče, bodi tu|nuznanjeno, da bom vsa-cega, o katerem zvem, da razširja tuke obrekljive laži, nc-mudoma tiral pred sodnijo.
France Doli nar, (645;                                       posestnik v Švlci ob Dobrovi.
Išče se
trgovski pomoćnik
za prodajalnico z mešanim blagom na deželi.
Ponudbe sprejema upravniStvo tega lista.     (643—1)
Služba se išče.
Mladenič, ki je kupčijsko solo z dobrim uspehom dovršil in zdaj za knjigovodjo sluzi, rad bi izpromenil avojo đozdanjo službo ter atopil v kako drugo, njemu bolj pri-merno. Posebno rad bi šel k Spediciji v kako tovarno, ali pa h kakemu drugemu podjetju za pisarja Ako treba, zino-žen je tuđi kuvcijo položiti.
, Veo o njem se iz prijaznosti poizve pri g. P. G. V Stndentovsklh ulloah St. 13 v LjuV lani.    (637-1)
A±A±A±J^J^A±A±A^A±A±A±A^A^J±A±A±Ak.AK
i   Otvorenje prodajalnice.    I
m Podpisani s tem uljudno naznanja, da je z de- ^ a našnjiin dnem otvoril svojo novo                                     ^
lusnjarsko obrt^
2 na Poljuiiski cesti št. 3, nusproti stare ^ a                        liranilnice.                        ^
^         Mnogobrojnomu nakupovanju se priporoča              w
J                                       z odličnim spoštovanjein               T
1             I^ran Seliuster,    P
\ (642)                               usnjur.                      V
p 4«v           Največja zaloga
TP*t|* Šivali strojov. |VđL jan. jax,
U J 'JAN. JAX,   I          Izubijana,
l| /  v Ljubljani, ILultl Kimpa        rm TT? T    T7irX>nT)A
šW.    C.k.privilegij   I    nUlLL Jjj VKUJ^A.
Jw\ 1           /:'          |     Xrt uicHedie obroke po
^W^ zboljšanjepival-;             4 do 5 «ld. (r,n_9)
^Lr^—         Šestletno jamstvo.
Pouk brezplačno.
Vinska dražba
v Veliki Nedelji.
Dno 4. novembra t. 1. proda se po dražbi 4OO llclilolUl'OV (okolu 71 štrtinjakov)   majskima   in   cerkve-
ne^a vinskoita mošta lastno^a pii-delka v grajskih kletih v Veliki JHedcIji
na Spodiijom Štajerskom, na jcdnakoimenovanej železpiSkej postaji, v cimentovanili sođili, proti gotovenm plavilu.                                          («j:j8j
I)i*ažba se začuo po prihodu osobnoga vlaka, to je po 11. uri dopoludiie.
OsMraištvo tomenfle nemskega vitežlep reda
v Veliki Nedolji,  19. oktobra 1885.
Od sobote 31. oktobra naprej
■^ li netaj ftnij iM -w
v liotelia. „Stad.t "^77"ie3a"
v nllfinem lokala, prltllčno, uhod Fr&n Joiipova oeita,
IZREDNA PREDSTAVA
19 letne lierkulioe, boriteljice in akrobatke
gospodičine ELEONORE
preftstaVa tolM.flU^f
Vidi se od 10. ure zjutraj do 9. ure zvečer. I. prostor 20 kr., II. prostor 10 kr. — Vojaki in otroci polovico.                               (636—1)
taje ili zloljšanje m
Najgotovejie, najhltrcjše in najoenejie srid-stvo za oličenje in zboljšanje vina in popravljanje bolnega vina je
prava franeoska galerta
tvrdke COIGNET &C.T Parizu, Lyonu, Marseillu.
To zriamčeno gredstvo z navodllom, .kako Je rabiti, ae vudno dobiva pri tvrdki
A. HARTJflAmif v Ljubljani,
pl«arna v Tavčar-Jevi palači.     (587—8)
rTiiiliT'j
| zaloga čevljarskega blaga, j
f              Židovske ulice nt. O,               J
priporoSa častitemu obćinstvu  svoje lastnoročne iz-    ♦
»lelko čevljarakega blaj^a za  «o»|iodo,  sonpe in   S
otrok« v najlepSih izdelkib in po nujnižjih  cenah.   |
— Dalje opozarja imenovana firma na bvojo bogato   ♦
zalogn                         («08—5)   1
čevljev za dečke in deklice,      !
ki se izjetnoma pojako znižauej veni razprodajejo.   ■
Tropinec in žganje iz vinskih drožij,
staro in novo blago, prodaja uh drobno tu đ belo .lANIilSC WA(»NEli, posestnik ž^anjarnice v Moderua na Oger»keu>.                                    (t>24—3)
Nič več odlašati.
Svetovno znano žebrako, katero sem na nekej drrtžbi kupil za polovico prave vrednosti in ao jih vsied obja"o že mnogu pokupili z vseh delov sveta, prodajem, dokler jih je kaj po
samo gld. 1.50
jako  dolgc,   zelo  Ucliclc   in   široke W*~ nera/lr^ljive "^Hl
žebrake
". '9^BQt^^^^K^ ^   raztrgljive, Ia, baze po
•^™^^^""^''^™'^^   Nadalje jo še v zalogi: 500 (tvuiiujtttoric rumenih   koMim-tili  iijiikarNkili plalit
z raznimi barvastiini progatni in krajci, kompletnih, jako finih, samo po gld. 2.60. Toacbno priporočevati izvoSCekom. Nadalje imam za razprođajo:
400 posteljnih odej
iz najfinejSo burcttsvile v veličastnih barvah, rude-ćih, modrih, rumenih, zelenih, poraerančastih, pro-gastih, dosti dol^ih xa vpako posteljo po gld. 3.7S, dvojica samo gld. 7.—.
Na stotino zahvtil in opetovanih naroćil od od morodajnih osub, izmej katerih aern že nekatere objavil, Bo v moji pisarni vsakatereinu na blagovoljen ogled in mislim n«/atera taka zahvalna pismsi in opetovane naroćbe, došle poalednji čas, kmalu objaviti. Vsako blago, ki ne ugaja, vzanic se brez ugovora nazaj.                                                            (030—1)
Naslov: Wel>ewaarcn-Manufactiir •I. II. Itahinovicz
Wien, III. Bez., Hintere Zollamtsstrasse Nr. 9.
^^ ^51^,^^^     v^^^^j^^     &>V$&^^&     v^^.
\  Guirlande in vence za na grobove   !(
naJukiisiiejNe narejene in v Tellkcj izberi, kakor tucU
i         trakove za vence          :
y vseli barvah ili širokostili, s kakersniiti koli na-
l)i<HOlll priporoža
j                         LjvLioljaiisi., Preširnov trg*.                (615—4) I
f      tt               .              n              w         ♦                                      Umetne                    (489—20>   ^
I KniBTtBsfirmo  i    !■•«• i» z®*<bv$®i
$          priporoča po uizkej ceui         %          X   ustavlja   po   oajnovejšem   amerikauskem   načinu   ;■;
&,                                                   y          +   brez vsakih bolečin ter opravlja  ploutbovauja in   «
1 »jlMUUIft  1UUIIH   I      j zobozdravnik A. Paichel, *
g                V  Ljubljani.              ||         ^              pole^r Hradecbejra mu^tu,   I. uailsfopje.              vJ
^^'^^l^^&M^^**^*!**?  zraven roiovža v Ljubljani,   \
: :^#'":^|i                                      llkr!ltu                                     '.
' i^^         HOMEOPATICNA LEKABNA,       :
| ui |t^T[/■;>!:   (     g#" zaloga vseh domaćih In tujih speoljalitet, "W I
' ?■ <}\'&<\'-!'£':''''*J*h'                                          priporoča sledeće izdelke.                                        |
\ *"''Q\~£$                         Vsakorau izdelku prideno so navod, kako je rubiti.
*   ££\$M    ANATERIN USTNA VODA, 1 steklo-     GL1CERINSK0 MILO, a 14 in 12 kr.,  \ \ S'^VV^        iliru -11» kr.                                            kakor   MANDELNOVO,   PEŠČENO  .
►   p  •){('<■     BABY  P0WDER,   Stupa za otroke        MILO itd.
[ I ¥p       in odiašfTiie debelo ljudi, 1 škat-     FRANCOSKO ŽGANJE, 1 nmlu ste-; S 'tttffo        'i'oi M kr.                                            klenicii 20 kr., 1 veliku stekle-
►   »  \\/\     BERGERJEVAKOSMETIČNAINZDRA-        nica 40 kr.
*          /             VILSKA MILA.                                    BALZAM  ZA OZEBLIM), 1  stekle-  ,
►          *           VIJOLČNOGLICERINSKOMILO,40kr.    .   nica :V\ kr.
►   OBRAZNO LEPOTiLO,imenovano,Dainen-     PARIŠKI PRASEK ZA DAME,  beli in ru-
J      tihlette", 1 Htt'klenica ,!i() kr.                        deči, a 3o in 40 kr.                                !
►   POMADA ZA LASE, \w katerej Insjo hi-     RUM,   ki   sa   neposredno  dobivamo,  a
►        troje i'iistt'jo, po pntf. Pitlni, it i',0 kr.         :>i>, (JU kr. in 1 tfld.
!  TINKTURA ZA LASE, po katerej hujo hi-     SA.UCILNA USTNA VODA IN ZOBNI PRA-J      truje raatejo, :'i Hf) kr.                                     8EK, 1 stekleuica  50 kr.,   I Skatljicu
*   TINKTURA ZA KURJA OČEŠA, 1 stekle-         3U kr.,  do se<laj nedosu^ljiv izdolek, \     nica ■!<> kr. s čopičem vred.                           ki se pa ne srne zamenjati b salicilno \  K0L1NSKA VODA, v oridimluih stekleni- j      kislo nstno vodo in zubnim praskom.
►        rah A rn) kr. in 1 ^ld.                                TRPOTČEV SOK IN CUKRČKI, proti kaš-;  ŠMARNICNI PARFUM, 1 steklenica 1 {?ld.,         Iju, liripavostl itd., ki m se že dosti-
►        kiikiir tuđi drugi partumi po proizvolj-         krat xa dobre izkazati, 1  stekleniua
►        nih ,TU;ili                                                           f)0 kr., 1 škatljica !{<> kr., kakor tuđi
*   MALAGA VINO, kntero neposredno dobi-         PELINOVI, SUZNI,  GUMI IN SALMIJA-I      vanio, v ateklenicah po 30, GO kr. in         KOVI CUKRČKI po pioizvoljemh cenah.
►        1 tfld. 10 kr.                                                 ČAJ RUSKI,   katcu^a urposrtidno dobi-[ MALAGA  S  CHINO,  proti  pomanjkanju         vaum, v znvitkih po •'!•) in .r)0 kr.
►       slasti do jedi itd., 1 steklenica 70 kr.     OGERSKO MAZILO ZA BRADO, originalni
►   MALAGA Z ŽELEZOM, proti bleilici, po-         zavilek, (novo), se nikdur ne posuši, [      manjkanju krvi itd., I steklenica GO kr.         ti L^<» kr.
\ SLAJEVl  CUKRČKI, u 10 kr. iu po pio-     ZOBNI PRASEK IN ZOBNA PASTA razno
►        i/A'oljeuih eonali.                                              Trate.
*  &C Ti izdelki in druge tu neomenjene specijalitete proelajajo se
►                   po coni W ra^pošilialo sleđ«H dan po pošti, -^     (G14-1)
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskavnft".