207. Številka. ' Ljubljana, v Četrtek 10. septembra 18%. XXIX, leto. tahija vsak dan nrv^Ae*--, isiroSi noieljft in prmraike, ter valja po pofiti prejemati avntro-oguruk» dcflelo aa vbo leto ln gld., ea pel leta 8 glđ. ta Cctrt loti 1 gld., 7» joden :o»i)oc 1 rM, 40 kr, — Zn L j ubijano brea pofiDjasja na dom ca vab leto 13 gld., m ^ctrt leta 3 gld. BO kr., un jedon mosoc 1 gld. 10 ki. Za p-jfiiljunje na doto rajona h< pO lt) kr na uieae:t, po 30 kr. za četrt leU — Za tuj c deželo tolika vofl, kolikor počtnina Eoafta. Za oznanila pUčujc. m od fitirialopnci pft.U-vrtte p--- * kr., če M oinanilo je^enkra; bskrv po 5 kr., fie se dvakrat, iu po \ kr., 6e se trikrat ali večkrat tiuka. Dopioi naj oe iv.vr.U- invokirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dro-dniStvo in upravniatvo je na Kcmpre«nnni trgu et. 1 i!. O pravuiht n naj se blagovolijo pošiljati naročnine rekhniaca; -, rjt!i*mla, t. j. vse adm'»• isrrativne utvari Grof Badeni na Goriškem. Sinoči je ministerski predsednik grof Badeni prijel v Gorico. Vozil se je ves dan po soški dolini ter poKtajal v večjih krajih, kjer so ga občinski zastopi in drugi reprezenfantje nagovarjali. O tem poročajo brzojavke našega {osebnega izvestitelja. „Soča', glasilo goriških Slovencev, je tem povodom izišla danes v jutro v po sebni izdaji in pozdravila grofa Badenija s člankom, kateri ne jo nam že napiej naznanil in ga radi njegove krepkosti z veseljem v celoti priobčiijemo. Članek ima poljski nvtd, kojega smo približno prevedli in ki slove: ntfkscelenca! Davi ste prestopili na Predelu mejo našo dežele — in na vsej poti do vhoda v mesto goriško Vas je oduševljeno pozdravljalo zavedno slovensko ljudstvo kot prvega svetovalca presvetle krone in kot odličnega sina bratskega naroda polJHktga. Hoteli fo Vas sicer kar najhitreje rm goče prepeljati od Trbiža v Gorico, da bi nič ne videli in nič ne slišali o željah in tožbah tega vrlega naroda, ki prebiva od Piedela dc Gorice, toda Vnsa vzvišenost je preprečila to nakano! Hvala Vam! Videli ste lepo seško dolino in nje prebivalstvo, ki je izključno slovenske narodnosti in gotovo ste so overili, da zasluži več naklonjenosti od stranij c. kr. vlade, zlasti, d;i zasluži ŠelezniŠke zveze z notranjimi deželami države. Ali sočka dolina je le del slovanske Goriške; vsa okolica goriška, vipavska dolina, Brda, ves Kras so kompaktna last slovenskega ljudstva; dve tretjini prebivalstva je slovenske narcdnnsti in nad tri četrtino dežele je v slovenskih rokah. V Gorici {»a ■■fo Slovenci v manjšini, ker je bila naša usoda vedno taka, da smo s svojimi renegati množili nasprotne vrste. Toda zdaj so ponehali taki žalostni pojavi, in slovenski živelj so krepi neverjetno hitrimi ■avaki. Tu *# pati naravno, kajti vsa okolica je čisto slovenska, a vsa trgovina in obrt v DHeetn je zavisna od slov* nek* ga ozemlja. llkljuh vsem tem dejstvom, se vi,da v naši deželi tako, kakor da jo to „italijanska pokrajina", kakor jo imenujejo nasprotniki ; italijansko ljudstvo uživa vse narodne 'pravice, Slovenci pa smo povsod pretirani in vsak hip globoko žaljeni. Vzvišenost ! Vemo, da imate bistro oko in hladen razum, oglejte si dobro odnošaje, v katerih živi t b skrajni državni meji narod, ki je iste krvi in rodu z onim plemenitim narodom, ki je dal zdaj mogočni Avstriji prvega ministra in državnika. Nikar ne zanašajte se, 4a bodo tujci in naši znani nasprotniki govorili resnico o nas, saj Vam je znano, da Slovani v Avstriji imamo vedno nestrpnih sovražnikov, ki hlepe po naših lepih* zemljah. Mi pa Vtfm prinašamo nasproti odkr tosrčna slovanska srca in Vas iskreno pozdravljamo na BVOJih tleh Da si stn nam po rojstva bliže nego katerikoli drugi dosedanji prvi svetovalci presvetle krone, vendar Vas ne prosimo nikake prednosti pred katerim koli drugim, pač pa jedino to, da se tudi za nas jedenkrat uveljavi zlato geslo : Justitia regnon m fundamentom. Pravilnosti iščemo, ter zahtevamo ! In nje tudi' pričakujemo od Vaše Vzvišenosti, ki ste nam mil in drag gost. Dobro nam dotlil" (Do tukaj j« izvirnik pisan, v poljščini, in se potem nadaljuje slovenski:) »Vala Vzvišenost b-J: pa o varjena , da mi Slovenci privoščimo svojini laškim sosedom vse, kar imajo v gmotnem in narodnem pogleda. Toda tudi sebi Selimo, da bi se nam jednako godilo, kakor se njim godi, da bi so Slovenci jednako Spoštovali od vseh c kr. oblsstnij, kakor se s; o-Štujejo Lah*. V d« Šelnem zboru in odbora imajo Italijani prvo beaedo, daai jih je koma; jedna tretjina prebivalstva, Tema je narok nalašč v to skrpana volilna geometrija, ki je dala furlanskim mestom preveč sastopnikov in je bila poskrbljeno za to, da smo Slovenci iztisnjeni iz — knpčijske in obrt-nijske sbornice, ki voli dva deželna poslanca, V tej zbornici Slovenci nismo zastopani, ker jo bila nalašfi sa to skrčena volilna pravica. Slovenci prebivamo na treh Četrtinah deželnega površja m smo bi ij redko nas \y-w-, ker je svet bod .-i hribovit ali manj rodoviten; Lahi prebivajo pa gosto naseljeni v rodovitni turbinski nižini. Vsled tega je ni slovenskem delu dežele pridobtiinski-davek nižji nego v Fitrlaniji, in ker je določen najnižji davek 3 gld. za volilno pravica, jo imajo skoro vsi furlanski trgovci in obrtniki, slovenski pa ne, dasi jih je po številu dvakrat več. — In tako je kupčijška in obitnijska zbornica ognjišče naravnost protislovanukih teženj, kir a bridkostjo napolnjuje ves slovenski narod te dežele. Boj za slovensko šolo v Gorici Vam je znan. Gorica je središče slovenskega »zemlja; Kurlanija j« kar ločena od nje, o čemur se lahko prepričate sami. Furlanija nima česa iskati v Gorici, dočim se tu oaredotočnje trgovski in obrtni promet Slovencev skoro ce'e dežele. Goro a plačuje tretjino davkov v deželi, kar je le naravno, ali p ačaje jih z novci, katere dobiva od nas Slovencev. Cela soška dolina, katero ste videli, vsa krasna in rodovitna vipavska dolina, katero ste osrečili z novo železnico, del Brd in vsa okolica kupnjejo vse potrebno blago v Gorici in tu prodajajo svoje pridelke; v tem je vsa trgovina in obrt v Gorici. — Ali goriški magistrat noče poznati Slovencev v Gorici, dasi jih je gotov* $e vedno nad 7000, ki se niso dali potujčiti. Cilo v izročenem j odročju, v vojaških rečeh itd. unulnje le v lal ini. Za jedino slovensko fo'o v Gorici pa se upira na vse dovođene in nedovoljene načine. Naj Vaša VsviŠenost le pogleda, kje je bivša. C.timllijeva vojašnic«, da, kje je tudi poslopjs v ulici Vogel, kj- r hou- zdaj um«st ti slovensko šolo! Uverjeni smo, da Vaša Vzvišenost spozna, da oni kraj nikakor ni primeren za jedino slovensko IjuJs o šolo. Da v celi dež-li nimamo niti jedro -ke žole, to ;e Vaši Vivtfenoet« znano. Tudi nemški prtfetorji ao poslani v to deželo, da ; ouču ejo mladino. kat< re iv* ljubijo in ne razume o. To je nenaravno! Čas bi že bil, da bi sj odpravila stoletna krivicu, ki sa godi prebivalcem te dežela 1 Pri sod.ščih, zla-ti v (iirici, je Se vedno slat o. Le iralo je (Urtdnikov, ki dobro pozna o slo venski jezik. Tudi e Slovenoi M po VSŠini urs ttje v tujih jezikih. In zadojo dai je bil imeno W državnim pravdnikonu mož, ki ne razum- slo Vi l-skega jezika in ki jo znan kot odkrit nai lwli^tek:e Ženska. (Ruski spisal Nikolaj Ježo v, prevcl Jakobinoc.) — Prav si storil, Kazimir, da si rbkopal vrtec. Sedaj bodo izvrstni naši pomidori in tikve... — Tako jo, '•• ?.:<•>! Meni je vr« prav, ker mi ni samo za tvoj vrtec, temveč še za kaj drugega . . . — Oh, Kazimir, žo vem, kaj ti gumi po glavi! Meno kar vest peče in srce ae mi zaliva s krvjo . . . Ujamejo te, v zapor te utaknejo, ali Ifl več — ustrele te na granici. — Takega strička, kakor sem jaz, ni preveč lehko ujeti. Kar se pa tiče kroglje, imej pred očmi, ženši'e, da znam moliti k mučeniku Avguštinu. Govoreč to, je napravil Kazimir — visok Poljak z rudečimi brkami, kmeteko suknjo in grobimi Črcvlji, — papiroeko (cigaietko) in prižgal jo nad malo svetilko. Ona, katero je imenoval ženšče, je btla bleda, suha, bolehna, nelepa. Na njeni po-■tavi z velikim, temnim robcem, potegnenim ven na obrvi, se je čitalo marsikaj: navajeno uhožtvo, sirah, skrbi, ljubezen do moža in cerkve. Ženska V bila videti stara. Bolebno detinstvo in jednaka mlad i . težko delo pri ,t ipodinjatva in večkratni poiodi »o jo na;-d.h o velo, toa'ebančeno že-sko, dali je; io bdo sele 28 let. Nasptotno se jo pa kazal njsn mož mJa ši, b i je skladne postave in apretno vihal svoje rodeče brk". Na č-^lu jo imel veliko prasko, a to ni kazilo Poljaka, temvfč simo dajalo mu nekako skrivnost Kazimir je imel na konci mesta majhen košček zemlje in revno kočico. Tu je živel s nvojo ženo H. leno, a živel slabo, oboŽOO, ne da bi k.«j di lal, ter izginil časih od doma po ce!e tedne II-letiin oče, organist mestne cerLve, je DOSkasil nel.cč spametovati neumnega z-ta, a doeegel je dokaj čuden in nepričakovan u'p•■ /••! h aivarila o j nebeski sr» či. ko je Kazima- kl re oč I doma in ; ae jej nekol.ko časi u-n prišteval 30 korenjakom. Bal se jo vsukega atražsika, nko bt ga srečal na poti l puško in s »mok 030m, Ako bi pa ne imel vojuk orožja, bi mu Kazimir hrabro preklal črepinjo. Ljubeč sebe, ljubil io tudi vel moški fpol« VsaktgA blapcm je spoštoval, vsako žennko je pa smatral ničuejšo od zavrglega papirja. Nekdaj je bil h.k.-j pri nekem poljskem plomi u, marsikaj naroda, mej kateri je poslan. In zđaj čujemo še, da bo-la imenovana v dva trda slovenska okraja dva Liha za sodna pristava, dasi se nista potrudila, da bi se b Ia naučila slovenski! — Da s takimi odncšaji nismo zadovoljni, to je naravno. Ves narod je že velikokrat protestoval proti takemu postopanju merodajnih oblastnij, ali brez uspeha! Pri politični upravi je tudi slabo, ('da vrsta uradnikov ne razume slovenskega jezika. Namestnik vitez Riuhldiai ne le da ne razume jezika velike večine primorskega prebivalstva, marveč je še znano, da nas — najmileje povedano — ne ljubi. Kaj je vse s tem v zvezi, ve morda Se najbolje Vaša. Vzvišenost, ker ste imdi gotovo že priliko slišati, kako mož slika in podpira naše opravičene zahtev« in želje. Nič čuda torej, ako smo Slovenci V cdločni opoziciji proti njemu Slovenci v Trstu in Istri so pa naravnost po-milovauja vredni trpini v vsakem pogledu. Ali sedanja domača vlad i v Trstu je povsem nezmožna, da bi ustvarili* v deželi — človeške odnošaje. Zategadelj tudi cd vlade v Trs*u uičosar ne pričaku jemo, marveč obračamo s/oje poglede in upa le v osrednjo vlado na Dunaju, od katere pričakujemo pomoči. Ekscelencal To pomoč pričakuje slovenski narod oprav od Vas. Proučite od lošaje v deželi, kakoršni so, ne dajte se slepiti od naših nasprot mkov, potem pa naklonite todi Slovencem in Hrvatom na Pr morskem vaaj del one dobrohotnosti in obzirnost, katero ukazujejo vsi Vam podrejeni uradi m slovanski manjšmi. Pravice iščemo in nič drugega! Nadejamo se, da jo dobimo vsaj zdaj. ko ste prišli v deželo Vi, Bcscelenca, ki sto sin bratskega naroda poljskega. — Nočemo, da bi kaj vzali po krivci nažim laškim Boaedom: proaimo le, naj se da vender ž* jedenkrat tadi nam ono, k %r je n u r an ti p . a.travnih, po božjih in ustavnih zakonih D U lljg, da bi se to zgodilo za vlade Vašo Vsvišenosti! In tej na i kličemo Vam iz bratskih aloveu.sk h src cdjsevljaai: Dobro nam d osli! Občni zbor po!, društva „Edinjst". (Dabc.) Poslanec dr. Laginja je nadaljeval: Kakor da bi človek mogel biti sovražnik la.sine svoje domovine! Toda pomisliti je, da oni smatrajo n.-.s — za tujce. In tako, kakor dr. H trii |{, govote in pisarijo vat laski prvaki iu časopisi, --.ar.vvco je, da se s tem laško občinstvo vzgaja v Bap0(lianam sovraštvu do nas. Žalostna ist na je, da so t «ki govori prešli ž* v kri raznim Italijanom, koji sicer ne bi lili hudobni I ju i je. Toda, ker ču-jejo vedno in vedno t.tka klevw.tnja, osvedočeni so ilednjiČ, da Hm o mi njih sovražniki. Smejati bi ne moral človek enemu kar se je še govorilo na občnem zhoiu v Malem Lošinju, toda s!\.ir ni smešna, ker jo mana OSVedošeiM O resnici vsega t-g*. Smemo pa je vsekakor, da se ti ljudje O ob vsaki priliki, kako so vlade nasprotne in aovra iiM It.ti.iMjom, odkar so isti pol avstrijskim Žeslom A tuii o amešnoati take trditve ni treba vid «1 lo si šal, mu'.al |S kroj; izjedenih Ijudj, naučil be oknsno jesti iu krasti. Pri vnem tem je bil velik teroijar: lazi je po oarkvah, k.ikt-r stara Po-Ijakinja, brumno moiu k raznim svetnikom, a izmej njih največkrat in najbrumnejše, — k mučeniku Avgnsttnn. Ko je nameraval kaj ukrasti ali prenesti kako vel ko dragOC ttOSt mimo granične str.i/..-, se je VSekdar priporočil temu svetniku, in skoro vpekda: se je prigodilo, da ae mu je po molitvi ■fijača posieč ia. Sploh j- mu'enik Avguštin Kazimiru večkrat pomagal, lato mu je nosil tihotapec v cerkev laškega olja. Katoliškim muTenicam in svetnicam pa nikdar ni izkazoval češčenja, najbrže si je mislil, da se ne spodobi, da bi tak korenjak, kakor je on, čeHtil ženske. Ko jo bil Kazimir brez kruha, ie postal potrt, kesal bh v svojih puntarskih mishh, rotil ee, da se poboljša, toda mučenika Avguština je pokaral: zakaj mu ne pomaga v uosreči ? Kakor hitro je prišel bivši lakej do denarja, mislil je popolnem drugače: še bolj nego prej je preziral ženske, hvalil mučenika Avguština, smatral se junakom Toda v obeh slučajih — revščine in radosti — ostal je zvest jedni stvari: znašal se je nad Heleno in obiral skopost njenega starega očeta. (DuUo prib.) govoriti mnogo, ampak dovoljno, je, da omenimo dejstvo, da se ie pri sodiščih v Istri do pred malo leti pisalo in ustno razpravljalo izključno le laski, da se je pri vseh finančnih oblastvih v Istri rabil jedino le italijanski jezik in tako je pri teh oblastih večinoma Še dandanes. In kljunu vsem tem prednostim, ki jih uživa italijanski živelj, pa še tožijo, da „se jim slabo godi" ! Toda našemu ljudstvu nasproti se znajo pohvaliti, da gospoduje njih jezik. Ako pridejo namreč v dotiko z našim ljudstvom, govore mu prezirno: „Kaj hočete vi s svojim jezikom I Glejte: škofje za nas, sodeč je tudi za na8,konšeljerodapeIaje za nas iu logotenentje za nas. Vsi so za nas!*4 — Kadar so lepo mej seboj, hvalijo se istotako , vsi so z nami, vsi za nas. Toda v javnosti kriče, kako so ,, preganjani", od kar so pod Avntrijo. To je šarlatanuem, ki je njih posebna Inat, ki sega celo preko skrajnosti N|. Vel. naš presvetli cesar govoril je o poslednjih delegacijah s poljskimi in češkimi dčlegati nemški, a z delegatom Kizzijem nekoliko besed laški. In vsi. .t tega je pisal „Giovinu Pensiero" članek, v katerem jo rečeno: celo cesar je na naši strani! Tudi N|. Veliš, priznava, da je Istra italijanska pokrajina!" O takem postopanju celo proti nositelju krone, prosim, uodite le vi sami! Oni se ravnajo po iVatnazonskem ptincipu: „Ako se bočeš bran ti, moraš napadati." In to načelo je povedala , L' Istria", ko se je veselila vHpehov, ki so jih dosegli Italijani povodom znanih izgrodev ziradi dvojezičnih napisov; „L'attaco o si al a Hempre ia migbore deli* difjse". To je torej nih pnueip. ln po tem načelu hočejo imeti za Istro vsaj štiri poslance v držnv-nem zboru; a, ako bi bilo mogoče, tudi petega. Ah bi pa bilo to pravično, da Slovani, kojih sti dve tretjini v deželi, ne bi imeli nobeueg-i, Italijani pa, kojih je le jedna tretjina, vseh pet za Btopnikov'? ! Gospoda moja! Naj povem resn'co: oko bode naša vlada o prihodnjih vobtvah post ipala tako kakor doslej, more se dogoditi, da nam Italijani Viemd ta ali oni okraj, to je, ne odvzamejo nam ga h pravico, ampak s prevaro. Jaz bi zatorej pndložil tudi o tej stvari, da slavni zbor sklene resolucijo, s katero ae pozove vlada, da pošlje k volilnim komisijam v t -tro izkušenih iu vestnih uradnikjv. To zahteva morala, kajti znano je kako se postopa o volitvah v I tri. Zatorej smo pr>siljeni v 'o, da opozorimo vlado, ne da bi kaj zahtevali cd nje Sicer zahteva že poštenje samo, da treba p Ipirati slabšega nasproti močnejšemu, toda mi r>e zalitevamo ni'i t> ga, ampak zahtevamo le to, da vlada bodi nepristranska! Odpošl o naj tja doli e:ja to za kmet ke občine, kjer j- povodom volitev itabjanski stranki — dovoljeno vse. Naši nasprotniki so pripravljeni na volilni boj, ua boj do skrajnosti, ker vedo — k .kor 8e je govorilo na obč-uem zboru v Malem Lošinju —, da na Dunaju šrej»jjo poslance, da torej vlada tembolj prišteva stranko« čim več zastopnikov ima ista gori. Mi imamo 2 poslanca, cm 2. Ako bi mi imeli ,'{, oni pa le jednega, bilo bi to pravici o glede na razmerje števila prebivalstva in ko-j istueje, ker bi i na Dun.iju pričeli prepričevati se o resničnih razmerah. Ako pa bi luvdi, oni vse Mt:ri poslance, potem bi mogli na Dunaju barvati po svoji dragi volji, kakor bi ae jim /ljubilo, ne da bi se jim bilo bati koga, ki bi govoril resnico. To je njih tendencija. Dolžnost nam je torej ta, da paz.mo na to, da ne izgubimo vsaj dosedanjih dveh mandatov in da nam volitev v V. kuriji ne bode v škodo. Kakor znano, ima v V. kuriji volilno pravico vsakdo, ki stanuje najmanje že O tednov na dotičnim kraju, je dopolnil 21. leto in ni bil kaznovan zaradi navadnih zločinov, kakor prevare itd. V tej kuriji moramo nastojati, da bode izvoljen naš po alaneo. Opo/oriti je vlado, da bodo volilne listine sestavljeno pošteno; opozoriti jo treba na nevarnosti, da pozneje ne bode izgovorov, da ni znala, kaj se utegne dogoditi. Kajti kukavice bi bdi, ako se ne bi branili proti nožem Italijanov z nohti in zobmi. Leta 181)1. bi bila gotovo tekla kri v Poreču, na Pomjanščini, v S oivičeni u in drugod, toda mi emo mirili razburjeno ljudstvo. Razburjenost je bila strašna, to je znano tudi vladi. A za nagrado, za plačilo za to, ker smo mirili ljudstvo, je profesor Spi učni izgubil plačo. Toda takih alužeb, — to naj si zapomni vlada! — ji ne bo. demo opravljali večl (Klici: .Ne vse nikdar več!") Mi ne bodemo naroda zavajali q& nezakonita pota, b kažnjivim činom, a ga niti bodemo odvračali od istih. Kukavice bi bili, ako bi poljubljali palico, ki nas tepe! (Konec ,) V IJiiblJaaiiž, 10. septembra. Štajersko konservativno veleposestvo se ne udeleži deželnozborakih volitev, ker nima nobenega upanja, da zmaga. Kompromisa liberalni veleposestniki niso hoteli skleniti, s svojimi silami pa konservativno veleposestvo še do častne manj« šine ne pripravi. Zato je pa vodja štajerskih kon. servativnih veleposestnikov knez Alfred Liechtenstein razglasil neko objavo, naj ne pojdejo volit. Vlada se na Štajerskem in na Koroškem ni nič prizadevala, da bi se v veleposestvu sklenil kompromis ker se je njeno posredovanje na Gorenjem Avstrijskem ponesrečilo, /i nas Slovence je brez po <■■!,. nega pum na, kako volitve v štajerskem velepn. sestvn izpadejo. Če bode vladi hotela ustreči željam Slovencev, jej tudi hberalao veleposestvo ne bode delalo Bitnosti, naj tudi ob volitvah govore o nemštvn, samo resne volje je vladi treba. Mladočehi in konservativci. Brez Mlado, č-h >v tudi v novem državnem zboru ne bode mogoča konservativna večina. Zato bi pa neki krogi r -di Mladoč-ohe pridobili za zvezo s konservativci. Mladočehi niso naravnost proti vsaki zvezi 8 kon-servativci, a za to se pa nikakor ne dajo, da Iu povsod podpirali reakcijo, kot so jo Staročehi. Če bodo konservativci hoteli računati na mladoč.-ko pomoč, radi alt ue radi se bodo morali odreči mar« šio mu, kar so sklenili na katoliškem shodu, to t-m bolje gotovo, ker tuli velik djl protisemitov ne bode maral podpirati fevdalizma in klerikalizmi. Liberalua stranka gotovo muogo zgubi pri deželnozborakih volitvah, a ni gotovo, da bi možje, ki pridejo za njo bili kdo ve kako unati za klerikalizem. Bjdi kakor koli, v čopkih zastopnikih bodo imeli ki rikalci nevarnega sovražnika. Deželnozborske volitve v Šleziji so s* včeraj pr Č-- le iu sicer so volile kmetske občine. Dne 1 1. t. m. volilo mesta in trgovska zbornica in dne 14. t. m. veleposestvo. V zadnjem dež* 1 nem zboru so kmetske občine zastopali trije Čehi, trije Poljaki, dva nemška liberalca in dva nemška nacijonalca, mesta in trge pa esem nemških liberalcev in dva nemška nacijonalca, trgovsko zborn co dva nemška nacijonalca in veleposestvo deset nemških liberalcev. No-.e volitve razmer dosti ne premene. Utegne kakega nemškega liberalca izpodriniti nemški nacijo-nalec, a to bude bivz vsacega pomena, ker nacijo-nalci in liberalci se v narodnih stvareh prav nič ne ločijo. Nemci ohranijo večino vsled krivičnega vol lnega reda. Rusija in Nemčija. Nemški cesar Viljem Bi je pri shodu z ruskim carjem v Vratislavi j iko prizadeval zopet pridobiti prijateljstvo ruskega vladarja. Pri obndu je nemški cesar v jako gorkdi baladah napil mak emo carju Omenjal je staro prijateljstvo m j Rusijo in Prusijo, proslavljal cirja kot varuha miru itd. Videlo se ie, da je česat Vil|em vabil carja, naj obnovi nekdanje dobre od-nošaje z Nemčijo. Gar je pa odzdravil jako hladno. Prijateljstva mej Kusijo in Prusijo niti z jedno besedo ni omonjal. Iz vse ctrjeve napitnice ae jo videlo, da mu na prijateljstvu Nemčije ni dosti ležeče. Cesar Viljem se je najbrže čutil neprijetno prizadetega, da ae njegovi nameni niso posrečili. Malo nejevoljni so Nemci že zaradi tega bili, daje car poprej obiskal avstrijskega, kakor nemškega i B-sarja in da ni šel v !'. rolin, kar bi bilo povekšalo pomen njegovega pohoda. Na obnovljenje nekdanjih prijateljskih raztu r mej Kusijo in Nemčijo ni več misliti. Profesor Lendovšekova slavnost v Dvoru in na Strmcu. (Izvirni dopis iz Vrbo ua Koroftkem.) I. Ni ga zavednega koroškega Slovenca, ki bi ee mu milo ne storilo pri srcu, kadar elisi iuw L e n-d o v š e k , posebno če ae epomni, da tega blagega mož* ni več mej živimi. Stal je mej prvimi rodoljubi, ki delajo pri nas za prebujenje in povzdigo proavete slovenskega Korotana. Mirno in tiho, a tem odločneje je deloval ranjki profesor Lendovšek, ki je, videvAi takoj pri svojem prihodu na gimna- PJPJjjf Dalje v prilogi. ~W Priloga ^Slovenskemu Narodu" št. 207, dnč 10. septembra 189(>. zijo v Beljak, kako je ta slovensko ljudstvo zapuščeno in zatrto, pokazal svoje goreče rodoljnbje s tem, da je koj začel delovati v šoli pti mladiui z učenjem ia mej priprostim narodom s ponkom ia navduševanjem za rarodove svetinje ter uaposled tudi v resnici mnogo storil za koroške Slovence, zaradi česar pa je tudi preživel obilo bridkih ur. Nevenljive bo zasluge, katere si je stekel za družbo sv. Cirila in Metoda. Delal je z r.avdnšenjem, a delal je več, kakor so mu njegove moči dopuščale. Rojen 1. 1854 v Rogatcu na Štaerskem, dovršil je gimnazijsku Študije v Celju in Maribora ter vseučilišče v Gradcu s podporo svojega brata, zaslužnega sedanjega župnika Mihaela Lendovšoka v Makolah uu Šla|ersker», največ pa r, lastno pomočjo; bil je po dovršenih izp>tih snplont na I dr žavni gimnaz>p v Gradcu, nato pa je dobil službo profesorja v Beljaku. Tudi na literarnem polju je deloval veliko in neutrndljivo. Leta 1800. je izdal v ces. kr. zalogi Šolskih knjig „Slovensko slovnico za srednjo šole in učiteljišča1* s kratkim navodom, ksko so naj po njegovi knjigi poučuje. — Drugi dga vrb ga moža, zbrali emo ee dne 0. t. m. v imicgobrojnem številu v prijsznem Dvoru nad Vrbo rodoljnbje :z vseh krajev širne slovenske zemlje, mej njimi p.okojcikova gospa soproga e hčerko, mnogfspoštovani in preža nlužni gospodje vodja Tomo Zupan, državni po slanec Anton K o bi ar, prof. Simon R u t a r iz Ljubljane, g. nadučitelj Andrej Grčnr iz Radov Ijice iu g. nadučitelj Domicijau Se rajni k iz Štajerske, da mu postavimo v znamenje svoj« hvaležnosti .skromen spomenik na drago slovensko zemljo, v kateri počivajo s« daj njegovi pozemski ostanki v večnem miru. Po vsestranskem prisrčnem pozdravu nii kolodvoru v Vrbi, poda h smo se po čedni gorski poti na kraj slovesnosti mej tem, ko je na raznih krajih gromovito pokanie i opice v naznanjalo naš prihod glasno in jasno daleč na okrog, da so odmevali vsi gorski bregovi. Lep slavolok čez cesto v Dvoru pred cerkvico z napisom: „Vso za vero, dom. česana!" na prednji strani, in na drugi strani: „Stava ude ležencem!" je krasil vhod v vas; ekolu tega se je zbrala množica ljudstva, da pričaka slavnostne goste, katere je v prisrčnih besedah pozdravil goap. Ivan V o h p e r u i k, nadebudni sin vrlega slovenskega kmetovalca, uavduštno in v lepi slovenščini; odgovorili pa so mn pevci z pesmijo: „Od Urala do Triglava". Poleg tega sta še dva druga slavoloka, z zelenjem ovita in s cverljicaaii opletena, lepšela pota na pokopališče iu k f»rni cerkvi ter pozdravljala veličastno mnogobrojno dohajajoče goste in če-stilco pokojnikove Pokopališče, ponsbno grob pokoj-nika slavljene«, in cerkvica, sta bili vsa v cvetju, in mlado smrečje je puhtelo svojo prijetno vonjavo daleč na okrog. Raz cerkveni stolp pa so' pozdravljale došlece tri mogočne zastave, in sicer ce sarska, potem slovenska trobojni ca in koroška deželna belo rudeča zastava. Ob 8. uri so se pričele av maše zadušnice, katere so čitali hkrati pri treh oltarjih razni gospodje duhovni prijatelji pokojnikov i. Posebno čast je skazul pokojniku mil. g. stolni školastik in kanonik Lambert E i n s p i e I e r e tem, da je on ce-letiriral slavnostno mašo in vodil vsa cerkvena opra vila z obdo azistenco. Pri nji, kakor sploh pri cerkvenih opravilih smo imeli redko srečo slišati izborno petje odličnih slovenskih pevcev, gg. Avg. St a m carja in bratov K oz i u iz Ljubljane, učitelja Pianeckega iz Radovljice in nadučitelja Ig. Rozmana iz Mošenj pri Rtdovljici, kar je tem bolj uplivalo na poslušalce, ker so se za petje sploh tako dovzetna slovenska srca in ušesa v polni meri odprla in slušala čarobnim glasovom. Ker se je prepovedal govor na groba, morala se je vršiti propoved z lece pri kateri je propovednik gosp. meetni kaplan Joe Rozman a tako ganljivimi besedami slikal življenje in zlati značaj pokojnika, da je jedva jedno oko ostalo brez šola. Obžalovati je pri tem le to, da ni moglo slišati lepih besedij vse zbrano občinstvo, ker je cerkvica premajhna in je veliko število poslušalcev moralo ostati na pokopališča pred cerkvijo, ne da bi bilo moglo do cela razumeti propovedovalčeve krasne besede. To je bila menda tudi namera naše politične oblasti, omejiti kolikor največ mogoče nagrobni go vor mej tesno zidovje male vaške cerkvice. Po propovedi pela ae je ob groba „Libera* od mnogoštevilnih gospodov duhovnikov in blagoslovil se je veličastni nagrobni spomenik po mil. gosp. stolnem skolastiku Lambert E i n š p i e 1 e r j u, pevci pa so zapeli na to krasni dve žalostinki: „Usliši uas Gospod" in „Nad zvezdami" tako lepo in milo, da je bilo vse ginjeno. Nagrobni spomenik je izdelal g. Vinko Č a m e r n i k , kamnoseški mojster v Ljub Ijani. Nad meter visok križ. iz katerega klijejo cvetke, spominjaječo na boljše življenje na onem sveta, izdelan je Iz lepega belega kararskega mra-morja, kateremu služi na spodnjem delu podstavek iz lepo oglojonega črnega mramorja, na kojem pročelju se v zlatih črkah blesti naslednji napis: •lesip l.ciidnvvrli. c kr. profesor * dne 17. sušca 1854. f dne 20. kimevca 1895. Jedna sc Tebi je želja ipolnila, V zemlji domači da truplo leži! V hvaležen spomin koroški Slovenci. Spomenik je nad 21 , metra visok, stane 270 gl. is oz voznine in je najlepši izmej vn^h sedanjih na čelen dverskem pokopališču. Obžalovati je jedino le to, da ga je gospod izdelovatelj prepovršno postavil, in sicer brez vsakega podzidanja, tako da ae je vsled st'oje velike teže (tehta nad 000 kil) že sedaj začel vsedati in nekako nagibati na zahodno stran in tudi preti severu, ter je nevarnost, da se ce?o podere. Vin" torej na dve strani, ter ee to opazi koj na prvi pogled in celotno podobo nekako kazi. Tudi ea je prav po nepotrebnem preveč v zemljo zakopal. Ako bi bil dal prej temelj pravilno podzidati, kar so pri nas tndi pri drugih, po teži iu obhki manjših spomenikih stori, dobil bi bi! spomenik si garnejšo podstavo in bi bil tudi najmanj za 1 a metra višji, kar bi nikakor ne bilo na kvar spomeniku. Spoznavši to napako, obljubil je g. Čamernik, da hoče to po stavnosti o primerni priliki popraviti, kar bode lo skupni obliki v korist in gotovo tudi ujema samemu v boljše priporočilo, kajti že pregovor pravi, da „dobro delo hvali mojstra". Po odkritju nagrobnega spomenika imelo bi se vršiti slovesno zborovaoje podružnice sv. C«rila iu Metoda za R-žek in okolico s slavnostnim govorom, deklamacijo in petjem. Vse ro je pa prepovedalo slavno ces. kr. okrajno glavarstvo beijaško, ker razsaja baje sedaj t a d i v rožeškem sodaijskem okrožjn ta vražja davica uri otrocih, katera ee je že prej za Deki shod kat.-poltičnega društva pojavila v Vetriniu. Ta kraj pa spada pod slavno-znano celovško okrajno glavarstvo, kateremu načeluje neizprosni naš Mac Neiin. Ni ph torej čudit«, ako ae ta bolezen razširja še v druge kraje, da se potem naši politični zdravniki ooalužujejo re cepta, s katenm nara v bodoče lahko vsak ehod za prečijo Čud no je le to, da smo v poslednjem ča*u ravno mi koroški Slovenci postali posebno negovani otroci svojih političnih oblastij. Kakor smo jim tudi za njibovo skrb po jedoi stran, hvaležni, nam vendar po drugi strani nsša bratska ljubezen nikakor ne dopušča, da ne bi je opozorili tudi malo na njih nemške podložnike, ki Rvoje zdravje tako drzno v nevarnost stavijo, udeležujoči se v mnogem številu požarne alaviiosti v Celovcu, ki se je vršila due 6. in 7. t. ra., torej par duij pred našo Lendovšekovo slavo, stjo, in nt bilo nevarnosti, da bi se bila ta bolezen zanesla tudi mej naše, po veliki večini nemškujoče požarne brambovce, katero veliko-nemštvn in nemškutarstvo so še celo ljubljanski gostje pomagali poveličevati pri slavnosti gasilcev v Celovcu s tem, da ao nosili na svojih prsih napis „Laibach", kar ie vsekakor sramotno za tako imenovano sred<š'e Slovencev, za belo Ljubljano. Se Mi smo se potem po cerkvenem opravilu v prijazni gostilni gospoda Marko-ta v Dvoru na zajutrek, kjer se je kmalu vnela vesela zabava in so osobito gospodje pevci iz Ljubljane bili predmet občega opazovanja in občudovanja. Peli so pa v resnici tudi tako lepo, da je bile vae očarano Naš« ljudstvo bode počVo šele sedaj prav pojmit-, kako krasna je naša slovenska pestra, ker ni imelo še nikdar prej prilike, čuti tako izborne pevce, kakor so bili ti uhši kranjski gostje Dnevne vesti. V Ljubljani, 10 septembra. — (Dopolnilna državnozborska volitev.) Naša notica, v kat-ri smo razkrili zakulisne do-godbe v klerikalnem tabora glede kandidature dr. Šusteršiča, je „Slovenčeve" urednike močmo ove-s.-!ili, ker nobeden iz njih ne mara dr Šusteršiča, a njih dolžnost je, prati svojega škt fa iu gospodarja in tej dolžnosti so se odzvali v včerajšnjem članku svojega lista. „Slovenac" proglaša vse, kar smo pisali, za neresnico. To je najpriproatejše sredstvo in v naprej smo vedel?, da ee ga posluži, kakor vemo v naprej, da nas bo dr. Šusteršič bombardiral z vsakovrstnimi popravki na podlagi § 19. t. z. kakor hitro mu damo v to priliko. Vzlic temu pa je bistvo naših navedb popolnoma resnično. Iv ar smo navedli, smo izvedeli od zanesljive, dobro poučene strani, zmota je jedino Ie to, da je sodni svetnik g. Ravnihar izstopil iz volilnega odbora. Iz tega odbora ni mogel izstopiti, ker ni bil njega član, (ta odbor se sploh nikdar no zbere), pač pa je izstopil iz katoliško političnega društva, katero je imelo vse priprave za volitev v rokah, g. dr. Gregorič pa je izstopil tako iz kat. pol. društva kakor tudi iz osrednjega volilnega odbora. Oaredni volilni odbor je pač podpisan na oklicu, v katerem se priporoča dr. Sasteršič kot kaudidat, a ta oklic se je menda naredil, ne da bi se bil prej odbor sklical. Ali je morda dr. J. E. Krek ta oklic telegrafično podpisal V Naj gg. dr. Janežič in dr. Krek s častno besedo izjavita, tla sla svojeročno podpisala oklic osr. volilnega odbora; dokler tega ne storita, bomo verjeli, kar se nam javlja, da sta njiju podpisa na oklicu falsdicirana. Resničnost našega poročila tlelo kandidature dra. ŠasterSiua so pa da dokazati tudi iz „Slovenca" samega. „Slovenec" priznava sam, da se je uoela živahna agitacija na jodni strani za Žitnika, na drugi za Šusteršiča, v isti sapi pa trdi, da je Žitnik zategadelj izjavil, da ne vzprejmo no bene kandidature, rker kandiduje dr. Šusteršič, o katerem ni vedel, da nastopi kot kandidat " To je naravnost smešno! Žitnik je prav dobro in natančno vedel, da je Šaeterfiič njegov protikandidat, Žitnik in njegovi pr jatelji ttr sploh vsi pošteni elementi v klerikalni stranki bo tudi agitirali za to da so se zaupni možja izrekli zoper Šasttrsiča, Žitnik je svojim somišljenikom opetovano zatrjeval, da se ne umakne Snsteršičn za nobeno ceno — zdaj pa naj kdo verjame, da se je Žitnik dobrovoljno udal, da je odstopil prostovoljno in io na korist svojemu osebmmu nasprotnika, kareri ga je hotel lani — kakor je ŠusterSič povedal dru. Vošojiku — vleči celo na zatožno klop? „Slovenec" priznava nadale tudi to, da je Škof Žituiku prepovedal knndidovati ia ukazal, postaviti Šusteršiča kor kandidata, seveda predstavlja to v blažji obhki. Piše namreč, da je škof izjavil, „da z ozirom na „monitoru' izdan duhovništvu glede volitev kaže postaviti v prvi vrsti 1 a j i k a kot kandidata" in da „no kaže, da bi ssdaj tudi on (Zitaik) šel na Dunaj — ker je namestnik dež. odtenika." Tu je sicer zavito, a vender 5e do-raši vuigo vandrovčkiuin njih prijateljca pri sestanku dr. Knetana v Kamnici pri Mariboru. — Skupaj 74 kron 44 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki! Gorica 10. septembra. Grof Badeni je včeraj dopoludue okoli 10. ure dospel na Predel, spremljan od dvornega svetnika Hal-bana, svojega tajnika VVienerja, namestnika Rinaldinija in glavarja Coroninija. Na deželni meji je bil postavljen slavolok z napisom: „Dobro došli! Witaj že!" Pozdravila ga deklica slovenski in s šopkom, nadalje župan Cernuta in poslanec dr. Gregorčič, ta z daljšim govorom v imenu poslancev. Skozi okrašeni Log so prišli opoludne v Boleč. Tu vpričo velike množice pozdravil župan Jonko in izročil spomenico, nadalje dekan in sodišča voditelj. V hotelu „Pri pošti" obed s 14 ku verti. Povabljena tudi slovenska državna poslanca in dež. odbornik Tuma. Ljudstvo viharno klicalo: Živio Badeni! Odpeljali se ob polu 3. uri na Z ago, naprej v Trnovo in v Kobarid. Povsod slovenski pozdravi županov in deputacije. Preko Iderskega se je Badeni peljal v Tolmin, ker so ga za to mej potom prosili naši poslanci. V Tolminu lep vzprejem. Ministra nagovorila deklica iu župan Cazzatura, kateri je izročil obsežno spomenico o političnih in gospodarskih težnjah. Deputacije od Sv. Lucije iu Grahovega tu vzprejete. Minister se udeležil male južine, prirejene pri Peršetu od glavarja grofa Marencija. Oh polu 7. uri naprej preko Volč, Bočine (deputacija iu domače petje) v čarobno razsvitljen Kanal, kjer pozdravila župan in dekan, iu naprej v Plave, kjer sta mej v zrak šviga jočimi raketami ogovorila ministra župan in gospodična Konjedic, ki poklonila šopek cvetic in jej minister odgovoril: „Hvala! Dobro, dobro!" Konečno bil v Solkanu isto tako lep vzprejem. Župan Mozetič imel jako umesten ogovor, na kar minister: „Uvala, dobro!" Potem naravnost v sosedno Gorico. — Po vsej poti ljudstvo navdušeno pozdravljalo Ba-denija in poslance. Ogovori županov itd. niso bili le pozdravi, temveč so obsezali politične in gospodarske težnje vseh Slovencev, ravno take mnoge spomenice, katere je Badeni vzpre-jenial. Gorica 10. septembra. Sinoč po 10. uri dospel semkaj ministerski predsednik Badeni. Pri uhodu, tik mitnico, ki deli Gorico od Sol- kana, postavili so Slovenci velikansk io krasno razsvetljen slavolok z napisom: „ Goriški Slovenci Vam kličejo: Dobro došli! Witaj že!B Kadi tega mestno starešinstvo ni tukaj vzpre-jelo Badenija, ampak šele na Goriščeku z mestno godbo in kratkim županovim nagovorom. Tu je bila zbrana tudi vsa laška svojat, katera je, potem korakajoč za vozmi Badenijevega spremstva, odgovarjala vsak „živio" s surovimi „merda" in „merda iisclafs". Čuli so se tudi vzkliki: „Evivva V ltalia! Evivva Garibaldi!" Badeni se je hitro poslovil in nastanil v „hotelu južnega kolodvora". Izgreda ni bilo, razun da je neki Slovenec radi „živio" dobil nožič v hrbet. Mobilizovani so bili orožniki z dežele, mestno redarstvo pa je bilo podvojeno s kolegami iz Trsta. V mestu je razobešenih kakih pet zastav. Gorica 10. septembra. Grof Badeni danes dopoludne vzprejel deputacije vipavskih, brdskih in kraških občin. Opoludne je slovenska množica Bađenija na „Travniku" viharno pozdravljala. Lahov ni bilo nič. Gorica 10. septembra. Ministerski predsednik se je ravnokar odpeljal skozi Podgoro po Furlanski poti do Tržiča, kar ni bilo prej v programu. Iz Tržiča se odpelje z brzovla-kom v Trst, kamor dospe ob 8. uri 40 min. Gorica 10. septembra. Drž. posl. princa Ilohenlohea, kateri je prišel v Gorico zaradi ministerskega predsednika, našli so davi mrtvega v postelji. Opava 10. septembra. Pri včerajšnjih deželnozborskih volitvah so v kmetskih občinah združeni Poljaki in Cehi sijajno zmagali. Priborili so si C mandatov izmej 9, v prejšnjem dež. zboru so jih imeli 5. Nemški libe ralci so izgubili jeden mandat, kateri je bil doslej v rokah najstrupenejšega sovražnika Slovanov Miillnerja. Jutri volijo mesta; dr. Men-gerja mandat je v največji nevarnosti. Most 10. septembra. Nocoj po noči je BOvič zemlja se ponekod sesedla in na raznih mestih so se pojavile pokotine, tako da se je moral železniški promet ustaviti. Narodno-gospodarsKe stvari. — Delokrog o. kr. državno - železniških ravnateljstev v prevaževalnih in trgovskih stvareh. Ud dne 1. avgusta lbOG. leta, ko se je izvršila nova organizacija državno-železniške uprave spada rešitev reklamacij izvirajočih iz prevažanja, nadalje reklamacij zaradi zguhe, zmanjšanja, poškodovanja ali zamude pri odpošiljanju pratoža, živine in tovorov, nadalje prošnje za povračilo voznim« in tovornine in likvidacijo refakoij v delokrog c. kr. državno-železniAkih ravnateljstev. S tem se pa vendar ne utesnjuje že sedaj dovoljeni omejeni delokrog obratnega nadzorništva v Cernovirah iu obratnih uradov v Gradcu in Spljetu glede rešitev reklamacij izvirajočih iz osebnega iu tovornega premeta. C kr. državna ravnateljstva so pristojna za ponižanje ali odpust, krajevnih straimkili pristojbin v tovornem prometu, kakor pristojbino za nakladanje in razkladanje, prekladanje, vzdigo-vanje z žrjavom in tehtanje, nadalje skladiščine, zamudne vozne pristojbine, staniščnine, najemnino za pokrivala itd., nadalje za znižanje ali odpust doklad za napačno napoved vsebine, preobloženja voz in drugih kazenskih doneekov, ki se pobirajo na podlagi pravilnikovih določeb, za dovoljenje skladiščnih ugodnosti), dovoljenje kredita za tovor-nino iu oproščenje. prisilne frankature po dotičnih normativnih določilih in oddaje skladiščnih prostorov in hraniš , če letna skladiščnimi ne znaža nad 100 gld., ali pa Še pri višjih zneskih do 1000 gld. če bo pogodba sklene za dalje kakor za jedno leto. Poleg tega so državnoželezniška ravnateljstva poklicana, da dajo pojasnila v zadevah osebnega in tovornega prometa in sicer o krajevnem prometu avstrijskih državnih železnic in zveznem in pogodbenem prometu a tujimi tu- in inozemskim prometnimi napravami in je torej pojasnevaluu pisarna c. kr. avstrijskih državnih železnic (na Dunaju 1. Johannisgasse 20), ki je poprej spadala pod generalno ravnateljstvo državu h železnic, od 1. avgusta podrejena c. kr. državnoželezniškemu ravnateljstvu na Dunaju. Z istim dnem se je razpustil solni oddelek c. kr. generalnega ravnateljstva in je vodstvo Bolnih poslov c. kr. avstrijskih državnih železnic prešlo na ravnateljstvo državnih železnic na Dunaju in sicer brez teritorijalne omejitve. Zatorej se imajo od 1. avgusta t. 1. vbo zgoraj navedene stvari zadevajoče vloge ukladati na pristojno c. kr. držav-noželezniŠko ravnateljstvo. V interesu hitrejšega poslovanja se priporoča, da se tudi vse prošnje, ki spadajo v delokrog železniškega miniaterstva in se tičejo prememb osobnega ali tovornega tarifa, tarifnega znižanja, voznino ali tovornine, potem pri- tožbe in czklici proti odločbami državnoželezniških ravnateljstev ne ulagajo naravnost pri c. kr. železniškem ministerstvu, temveč pri onih državnoželezniških ravnateljstvih, katerih prog se prošnja tiče ali proti katerih odločitev je naperjena pritožba ali vzklic. V tem oziru se opozarja, da se po § 7 organizacijskega pravilnika za državnoželezniško upravo drž. zak. št. IG. imajo pritožbe proti odločbam in navedbam, katere ukrenejo državnoželezniška ravnateljstva v lastnem delokrogu, v kolikor posebne določbe za določene slučaje kaj druzega ne določajo, vselej uložiti vsaj v štirih tednih po dostavljenem ukrepu, ki se ima izpodbijati. Listnica uredništva. Gospod dopisnik iz Kolodvorskih ulic: Zastave, katero ao bile te dni razobešenu na novi biši v Kolodvorskib ulicah, niso bile „Frankfurtarico", nego so bile belgijske. Lastnik hi§e jib ima fie od tedaj, ko se je nadvoj-vodinja Žtefnnija poročila z umrlim nadvojvodo Rudolfom! Ko bi so bile „Frankfurtorice" razobesile, bi mi gotovo ne rili molčali. Zahvala. Prostovoljno gasilno druStvo v Postoj ini izreka tem potom preurčno zalivalo darovalcem dobitkov, gospodom pevcem in gospođici nam pevkam, posebno pa neutrudlj ivermi vodju gosp. P a b o r j u za izkazano prijaznost in poleg tega slavnemu kvartetu „Ilirija" v Ljubljani, kateri se je skozi potovaje udeležil društvene veselice dim *>. t. m. in jo s svojim izbranim in prekrasnim petjem povzdigniti blagovolil. Na pomoč! Prostovoljno gasilno društvo v Postojlnt dne 7. septembra 1890. M Petrifi, načelnik. Umrli so t Ljubljani: 6. septembra: Marta Gotz, ključavničarskega pomočnika hči, 1 mes., Tržaška cesta ftt. 28, katar v Črevih. — Rudolf I.eskovic, pekov sin, 3'/. mes., Opekarska cesta st. f>4, akutni želodčni katar. 7. septembra: Ana feglar, posestnikova hči, 5 let, Karlovska cesta st. 16, pljučn ca. — Gregor Robič, vratar, 34 let, Mesarska cesta St. 1, jetika. 8. septembra; Jožef Kodra, mestni ubogi, 68 let, Karlovska cesta St. 7, ostarelost. V hiralnici 5. septembra: Marija Slabnik, ^nslija. 50 let, rurtud. Meteorologično poročilo. tu Ćae opazovanja Stanje barometra v mm. TeiTipB-ratura v C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v .i urah y. t1, zvečer 73ti 0 15 i> si. zahod jasno 10. 7. zjutraj 734 4 128 si. ssvzhod oblačno 0*0 »» 2. popol. 73.il iva tr. jng del. jasno Srednja včerajšnja temperatura Ki'6", ta oormalom 09" nad X3TjLn aJoOcm, bo dne* 10. septembra 1896 bknpni državni dolg v nutah..... ' k t' 111.: državni dolg v srebru ... avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4° „..... Ogerska zlata renta 4' f,....... Ogeruka kronska routa 1 ... Avstro-ogerske bančno delnice Kreditne delnice......... London vista..... ..... flemAki drž. bankovci ta L00 HUaffc tfJ murk............ i0 t'i.uik .v........... ltftlijtoiriki bankovci........ C. kr, cekini........... Meblovana soba s posebnim vhodom in liritno se takoj odda Več se poizvo v gostilni rPri Virautu". (9946—S) Kupim več vagonov l2y53> sadja za mošt in pričakujem prijazne pomulho z oznaiuovanjem cene. I .ronim r«l It .i4ifl'. Reichenbach a. d. F i I s. 101 gld 75 kr 101 80 198 35 • 101 ■ 80 199 n 35 $ H9 I 50 (HM c — 0 a74 75 UH ■ 55 o« 62' /t S 11 ■ 72 a | 58 r fi » 40 64 ■ Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. Doktor pl. Trnk6czy-jeva tinktura za kurja očesa. 4.otov<> srtilNito proti knr|liu očVnoiii iu proti uir|eii|u kožo hj» uo^i. Ima veliko prednost, da se samo b čopičem namaže na bolni del. 1 stekloničica z itnvodilom, kako se rabi, in s čopičem vred 40 kr., dvanajstorica 3 gld. 50 kr. Dobiva Be (9680—18) v lekarni Trnk6czy-jevi poleg mestne hiše v LJubljani. Razpofiilja bb vsak dan s pofito. Lekarna Trnk6ozy v Gradcu. I -! nI 11 p z prh .i I i 8 i C. Ir. glano ravnateljstvo a«ir. M. železnic. Izvod iz voznega reda -v-elja-vneg-ai. od. 1. jutnlja. 189S, Naatopno omonjonl prlliajalul in oilhajalni časi or.načenl io v ■ retluJeovr»|»Nkoin &ura, (1705-2071 OdlMMl iz i j.ll.ljll,,.- fjul. kol). Ob II, Mrl r, min. po noči oaohni rlak r Trbli, 1'tmtaliel, Ualjak, OcIotoo, Kraiiioutfoato, l.Jiihtin, čez Holatliul v Aubuoo, Iachl, Gmumlan, Solnograii, I.eml-Oaatein, /,oll nn jo«orn, Iiioinoat, Sto/r, I.ino, Jlimaj riat Atnatottou. — Ob H. »rl 18 min. njutruj DMwuil »tak r KočotJo, Noto moito. — Ob 7. uri 10 min. otohiii vlak v Trbi*, 1'ontaliol, Koljak, CoIotoo, Fr*n-aonaftiate, Iijuhno, Ounaj iez SsUrUuJ v BotaOffnMl, Stoyr, lilni\ Hudnjavlaa, Plionj, Marijin« »aro, Uob, Kranzitvo ▼aro, Karlovo Ture, 1'ra^fo, l.ipako če« AniBtiiUen u> ntinaj. — Ob 13. uri r.r, niiu popolndni m«*ai>l vlak ▼ Kočovjo, Novo maato. — Ob 11. uri M min. dopolnilno onobni Tlak t 'I'rbi4, 1'on tabo I, llnljak, Coloroc, Kranionafcstci, Ljubno, Selithal, Dunaj. — Ob 4. uri popoladn« o«obni vlak v Trbii, linijAk, Oulovoo, lijubuo, čsa Sol»-thal v Solno^ratl, ],ctiil-b, Francovo varo, Karlovo vnru, 1'ra^o, l.ipako, Dunaj via Am-■totteu — (Mi ti. uri Ji min n.r,.r motani vlak v K.novjo, Novo inaito. — Ob 7. uri 44 min. avečor osobni vlak v I.oicc-Uloil. — Vrlin te^a ob 6. uri 30 min. popoluiliie vauko nodnljo in praznik v I.nica-llloil. frllio«! v EJnbll ino jui. kol.). Ob 8 uri 51 min. zjutraj osobni vlak a Dunaja via Anmt.'tton, Solnograila, Urošema, Inoinosta, /.pila, na jereru, l,<>iul-(laatiuii.t, I.moa, Kteyra, Omuuilona, licbla, Ainmo^a, I.jubnu, Olovca, lleliaka, Franzena-fetto, Trbiža. — Oh H. uri zjutr.ij otot.ni vlak ia I.osc- liledit.— Ob 8. uri 10 min zjutraj metani vlak ia Kočevja, Novcu* motta. — Ob 11. uri 16 min. dopolnilno otobni vlak i Dunaja via Amttotton, Uprtega, 1'rajfo, Kraticovib varov, Karlovib varov, llel.a, Marijinili v.uov, 1'lr.nja, lluiloje-vlc, SoluoirruiU, I.inoa, Stojra, 1'ariza, (ionevo, t'urilia, Hrouonoa, Ino-moata, Zclla na jezvru, l.eiid-Oantoiiia, I.jiiboa, OiiIovim, 1'onlnMa, Trbiža. — Ob 'J. tiri 3'i min. popoluitii« nieiiani vlak iz Kucet Novoga milita. — 4 11« 4. uri Tiri min. popoladn* OHolmi vlak i Dunaja, lijulina, Mslr-tbala,, lloljaka, Celovca, Kranzousfetto, 1'ontalila, Trbiža. — Ob 8. url B5 min. zvočor motani vlak iz Koiuvja, Novoga meata. — Ob 0. uri 4 min. r.vocer otoliui vlak z llunai i pn-k'. Ao. - t.-ttona, 17. I.ip.iije, fn«.., Kr.mr.. vili varov, Karlovih varov, Hdm, Marijinili varov, 1'lziija, Omlejenc, S. * ho rada, lijubna, lloljaka, Oolovca, Voutabla, Trbiia. — Vrliu toga ob 10. uri 35 min. zvečer viako noileljo in pravnik iz Lomu'-Hinila. ► «1Im.> illi« imi Aiditim IiInm m. II »rali kviuIJIh^. Cena a ■—< a > o M (D IVTalborget — -s 61 — — 22965 — 0 Frcdil - S H (zapor soteske) — > 0) 15 — 5475 — (D Jezcrnica rt Q 0 (zapor doline pri Raiblu) — rt rt 0 15 — — 5475 — Bovec (z zaporom Bovške doline) — • 16 — 5840 Wolfsbcrg — H \« 133 155 — 48545 237 6 Prevzemniki za oddajanje kruha oziroma peke iz erariške moke mogo dobiti v Celji in na Ptuji erariške pekarije za dobo pogodbe v zakup proti plačilu letne najemščine in sicer: pekarijo v Celji proti letni najemščini 123 gld., in ono na Ptuji proti letni najemščini 114 gld. Najemnik je vrhu tega dolžan, da zavaruje te objekte proti nezgodi po ognju in da jih na lastne stroške vzdržuje v dobrem stanju. Zakupnik za postajo Beljak Jezernica more dobiti v porabo erariško pekarij') v Be Ijaku in sicer proti plačilu letne najemščine 120 gld,, in tudi pekarska orodja za dobo trajanja pogodbe. Opat* It i« : Kizven poprej navedenih oskrbniških potrebščin in potrebščine za četna koncentrovanja v zakupni postaji z morebitno 25% večjo potrebščino mora zakupnik preskrbeti potrebščino za k vojaškim vajam poklicane dnpu<*tniške rezervnike in deželne brambovce po aktuelnih pogodbenih cenah, dalje moko, sol, drva in pekovske potrebščine povodom vsakoletnih vaj vojaških pekov. Potrebščina za prehode ima se ponuditi po točki IV. zvozka pogoje v. 1.) Pri teh javnih dobavnih obravnavah se bode obiralo samo na pismene ponudbe. Narejene morajo biti po priloženem formularji in imeti kolek za 50 kr. za polo. Zapečatene ponudbe imajo zgorej omenjene obravnavne dni vsaj «lo t O. lire llojioluriuc doiti pn dotičnih c. in kr. vojaških oskrbovalnih magacinih (točka XVII. zvezka pogojev); na poznejše ali v brzojavni obliki došle ponudbe se ne bode oziralo. Ko bi se v kaki ponudbi cenina postavka v številkah in pismenih ne ujemala, velja postavek v pismenih za pravi. Vsakej popravi v ponudbi pridejati ima ponudnik svoj podpis. 2.) Za obravnavo veljajo določila zvezka pogojev z dne 10. septembra 1896, ki je pri vsakem gori imenovanih vojaških oskrbovalnih skladišč v dveh istopisih uradno izgotovljen in vsaki dan istotam ob navadnih uradnih urah na vpogled. Vsak ponudnik zavezan je držati se pogojev, ki so obseženi v tem zvezku, že s tem, da stavi ponudbo. Jednako glaseči tiskani pogoji so na vpogled tudi pri korni intendanciji, pri drugih vojaških oskrbovalnih skladiščih, potem pri političnih okrajnih oblastvih in deželnih kmetijskih družbah kornega področja. Taki zvezki pogojev dobe se proti plačilu 4 kr. od tiskane pole pri vneli c. in kr. vojaških preskrbovalnih skladiščih, na zahtevanje se pošljejo tudi po pošti 8.) Vsak ponudnik, izvzemši podjetnike v pogodbeni zavezanosti stoječe, popolnem preverjene in obravnalni komis ji znane kot zmožne in zaupne, ima, ne oziraje se na njegovo kavcijo o zmožnosti in zadostnem premoženji za prevzetje navedenega podjetja dobiti soliditetno in zmožnostno spričevalo in sicer, če ima protokolovatio firmo, od trgovsko in obrtne zbornice, sicer pa od pristojnega političnega oblmtva prve instancu, katero spričevalo ne sme biti nad 2 mesec* staro in ima na prošnjo podjetnika pri trgovskej in obrtnej zbornici, oziroma političnem oblastvu vsaj v dan pred obravnavo doiti dotičnemu c. in kr. vojaškemu preskrbovaluemu magacinu. Posledice kake morebitne zamude zadevajo vsekako le podjetnika. 4) Vsak ponudnik, ki nima pravice do oprosčenja, mora zag itoviti svojo ponudbo h 5% varščino od vrednosti vae za oddajo določene mnoiine. Varščina se ne sme pridejati ponudbi, temveč ee mora s ponudbo v posebnem kuvertu t*ko odposlati, da varAčino v to poklicano vojaško preskrbo v'a I no skladišč'h lahko prevzame, ne da bi odprlo zap-čateno ponudbo. Varščini je pridejati tudi njena specifikacija, ravno tako se mora varščina v ponudbi speciti kovati. Občine so 0laganja varščine in kavcije vsek^ko oproščen«. Občine, kmetijske družbe in producenti so posebno opozarjajo na predstojeće razpisano zakupno preskrbovanje vojaških potrebščin, ker uživajo pri jednakih ponudbah prednost nasproti drugim podjetnikom. Producenti morajo svojim ponudbam priložiti spričevala dotičnih gospodarskih korporaoij v svojem okolišu, v kojih je potrjeno, d* so zares producenti in da je vsa ponuđena količina njihov proizvod, če niso ti podatki brezdvomno znani dotičnemu vojaškemu oskrbovalnemu magacinu. Producentom se more oproščenje ulaganja varš .ine in kavcij« dovoliti le za predmete, katere sami proizvajajo; izjaviti p* morijo v ponudbah, da za izpolujenje prevzetih zavezanontij jamčijo s svojim premičnim in nepremičnim V Gradci dne 1U. septembra 18t»6. premoženjem. Na ponudbe, v katerih se izgovarja ponižanje kavcije, ki se ima po predpisih uložiti, se ne bode oziralo. 5. ) Skupne ponudbe, to jo ponudbe, v katerih se izgovarja, da se prevzame oskrbovanje kakega predmeta na postaji le, če se h k ratu dobi oddaja jed nega ali več drugih predmetov, dopuščajo se le za predmeta kruh in krma v postajah, kjer se potrebuje krme le za deset konj. 6. ) Oddajati ima se predmete v dotičnih postajah neposredno onim, kateri jih imajo pravico dobivati. Za prevažanje predmetov v konkurenčno kraje mora se v zmislu točke XVII. zvezka pogojev staviti posebno ponudbo, ker sicer bi se zmatralo, da je prevažanje obseženo že v ponujanih cenah Pri jednacih ponudbah za prevažanje ima ponudba onega, ki je dobil zakup, prednost. 7. ) Posebno ho še opozarja na premembe člena VII in VIII. zvezka pogojev za oddajo, s katerima se določa držanje in plača za rezervno zalogo moke za pecivo in ovsa. 8 ) Ponudniki se od reko, da ne zahtevajo, da bi so vojna uprava glede izjave o vzprejetji ponudbe morala držati v § 8(52. občnega državljanskega zakonika, potem v članih 318 in 31'.) avstrijskega trgovskega zakona določenih obrokov, v katerih se je izjaviti, če se vzprejme ponudba. U. Oddaja kruha in ovsa ima se praviloma vršiti od 5 do 5 dnij. ČJe krajevne razmere in interes čete brez večjih troškov za vojaški erar dopuščajo morejo se razpisani dobavni obroki za oves raztegniti na 10 do 15 dnij. 10. ) Kruh oddajati morajo načeloma p"ki. Kruh se ima izdelovati iz ržene moke v štrucah po 2 porciji po 1400 gramov. Principijelno je staviti ponudbe na a rundo vanjo kruha; vzprejemale se b do pa tudi ponudbe civilnih pekov za izdelovanje kruha iz erarične moke; v zadnjem slučaju se morajo ponudbe glasiti na plačilo za peko o 1 meter-skfga c nta popečene moke vštevši sol, drva in svečavo. Tudi je po 1 jetnik zavezan, moko za peko na svoje stroške od železnice dati odpel jati ni i*to-tako prazne vreče vračati na železnico, izvzemši slučaj, če v ponu itn izrecno pravi, da tega ne more prevzeti. 11. ) Cene za zakup staviti se imajo doštevši užitnino in druge davščine: od porcije kruha a 840 g in od porcije ovsa a 4200 r«')m*» (29 5—1) močan dečko kot učenec. Notarskega kandidata vzprejme takoj v svojo pisarno notar na Dolenjskem. Plačilo po dogovoru. Ponuihe vzprej^ma iz prijaznosti upravništvo ^Slovenskega Naroda". (29H0— 1) poštna upraviteljica katera lahko takoj nastopi službo. Več se izve pri npravnistvu „81. Naroda". f2950_3) Jvan Gregorčič notarji kandidat tfristina Gregorčič rojena Jfobier Litija, dne tf. septembra 1896. Št. 7o2. Razpis službe. ('2937 — '2) Pri podpisanem županstvu se odda občinskega obhodnika kateri mora hiti sposoben, da se porabi lahko tudi za pisarska dela iu /.a redarja. — Plače je sedaj 25 gld. na mesec v denarji in za samske suha za stanovanj*1; je pa tudi nekaj postranskega zaslužka. Službo je nastopiti dne 1. oktobra Kol kovane prota je do 20. t ni Županstvo občine Naklo, p. Divača, dne 4. septembra 1996. Dne 15. septembra dopoludne prodajala se bode v Trebanjski grajščini dobra vinska |M*$oci!a, kadi, šilskf&liiirc lici« flf Važnu za kolesarje! D10jam s: dm miti, da sem svojo zri«^li.a.23.i<±:rs.o 15 Usojam si n.i.7. umiti, da sem svojo zrirli.3.ra.i1 |fj l| i. it; : < m |f IMMI1 ( I*o || Hi. tO. Prvi mestni slovenski otroški vrtec otvori se letos dne 17. septembra s sv. mašo, kat-ra bode v farni cerkvi sv. Petra ob poluo^mih z utraj. Vpisavali se bodo otroci duć 16. septembra t. 1 od 0. —12. ure dopolud e in od 2 —5 nr* popoludne v zavodsk h prostorih v Poljskih ulicah fit. 10. v I. nadstropji. V Ljubljani, dre" 7. septembra 1896. (9954) Št. 88G. Razglasilo. (2959 ~l\ Na o. Ur. obrtnih ni ri»U oiulit Sol**lt i» »IhIcIoviiii j<* Icnr, xik umetno lecrn J i' In <•! pkai'Ni vo s« prićnč solnko leto 1896/97 dnć 18. septembra a slovesno službo božjo v cerkvi sv. Jakoba. Obrtne strokovne šo'e imajo naslednje oddelke: 1.) ligiirulno po. doliar«.l(o. 2) *t rugui-%1 vo, 3.) r«*#.b**rw( %o, 4.) |»o1iIniio In NtaililiiNko iiiiziiiNlvo, 5.) |>lt-l«*iij<- koš.irU'. 8.) |»vmo rlmur-mI4«» Aolo, 7) iiiiii'lno teženj**, 8) Mivitufe «'J|m-k«.. 9.) pletenje «'l|M'h. 10) Jllrlj4' Kil II l»M1> I %«.'■! I t ii j 4'. It«*«liif U«S«?uel in lldeilkOt ki hočejo vs opiti v šolo, naj le zglase pri ravnateljstvu dne 16. ali 17« septembra z odpostnion ljudske šole in z dokaiocn o dovršenem 14 l-tn. I/.rcilnl učen«*! }ii uvi'iikc* se raBven imenovanih dnij sprejemajo tudi med folsk'm letom, <'e to dopušč.* prostor. V fa% no ri%ur«lii> iol** se vpisuje celo 1-to vsako nedeljo dopoludne. V Ljubljani, 8. septembra 1890. C. kr. ravnateljstvo obrtnih strokovnih šol. Št. 8685. (2821- D žtlni odbor kranJ8ki b» iz deželne tttnice v Ljubljani cdilal letps jeseni 60.000 cepljenih ameriških trt in sicer za bili vina: kraljevina, plaveč, gerganja, burgundec beli, spanjot rudeti moslavina italijanski rizliog; za črn.t vi"a: p- rtug.ilko Trte se bf do oddajale po 8 (o.Hem) goldinarjev za sto kosov. Revnfj;im vinograd-irjem. ki izkažejo m spri evai< m, podpisanim od županstva in žup-nega urada, da so podpore potrebni, oddaja'e se bodo cepljene trle pa tudi po znižani cent 4 (Min) goldinarje za sto. Vinogradarji, kateri žee kupiti te cepljenke, naj se zglase* pri svojih županstvih »li pa pri kmet'jskih podružnicah II»J po/.nrjc * »v »» ' z najvišjimi darili odlikovano Thnii-faU.' moko (Ik «-i'<«lkili E lionia^-/alo^) z zajamčeno vsebino 15 —17% citratnoraztopljive fosforne kisline m 85 10O'0 fine moke. NcprokoSeno gnojilo za v«e \ ruto žit, Bočnih in (»Inatili pndolkov, za dlteljn« In laoerntkt polja, Vinograd« nasade hmelju in sočivja, posebno M M Bliojsnja sem>žeti| pripravno. Najboljšo, najuspošnejfte iu najoeaejfeo fosforoklillno gnojilo, prekosi posebno ^lodu trujnegii nftoika vie »uport'osf.ito. VuliiiKi t-il r.vi nora topljivo t'nsforni? Icsiine se Jamči, slučajno manjkajoča količina s«- povrne. (8906—-B) S conilniki, strokovmiiii spisi in drugimi željonimi razjasnili je radovoljno na uslugo Ihv.ojavni naslov: Prodajalni bran fosfatne moke Thoma8W6rke PraB češkihThomas-zalog v Pragi Telefon 1414. Intoruvhanski sklop. Marijine ulice 11. i Izdajatelj in odgovorni urednik; Josip Nolli. Last »lina in tisk „Narodne Tiskarne" #