94. številka.___Ljubljana, v torek 25. aprila. XXVI. leto, 1893. SLOVENSKI MOD. Izhaja vsak dan *ve*«r, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstr o-ogersk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden meaeo 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za 6etrt leta .'t gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10_kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ee od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po S kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Deželni zbor kranjski. VII. seja dne 25. aprila 1893. leta. Današnji seji bil je predmet večinoma rešitev raznoterih prošenj, kateri posel se je vršil prav jednostavno in mirno. Le pri poročilu o šolskih zgradbah govoril je posl. P f e i i e r in razvijal svoje mnenje, a konkretuega predloga ni stavil. Seja trajala je do * 4l ure. Ob VaH-uri otvori dož. glavar De tel a sejo, konstatujoč sklepčnost zbornice. Prečita se zapisnik VI. seje in potrdi brez ugovora. Dež. glavar naznani, da mu je došel odgovor bivšega dež. predsednika barona Andreja Wink-lerja, v katerem se zahvaljuje za izjavo deželnega zbora, katero mu je izročil dež. glavar. Jako razveselilo ga je — pravi v pismu — tako laskavo priznanje od tako odlične struni. Prizadeval se je, kot vesten uradnik, vedno po skromnih svojih močeh, delati za blagor lepe kranjske dežele, ki mu bode tudi nadalje vedno pri srcu. Poročilo dež. odbora glede nakupa prirodoslovne zbirke župnika R o b i č a za dež. muzej izroči se finančnemu odseku. Posl. K 1 u n poroča v imenu finančnega odseka o podporah za šolske zgradbe. Splošno omenja, naj bi b8 pri zgradbi novih šolskih poslopij štedilo vsaj pri revnejih občinah. Posl. Pfeiier poudarja, kako so narasle Šolske potrebščine, da dežela in občina plačujejo velike stroške za zgradbo novih šolskih poslopij. Otroci dohajajo v šolo od daleč in morajo čez poludne ostati v mestu mnogokrat lačni — da so za popo-ludacaki pouk utrujeni. Kakšen je v tacih razmerah šesturni pouk, Bi vsakdo lahko misli Prej so se otroci pri štiriurnem puuku več naučiti. Krivda pa ne zadene učiteljev, nego učni načrt. Če bi se uvedel poldnevni pouk, bi učenci se lahko razvrstili in bi ne bilo treba graditi toliko in tako dragih šolskih poslopij. Ne stavlja posebnega predloga in izreka le željo, naj bi se ravnalo pri pouku po pregovoru: Multum sed non multa. Poročevalec K I u u odgovarja na kratko in potem se vzprejmejo podpore za zgradbo šolskih poslopij v skupnem znesku 6000 gld., kakor jih na-svetuje fin. odsek, namreč: LISTEK. Gostilna ob veliki cesti. (Ruski spisal J. S. Turgonev, preložil Ivan Gornik.) (Dalje.) — Za konopljami, za popovskimi. Gospodinja je šla, kakor je znano, k svojemu, k Naumu na konopljino polje in jaz tega v temi nisem videla; vsled meseca ali Bog vedi ka-Ii sem ju jaz zalotila. — Zalotila, ponovila je zopet baba. — No in kaj je-li ona ž njim — stala? — Stala — in nič drugega. On je stal, in ona je stala. Zagledala me je in rekla, kam spešiš. Ali mi greš domov! In jaz sem šla. — Šla. — Baba je umolknila. — No z Bogom, Tetinjuška, rekla je in odšla svojo pot. Ta razgovor uplival je neprijetno na Akima. Ljubezen njegova do Avdotje se je že ohladila, a vender mu besede delavke niso ugajale. A govorila je resnico: istinito odšla je tisti večer Avdotja k Naumu, ki jo je pričakoval v splošni senci proBtira-joči se na pot od mirnih in visokih konopelj. Rosa zmočila je od vrha do tal vsako steblo; silna, omot- 1. ) Kočevje. Za šolsko poslopje, katero se bode znova zgradilo in v katerem bode štirirazredna deška in trirazredna dekliška šola, proračunjeni so troški na 49 538 gld., v Čegar pokritje do zdaj še ni nikakega stavbinBkega zaklada. Neposrednjega davka je 7831 gld. na leto. Zgradba se bode, če le mogoče, pričela že 1893. leta. Nasvetuje se torej kot prvi obrok 1000 gld. podpore. 2. ) Pred v o r. Šolska občina dobila je že za 1892. leto 400 gld. podpore. Ker pa stroški šolske zgradbe 7360 gld. znašajo in občina v to svrho že 25% šolsko priklado pobira, nasvetuje deželni odbor še 300 gld. 3. ) Kovor. Tudi ta šolska občina prejela je že 400 gld. podpore za 1692. leto. Glede* na skupne Btavbinske stroške v zuosku 6400 gld. dovoli naj se še daljna podpora 200 gld. 4.) Še d t Lenart. Za novo zgradbo jedno-razredne ljudske šole, ki se bode ustanovila v Šent Lenartu, podaril je gospod dr. Jernej Zupane, notar v Ljubljani, svoto 3000 gld. Ker pa bodo stavbinski stroški b šolsko opravo vred znašali 6940 gld., nasvetuje se podpora 400 gld. 5. ) Predasi je. Ta občina dobila jeza 1892. leto 400 gld ter naj se z ozirom na skupuo svoto 6680 gld. Btavbinskih stroškov dovoli Se 300 gld. podpore. 6. ) ReteČam podelilo se je že 200 gld. podpore. Šolsko poslopje je že pod streho ter bode do jeseni 1893. leta dovršeno. Podpore predlaga se še 300 gld. 7) Grahovo. Poslopje se bode postavilo za 8000 gld. na stavišči, katero je veljalo 2000 gld. ter bode ondi napravljen tudi velik šolski vrt; vrhu že za 1892. leto dovoljene podpore 300 gld. naj bi se dov ililo še 400 gld. 8. ) I ga vas. Stroški nove zgradbe, katera se bodo pričela 1893. leta, proračunjeni so na 950Ogld., torej naj se za zdaj dovoli 300 gld. 9. ) Zasp. Čeravno je občina že za 1892.1. dobila 400 gld. podpore, dovoli naj se še 200 gld., ker stavbinski stroški s šolano opravo vred znašajo 5270 gld. 10. ) Brez ni ca. Tudi za to občino naj se razun že za 1892. leto podeljenih 500 gld. dovoli še 300 gld. podpore, ker so stavbinski stroški proračunjeni na 11 166 gld ; za Ijiva vonjava bila je na okrog. Mesec je jedva vzšel, velik in bagren v črnkasti in tunni megli. Naum je še od daleč slišal nagle korake Avdotjine in ji šel nasproti. Prišla jo k njemu vsa bleda od bega i luna svetila ji je v obraz. — No, kaj je, r.li si prinesla? vprašal jo je. — Kar je bilo prinesti, sem prinesla, odgovorila je z neodločnim glasom: — ali kaj, Naum Ivanovič . . . — Daj, ako si prinesla, prekinil jo je steg-nivši roko . . . Izvlekla je izpod ovratne rute nekak zvitek, Naum ga je takoj vzel in ga vtakni) Bebi v nedrije. — Naum Ivanič, dejala je Avdotja počasi in ne odvrnivši od njega očij . . . Oh, Naum Ivanič, radi tebe pogubila bom svojo dušo . . . V tem hipu pristopila je k njemu delavka. Akim torej je sedel na klopici in nezadovoljno gladil svojo brado. Avdotja pa je hodila v sobo in zopet prihajala ven. Spremljal jo je samo z očmi. Končno je prišla še jedenkrat, in vzemši v sobi dušegrejko, je prestopila že prag ... on ni vatrpel in rekel kakor sam za-se: — čudim se, je začel, Čemu ženske vedno 11.) Za Lesce dovoli naj bo 200 gld. za popravo popolnem derutnega šolskega poslopja, za kar je proračunjeno 1139 gld. 12) Za Mošnje se nasvetuje Še 400 gld. glede na Btavbinske stroške 11.000 gld. in za 13) Rateče šo 200 gld., čeravno je ta občina že 1000 gld. podpore iz deželnega zaklada prejela, z ozirom na elementarne nezgode, katere so jo že večkrat zadele. 14) Šmihel pri Novem Mestu. Zgradba dvo-razredne ljudske šole pričela se je Že 1892. leta. Stavbinski stroški proračunjeni so na 16 307 gld. torej se nasvetuje 700 gld. podpore. 15) Za šolske zgradbe v Kamniškem okraji naj se občinam Sv. Trojica, Homec, Dol in Šmartno ter istotako v Črnomaljskem okraji ob* činam Radence in Tri buče, katere vse bo že primerno znatne podpore iz deželnege zaklada prejele, tudi še za 1893. leto dovoli vsaki 10O gld. Izostaneta le občini Će pije in Zagozdec, mestu njih pa se krajnemu šolskemu svetu na Golem, ki je uložil pozneje prošnjo, dovoli za zopetno zgradbo šole za silo podpora 200 gld. Zatem bo jo rešila cola vrsta prošenj, o katerih bo poročali v imenu fin. odseka razni poslanci. Kočevski gimnaziji se dovoli za podporo ubogim dijakom za I. 1892/93 vsota 100 gld. Prošnji kat. šolskega društva na Dunaji za podporo za kat. učiteljski seminar na Dunaji se ne more ugoditi, akopram se prizna koristno delovanje tega društva, ki jo sicer v dosti ugodnih gmotnih razmerah. Prošnje krajnega šolskega sveta v Petrovivasi za podporo za ograjo šolskega vrta, dalje prošnja g. Al. Repiča, akademika na Dunaji, za podporo, prošnja županstva v Prevojah za podporo za priredbo bolnišnice za silo io prošuja posestnika Greg. Povha iz Klenika za podporo vsled vremenskih nezgod ee izroČe dež. odboru v primerno rešitev. O prošnji društva „Pravnik* poročal je obširneje poslanec Višnikar. Dotičua prošnja so ni mogla več rešiti v jesenskem zasedanji, ker je došla za takrat prepozno. Poudarja so v njej, da je gradivo naraslo veliko večje, nego se je nadejalo in da bode delo jako obširno, zato so tudi stroški nepričakovano narasli in dosedanje podpore ne bi zadostovale. Ministerstvo samo je priznalo veliko važnosttega sem ter tja letajo. Da bi sodele na istem mestu, tega niti zahtevati ne smeš od njih. Tega ne morejo. A tako sem ter tija tekati, bodisi jutro, bodisi večer, to ljubijo. Da. Avdotja ju poslušala moževo reč do konca ne spremenivši svojega položaja; le pri besedi „večer" zmajala je jedva z glavo in se zamislila. — Ti, Semenič, rekla je končno z dosado: — znano je, kako začenjaš pogovor, ž^ tu . . . Mahnila je z roko in odšla zaloputnivši z dvermi. Avdotja v istini ni previsoko cenila A kimove zgovornosti, in marsikak večer, ko bo je začel razgovarjati z mimohodci, ali ko je začel kaj pripovedovati, je nathoma zevala ali pa ušla. Akim je pogledal zaprte dveri . . . „Kako začenjaš pogovor," ponovil je poluglasno . . . „to, to je baš, da sem se malo pogovarjal s taboj ... In kdo pa? tvoj brat, in . . .* Vstal je, pomislil in se s pestjo udaril za tilnik . . . Nekaj dnij je prešlo po tem dnevi na jako čuden način. Akim je vedno pogledoval bvojo Ženo, kakor bi ji hotel nekaj reči; tudi ona ga je gledala sumljivo; pri tem pa sta oba prisiljeno molčala; sicer so ta molk navadno rušilo črnemu opazke Akima Po listih, ki so jih nafili pri njej, Bkazalo se je, da je 731etoa Marija Srebot iz Košane na Notranjskem. — (Tatvina v Tržaški luki.) Firma Marco Terni in dr. dobila je te dni večjo pošiljatev angleškega premoga, ki se je v novi luki pod nad zorstvom uradnika skladišč tehtal in takoj vkrcal v vagone, da se odpelje na razne kraje. Pozneje se je zapazilo, da je došlo za 200 stotov premoga premalo. Sumi se, da se je tatvina izvršila v novi luki. — (Rojaoaku pevsko društvo „Zarja") v Tržaški okolici ima svoj redni občni zbor v ne-del]o dne 30. t. m z običajnim dnevnim redem. Razne vesti. * (Telefoniranje na brzojavni žici.) "V Budimpešti izumel je že pred nekoliko časom gosp.* Julij pl. Demetzky stroj, s katerim se lahko uporabi brzojavna žica mej telegrafiranjem ob jed-nem za telefoniranje. Zdaj je izumitelj še zboljšal svojo iznajdbo in so se vršile poskusnje na 200 kilom, dolgi progi Budimpešta—Szegedin, ki so se obneslo prav povoljno. Stroj je prav jednostaven in so lahko umesti pri vsaki brzojavni zvezi ter wpo~ rabi za telefoniranje ob jerlnem, ko se brzojavi. Pri krajših progah čuje se govorjena beseda prav močno v sobi in se ne potrebuje slušalnega nastavka. * (Obsojen polkovnik.) Husarski polkovnik Julij Karolyi, ki je bil predsednik Szege-dinske ascutne komisije v Budimpešti, čegar imenovanje generalom se jo pričakovalo v kratkem bil je obsojen na šest mesecev zapora v trdnjavi in v izgubo častniškega dostojanstva. Uzrok temu strogemu postopanju je, ker ni postopal korektno pri nakupovanji konj za cesarskovojsko. * (Znak časa.) V nekem Dunajskem časopisu bil je inserat, da se išče raznašalec ali tako zvani „Laufbursche". Mesečna plača iznaša 6 >r\d. (!) in vender se je oglasilo chig. bil je izvoljen županom z 423 glasovi Pet-r Rupe, rodom kranjski Sloveuec. Tako poroča „Amerik. Sloveueca. * (Zima na Ruskem.) Železniška proga mej Tambovom in VoroneŠem na Ruskem je pretrgana vsled snežnih žametov. Blizu Kozlova obtičal je osobni vlak v Bnegu in so morali potovalce na vozeh prepeljati v Kozlov. Iz Nižega Novgoroda se tudi poroča, da je zapadel sneg in ho zopet vozijo s sanmi. Celo v južni Rusiji, v Bebaatopolu iu na Krimskem poluotoku |e padel sneg. Telegrami „Slovenskomu Narodu*: Gradec t-'o. aprila. Namestnik je v današnji seji de/, zbora odgovoril na interpelacijo posl, dra. Starkelna, ali misli on delovati zoper očito vladino negovanje Slovencev na Štajerskem v Šoli in v uradu, da vlada drugega ne stori, kakor da se drži obsto-j e č i h za k o n o v, da to r ej n i m a p o v o d a, ukreniti kaj v z mi slu interpelacije. Deželni zbor dovolil stotisoč gold, za podpiranje posojilnic sistema Raiffeisen ter vzprejel resolucijo Vošnjakovo, naj gospodska zbornica državnega zbora razveljavi sklep poslanske zbornice glede odprave dveh procentov pristojbine od obresti hranilnih ulog pri posojilnicah. Gradec 25. aprila. Zidarji niso danes priredili nobenega obhoda. Zidarski mojstri ve era j sklenili, da namesto zahtevanega SOod-stotnega povišanja me/de dovolijo 15odstotno povišanje, ako se namesto doseturnega uvede jednajsturni delavnik. Dunaj 25. aprila. Včeraj dospel G-iers na Dunaj. Kulnokv ga obiskal dopoludne. Popoludne ob 5. uri obiskal cesar Giersa v hotelu. V diplomatičnih krogih obudil ta obisk nepopisno senzacijo. Tako čast izkazal cesar mej vsemi tujimi državniki jedi no le Bismarcku in to v dneh najintimnejšega prijateljstva mej Avstrijo in Nemčijo. Največji politični nasprotniki Rusije priznavajo, da je ta obisk cesarja velikanskega pomena. Sodi se, da je to prvi korak približevanja Avstrije k Rusiji. Dunaj 25. aprila. Proračun vojnega mi-nisterstva za leto 1894 izkazuje, tla bode 5 milijonov goldinarjev več stroškov, kakor lani. LiVOV 25. aprila. Pristaši levice mej poljskimi poslanci v državnem in v deželnem zboru imeli včeraj konferenco, na kateri so sklenili, da si bodo odslej v državnem in v deželnem zboru varovali popolno svobodo tudi napram vsem drugim frakcijam poljskega kluba. Beligrad 25. aprila. Pri vzprejeniu profesorjev velike šole rekel kralj Aleksander liberalnemu profesorju in poslancu Kvetkovieu: „Zadnji manifest liberalne stranke je bil prvi, v katerem se dinastija niti omenila ni.tt Kvet-kovič je na to odgovoril: „Tudi proklamacija Vašega Velečanstva je bila prva, v kateri se je obsodila jedina, z dinastijo ident Kkujoča se stranka." dela pudelivfii g. dr. B a b a i k u dopust, da uredi ogromni materijal, ki se je nabral. Poročevalec pravi, da se je sam preveril o sedanjem stanji dela, ki bode res na čast slovenskemu naroda. Listkov je nabranih 45.000, prepisane so besede do črke B. Vseh besed bode oko'u 25 000, torej mnogo več nego v češki ali poljski juridični terminologiji, ki sta manjši. Glede na veliko važnost terminologije nasvetuje torej fio. o Is k, da se dovoli društvu „Pravnik* tudi letos podpora 400 gld. Predlog se vzprejme brez ugovora. Društvu »Narodna šola" so dovoli podpora 200 gld. Vseučiliškemu zavodu meusa academiea na Dunaji se dovoli kot prispevek k ustanovnim stroškom enkratna podpora 100 gld.; odboru prosto omzue ustanove na tehniki v Gradci 30 gld.; podpornemu društvu za medicinco na Dunajskem vseučilišči 30 gld. Šdskim sestram de Notre Dame v Trnovem so dovoli kot nagrada za pcučevanjo v ženskih ročnih delih 150 gld.; kranjsko primorskemu gozdarskemu društvu v Ljubljani podpora 100 gld. Nekaterim vdovam in sirotam se dovolijo oziroma podaljšajo dosedanje miloščine na daljna tri leta, prošnja bivšega odgonskega sprevodnika J SchliVerju za zvišanje miloščine pa se odkloni. Šesta točka dnevnega reda je odpadla, ker upravni odsek še ni mogel o njej dognati posvetovanja. (Dalje prib.) Deželni zbor štajerski. V Gradci, 22. aprila. Današnja seja je bila Že nekoliko nol| zanimiva kakor prejšnje. Nemški poslanec dr. Starkel je iuterpeliral namestnika, zakaj ne odgovori na interpelacijo stavljeno 17. septembra 1. I, glede uznemirjenosti nemškega prebivalstva na Spodnjem Štajerskem, nastale vsled baje očividno naklonjenosti vlade napram slovenskim težnjam. Nam -A niš ki svetovalec dr. Lautuer kot zastopnik vlade je obljubil, da predloži interpelacijo na pristojnem mestu Poslanec Koller je potem stavil važni predi .g, naj so podržavi južna ž-leznica. Nasvet je prav dobro podprt z gospodarskimi in gospodarsko-političnimi razlogi, a vender je malo upanja, da bi se kaj do-seglo. —Slovenski poslanec dr. Dečko jo uapove-dal, da misli v ptihoduji seji namestnika interpelirati v neki stvari. — Zbornica je potem vzprejela predlog o nakupu nekega posestva na Slatini, in predlog o ustanovitvi mlekarskega uzornoga zavoda na gorenjem Štajerskem. Trojki za to so sicer veliki, a ker bo prebivalstvu zavod v kor.st, jih ni obžalovati. Ko so se rešile še nekatere osobne zadeve in prošnje raznih učiteljev, učiteljskih udov in sirot, zaključila se je seja. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 24. aprila. Delegaciji. Oficijozno glasilo ministerskega predsedstva, Dunajska „Montugs-Itovue" naznanja, da bo Bnideta obe delegaciji v četrtek dno 25. maja in da bodeta zborovali najkasneje do dne 24. junija. radi kake zamude v gospodarstvu, ali radi žensk v občo, Avdotja mu navadno ni odgovorila besedice. Vender bi bilo pri vsi dobrodušni slabosti Akimovi prišlo mej njim in Avdotjo gotovo do odločilnega objasujenja, ako bi bo ne bilo nekaj dogodilo, vsled ČeBar so bila vsa objasujenja nepotrebna. In sicer se je neko jutro Akim z ženo baš pripravlial k zajutreku (potnika ni bilo o poletnem delu nobenega v gostilni), ko je najedenkrat brzo zaropotala teležka po cesti iu naglo obstala pred pragom. Akim se je ozrl skozi okno, nahmuril se je in užalosti!: iz teležko lezel je počasi Naum. Avdotja ga ni videla, a ko se je slišal v veži njegov glas, zadrhtela je žlica slabo v njeni roki. Ukazal je delavcu, naj odpelje kouja na dvorišče. Naposled odprle bo so dveri in vstopil je v sobo. — Zdravo, je dejal in anel čepico. — Zdravo, ponovil je skozi zobe Akim. — Odkod vas je Bog priuesel? — Od sosedov, odgovoril je in sedel na klop. — Od gOSpe* prihajam. — Od goBpe, ponovil je Akim ne premakuivši se z mesta. Ali ste imeli opraviti, ka-li? — Da, opraviti sem imel; Avdotja Arefjevna, moj poklou. — Zlravstvujte, Naum Ivanič, odgovorila je odb. Vsi so umolknili. (Dalje prih.) Punktaclje. Dunajska poluofieijozna „Ektrapost" ve iz kom-petentnega vira poročati, da se bodo v dež. zboru češkem rešile samo tri punktacijske predloge, namreč predlogi o ustanovitvi okrožnih sodišč v Slanem in v Trutnovu in predloga o sodišču v Tephcab. Za to tri predloge so veleposestniki definitivno svojo pomoč obljubili, torej ni dvomiti, da jih dež. zbor vzprejme in sicer bodo za predloge glasovali Nemci in veleposestniki, zoper pa Miadočehi iu Staročehi. — Konservativno plemstvo je baje jako nerado obljubilo svojo podporo iu neki samo z izrecnim pri-stavkom, da ie to zadnja koncesija, storjeua glede* punktacij. Veleposestniki hočejo zoper vse druge punktacijske predloge glasovati — če je imenovani 1 s t res dobro poučen. Predloga o preineinbi volil-ukega reda, katera je vsled ustanovitva sodišča v Toplicuh potrebna, nikakor ne bo obveljala, ker ao mislita ob- češki stranki, Staročehi in Miadočehi abseutirati, tako da ne bo moči dobiti kvalificirano večine. JPrvi tnajnikm Dunajski delavci delajo velike priprave za praznovanje prvega majnika m ker jih bodo tudi neodvisni socijalisti podpirali, se utegne majska de-monstracija posrečiti. Velikanski ljudski shod, ki uo je v nedeljo vršil, izrekel se je soglasuu za majsko slavnoat. Glavni govornik na tem .-hodu omenil jo tudi zadnje dogodbe v Belgiji, rekši: „Tiim so si delavci po dolgem čakanju ua izpolnitev danih obljub, h loma vzeli, česar izlepa ni bilo dobiti. Avstrijska bourgeoiBija naj uu spregleda tega, kajti tudi avstrijskim delavcem poide nekega dne potrpežljivost. Sicer pa mora delavska strauka že sedaj odkloniti odgovornost za vse, kar se bo zgodilo, ako bo vladajoča kasta še nadalje vedno zavračala opravičene želje in tirjatve delavskega Btanu zlusti glede splošne volilske pravice. * n*ftca> e driavr, Razmere v Srbiji. Priprave za novo volitve v uarodno skupščino so skoro gotove. Voliti je 134 poslaucev, kakor je določil drž. Bovet in ne 124, kakor je trdila liberalna vlada, da jih mora biti. — O prihodu kraljice Natalije so sicer mnogo govori, a gotovega ne \ e nihče nič povedati. — Nedeljski uradni list objavil jo Bplošno amnestijo za vse politične delikte, zaradi drugih deliktov obsojenim osebam se jo kazen izdatno znižala, kar je naredilo v vseh krogih prebivalstva uajboljši utis. — Bivši liberalni luimsterski predsednik Avakumovič je zopet odprl svojo advo-katursko pisarno, in tudi mimsterska njegova tovariša ttibarac in Velimirovic sta že oglasita, da so bodeta bavila z odvetništvom. Rim&ke slavnosti. Dočira izraza italijanski narod svoji vladarski rodovini ua raznovrstne načine svoje simpatije, oglašajo se tudi tisti, na srečo le maloštevilni zakleti sovražniki sedanjemu socijalnemu redu, kateri se navadno imenu ejo anarhisti. Po noči od sobote na nedeljo vrgli so anarhisti na Kapitolu večjo petardo in sicer prav pred lokalom gasilcev. Petarda je eksplodirala in pobila vse šipe v hiši ter poško-dila nekatere Btebre. Škoda je neznatna, a moraličui utis je velik, zlasti ker je bil atentat mogoč navzlic skrbnosti nebrojnih redarjev. Fran cosk i p a rl a me n t. DaneB, v torek, sešel se je po daljših počitkih zopet francoski parlament. Nesložnoat ali bolje rečeno nasprotstvo mej senatom in poslansko zbornico je še vedno isto, kakor o odstopu Ribotovega kabineta. Komisija senata je sicer odobrila od li nančnega ministra Pevtrala uasvetovano besedilo zakona o borznem davku, a s tem še ni dognano po-ruzumljenje glede budgeta za I 1893, zakaj senat je znova zavrgel od poslansko zbornice dovoljeuih 750000 frankov za reorganizacijo železniške kontrole. — V poslanskih krogih so so zadnje dni razširjale malo prijazne govorice o novem miniBterstvu. Zlasti rudikalci, brez katerih nimajo oportunisti ve čine, so vladi naravnost nenaklonjeni in ne bodo tega prikrivali. Atif/leSkl delavci. Kakor vsako Bpomlad, tako štrajkaju tudi ietoB angleški delavci v nekaterih krajih. Soaebno nevarno je to gibanje v Hullu. V noči od sobote ua nedeljo so štrajkujoči delavci v Hullu silno razgrajali in se z redarji pretepali tako, da je bilo mnogo ranjenih in ubitih. V nedeljo popoludne* zapalili so delavci skladišče lesa Požar je bil velikauBk, a ves trud gaBilcev, redarjev in vojakov ni zadostoval, da bi se ogenj omejil. V tem ko ie še les gorel, naBtal je še v nekem hotelu ogenj. Škoda, nastala po tem požaru, se ceni na 2l/s milijona goldinarjev. — An gleški delavci v vseh krajih simpatizirajo s llull-skimi požigalci in jih še denarno podpirajo. V Londonu priredili so delavci v nedeljo velik Bhod, kjer se je priporočal splošen štrajk vseh rudarjev in vseh železarjev. Dopisi. Iz Trstu* 24. aprda. [Izv. dop.] (Ireden-lovska demonstracija.) Lajal noBt Tržaških Lahonov in njih prilepkov bo je vzlic vsem petardam in drugim fulminantoim demonstracijam doslej še vedno uradno, namreč v parlamentu, proslavljala kot neomadeže »ana in kar se je kdaj zgodilo, vse so storili samo posamezniki, ne izražajoč s tem mnenja prebivalstva. Kdor pozna Tržaške razmero le količkaj, ta \e, da je to oficijelno opiranje naših iredentovcev samo — pesek v oči. Saj bi se pa tudi v68 svet čudil, ako bi vlada podpirala in negovala nelojalen element, progremvce, na troške lojalnih Slovencev, in ker se to faktično godi že leta in leta, z železno konsekventnostjo, neizprosne in ne-popuBtno, morajo seveda tudi naši vrli iredentovci veljati za sila lojalne, Avstriji verno udane državljane. Kako neljub je našim iredentovcem ta renome\ se je pokazalo pri sinočni predstavi v gledališči Po-lithoama Rossetti. V tem gledališči predstavlja sedaj že nekaj tednov italijanska družba iz Milana moderne italijanske opere, katere je založil Sonzogno. Zadnji teden se je predstavljala Mascagnijeva opera „1 Rintz*ua. Ta opera je korenito propadla in nihče ni mislil, da bi mogla v nedeljo privabiti mnogo občinstva. Zgodilo se je vender tako. Gledališče je bio jako dobro obiskano, a najbolj čudno jo to, da se jo že v nedeljo zjutruj po vseh kavarnah in na vseh šetaiiščih govorilo: nocoj bo nekaj posebuega v gledališči. Komaj se je na svojem mestu prikazal kapelnik Sonzoguovo družbe, Ferrari, začela je publika navdušeno ploskati in to ploskanje bo je po končanem preludiju ponovilo tako močno, da je hotel kapelnik dotični del skladbe ponoviti, pa tega ni mogel storiti vsled velikega vrišča, ploskunja in teptanja z nogami. Demonstrativno ploskanje se je ponovilo pri nastopu vsakega posamnega pevca in zbora, kar je tembolj čudno, ker pri drugih predstavah mej prvim aktom iu tudi ob koncu ni bilo nikdar ni najmanjšega aplavza. Pred začetkom drugega dejanja nastalo je hkrati frenetično ploskanje. Vse je ploskalo, kričalo, teptalo in tolklo s palicami ob tla; a hipoma 80 bo vsi glasovi zjediuili: publika je jednoglasno zahtevala, naj se svira „mar ci a" (italijanska kraljevska koračnica), z galerijo pa bo je usulo toliko marijetic v parter, da je bilo videti, kakor da sneži. — Velečabten moment, si pripovedujejo verni progresovci. Vse to je trajalo lo nekoliko hipov. Nakrat jo stopil pred zaveso takozvani „buttafuori" in naznanil, da je vsled policijskega ukaza suspendirana predstava. Kričanje in protestov/noje se jo preraeuilo v divje tulenje. Slišati je bilo tudi mnogo „Evviva Italia". Publika ni hotela zapustiti gledališči; redarji so ju šiloma iztirali in odpeljali v zapor nekatere trgovinsko pomočnike in nekatere slušatelje trgovinske akademije, mej njimi tudi sina bivšega obč. svetnika Rasco-vicha, tistega, ki jo šelo pred par meseci na infa-men način napadal v mestnem zboru slovenski narod očitajoč mu — veleizdajsko težnje. Lepa familija, ti Rascovichi; jeden sin obsojen radi metanja petard, drugi zaprt rudi protiuvatrijskih demonstracij. — V vsem mestu napruvila je ta demonstracija velik utis, šo bolj so pa ljudje čudijo, da poročajo < ficijozni listi o tej dogodbi tako, kakor da je povBem neznatna, kar je popoluoma neresnično. Namen temu počenjanju je jasen; svet in višji krogi ne Binejo izvedeti čiste, neskaljeno resnice. V nedeljo je bila še druga demonstracija tukajšnjih progresovcov. V najmanjšem Tržaškem gledališču, imenovanem „Teatro filodramaticou vršil se je nekak ljudski shod, kateremu je predsedoval žu-pauov namestuik in poslanec, žid dr. Mojzes Luzzatto. Znani ultraradikalm dr. D'Angoli jo z obrabljenimi, spretno zasukanimi frazami dokazoval, da se je z uamestnikovo naredbo gletld pritožeb v volilskih zadevah kršil zakon, megtni statut, pravičnost in Bog \6 kaj še vso; govoril jo tudi o historičnih pravicah, katere imajo tu Lahoni, o „Italia libora e unita", kar jo prouzročilo silno navdušenost, in končno čital predlagano resolucijo, s katero protestira „ljudstvo" zoper uamestnikovo naredbo. A kakšno je bilo v tem gledališči zbrano ljudstvo ? Bila je prava pravcata seja občinskega sveta, ker so bili razven nekaterih občinskih svetnikov zbrani samo še magistratni uradniki, mestni učitelji in nekaj pobalinov od 15 do 20 let. Le-ti čifutaki kla-kerji, člani zloglasnega društva ,. limono ginastica" nastopili so in corpore in imeli na prsih mar i je-tiče. Kako to, da se takim nedoraslim fantalinom dovoli udeležba in to pri političnem shodu, to je \Bem treznomiBlečim ljudem povsem nerazumljivo. Da ni bilo teh fantalinuv, bi bil shod jako klavern, kajti volilcev in odraslih ljudij je bilo komaj Četrtina vseh navzočuikov. Tudi to zamolčć oficijozni listi v