IZ VSEBINE: LJUDSKO REVOLUCIJO JE TREBA IZVESTI DO KRAJA OGROMNI PORAST GLASOV KP JAPONSKE NEKE NOČI NESMRTNI POHORSKI JUNAKI IZGUBLJENA IZKAZNICA Letati« iv. lovec, v sredo 2. II. 1949 Štev. 10 M 9 S) Generalisim Stalin pripravljen na sestanek s Trumanom Moskva. — Generalisim Stalin je dne 27. januarja t. 1. razgovarjal z ameriškim dopisnikom Smith-pm. Na štiri vprašanja, ki mu jih je Smith stavil v teku razgovora, je Stalin odgovoril naslednje: Vprašanje: AH bi bila vlada Sovjetske zveze pripravljena, da bi skupno z vlado ZDA izdelala in objavila izjavo, ki potrjuje, da niti vlada Sovjetske zveze niti vlada ZDA nima vojnih namenov druga proti drugi? Odgovor: Sovjetska vlada je pripravljena, da se o tozadevni Izjavi z vlado ZDA razgovarja In da jo skupno z njo tudi objavi. Vprašanje: Ali bi bila vlada Sovjetske zveze pripravljena, da bi skupno z vlado ZDA podvzela potrebne ukrepe za uresničenje mirovnega pakta, pri čemer bi bil najnujnejši ukrep postopna razorožitev? Odogovor: Samo ob sebi je razumljivo, da je vlada Sovjetske zveze pripravljena, da v tem pogledu sodeluje z vlado ZDA. Sovjetska vlada bi sprejela tudi ukrepe, ki bi privedli do postopne razorožitve in ‘»resnlČHl amerlško-sovjetskl mirovni pakt. Vprašanje: Če bi bile vlade zapadnih sil Velike Britanije, Francije in ZDA — pripravljene, da ustanovitev ločene za-padno-nemške države preložijo do sklicanja novega zasedanja Sveta zunanjih ministrov štirih velesil, ki bi bilo posvečeno študiju celotnega nemškega problema, ali bi v tem slučaju vlada Sovjetske zveze ukinila omejitve transporta, ki trenutno ovirajo promet med Berlinom in zapadni-mi conami Nemčije? Odgovor: Če zapadne sile nameravano ustanovitev zapadno-nemške države opustijo, sovjetska vlada nltna vzroka, zakaj trenutnih transportnih omejitev ne bi ukinila. To pa seveda samo pod pogojem, da tudi zapadne sile ukinejo z njihove strani uvedene transportne omejitve. Vprašanje: Ali bi bili Vi, ekscelenca, pripravljeni, da se na mestu, ki bi bilo sprejemljivo za obe stranki, sestanete s predsednikom Trumanom, da se skupno pogovorita o vprašanju sklenitve sovjet-sko-amerlškega mirovnega pakta? Odgovor: Jaz sem že pred nekaj časom izjavil, da nimam ničesar proti takemu sestanku. „Mir zavisi od nas - toda nihče nam ga ne bo podaril" Predlogi grške demokratične vlade za pomiritev v državi Atene. — Radijska postaja Svobodne Grčije je poročala o poslanici začasne demokratične vlade Grčija naslovljeni na grško ljudstvo, vojake in oficirje »Narodne garde« ter vse poštene državljane. V poslanici je rečeno, da so odklonili oblastniki vse dosedanje predloge začasne demokratične vlade Grčije za pomiritev v državi, in sicer zato, ker mislijo, da dokazujejo ti predlogi slabost demokratične armade. Vendar so dogodki potrdili, da je ostala demokratična armada nepremagljiva. Ljudstvo hoče mir. Vojaki in člani »Narodne garde« ter pošteni oficirji nočejo več vojne in žele zaradi tega pomiritev z demokratično armado. Danes, je rečeno v poslanici, ko je dokazala demokratična armada Grčije tako prepričljivo moč in nepremagljivost, se začasna demokratična vlada znova obrača na vse vas in znova ponuja Grčiji mir, kateremu se Glucksburgi, Sofulisi, Papagosi in vojaška klika odpovedujejo po nalogu svojih ameriških gospodarjev. ^ Začasna demokratična vlada Grčije, je nadalje rečeno v poslanici, je vedno verovala in še danes neomajno veruje, da lahko samo demokratični sporazum reši Grčijo popolnega propada. Stavljaino konkretne predloge in menimo, da so ti predlogi izraz vseljudske želje, da so v interesu Grčije in da jih more sprejeti vsak pošten domoljub. Naši predlogi so: Prvič, Iz Grčije naj se umaknejo vse tuje vojaške sile iu vse misije. Prenehati mora vsako tuje imperialistično vmešavanje v našo državo. Razveljaviti je treba vse pogodbe in sporazume, ki kršijo enakopravnost in neodvisnost naše domovine. Drugič. Razglasiti je treba takoj premirje, nasprotni vojski pa bosta ostali na položajih, na katerih sta danes. Tretjič. Takoj je treba razglasiti brez vsake omejitve splošno politično amnestijo. četrtič. V državi je treba vzpostaviti vse politične in sindikalne svoboščine, vsem narodnim manjšinam pa dati dejansko enakopravnost. Petič. Takoj se naj začno razgovori za sestavo vlade, ki bi Jo sprejeli obe stranki, Ta vlada bi uresničila sporazum, ki bi ga dosegli, v dveh mesecih pa razpisala volitve, da bi ljudstvo končno suvereno Izrazilo, kakšno vlado In kakšno ureditev želi. To so naši predlogi. Začasna demokratična vlada izjavlja vnaprej: Prvič. Čim bo nasprotna stran izjavila, da v načelu soglaša z začetkom razgovorov, bo poslala začasna demokratična vlada v ta namen svoje predstavnike v Atene, in drugič začasna demokratična vlada bo sprejela rezultate ljudskih volitev ne glede na to, kakšni bi bili, kolikor bodo volitve svobodne in Izvedene sporazumno ter v skladu z gornjimi pogoji. Na koncu poslanice izjavita, začasna demokratična vlada Grčije: Mir zavisi od nas, toda nihče natn ga ne bo podaril. V Moskvi so ustanovili svet za med' seboino gospodarsko pomoč Smotri Svetovne sindikalne federacije so veliki in plemeniti Wehr-mannschaft« ofenzivo. Drugo težišče borbe je bilo na Pohorju. Pohorski bataljon spada v zgodovini naše borbe med najbolj slavne edinice na Slovenskem. To je bil bataljon, ki je vso jesen in zimo prestal vsak teden vsaj eno ali včasih dve ofenzivi, v katerih m sodelovalo manj kot 500 SS-ovcev, včasih celo 2000 do 5000. Ta bataljon je bil 7. januarja 1943 v globokem snegu popolnoma obkoljen na Pohorju nad Vitanjem v taborišču, kjer je bil začasno nastanjen in ker jc bil dobro utrjen, je sprejel borbo, saj je bil pokret zaradi eden in pol metra snega nemogoč. Po celodnevni borbi ie na stopnice bližnje hiše In od jeze divje zajokal... Zajček se je obrnil h komandantu: »Cene, jaz grem z bombami tja. Imajo tvoji bombe?« »Pojdi, pojdi!« je jecljal Cene. »Imajo! Imajo!« Zajček jc stekel in nekaj minut ta ni bilo nazaj. Vrnil se je z brzostrelko In s torbico bomb. Cene je Se vedno sedel na stopnicah. Od leve je prihajal komandant brigade s svojim kurirjem. Zajček je šepnil Cenetu na uho: »Tja med oba bunkerja grem. Najprej z brzostrelko, nato z bombami.« Cene je neumno bulil vanj in ni razumel. Toda Zajček je med tem že stekel z brzostrelko v roki v sredo med dva bunkerja In streljal kot blazen. Skočil je v sredo pod okna iu brzostrelko obesil čez glavo. Nič dosti ni premišljal: zdaj sem med bunkerjema v mrtvem kotu. Približati se moram najprej enemu in vreči vanj bombe. Nato še k drugemu ... Medtem je že imel v rokah bombo In skočil k lini bunkerja. Odtrgal je jeziček, vtaknil roko v lino in spustil. Strašna eksplozija ga je skoraj oglušila. Iz line je puhnil oblak prahu. Zajček je imel pripravljeno že drugo in tretjo. Spet je skočil in spustil. Ko da ga vodi neznana sila, je mirno in trezno spuščal bombe v lino. Mitraljez je utihnil. Zajček se je obrnil k drugemu bunkerju. V rokah je imel bombo In skočil. Toda okno nad njim se je odorlo. Švaba ga je ugledal. Zajček je spustil bombo v lino drugega bunkeria. Nad glavo so mu završale krogle dolgega rafala. Okrenil se je: »Cene, nikar ne streljajte vame!« Toda komandant brigade je v pravem času ugledal Nemca na oknu iu ga z brzostrelko podkuril, da ni nikdar več vstal. padlo tri četrtine bataljona. Ostalih 26 tovarišev si je potem, ko so postrelili vso municijo, končalo življenje. Tako je 7. januarja 1943 padel ves pohorski bataljon in niti en partizan se ni predal Nemcem. V svojih memoarih »Iz spominov prvih štajerskih borcev« pa o herojski tragediji pohorskega bataljona major Ribič Matija - Ciril piše: Na Pohorju pa je delal akcije sijajni pohorski bataljon. Vodil ga je delavec Groga, v politično življenje ga je razgibal mladi nadarjeni komisar Jože Menih - Rajko. 2. decembra pride v bataljon komisar grupe Tomaž. 3. decembra gre bataljon v akcijo v Ribnico na Pohorje. Zažgo hišo izdajalca in ubijejo več Nemcev. Tomaž je ranjen v nogo in ga morejo odnesti v partizansko »bolnico«. Bataljon pa je vršil akcije dalje, pobijal izdajalce, napadal patrulje in kopal zemljanke za zimo. V sestavu bataljona je operirala ruška četa, ki je dobro poznala teren okrog Maribora. Bataljon je imel svoj ženski vod«, ki ga je vodila Katarina, žena komandanta Groge. O hrabrosti tega voda je govorila takrat že vsa severna Štajerska. Tako so bataljonu v partizanstvu potekali dnevi do usodnega 7. januarja. Dan preje je šel iz bataljona Bor s patruljo šest tovarišev. Drugo jutro je bil bataljon napaden. Vsak preboj je bil nemogoč. Obroč je bil tako tesen, da tudi gibka podlasica ne bi ušla kroglam skozi vrste napadalcev. Partizani so padali na položajih, ne da be si kdo predal, drug za drugim. Na koncu jih je ostalo šestindvajset, vsak z dvemi ali tremi naboji municije. Zapeli so, uporno in ponosno in si s kroglo sami vzeli bogato življenje. Tako je končal svojo zmagovito pot bataljon na Pohorju. Zmrzla trupla so Nemci metali na vozove in vozili v Oplotnico. Od Borove patrole jih je pet zgorelo na kozolcu. Še trije tovariši Pohorskega bataljona so danes ostali živi — Bor, Harkov. Ciril, trije majorji Jugoslovanske armade. To je bilo za svete tri kralje. Na sveti večer, trinajst dni popreje je prav takšno borbo vodil kamniški bataljon skupaj z zasavskim in z eno četo savinjskega. V tej borbi je preko 200 Švabov obležalo, naših pa je padlo šestnajst. Za obletnico tragičnega konca legendarnih pohorskih junakov se je v 1914. letu sestavila na Pohorju brigada Miloša Zidanška. Zajček je zmetal vse bombe v lino. Medtem pa se je začel huronski krik od vseh strani. Borci so planili proti stavbi in vdrli vanjo. Zajček se še ni utegnil okreniti, ko je začul iz hiše slovensko besedo: »Se boš predal, hudič!« Zajček si je oddahnil In vzradoščen hitel za borci v postojanko. Cene, komandant brigade, Intendant Maček in vsi, ki so ga poznali, so mu zjutraj, ko se je brigada vračala, navdušeno stiskali roke. Jutranja zarja je s škrlatno lučjo oblila hoste in travnike. Brigada je stopala počasi in mirno. Zajček je še! sredi kolone tih in zamišljen. Za hrbtom pa je začul: »Ah, danes je jurišal! Mislim, da je bilo prvič in zadnjič.« In nekaj se jih ie zasmejalo. Zajček se ni hotel ozreti. Strmel je predse in smehHaie je šel naprej. V prvi akciji bomo videli, če je bilo to zadnjič, si je mislil in sproščeno zadihal svežino mladega jutra. Proti večeru istega dne je šla brigada preko železnice. Vsa proga je bila zastražena. Nemci, k! so se pred pritiskom Rdeče armade morali umikati, so pripravljali prav na tem terenu drugo obrambno črto. Toda brigada Je imela nalogo priti preko proge za vsako ceno. Na majhnem hribu pred progo se je brigada ustavila. Patrulje, ki so šle naprej, so se spopadle s sovražnikom. Ko so se vrnile, je komandant brigade odredil, da gre Cenetov bataljon naprej. Ščititi mora prehod bataljonu, ki je nosil ranjence. Cene je z obvezano roko sedel na koniu in odredil odhod. Jezdil je mimo Štabne patrulle in z Zaičkom sta se spogledala. Tedaj se le Zajček odtrgal od kolone in šel s, Cene-tom. Bataljon se je spustil do proge. Borci so se počasi približevali progi. Že so bili prvi na tračnicah. Tedai pa se oglasilo sovražni mitraliezi in preko glav orl-frče mine. Ena je padla na streho kozolca. Slama se je v trenutku vnela in proti nebu je siknil visok plamen. Ra»svetil le vso progo in borca prisilil k tlom. Komandant Cene je stal ob grmoviu v senci in si grizel ustnice. Zajček pa je bil med prvimi ob progi. Svetloba ga je pritisnila k tlom: — Prekleti zažigalei. Kaj je njim mar naše premoženje! Toda morali borno naprej! Zajček je mislil bliskovito: Če ne bomo šli hitro v napad, nas naoadejo oni. V tem trenutku pa Je zavpil komandant Cene in skopil s konja: — Juriš čez progo, naprej! Juriš! Zajček pa. kot bi ga nekaj zbodlo, ie skočil in zaklical: — Juriš! Tovariši, naprej! Fantje za menoj! In že je bil preko proge. Mitraliezi so zapeli na obeh straneh. Zaiček je pritekel na vzpetino. Komandir Jakše je bil že pri nlem. Zasedla sta položaj. Pritekel ie mitraljezec. Batalion je ves jurišal preko. Zasedel je položaj in sprejel borbo z Nemci. S tem je bil ozek prostor na progi prost. Vsa brigada z ranjenci je mimo prešla progo. Zaiček je postal eden najboljših borcev. Kmalu je moral prevzeti komisarja čete. Nekega dne pa so Zajčka nenadna poklicali v štab brigade. Zaiček se je poslovil in šel radoveden) zakaj neki ga komandant kliče v štab brigade. Naootil sc je preko hriba v razkošni luči dopoldanskega sonca. Visoka postava se mu jc upognila. Stopal je pogasi. toplota jesenskega snanca ga je vzradostila in duh po svežem sadiu mu je dražil nosnice. Pomislil je nazaj: šoj je v partizane sprt z bratom in starši. Brat se bori v beli gardi. Kdo ve, če sploh še živi. On pa — vojni dopisnik. Ej, Kje so še časi komoraša, paničarja! To je daleč, daleč! Danes je vse drugače. Če Ceneta ne bi bilo škoda, tudi mene ne bo. Rdeča annada prodira, prav blizu je že, prav blizu je že tudi naša svoboda ... Spotoma je srečal intendanta Mačka Veselo sta se pozdravila. Maček um je dal cigaret in mu stisnil roko: — Zajček, čestitam! Zajček je radovedno vprašal: — Zakaj pa? — Ne povem ti! BoŠ kmalu zvedel! — Zdravo! — Zdravo! Kmalu je prestopil prag kmečke hiše, kjer je bil štab brigade. Pozdravil je iu vprašujoče pogledal. Komandant mu ie velel sesti in se z njim dolgo razgovarjal. Nikdar še ni z njim komandant tako zaupno in tako resno govoril. Na koncu, ko sta izpila nekaj kozarcev sadjevca, je komandant brigade vstal in dejal: —. Zaiček, postal si komandant jurišne* ga bataljona. Nesmrtni pohorski junaki IZGUBLJENA IZKAZNICA Avtobus se je ustavil na meji med Italijo in Tržaškim ozemljeni in vstopila sta dva uniformiranca; civilni policist Tržaškega ozemlja v temnosivi uniformi in Italijanski orožnik v zelenosivi. »Dokumente prosim?« Matevž Brtoncelj je počasi in tehtno segel v notranji žep suknjiča in s prsti potipal za dragocenim papirjem. Toda žep je bil prazen. Prsti so vedno bolj mrzlično tipali po vseh kotih žepa, kakor da bi bila osebna izkaznica tako majhna stvar, da bi se lahko skrila med žepnimi šivi. Nič. Mož v uniformi je že pristopil k njemu in strogo premeril z očmi suhega in koščatega moža, ki je malo nerodno sedel na usnjatem sedežu, ker ga ni bil vajen. »Osebno izkaznico in potno dovoljenje prosim.« Matevž je še enkrat mrzlično prebrskal žen in od napora se mu je oznojilo čem. •»Nimam. Sai ko sem šel v Gorici na avtobus sem jo še imel. Sedaj pa je ni ni-kier« jezno je udaril z roko po žepu, vendar to ni moglo pričarati zaželene izkaznice. In tako je avtobus odpeljal dalje brez Matevža, ki se 1e še enkrat žalostno ozrl za njim, ko je odbrzel po cesti proti Trstu. med tem ko ie moral on s stražnikom do komisarja v Tržiču. * Matevž Brtoncelj s Proseka ni rad potoval. Še iz prve svetovne volne, ko ie b»l tudi voiak orl znanem t-?aškp-n polku »Pemosdiella« *e vedel, kakšen križ je, ko zamotiš domači kraj in hočejo za vsakim vogalom vtikati nos v tvoic privatne zidove ter zahtevalo od tebe nekakšne uradne nanirje. Pa »"a ie megova hči Mira, ki je poročena v Štandrežu. toliko prosila in vabila, da bi oriše! k nlej na obisk, da se je končno odločil. Tn ko je obral grozdie na brajdi pred hišo ter je mošt postal vino ie sklenil, da bo šel na pot. »Sni je zelo enostavno« so mu deiali sosedje, ki so šH večkrat kam na not. »Tebi, ki imaš izkaznico z dvema črtama, snloh ni potreba nobenega dovoljenja. Čerinom fv»š pokazal izkaznico, pa te pustilo čez. Taka ie postava*.^ V resnici je bilo tako, Matevž je modroval. ko se je peljal mimo minerskega polki proti Gorici. da se je svet spametoval in da ie «»dai notovanje mnogo b oe in enostavnejše kakor pa za njega mladosti. V štandrežu je bi! teden dni. Ni se počutil sbbo in ker ni čul druge govorice kot slovensko, bi se mu sknrai zdelo, da ni v Italiii, ako bi ne srečal vsako to>iko na koncu vasi ka-ahi-mria ali financaria, ki so nremrnženi Nknll toploto nožnega Jesenskega sonca. T"di mu ie hči Mira prinovoftovab o velikih davkih, ki so f,h fintn5;ii kmetom in o drugih »šikanah« oblasti. »Sai med vami in nami ni prav za prav noben« razlike, »le deial včasih h*“ri. »Tu ste Slovenci in nri nas smo tudi. Tu ima- čeriuc. Oboji nas z enako vnemo preganjajo. Potem pa še pravijo, da Slovencev ni ali da nas je malo. Greš iz Trsta preko meje na desno, srečaš same Slovence, če kreneš na levo pa prav tako. Kar čez tri države segamo, potem pa imajo še pogum trditi, da so napravili pravično mejo.« Pa se niu je vkljub hčerini dobri postrežbi že po enem tednu stožilo po dotnu. V Štandrežu je res lepo, ravnina je in bogato polje. Prost razgled imaš preko mirenskega polja in dalje v Vipavsko dolino, kjer je svoboda; po drugi strani pa lahko gledaš furlansko ravnino. Liudje so dobri in prijazni. Tudi Soča, bistra hči planin, teče tam v bližini in lahko bi lovil ribe v njej. Toda Matevžu se je stožilo po njegovi braidi in po klonici pred hišo, kjer sc je sončil v poooldanskih urah. Tudi po ribolovu mu je bilo dolgčas. Sedaj bo kmalu mlaj in vsi ribiči bodo šli na morje. Ni hotel, da bi ga pogrešali pri velikem ribolovu z njegovo barko in zato se je odpravil. * Iz teh spominov ga je vzbudil komisar, majhen, malo debelušen možakar, ki so se mu svetila lica od »paštešute«. Komisar je dolgo škripal s peresom po nekem pa-piriu. preden je dvignil svoio debelo in gladko obrito glavo in se ozrl na Matevža. »Kako se pišete?« »Matevž Brtoncelj sem, s Proseka doma« se jc glasil odgovor. »Hoteli ste preko meje brez dovoiienia, kai ne? Ali ste tudi vi eden izmed tistih, ki bi šel rad v Titov paradiž? Da, tako je, saj se vidi ua prvi pogled«, se je na široko zarežal komisar ter mu pokazal vse svoje zobe. »Domov sem hotel iti. Dovoljenja pa ni treba, tako so mi rekli in ga tudi za sem nisem imel. »Zakaj bi ga ne bilo treba, vsakdo, ki gre čez mejo, mora imeti dovolienje«. Matevž ic hotel razložiti svoj položaj, pa mu možicelj ni pustil do besede. »Od-govarjajte samo na moja vprašanja. Od kod ste?« »Saj sem že povedal; s Proseka pri Trstu.« »In kje Imate svoje dokumente?« ►Kai jaz vem. Ko sem šel v Gorico, sem jih imel še pri sebi. Menda so mi padli iz žepa. ah pa tih je kdo odnesel.« »Kal ste iskali v Gorici"3« »Hčer imam v Štandrežu, pa sem jo šel obiskat. Sedaj pa se vračam zopet domov.« Komisar ga je pogledal pol porogbivo in pol nezaupHivo in se pomembno nasmehnil, češ: »bi me rad nalagal, kaj ne? Poznamo take tiče. Knt nedolžne ovčice se zdiio potem pa. ko jih izpustimo, švrk če/, mejo k Titu. Pa povejte, če ni take?« Matevž ga je začudeno pogledal; »Toda gosood komisar, kai ima to opravka s Titom in z Jugoslavijo? Jaz grem vendar na Prosek in vi ste me ustavili, ker sem te karabinerie, ki vas stražijo, pri nas pa izgubil osebno izkaznico.« Ivan Cankar HLAPEC < JER nej 'py;;;č* Ne dodeli vam Tedaj je prifrčal kamen, zadel je Jer- Bog, ljubi moji, da bi kdaj razločevali, kaj jc naredila zapoved in kaj so liudje storili! Ne dodeli vam Bog, da bi spoznali pravico, zakaj krivico bi občutili!« Jernej se je opotekel, klobuk mu je padci v prah; zakaj nekdo ga je sunil od zadaj; otroci so veselo vzkliknili, Jernej je pobiral klobuk. »Tega ni bilo treba, otroci! Star sern Se jn nadložen, ne morem se igrati z vami, ne morem poskakovati, kozolcev preobračati!« In ko je stal globoko upognjen in je pobiral klobuk, sc je nenadoma /.vrnil na kolena, z rokami v prah: procesiia se je razpršila, otroci so stali kraj ceste, smejali so se in so čakali. Počasi se je vzdignil Jernej in si je otepel prah s kolen: njegov obraz je bil ves upal od prahu in bridkosti. »Bog jc zatisnil oči, otroci, tudi jaz jih boni zatisnil! Kako bi spoznali krivico, ko je še niste občutili? Bog z vami in usmiljenje njegovo!« »Padel je Jernej, na tla sc ie zvrnil pijani Jerneji« so kričali otroci neja v koleno. Jernej se je ozrl in hudo začudil. »Bog vas varuj, otroci! Kaj počenjate, ljubi moji?« Pa jc prifrčal kamen od druge strani, zadel je Jerneja v čeljust in je presekal kožo, tako da se je prikazala kri. Jernej jc vztrepetal od čudne gioze, razprostrl jp roke. »Otroci, ljubi moji, kaj sem vam storil?« »Kri!« so zavpili otroci ter so preplašeni poskakali preko jarka, bežali preko polia. Iz gruče se jc izvil droben, debeloglav kodrolas deček; še krilo je nosil in bos je bil. Z drobnimi koraki, iht^ in krič6 je tekel k Jerneju, objel ga je okoli kolena. Jernej ga je pobožal po kuštravih kodrih, po objokanih licih. Zvedril se je Jerneju obraz, oči so se mu zasvetile. »Samo ti si prišel, fantič kodrolasi, samo ti si mc slišalo, nebogljenče malo! Pa bodi ti moj besednik, moj pravični sodnik!« Otrok je ihtel in se je tresel. »Mati, mati, mati!« »Tiho kanalja! Mene ne boste imeli za norca. Vas predobro poznam, ščave.« Tedaj pa je bilo tudi Matevžu dovjlj in kri mu je vzkipela. »Veste kaj, psovke pa kar zase obdržite. Če ne boste s tem končali, vas bomo Slovenci še enl.rat na-bunkali, kakor so vas že naši partizani, pa ste menda prehitro pozabili«. »S partizani boš grozil, čakaj, kanalja, ti že pokažem.« Pritisnil je na gumb in prikazala sta se dva orožnika. Nič niso pomagali Matevževi protesti, moral je z njima. * Neznansko dolg je bil Matevžu isti popoldan v policijskem zaporu. Zdelo se mu je, kakor da bi gole in mrke stene širile leden hlad po samotnem prostoru, ki je bil skoraj popolnoma prazen. Samo v enem kotu je stal lesen pograd in na njem raztrgana odeja. Skozi lino pod stropom se je usipal šop žarkov, se dvigal vedno više in više ter končno popolnoma izginil. Počasi se je v celici stemnilo. Zunaj po tlaku je bilo slišati enakomerne in umerjene korake. »To bo najbrže straža«, si je mislil Matevž, ki mu je ta prazna samota in tišina začela že presedati. ' Prcmišlieval je, zakaj so ga prav za prav zaprli, pa si ni vedel odgovora. Potem mu je prišlo na mi^el, kar je slišal o trpinčenju jetnikov v policijskih zaoorih. Spomnil se jc, kar mu je pravil Ribičev Lado s Kontovela. ko so mu v Kopru vtikali kvesturini gole noge v škaf z vrelo vodo, da so postale polne mehurjev. Potem oa so z drobnimi šibicami tepli po opeklinah, da so vse noge otekle. S nrva mu Matevž ni hotel verjeti. Ko pa Je Lado sezul čevelj in pokazal, da so mu Odpadli vsi nohti na nogi, se Je lahko prepričal, da ne laže. Kanalie, je zagodrnjal Matevž ob tej misli sam pri sebi. Po hodniku pri vratih je začul korake »sedai gredo no mene in me bodo«, je pomislil Matevž in po hrbtu ga je hladno oblilo. Toda koraki so šli mimo in nekdo je od^jnil zapah nri sosedni celici, zopet žanri v-ata in odšel. Spet je nastala tišina. »Kakšen strahopetec sem«, si ie očital Matevž in oštel samega sebe. Koga naj bi se bal. Ka mu pa morejo? Nikogar ni ubil. tudi kradel ni ali koga osleparil. To-rei kaj? Spomnil se je, kako je komisar vzrojil, ko mu ie omenil partizane. Aha! tu jih čevelj žuli. Zakaj na nai bi se sramoval partizanov? Sai je bil tudi njegov sin nri njih hi še odlikovan je bil. Nai mu le še kai slabega zine o partizanih, ne bo mu ostal dolžan odgovora. Tudi če ga potem pretepejo, tudi...« Matevžu se je zde’o. da je traiala noč naimanj teden dni. Končno pa je le za-simla svetloba skozi linico. Vso noč ni zatisnil nčeca In kosti so ga bolele od trdega ležišča, ha katerem se je premetaval. Odeio je že zvečer zagnal v stran, ker je začutil, da je notna mrčesa in je ra'ši odgmjen trepetal od mraza. Menda je bilo že nroti poldnevu, ko so prišli zonet poni. Dva orožnika sta ga oklenila in odpeljala v pokrit kamion. Pod P.išla je ženska, vzela ga je v naročje. »Kaj so mu storili?« »Krivico je občutil, on sam! Vsi božji blagoslovi s teboj, ti moj usmiljeni sodnik!« je rekel Jernej. Otrok pa je skrival objokani obraz na materinih prsih, sarno še tiho je ihtel in jeclial. »Mati, mati, mati!« VIII Jernej se je napotil po culo. Pred hišo je srečal Sitarja, pa ga ni pogledal in tudi Sitar Je okrcnil glavo. »Samo po culo prihajam, samo DO culo!« je rekel Jernej in je gledal predse, kakor da bi se pogovarjal s hišo, ne s Sitarjem. »Nič drugega ne bom pobral, ni potreba zaklepati hiše in kašče!« Stopil je v vežo, šel po lestvici v svojo fzbo, ki si jo je bil nekoč sam izbral in pripravil pod streho. Postelja je bila tam, razpelo in molek nad posteljo, drugega nič. Na klinu je visela prazniška obleka, v košu pod klopjo je bilo spravljeno perilo. Postelja je bila pregrnjena s pisano plahto, ki mu jo je bil prinesel rajni Martin iz turške vojske za spomin. Na plahto je položil najprej prazniško obleko, nato perilo; ko pa je začel zgibati plahto in vezati culo z močno krvjo, se mu je storilo hudo pri srcu. Zgrabilo ga je v prsih, vzdignilo se mu je V grlu, čudno kakor nikoli. Zato je Jernej pokleknil pred razpelo in se jc pokrižal in se sklonil platneno streho je bila razpeta mreža 1* debele žice, kakor da bi vozili teleta. Skozi neko razpoko bi Matevž lahko pokukal ven in uganil, da ga peljejo nazaj v Gorico, Zopet so ga pustili čakati, najmanj dve uri pred nekimi vrati, pa ga je orožnik spustil noter. Naočaljen možakar, ki je moral po vsem videzu biti inšoektor, se je obrnil Izza mize proti njemu; »Vi ste Matevž Brtoncelj?« »Tako ml pravijo« »In vi ste razžalili komisarja, ki vas fe v Tržiču izpraševal?« »Jaz, da sem njega razžalil, saj je vendar on rekel meni »ščavo«. Mene pa ne bo nihče zmerjal, prestar sem že in tudi ne pustim se«. »Tiho! govorite, kadar vas vprašam, in odgovarjajte samo na moja vprašanja. Zakaj ste hoteli skrivaj čez mejo?« »Saj se nisem skrival. Bil sem vendar1 v avtobusu«. »Tukaj je tako zapisano« je pokazal Inšpektor na pisanje, ki je ležalo pred njim. »To je laž, bil sem v avtobusu, vsi so me videli,« je protestiral Matevž. »Uradni spisi nikoli ne lažejo, zapomnite si to. Pazite kaj govorite, sicer vas bom ukazal zapreti zaradi žaljenja oblasti.« Matevžu se je vse to že preneumno zdelo in sklenil jc, da ne bo rekel več nobene. Saj s takimi tepci se pošten in pameten človek sploh ne more razgovar-jati. Sai je vendar neumno, da ga že dva dni držimo zaprtega zato, ker Je izgubil svojo izkaznico. Morda pa mu jo je celo kdo ukrade! in namesto tatu so zaprli njega. Ozrl se je skozi okno in preko rdečih streh zagledal v daljavi štandreiške mive, ki so se grele v soncu Tedaj si je zaželel, da bi mogel snoročiti hčeri, kavo ie z njim. Morda si Mira misli, da je oče že doma. V resnici Da je tako blizu nje in vendar tako daleč. Ti preklemani zaoori! Inšoektor je zopet dvignil glavo in ga pogledal: »AH poznate gospo Pavdaž Miro?« »Seveda jo poznam, moja liči«. Inšpektor je pomignil stražarju pri vratih in ta je stopil ven. Kmalu se Je vrnil in z nlim je vstopila Mira. »Oče. tu ste«, je hoHa hči k njemu, pa je stražnik ni pustil bliže. »Kako si zvedela zame?« »Takoj ko ste odšli, smo našli vašo izkaznico. Povsod sem vas iskala, tudi na bloku sem bila, pa so mi povedali, da so vas odgnali nazaj v Gorico. Tukaj so njegovi dokumenti pustite ga sedaj, da gre z metini«. Polož,i1a je pred inšpektorja modro kožico. Matevžu se tisti kos oapiria še nikoli ni zdel tako dragocen, kakor pa v tistem trenutku, ko je pomenil zanj zonet svobodo. Počakal je še. da je pod ni sai dolg zapisnik in potem so e ne bom šel več tako zlepa«. je sklenil Matevž, ki ie na svoji koži uvidel, da se svet ni še prav nič spametoval od prve svetovne vojne sem in da je ponekod ostalo še vse nri starem. Ivan Marinčič globoko, tako da je čelo naslonil na bla- zino. »Oče naš, kateri si v nebesih... tvoje pravice iščem, ki si jo poslal na svet! Kar si rekel, nc boš oporekel; kar si napisal, ne boš izbrisal! Ne v ljudi ne zaupam, ne v svojo pravico ne zaupani, v tvoje pismo zaupam. Oče naš, kateri sl v nebesih... neskončno si usmiljen, daj beraču vbogajme; neskončno si pravičen, daj delavcu plačilo! Oblagodari hlapca, ki je pravice lačen in žejen, nasiti ga in napoji! Samo ukaži, pa bo živa tvoia beseda in bo napolnila vsa srca, da bodo spoznala pravico! Oče naš, kateri si v nebesih... ne izkušaj jih predo’go, dotakni se s prstom njih oči, da bodo čudežno izpregledale; in tudi svojega hlapca in izkušaj predolgo, ker je že star in nadložen; ne potolaži ga, ker je že star in slab od bridkosti! Oče naš, kateri si v nebesih...« In Bog ga je potolažil in bridkost je izginila in mirno je bilo njegovo srce. Tako je Jernej vstal, zadel je preko rame culo in škornje, vzel je v roko grčavo romarsko palico in se je napotil. Na pragu se je pokrižal. »Srečen hodi, Jernej, če je božja voPa, da nastopiš to pot; in srečen se povrni!« Od daleč je ugledal Sitarja, ki je stal krai senožeti. »Odpusti jim!« je rekel Jernej v svojem srcu in je iztegnil roko v slovo in pozdrav. , (Dalje.) Le skupno delo bo rodilo uspehe V V V • I* okrajnega občnega zbora Kmečke zveze za Slovensko Koroško v Beljaku V. petek, 28. januarja 1949 so se zbrali funkcionarji občinskih odborov Kmečke zveze za Slovensko Koroiiko beljaškega okraja na okrajnem ustanovnem obenem zboru, pregledali kmečko-gospodarski položaj v okraju, izvolili okrajni odbor Kmečke zveze za Slovensko Koroško za okraj Beljak in določili smernice za nadaljnje delo v okraju. Od Pokrajinskega odbora sta bila navzoča tovariša Blaž Singer in France Vernik-Kočuški. Tov. Blaž Singer je v imenu Pokrajinskega odbora Kmečke zveze pozdravil občni zbor in mu želel plodovito delo. Nato se je dotaknil glavnih problemov Kmečke zveze za Slovensko Koroško in med drugim dejal: Kmetje, ki so se združili v Kmečki zvezi za Slovensko Koroško so si v svojem programu dali tudi nalogo, da se bodo borili proti gospodarskemu in socialnemu izkoriščanju po nesocialnih elementih, proti nasilni kotizaciji slovenske zemlje po tujerodnih elementih in proti vsakomur, ki bi kršil enakopravnost gospodarskih interesov vsega delovnega ljudstva Slovenske Koroške. Sile, ki stremijo za gosoodarskim in socialnim izkoriščanimi) in zasužnjevanjem kmečko-delovnega ljudstva in s tem pripravljajo novo naseljevanje tujcev po naši zemlji, so na pohodu. Te sile nimajo v svojili rokah samo oblasti, temveč so neposreden diktator v vseh vprašanjih kmetijstva. Od skupno nad 37.000 kmetijskih posestev na Koroškem zavzemajo veleposestniki številčno le 4 odstotke, toda njihova zemljiška last obsega nad 500 000 ha rodovitne zemlje. Vse kaže. da hočejo ti krogi gospodarsko popolnoma uničiti kmeta. Vprašanje, kako se rešiti izpod grabežljivih krempljev zemljiške gospode in drugih izkoriščevalcev, leži na Hudstvu samem. Kmečka zveza za Slovensko Koroško mora izpolniti svoio nalogo, združiti in organizirati vse kmečko prebivalstvo v svojih vrstah. V tem duhu in v tej zavesti mora delati tudi današnji občni zbor. Nato je govoril tov. Ulbing Janko o kmečko-gospodarskih problemih v belia-Škem okraju in dokazal, da se slovenski del zanemarja in zapostavlja na vseh po-dročiih, kakor od strani okrajnih oblasti tako od občin in kmetijske zadruge ter. mlekarne v Beljaku. V diskusiji, ki je sledila njegovemu govoru, so navzoči delegati po vrsti poudariali potrebo po slovenskih kmetijskih šolah, po gospodarskem združevanju in potrebi po skupni organizirani borbi proti gospodarskemu izkoriščanju. Poudarili so potrebo po najmanj dveh slovenskih kmetijskih šolah. Tov. Ivan Miki iz Pečnice je govoril o razmerah v beljaški kmetijski zadrugi, od katere imajo koristi samo nacistični veljaki. Za načelnika zadruge so imenovali nekega Kufmana, ki je bil v dobi nacizma »Orts-bauernfiihrer« in uradnik tia Kreisbauern-schafti«. Dobesedno je dejal: »Vse gre nazaj v nacistične vode. Mene so odstavili kot načelnika krajevnega kmečkega sveta v Ledenicah, ker imam dva sina na gospodarskih šolali v Jugoslaviji in ker sem zaveden Slovenec.« Delegati so tudi nakazali, da meri bebaška mlekarna tol-ščobnost mleka po mili volji in ga plačuje, kakor se ji zljubi. Izgloda, da mleko sploh ne merijo, kajti enkrat ga plačajo po^ tolščobni vrednosti 1.8 odstotkov drugič pa po 3 5 odstotkov. Po obširni diskusiii, ki je začrtala smernice dela, je občni zbor izvolil svoj okrajni odbor ter zaupal predsedniško mesto tov. Janku Ulbingu, za tajnika pa je izvolil tov. Pavlija Zimo iz Deščic. Po strokovnem referatu tov. Vernika je tov. Ulbing zaključil občni zbor s pozivom, naj vsi delegati podpreio delo Kmečke zveze v okraju. Lc skupno delo bo rodilo usne-hc za vsakega posameznika in za naše kmečko gospodarstvo v celoti. V Na razstavi v Šmihelu Zimska narava ie naklonila dne 30. ja-iuaria t. 1. nadepši popoldne. Snoininialo je na pomlad, ko so se stotine našega prebivalstva napotile v slovenski Šmihel, da bi si ogledale razstavo kuharske umetnosti in ženskih ročnih del ob zaključku go-spodinjsko-kitharskega tečaja v Rinkolah. In zares, vsi ki so si razstavo ogledali so morali priznati, kaj se da pod spretnim vodstvom strokovne moči doseči v teku nekaj tednov. Razstava je bila bogata in okusno prirejena ter so bili vsi izdelki mnogovrstnih dobrot razprodani v kratkem času. Voditeljica, tov. Milka Hartmanova, je zopet pokazala, kaj zna. Tudi kulturo-prosvctni del popoldneva ki jc trajal nad tri ure, je svoj namen dosegel in občinstvo v nabito polni dvorani ni šte-dilo z odobravanjem in aplavzom. Mnogi seveda niso našli prostora v dvorani. Na dnevnem redu je bil govor tov. Kurnerja Mirkota, ki ga vsi poznaio in v svojem govoru vedno udari na prave strune. 2 Idejnim in programabčnem govorom je nastonila tov. Milka Viserieva. Dve šalo-igri »Pri gospodi« in »Mož kuha« sta stopnjevali dobro voljo do vrhunca. Vmes so se vrstili vložki pevskega zbora in štni-lielskih tamburašov, ki so sporedu 'md!li prijetno spremembo. Razstave in prireditve sc je udeležilo do 600 ljudi. GJmfe Iz mnogih krajev Slovenske Koroške se sliši o nepovoljnih in neugodnih razmerah v osnovnih šolah, ki našim rotre-bam nikakor ne ustrezajo. Tako je tudi pri na v Glinjah. Že desetletja se nas zapostavlja, že prej v cesarski Avstriji, pozneje v prvi republiki in danes po zlomu fašizma. Navadno nastavliaio pri nas učitelje, ki niso sposobni, slovenskemu lmd-stvu sovražno razpoloženi in si nikakor ne morejo pridobiti src šolske mladine, ker je ne morejo oziroma nočejo razumeti. Če so nam kedaj poslali učitelja s katerim smo bili zadovoljni, mu je bilo le kratko časa usojeno delovati na naši šoli, kmalu so ga premestili. Kmalu po vojni so nam poslali učitelia, Viktorja Gathiia, ki je bil prej v Št. Janžu. Kakor niso bili z njim zadovoljni v Št. Janžu, tako tudi mi nismo, ker je bil nacist in je še danes ter se tudi tako obnaša. Nekaj časa' je bil kot nacist ob službo, toda kmalu je bila preiskava proti njemu končana in zopet je postal naš učitelj. Prvotno se je reklo, da bo samo začasno nastavljen, pa to začasno traja že dalje not eno leto. Učni uspehi so popolnoma neza- dovoljivi. lil tudi ni nobeno čudo, če sam pravi otrokom: »Vi niste vredni truda, da bi se z vami ukvarjal«. Ako torej otroci niso vredni, da bi se učitelj z njimi trudil, potem ne vem čemu ie snloh tukaj. Za njega je bržkone naivažnejši trud. da prevzame mesečno. plačo. Zaradi tega moramo otroke pošiljati, ako hočemo, da sc 'raj naučijo, v eno uro oddabene Borovlje. Pošilianje otrok v Borovlje ie seveda združeno s stroški. Zato je naša zahteva: Da>te nam učitelja, ki bo res učitelj, kakršen mora biti. OBJAVA Kmečka zveza za Slovensko Koroško bo imela iiasledma zborovanja: 6. februarja 1949 ob 10. uri dopoldne kmečko zborovanje v Škofičah v Narodnem domu. 6. februarja 1949 ob 10. uri dopoldne kmečko zborovanje v Bilčovsu pri Miklavžu. 11. februarja 1949 ob 9. uri dopoldne bo v prostorih okrainega odbora Osvobodilne fronte v Velikovcu okraini ob^ni zbor Kmečke zveze za Slovensko Koroško za okraj Velikovec. K A J Š E P O B H I O Na živilske izkaznice 50. dodelitvene periode dobimo začasno naslednja živila: kruh 400 gramov na odrezke: E 4, 104, 204, 304; — Jgd 4, 104, 204, 304; _ K 4, 104, 204; — A 603, 612, 615, 624; 1000 gramov na odrezke; E 1, 2, 16, 116, 101, 102, 216, 201, 202, 316, 301, 302; — S 407, 408, 409; — Jgd 1, 2, <6, 116, 101, 102, 216, 201, 202, 316, 301. 302; — K 1, 2, 101, 102, 201, 202, 301, 302; — S 703, 704, 712, 715, 724:— Sst 803, 804, 815, 819, 820, 831: — 407, 408, 409. pšenična moka 500 gramov na odrezke: E 3. 103, 303, 303, 410; — Jgd 3. 103, 203, 303; — K 3, 103, 203, 303; — Klst 3, 103, 203, 303; meso 100 gramov na odrezke; A 001t 6»3: S 701, 710, 713, 722; — Sst 801, 813, 817, 829; 200 gramov na odrezke; E 8, 9, 10, 108, 109, 110; — Jgd 8. 9, 10, 108. 109. PO; — K 8. 9, 10, 108, 109, 110; — M 901, 902; mast 150 gramov na odrezke: E 5, 6; — Jgd 5, 6; — K 5, 6; — Klst 5, 6; koruzni zdrob 750 gramov na odrezke: E 7, 107, 207, 307: — Jgd 7, 107, 207, 307; testenine 800 gramov na odrezke; K 27, 127, 227, 327; ovseni kosmiči 800 gramov na odrezke: K 26, 126, 226, 326; pšenični /drob 1200 gramov na odrezke: Klst 24, 124, 224. 324; rozine 250 gramov na odrezke: K 25, 125, 225, .325: — Klst 25, 125, 225, 325; stročnice 300 gramov na odrezke; E 17, 117, 217, 317; — Jgd 17, 117, 217, 317; nadaHe še: 100 gramov masti na odrezke: 702 S, 905 M, 906 M; 120 gramov masti na odrezke: 801, 814, 818, 830 Sst; 200 gramov ječmena na odrezke: 602, 614 A; 700 gramov ječmena na odrezke; 705, 716 S; 1000 gramov ječmena na odrezke: S05, 826 Sst; 400 gramov ječmena na odrezke: 501, 505: 500 gramov stročnic na odrezke: 70^ 718. 806, 838 Sst; 800 gramov testenin na odrezek: 903 M: 1400 gramov kromnirja na odr^zVa; 607, 621 A; — 707, 721 S; — 807, 821 Sst. Na odrezke E, Jgd, K in K’st 4, 104 ?04 in 304 se more namesto 400 gramov kru* ha dobiti 200 gramov kavinih sredstev. Na tedenske odrezke I — IV ozo^-me •l »50« nakaznice za kronmir 47 — 55 dobimo za osebe . nad 3 leta 5600 gramov krompirja. Na z »50« označene tedenske odro'/kd I __IV nakaznice za krompir 47 — 55 dobimo za otroke do 3. leta 2800 gramov krompirja. Na odrezke nad 50 gramov za kruh označene z črko >W< je niogo :e dobiti pšenično moko v razmerju 100:75. POVEST I O BELEM FRANCE SLOKAN KRUHU === Ne govorim le o namišljeni nevarnosti, l a nevarnost, jc strašna in resnična. Moremo in moramo jo odvrniti. Kako moramo to storiti, pa nam pove račun, ki sa imenujemo »petletni plan za razvoj narodnega gospodarstva«. Ali poznaš ta “račun« ali proračun? AH si se seznanil, odnosno ali so te seznanili z nalogami, ki te čakajo? 2. Ali hočeš novo obleko? — To me ne zanima! Zares imeniten bi bil vojak, ki bi začel Vpraševati sredi bitke: Kaj pa naj storim? Ali bi bil to še sploh vojak? In ali bi ml sploh še delavec, ki bi zdaj med petletko še vedno ne vedel, kaj naj štori? Vendar je še precej ljudi, ki ne vedo, kai naj storijo. Toda ne le to. Ncv*ejo alti vedeti, da jc treba nekaj storiti. Ne vpra- šujejo se, kaj bi naj storili. Še hujše pa je: Nekateri se niti ne zavedajo, da je zdaj gospodarska bitka. To jili ne zanima... Petletka? Kaj bi naj bilo to? Zakaj bi morala zanimati tudi mene? Saj vendar nisem gospodarski strokovnjak! To ni moja stvar in ne moja stroka. Kaj mi mar! Ali sem jo jaz izumil? Kdor si jo je izmislil, pa jo naj ima! Vprašaj ga, če morda hoče imeti novo obleko! Ali si morda želi boljšega stanovanja? Ali hoče, da bi njegov sin študiral? Ali bo odgovoril: To me ne zanima! Naj ima obleko, kdor si jo je izmislil. Naj stanuje v lepem stanovanju — kaj mi mar stanovanje, jaz stanujem v kleti! Kaj mi mar sin — če se ne more Šolati, se pa naj ne šola! Takšnih belih vran ni med nami. Težko bi našli človeka, ki bi bil zadovoljen z vsem in ki bi si nič ne želel. Večina ljudi si želi, da bi živel' čim bolje — da bi se lepo oblačili, dobro hranili, stanovali v lepih stanovanjih in da bi jim ne bilo treba pretežko delati. Nihče se ne brani dobre plače. Nekateri ljubijo tudi zabavo: drugi radi obiskujejo gledališče, koncerte, razstave, tretji si želijo lepo knjigo. Če so zdravi in mladi, si radi ustanovijo dni/ino. Želijo si otrok. Starejši pa se veselijo uspehov svojih otrok in jim želijo da bi se otroci čim bolje uveljavljali v živlicnju. Nič ni bolj naravnega, vendar nekateri nočejo ali ne morejo razumeti, da je vse to tako tesno zvezano s peFetko, kakor sta žito in kruh med seboi. Brez žita ni kruha. Brez izpolnjene petletke bi ostale neuresničene tudi naše sanje o lepšem življenju. Ne le. da ne bomo jedli tako, da bi bilo narejeno vat, kar je potrebno za korenito spremembo vsega našega življenja. Kdor ne je kruha, ki ga pridela naš kmet, kdor ne stanuje v hiši, ki jo je sezidal naš zidar in kdor se ne oblači v atieko, ki jo ie stkala naša delavka, bi smei ie govoriti da mu*ni nič tnar petletka. Petletka ni zasebna zadeva, ampak je skupna last vseli državljanov našo države — vseh živih ljudi. To je vendai jasno kakor beli dan Ko to dokazujem, se mi zdi da govorim: ka-d;.r site sonce, je svetlo! Vanda" je treba govoriti tudi o tem, zakaj sinici so, ki ne vedo, da je svetlo, kadar sonce sije. 3. Mož In žena Pri nas je mnogo zavednih de avk. razumnih žena in zelo delavnih deklet. Številne med njimi bodo brale to knjiž.cn. Ne le brale, tudi kritizirale m bojo. Znale bodo tudi povedati, kaj bi še moral napisati in kaj bi naj napisa! drugače. Razumejo naš plan in jim ni treba kdo ve k'.r pojasnjevati. Dobro se zaved ra da mora-no spremeuMi življenje hi da ga vsakdo, ki dela, sprermuia. Vedo, da rmavijajo v naši skupnosti zgojnvinsko delo Čez pet deset, dvaiset let b< do naši p notnci govorili o tistih, ki »so izpolnili prvo petletko«. Govorili bodo, da so tudi ž k. iz;/rele svojo častno dolžnost. ...........................................***** UdsUUll. 'setlnk in Uiomlk -Uta- Dr. Krene Kntok, V«'lko> ver Glavni ..rednik- Krnnjo Ogrin, od orornl urednik: Frane« r oautnllc, oba (rover. Se-ra.lr.ssr o. URrsvnt Vatovce. VBIkormnrktei Streli« n evl-Ua M. “ople' •« >n poelllie o ne naslov: C«lovn« iKIsgeuiurt). Poeleoat 1*. • d ^ MhinSfMh til. 1'leka: .KErntnn« Voikevrnee l). se. o. n. Calov e, I« -Okio*.«—Orada 7 rmiimif-i r- , in.. 1 1 .....iiimiihimKI Celotni ooroodarski Dlan SZ izoolnjen s106 odstotki V letu 1948 je v Sovjetski zvezi po-irastla proizvodnja industrije kmetijstva, narasel je blagovni promet, dvignil se je gmontni in kulturni standard prebivalcev. Načrt celotne industrijske proizvodnje je bi! izpolnjen z 106 odstotki. V primeri z lanskim letom je proizvodnja narasla za 27 odstotkov, predvoino raven pa je prekoračila za 18 odstotkov. Da je ta porast tako velik. Je velika zasluga mnogih tipov novih strojev, mehanizmov in aparatov, ki so jih začeli uporabljati v letu 1948. Prav tako so bili v letu 1948 v kmetijstvu doseženi znatni uspehi. Celotni donos žita v Sovjetski zvezi znaša nad 7 milijonov pudov kar je skoro toliko, kolikor v rodovitnih letih pred vojno. Zasejane površine so se v letu 1948 povečale v primerjavi z letom 1947 za 13 8 tni-liionov hektarov od tega odpade 10 milijonov hektarov na žito. Tudi setev ožini ine za leto 1949 je presegla predvideni načrt. V lanskem letu so Sovjeti v stepnih predelih pogozdili zaščitne gozdne pasove. V stepnih pokrajinah in v pokrajinah evropskega dela Sovjetske zveze ki so delno pokrite z gozdovi, je bilo v letu 1948 pogozdenih zaščitnih pasov v skupni površini 199.000 ha, pripravljen pa ie bil teren za pogozdovanje na površini 270.000 ha. Kmetijstva so dobila od države v minulim letu trikrat več traktorjev, dvakrat v C: avtomobilov in dvakrat več kmetijski strojev kakor v letu 1940. V povojnih letih je bilo zgrajenih ali obnovljenih okrog 4000 državnih industrijskih podjetij. Državne in zadružne organizacije so odprle 5000 prodajaln in obrtniških delavnic. S podporo ustanov, krajevnih sovjetov in ostalega prebivalstva so državna podjetja zazidala ali obnovila 51 milijonov kv. metrov stanovanjske površine. Zaradi splošnega razvoja narodnega gospodarstva in naraščanja proizvodnje potrošnega blaga, so se cene predmetov v nadrobni prodaji znatno znižale. Kupna moč rublja se je podvojila. Zaradi tega in zaradi povišanla plač so se realne plače uslužbencev zvišale več kot dvakratno. V zadniem letu se je število delavcev in uslužbencev v narodnem gosnodarstvu povečalo za 2 milijona, kar je 10 odstotkov v primeri z predvojnimi leti. V lanskem letu je milijon kvalificiranih delavcev dokončalo obrtne železničarske šole. preko dva milijona se jih je usnosobilo na raznih tečaiih, skoro 4 milijone je že kvalificiranih delavcev pa svoje strokovno znanje še izpolnjujejo. Na visokih šolah študira letos 794.000 dijakov ter 270 000 izrednih slušateljev. Tehnikume in druge srednje strokovne šole pa je končalo v lanskem letu 252.000 dliakov. Letos pa obiskuje te vrste šol 1,094 000 kar presega število iz leta 1940 za 33 odstotkov. V letu 1948 je doštudiralo 24 000 novih zdravnikov, povečali so tudi mnoge bolnice in sanatorije. V tretjem letu povojne stalinske petletke je bila predvojna raven narodnega gospodarstva Sovjetske zveze dosežena in prekoračena. Z izpolnitvijo plana za tretje leto petletke so bili ustvarjeni pogoji za nadaljnje naraščanje narodnega gospodarstva v Sovjetski zvezi. Oonsfcl baz?«) velikanski premogovnik Sovjetske zveze Ko so se Nemci umikali iz Donskega bazena, so za seboj, kakor povsod uničili vse naprave. Danes pa stoje že vse obnovljene in v mnogih rudnikih so delavci že dosegli predvojno proizvodnjo. Eden izmed največjih rudnikov Donskega bazena »Staiinpremog« je v letu 1948 dal preko načrta 350 000 ton premoga. Rudarji pa so se obvezali, da bodo v letu 1948 so izplačali rudarjem in delav-moga, kakor jo predvideva petletni načrt za leto 1950. 1900 rudarjev tega rudnika je dobilo naslov »častni rudar«, a 13 najvišje odlikovanje »heroj socialističnega dela«. Samo v letu 1948 so izplačali rudarjem In delavcem na tem sektorju 100 milijonov rubljev nagrad. Iz kamonja koroške „Bast!Ijew že rastejo po Istri nove šole in zadružni domovi še nekaj dni in nekdanje koprske kaznilnice ne bo več. Na njenem mestu pa bodo kmalu začeli zidati lepo šolo za koprsko deco z vsemi modernimi pripravami, telovadnico, mladinsko dvorano, velikim dvoriščem itd. Čudno se bo zdelo marsikateremu, da Koper potrebuje novo šolo. Saj vendar stoji mestece že skoraj dva tisoč let in ni bilo med vojno prav m* poškodovano, čudno, zares. Sai so vendar tu gospodo- Varšava vstaja iz rucevin V drugi svetovni vojni so Nemci poleg Stalingrada najbolj uničili poljsko glavno mesto Varšavo. Uničenje Varšave se ne da popisati: neskončne ulice porušenih poslopij, strašne črne, gole stene, dimniki in ostanki železnih konstrukcij, ki grozeče štrle v nebo. To je bila Varšava po končani vojni. Prvi napad na Varšavo je bil 1939. leta. Ko so Nemci najprej z letalskim bombardiranjem potem na še s tonovskim obstreljevanjem poškodovali veliko število poslopij. Leta 1942 pa je izbruhnila junaška vstaja židovskega ghetta, kjer so Nemci zaprli .100.000 Židov. Dva meseca se je židovska četrt borila proti ogromni nemški premoči. Po likvidaciji vstaje pa so Nemci poklali vse Žide, židovsko četrt oa vzravnali z zemljo. Na - več kvadratnih km prostornem ozemlju, kjer je nekaj let pred vstajo teklo naiživahneiše življenje, ider je cvetela trgovina ni bilo več niti sledu o nekdanjem življenju — samo ogromno sipišče opek in kamenja je do višine dveh metrov ostalo na istem ozemlju. V drugi vstaii leta 1944 so Poljaki nudili 3 mesece Nemcem odpor. Rdeča armada je v tistem času v veliki ofenzivi dosegla desni breg Visle. Po težkih borbah je nujno potrebovala oddih in ni mogla pomagati varšavskemu^ uporu, ki so ga brez sporazuma z Rdečo armado vodili voditelji delavske stranke. Nemci so v tem uporu uničili še ostanek Varšave PRISTNO SMOLOVO ŽGANJE, žgano iz italijanskega brinja prodaja Valentin Kropivnik v Bilfovsu, pošta Bilčovs. GOSPODARSKO PODJETJE Išče samostojnega šoferja za prevoz s tovornim avtomobilom. Pogoji: Zdravje, izkušnje v poklicu in zanesljivost. — Ponudbe se naj stavijo osebno ali pismeno na upravo Slovenskega vestnika, Celovec, Volkermarkterstrasse 21., pod šifro »Šofer 49«. — prav vse prebivalstvo, od otrok do starcev pa so odpeljali v taborišča. Posebne čete nemških vojakov so nato pod vodstvom SS-ovcev z dinamitom in bombami uničevali še tista poslopja, ki so ostala cela. Ko je Rdeča armada januarja 1945. leta prestopila Vislo in osvobodila Varšavo, je le nekaj sto ljudi, katerim se je posrečilo skriti se pred nemško divjo vojsko* pozdravilo osvoboditelje. če sl po vojni vprašal prebivalce poljskega velemesta: »Kako dolgo bo treba, da boste odpravili sledove uničenja?« so vam skomiz gnili z rameni: Kdo ve? Morda eno generacijo, morda več, vsekakor pa najmanj 50 let.« Če pa vprašate danes Poljaka, vam bo z zanosom odgovoril: »čez deset let bo Varšava v glavnem že dograjena! čez 18 let pa ne bo niti duha ne sluha o razvalinah. Na mestu, kjer je stala predvojna Varšava, bo stalo veliko moderno mesto.« In če gledaš danes Varšavo, moraš verjeti, da se bodo te besede uresničile. Še pred dvema letoma je bilo obiskovalcu tega mesta tesnobno pri srcu, ko je hodil med porušenimi stavbami v nebo štrlečimi dimniki. Danes pa napravlja Varšava vtis enega samega ogromnega stav-bišča. Lani je bila ulica Nowy Swiat še na obeh straneh polna samih razvalin. Danes se dvigajo poslopja, na zunaj sicer neometana, toda obljudena. Povsod gori elektrika, povsod je življenje, posebno velikomestno pa na satnih ulicah, kjer je polno trgovin. Ryng, najstarejši zgodovinski trg po katerem ni mogel lansko leto še voziti avtomobil, je danes prometni trg, ki ima sicer še tu pa tam uničeno zidovje z ostanki fresk, večinoma pa se dvigajo povsod že obnovljena poslopja. In tako je po vsej Varšavi: obnovili so šole in bolnice, dogradili stanovanjska poslopja in palače za ministrstva, zgradili že tri mostove preko Visle. Ponos Poljakov pa je trinadstropno moderno poslopje, ki so ga varšavski zidarji zgradili v 19 dneh kot dar kongresu Zedinjenih delavskih strank. Lansko leto so znašale investicije za izgradnjo Varšave 8 milijard zlotov, letos pa so dosegle vsoto 25.4 milijarde zlotov. Poljaki imajo namen obnoviti tudi zgodovinske dele Varšave, tam kjer je stalo židovsko predmestje pa zgraditi moderne dele mesta. Tako bo v nekaj letih vstala poliska prestolica fz ruševin s pomočjo vseh svobodnih Poljakov. vali celih 25 let italijanski »patrioti«, ki jim je usoda in kultura svojih istrskih »bratov« zelo pri srcu, tako pri srcu, da ne morejo še pozabiti svojih stolčkov. Neverjetno gleda tujec starinsko stavbo, bivši samostan, teman in zatohel, v katero so morali hoditi v šolo koprski otroci še pod Avstrijo in ves čas italijanske okupacije. Ni jim bilo mar za zdravje dece in učiteljev. Kakor tudi za higieno vseh meščanov. Rajši so postavljali mogočne spomenike. Pa je prišla ljudska oblast, odprla vrata tisočerim, ki so trohneli v mrki zgradbi in jo začeta rušiti. In prva skrb gre, mlademu naraščaju, koprski ded, da bo imeli svetle učilnice, zračne prostore, da se bo z večiim veseljem učila in pripravljala za živlienje. Velika praznina je pastala tam na Belvederju. Prvič je posijalo sonce do temeljev razkužilo je vso plesnoho in smrad temnih pozeinnih celic, prineslo zraku, luči in svobode. Istega dne, ko se je istrsko ljudstvo ot.eslo srednjeveške sužnosti in odvisnosti od veleposestnikov, ko je bila zaKiju-čena agrarna reforma, prav tistega dne sc začeli udrihati krampi po ogromni stavbi. Njprej so zginile rešetke, zelema vrata, potem pa z dneva v dan, vedno bolj, streha in zidovi. Delavci so na visokem in debelem zidovju bili videti kot palčki. Trdo je šlo. Pa so vse porušili. Ob cesti so dolge skladovnice lenega kamenia Mno,s„ materiala so uporabili za novo športno igrišče, za skladišče -Onima«, ki ga gradijo ob obali, pod bivšimi zapori. Strešnike, opeko in železje so poslali za obnovo v Šmarje in Marezige. Vse gre v prid. za nove gradnje, za obnovo. Do novega leta je bilo pridobljenih približno 2437 ms gradbenega kamenia, 9947 m® ostankov ruševin in 520 ma peska. Mogočno se je dvigala še nedavno velikanska stavba kakor zakleti grad ob morju. Najprej je bil tu benediktinski samostan, Avstrija je nekaj dozidala in ga spremenila v kaznilnico za na