gosp dar r t n i š k m ar Izhajajo VBako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr pol leta 1 gld. 80 kr.. za cetrt leta 90 kr poŠiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr pol leta 2 gld. 20 kr., za cetrt leta 1 gld. 15 kr den Ljubljani v sredo 23. decembra 1863. Gospodarske stvari. ki ga Gospodarske novice. ljivo bero naše liste, že vejo ceniti veliki upljiv ima kemija do kmetijstva. To je govornik dokazal z ozirom zlasti na to, kar so nauki kemije ki VUll ViU UMI vv J UW1 o kj UUUIV1 IV ^ 111 I J V J XVI J6 v poslednjih 50 letih povzdignila na veliko višo stopnjo * Mlati vni ce, ktere po deželi vozijo. Vse- vednost svojo osvětlí temne kote. je prenaredili v kmetijstvu. Kakor luč, ki tudi ona razsvetila načine verni Nemčii je 150 družb, ktere dajajo svoje mašine sèm ter tjè prepeljavati in jih na dan in uro v nájem darstva. Kemikarji so preiskavali pepél sežganih mno- gospo- prepuščajo. Ko mašina pri pelje drugemu. Gospodarjem je vstreženo enem gospodarju omlati, se. goterih naših poljskih pridelkov in izvedili so ? pa tudi ali uni pepél ima v sebi ? kaj ta y in koliko te ali une snove. družbe imajo dober zaslužek. Mašine se vé da so parne, Po tem se je spoznala natura mnogovrstnih pridelkov to je, sopár jih goni kteri sadeži so za to ali uno zemljo y kakošen * OU^/Ul J o VV/JL X UUIUV^I VJ KJ JJIA) LKS ail U11U ^iV^lli 1J KJ y -- XV C% XV V O W 1-i Razloček med spolom kur jih jajic. Gosp. g^j se ji prilega itd. Jasna je bila po vsem tem po- Gamin je znanstveni akademii v Londonu na znanje dal da je po triletnih skušnjah izvedil kako že po jajcih se dá spol piščancev raziočiti ali kakošna živalica ali tega jajca izvalila, namreč on ali ona. stava, da „zemlji povrni, kar si ji vzelu, ako hočeš, da si kaj več kot le ropar zemlji svoji. Iz spoznanja te postave pa zopet sledi dvoje: 1) da ni vsak gnoj za vsako se bo iz tega zemljo, Jajca, iz kterih se petelinčki izvalé, imajo nekako hra- vsak in ne vsak gnoj za vsak sad. Po takem mora umno gospodariti, vsako svoje gospodar, ako hoče pavo špico; one pa, popolnoma gladke. iz kterih se putike izvalé j so * Zemljo okrog pritlikovcev z gnojem pokrivati, čez kterega se še nekoliko prsti potrese, se je posebno na bolj pusti zemlji, kjer se drevesca slabo ponášajo, tako koristno obneslo , da so se sadjo- zemljišče natanko poznati; le na tej podlagi si more množiti pridelke. Al z vsem tem ni kemija kmetijska še pri kraji. Izvediti se tudi mora, kako, bolj ali manj, poljski pridelki teknejo člověku in živini v živež. Tuďi to je kemija že razjasnila, da vemo, koliko ima posa- --J ----"J. - -«-J------ , — — """ I^VWM. men krompircek , koliko kosček kruha ali mesa rediv- rejci tega gleštanja po vsem Francozkem in v Palatinatu v okrepčanje dreves sploh poprijeli. Toda varovati se , ker nega (tečnega) v sebi. (Je se vpraša : kako neki mora da se dobra in bohotna zemlja ne gnoji bi se drevesna rodovitnost po takem opravilu še boli znižala ali pa zakasnila. stoji z vsem tem znanstvom pri nas? moramo — pravi govornik — pač spoznati, da še zeló zeló pogrešamo tega znanstva. Živa priča med drugim je mnogokratno Tudi enostransko mav- * Letni zbor kmetijske družbe krajnske. pnca požiganje mahú (močvirja). canje (gipsanje) deteljšč ima svoje napake itd. t * # f * it • « v/ % zemlji Ce se vzelo ? jemlje nastopi nerodovitnost poljá. in jemije, pa ne povraća ? kar se WW w J1 Je Govornik nasve- (Dalje.) Gospod prof. dr. Wretschko je govoril kemije kakor je dan današnji, s kmetijstvom „o zvezi « Mi- kaven je bil govor sam po sebi, pa ga je govornik tuje po vsem, naj bi se različne zemlje, ki jih nahajamo v različnih krajih dežele , kemično preiskovale in mnogovrstne skušnje obdelovanja zemljišč napravljale brez gnoja in z gnojem različnim; take skušnje bi bile tudi lepo govoril. Naši brabci, kterim je neprecenljiva Vertovceva „kmetijska kemija" znana in kteri paz- izgledi velike važnosti za deželo. Treba ? da treba y umno da teo- Nadjamo se, da gosp. prof. dr. Wretschko bode podučni svoj Treba, da to gospodarstvo čedalje bolj napreduje, rija in praktika hodite združeni, — da una tej razsvit-ljuje temne poti. Glejmo v prihodnjost, kaj nas caka! govor nam tudi podal v domaćem našem jeziku, da ga od konca do kraja sliši velika večina kmetijskih gospodarjev, kterim je nemški jezik nerazumljiv, kterim pa tudi želi poduk 7 kar imamo 7 obraćamo na bolje 7 da natanko spoznamo vrednost gnoja in ne tratimo tega, nekdaj veljalo za dušo kmetijstva. Davkov kar Je V ze svoj na srce položiti. Z nauki kmetijskimi če so še tako dobri posrednjih in neposrednjih plačuje zdaj kranjska dežela in tehtni, pa jih narod ne přejme v svojem jeziku, ne pri- sama toliko, kakor ste jih pred 40 leti plaćale kranj- demo ne za stopinjico naprej ! Kos dobrega kruha so v zakle-njeni krušnici! Naše upanje pa, da bode s kmetijstvom bolje, ska in koroška skupaj , in da v poslednjih 20 letih se se opira , kakor povsod, le na to, da velika večina naših kmetijskih gospodarjev se navzame umnega gospodarstva. Tištim, ki nemški razumejo , so davnej že odprte slavne knjige Sehwerza, Liebicha, Hlubeka, Horskega itd. itd., je število stanovavcev pomnožilo za dvanajsti del. Po-slednjič govornik malo upanja razodeva, da bi že kmali u vzel al koliko so izdale kakor gosp. govornik sam toži Tu je gospod govornik pac le „pars pro slabe gospodarje, kterih se, kakor na vsaki zemlj to je, tudi v napredek našemu kmetovanju? To tedaj , kar učene glave mahu ne manjka. Površina močvirja (mahú) se mora požgati naj dej o se mora „mundgerecht" narediti narodom. To pa je imeniten in lep poklic vsacega, kdor resnično želi napredek kmetijstvu. j; t Vred. sicer ni mogoče s pri dom obdelavati tega svetá. Le pozi ganje brez konca in kraja je napaČno. O tem pa se umni go spodarji ne pregrešujejo. Vred. 408 jutri kemii se odprlo dostojno poslopje; morebiti kemijska delavnica (laboratorij) na tega posla; treba pa v • VISI da realki se loti i bi bilo „deželnega kemikarja. (Konec prihodnjič.) a Vi C< Šivni stroj i ali šivne mašine. Vsak izkušen človek nam pri trdi i da je bila ženska po mestih dosihdob več šivankina sužnja, kakor pa človek v pravém pomenu te besede. V desetem letu svoje starosti je začela šivati, potem pa je bila pri- , k dolgočas- kovana za vse življenje k šivalni mizici nemu delu i ni bilo otetbe. ktero je škodljivo zdravju, in od kterega šivni Te dušne in telesne sužnosti so ženski spol otéli stroji, ker odsihdob je šivanje zares lahka igrača, ki nikdar kvare ne delà zdravju. Ni torej dvomiti, da bodo šivni stroji tudi v našej državi imeli po rodovinah važne nasledke, kakoršni so se uže pokazali v združenih amerikanskih državah. Prihranjeni čas in dušne zmožnosti bodo pa sedaj mogle v boljšo rabo obraćati ženske, ki se bodo lahko pecale z drugimi potrebnimi reČmi; matere bodo sebe in svoje otroke lehko bolje izobraževale, ter podpirale domačo in narodno blagost. Severnim združenim amerikanskim državam gré čast da so iznašli te šivne stroje. Uže 1840. leta so se bili prebrisani Amerikanci prvič lotili te stvari, pa to se vé, da poskušnje prvega ) začetka so bile pomanjkljive i in se po 10 letih so bili tako srecni, da so naredili stroj, kteri popolnoma nadomestuje delo z roka m i. Zdaj so v Ameriki šivni stroji tako izvrstni in potrebni, da ni nobene boljše hiše brez te priprave Prav zanimljiva je štatistika , ktera kaže i kako se ti stroji čedalje bolj in bolj razširjali. Tako Je ; SO na priliko i bilo leta 1853 v obrtnosti n 11 ii ii ii ii 1854 1855 1856 1857 1858 1859 11 17 11 11 17 11 4469 5513 7323 12.713 17.589 46.243 strojev i ii ii ii ii ii 17 Sivnih strojev ne rabijo samo po Ameriki, temuč razširili so se po vseh delih svetá, posebno pa to raz-širjevanje po Evropi tako napreduje, da ni glavnega mesta, v kterem bi ne bilo zaloge (magazina) šivnih strojev. Grozno velike so amerikanske fabrike, ki delajo šivne stroje, posebno pa Wheeler-jeva in Wilson-ova fabrika v Bridgeportu v državi Novega Jorka. Sivni stroji pa niso koristni samo gospodinji 7 1110- distiki in švélji (mojškri), ampak tudi krajaču, čevljarju, klobučarju, krznarju, remenarju, sedlarju, marilarju in sploh vsem rokodelcem, kterim daje šivanka opraviti. V" krátkém času so jako razcvela tista rokodelstva, ki so se bila hitro poprijela šivnih strojev. Nektere 30 50 100 400 delavnice imajo po 20, več šivnih strojev, ki stojé drug poleg druzega, in tudi da se na Je njih šiva. Nev-Haven-u državi Connecticut) zavod, v kterem neprenehoma giblje 400 strojev 7 ki delajo srajce amerikanskej vojski; v Troy-i pa, malem mestu združenih amerikanskih držav 5000 strojev delà srajce, ovratnice itd., ki se razpošiljajo na vse strani svetá. Gotovo so toraj šivarski stroji tudi nam zeló koristni in potrebni, Česar smo se uže sami na svoje lahko prepričali, da nam torej ni treba iskati do- V f oci kazov po dalj nj ej Ameriki. Kdor uže sam ima sivne stroje i kdor jih je vidil šivati: gotovo mi pritrdi i da so izvrstni na vse strani. Uže prvi pogled vsacega lahko preveri, da si ženska prisluži brez velicega truda pět- krát, in če dobro zná, lOkrat več na teden, kakor po prej. j.\j AcvLirw u.luv>ju. vocvrv , ic uugicun aittLianvjLie dokaze, ktere je dal sestaviti Wheeler in Wilson na šivnih stroj ih po štirih različnih šivaricah To lahko umeje vsak pogleda štatistične na troji z k 71 11 11 Moška srajca se deh tenka suknj atlasov oprsnik (jopi platnen oprsnik volnéne gače . poletne gače svilena obleka . merinova obleka katunova ženska srajca . . morov podkrilnik ponočno oblačilo . svilen zástor (firtoh) Sivanka vbode v minuti na stroji: . 640krat . 520 ii ur minut ur minut a 1 16 14 26 . 2 38 ( \ 16 35 č) 1 14 7 19 48 5 14 • " 51 5 10 • T 38 2 50 . 1 13 27 . 1 4 8 27 • " 57 6 -37- < 1 1 10 31 \ i 28 . 1 7 10 2 - 12 4 16 pri tenke atlasu platnu z r o k o : 23 tedaj 28krat več >i ii svili..... roblje nj i tencega sukna . . . . drobném šivanji amerik. kože . . robljenji ženskih čevljev 550 17 11 24 30 11 11 22 18 11 11 11 11 594 11 38 17 16 11 11 175 11 11 25 ii ii 510 11 11 28 33 11 11 18 11 ii ii 17 71 „ robljenji klobukov 374 Iver so tedaj šivni stroji tako izvrstni, zato se ne bode nihče čudil, da so dobili pri vsakej razstavi darila: uže več sto tacih daril ima trgovska hiša Wheeler et Wilson, ktero so pri zadnjej londonskej razstavi lan-skega leta počastili s prvim darilom. Sivni stroji so se v Cehih jako razširili, in gospod Náprstek ima to zaslugo; v Ljubljani pak so na ogledu na Starem, trgu v hiši št. 18, kakor je bilo uže večkrat povedano v „Novicah." Nekoliko besed o telovadstvu. * Sploh nikakor ni dvomiti, da človeški rod vedno napreduje, in da je prav to neprestano napredovanje plačilo za trud in prizadevanje najplemenitejših mož našega zaroda; vendar pa zopet nikakor ne moremo tajiti da smo v posameznostih še precej deleč za tistimi na-odi, ki so v starodavnih vekih sukali osode naše zemlje. To nam dokazuje telovadstvo Malo Je "V se , kar je ta koristna in lepa umet nost med nami javno pripoznana, in skoraj bi človek mislil, da se menimo o kakej jdbi najnovejših casov. Zgodovina pak nam pripoveduje, da je telovadstvo uže več tisoč let staro, in da se je po sistemah jalo dovršilo. Uže samo ime nam pi umetnost, po kterej se telo va i i da telovadstvo je da je potem ugib- cnejse in mocnejse. Njegov začetek pa nahajamo v starej grškej zemlji/kjer se je telesno sukanje najprvo izobrazilo do umetnosti, ki je bila prišla s Krete v Sparto, in iz Sparte v Atene, kjer je potem izgubila surovi vojaški značaj pridobivši plemenitejšo in uljudnejšo obliko. Imeli so tri vrste telovadstva: vojaško, ktero je kako je treba sovražnika zgrabiti in braniti se učilo mu i , I ^ v i. Kf %A! UVHMUU111M O krepcalno, kteremu je bil na Člověku telesne i močí in zdravje i in en , da je utr dilo órsko, najslav- nejŠe izmed vseh, porojeno iz razveseljevanja in iz tište Govoril predsednik ljublj. „južnega sokolau ob priliki poslednje veselice ,,sokolove." dr. Etb. Costa 409 želje, po kterej je člověk hrepenel očitno pred gledavci t! pokazati, kako je močán in ugibčen. ocesomii Telovadstvo se je pa zopet jako povzdignilo 1830. leta, ko so na Nemškem zmogle svobodnejše Telovadci prve vrste so se urili s tem, da so té- misli, in to preganjanje pa je bilo telovadsko umetnost kali peš, naglo jahali in vozili se, i±, uuuu oc, v««!«, ^^ i^vau^ oxw^ uan vu»uji metali in streljali z loki; telovadci druge vrste so de- surovosti, in ta umetnost je začela posebno odganjati vali k tem vajam še ples, kopéli in mazanje z dišavami plodonosne mladike, kar se tiče izreje. Na Svedskem skakali, borili se nekako oličilo, ker so bili telovadci slovo dali vnanji in oljem; v tretjo vrsto pak je spadalo vse, česar je je Peter Ling prvi izpoznal pravi namen te umetnosti potřeboval borec, da bi zmogel v javnih igrah. Tej JU JL, \J\J\JJL JUllll^ J^ JL y i JL LJ JJ L'/JUCil j^JL Ci V i X JL C\ XXX \j XX LO UlliU LXX VJ O lily ker je učil, da se telovadstvo ne smé opirati na posa- vrsti so rekali atletika, ker so se v niei učili boje- mezne řeči (na izrejo, vojno itd.) ...x . .-« »I.« li 1 • í • V II«- 1 vanja, tudi gimnika*), ker so se iia&i uuím, m i^oiuu uxlj^ , uami^, uo, ui 00 ujmo^^íu uciavuu iciu, ni s tik a, ker je pri javnih igrah boritev bila prva in torej na anatomijo in fizijologijo, in da morajo iz tacega nagi borili, m ago- lastno bitje y ampak na svoje namrec da bi se okrepčalo delavno telo glavna stvar. Telovadstvo (gimnastika) je bila pogla- občnega telovadstva jše le odganjati njegove posamezne vitni del vsake mladenške izreje; teloborstvo (atletika) dejanske mladike. Švedski stanovi so odločili mnogo se je pa starim zdela samo rémstvo ali rokodelstvo, novčne pomoči, da bi se naredil osreden telovadski J 1 OLdXlXXl ZiUUlOl O Ci XXX \J 1 V>XXJ OIV V CAJII JL V^uuuiut r \j y T VUV ^ ^ M^M ^ y ^^ ^ ^ ^ xauivuxa VUV^U t^JLV V WUUttl ktero človeška telesa mnogokrat grdi, vendar pa duhu zavod v Stokholmu, in kmalo za njim se je ustanovil daje koristi. Telovadstvo pa si je prizadevalo drug zavod te vrste v Petrogradu, in tudi ta je dobil od carja veliko in čestito podporo. Med avstrijanskimi S10 v a n i so pokazaji tudi tù kakor uže mnogokrat 0 druzih prilikah — Cehi svojim izuriti telo v zvezi z duhom. In to mora tudi biti še dandanes njegovo pravilo in njegov namen. Med narodnimi igrami in boji starih Grkov so bili bratom pravo cesto, in naša najveća skrb mora biti, imenovali po slovečem pa tudi na čast nam bode, ako pojdemo po tem poti najslavnejši olimpijski, ki so se in posvečenem kraji Olimpii. peto leto; gledalcev pak je bilo na tisoče in tisoče, ker Na vrsti so bili vsako za njimi, kolikor nam bode koli mogoče. Praški „Sokol" ima častno mesto v češkem narodnem živenji, in priča, so v Olimpijo prihiteli iz vseh krajev grške zemlje, koliko se v kratkem času dá zamujenega delà pristoriti Zadnje olimpijske igre so bile 394. leta po Kristovém združenimi močmi in zavednim prizadevanj em. Praški rojstvu. Te igre so trajale (trpele) vselej po dni. Sokolovci so ogromno Borci so se morali vselej po 10 mescev poprei vaditi in njihova hiša je veličastno poslopje _ _ 1 • 11 • •_______•• ** •__: X__„„^X----U ^^rri« U, društvo, ki šteje veliko sto udov zlate y ? Svečanost se je pričenjala zvečer same v elidskej gimnazii z mnogimi in raznimi žrtvami (darovanjem), igre pak so bile na vrsti jutro dan, ko je zora počila. Sku- kdo zná hitrejše teči in jahati, kdo bolje skoči, kdo more dalje vreči, in kdo je močnejši v boji Prage. lepota Na zdravje našim severnim bratom ! ^■^^■^■(Konec prihodnjič.) g fi i g yy šali so se y y Slovstveiie stvari s pěstmi, na koncu pak so se skušali med seboj godci in pesniki v svojih umetnostih. K takim igram so smeli priti samoedini moški in pa svečenice (priesterinnen) poganske boginje Cerere. K tej slovesnosti so se družile tudi še druge pobožne svečanosti, kterih so se vde-leževali poslanci posameznih grških držav. Zmagalce Slovensko slovstvo. Zlati vek ali Spomenica. *) Slovensko slovstvo je přejelo, kakor so „Novice" so glasno po imenih klicali, potem jih venčali z mladi- kami divje masline (oljike), in kazali jih narodu s pal- movimi vejami v rokah. Tudi V se daj ali drugo čast so jim — -----v, -------- — ,,-.- razglasile v svojem posleđnjem listu, sopet novo prekrasno, skoz in skoz znanstveno delo, ktero je živa priča dušne zmožnosti slovenskih pisatelj ev. Ne vemo, ali bi se čudili učenosti pisateljev , ali pa zanimivosti ? ker so 0 njih zlagali in prepevali pesmi, stavili člankov; to in uno povišuje krasno „spomenico a jim slope, in ko so se vrnili na svoj dom y imeli bili so so častne sedeže pri javnih igrah v gledališči, oproščeni vseh davkov, jedli so ob državnih stroških, smeli so se posebno oblačiti itd. Kadar se je prikaza! tak mož, precej je vstal vès narod pred njim. Od slo-večega grškega pesnika Pindarja imamo 14 slavodatek, zloženih na čast zmagalcem olimpijskih iger. Le vrlo slabo podobo grškega telovadstva nahajamo pri te vrste igrah med starimi Rimljani, ki so se čedalje bolj mehkužili, in tudi tem igram je počasi med njimi Čisto izginil prvotni značaj in pomén. Srednji vék ni telovadstva skoraj uže več poznal, ker igram starih Grkov nikakor ne moremo primérjati turnirjev. Se Presodimo enmalo sestavke. Prvi veči spis je Hicingerj ev : „Začetki krsan-stva na Slovenskem". Ta spis, po kritičnih historičnih virnikih pisan, zamore se vrstiti z vsakim historiČnim pretresom kakoršnega koli izvrstnega cerkvenega historika. Ne samo, da se odlikuje zarad svoje logične razsodbe, tudi slog je jedernat, kakoršen pristaja zgodovi-narju. Ravno tako izvrstna sta druga dva članka tega marljivega slovenskega pisatelja : „iz cerkvene zgodo-vine kranjske zemlje" vidili : visi diákoni časih. m kranjski naddiakoni" (rajši véliki diákoni) v srednjih v začetku našega veka so telovadstvo zopet vpeljali, in sicer najprvo na Nemškem, da bi namreč v zdravém telesu bivala zdrava duša. Jahn ima to zaslugo y da je bil 1810. leta v Berolinu osnoval prvo telovadstvo. Kakor vsakej novini, tako so se tudi le-tej mnogo posmehovali in dělali jej napotja. Dasitudi so pokazale vojne od 1813. do 15. leta, kako zeló dobra in koristna je ta naprava, ali vendar so imeli na-njo še zmirom velik sum, in kmali so Ijudje měnili, da vsak telovadec narod podpihuje. 1818. leta so bili na Pruskem odpravili vsa telovadstva, Jahn je bil pádel v sodnjo preiskavo in Krásen prinesek za to spomenico je daroval tudi gosp. A. Lésar v svojem spisu: „Ljubljanske škofije vstanovitev in mnoge dosedanje spremembe." Vse, kar gospod Lésar piše, ima poleg notranje vrednosti še to lepo lastnost, da piše gramatično pravilni jezik in iz po- vsake vrste se pozná, da kar on na svetio pošlje přeje vse lepo oteše in popili. Tretji spis, ki ga nahajamo v teh lepih bukvah, je Terstenjakov „0 prvem stolnem mestu Metodovem." Gospod Terstenjak nam je že spisal nekoliko mičnih novel, in tudi v tem spisu najdemo zopet znano brhkost pisave, nad ktero se toliko bolje čudimo, m lahkost potem v zapor, in đasitudi ga niso mogli obsoditi vendar je ta mož bil še mnogo let pod policijskim ako premislimo, kako krhko postaja pero jeziko- in starinoslovcem, kteri v svojih spisih, že zavoljo nature *) rvpvdç, rj, ovj grška beseda nag Vred. Cena tej knjigi je 1 gold. 50 kr. Dobiva se pri gosp. zaloz-nikih, pa tudi pri bukvovezu Gerbarju v Ljubljani. 410 predmeta, ne morejo svojemu slogu dati one tekli vos ti valstvo", drugi pa in gladkosti, ktere si pesniki in povestopisci lahko pri-lastijo. pol okoli 10 tiskanih Naročnina za vsak zvezek iznaša 70—80 nov kr. rastlinstvo", vsak in se bode plačevala — — ^v^v, vv » «*« ť v prej e m i. uaiu^um , Svet Klemen, rimski papež med Slovenci" iz iz- razpošiljale se bodo pa knjige nabiravcem naročnikov, naročenih iztisov urjenega peresa Jeranovega je tudi lepa cvetica v krásnem vencu te knjige in nam sopet priča že obče ki in več kakor tlins t iztise naročé, živalstvo posebej posebej, narocnikom posamezniu —-------------^----------------I--- i---t------ — * v**«.« v T v, J^wv^v/J , u«i vwumvm ^wo «xuwuuiu znano sposobnost in veljavnost tega na polji cerkve- iztisov pa obé knjigi vkup s prošnjo, da prejemniki nega slovstva neutrudljivo marljivega pisatelja. veseljem in občudovanjem nas je napolnil spis dr. VonČinov: „Razkolništvo izhodnje cerkve." Znana nam je že davno njegova učenost, pa tako obširen predmet razložen na 35 polah s historično zvestostjo v do- posameznih iztisov naročnino koj o prej stali emi na posti stojném jeziku popisati — temu treba nenavadnega dara, natis, (to je , mit Postnachnahme) plačajo, ostali gospodj kmalo po prejemi. Naročila prosimo vsaj do sre mesca j kov a e da bodo pla da „živalstvo brž ko se oglasi toliko naročni-. tiskarni stroški, pojde delo v mesca prila rastlinstvo pa mesca in mi pozdravljamo s srčnim veseljem novega odličnega junija beli dan zagleda. Vsak 13. iztis se bo dajal po pisatelja slovenskega. Visokoučenega bogoslovca najdemo v gosp. dr. (Je- baš ku kteri vrhu ljubi Vabij se na obilno naročbo vsi slov. rodo ? je v svojem spisu: „ Verski razločki med trebne šolske buk\ kterim je v resnici mar, da dobimo s časom po v slovenskem jeziku; sosebno pa staro- in rimsko-katoliško cerkvijo" pokazal, kako te- naj blagovolijo naročnike nabirati vredništva slovenskih ĚĚ M | ■ BHučitelji po meljito pozná historijo dogmatov in najnovejše simbo-liške in ireniške spise. Njegov spis bi dobil občno po- gimnazijah in realkah casopisov, čitavnice in semenišča, kakor tudi hvalo v najslavniših bogoslovnih časopisih ; mi pa od svitlo ? da se delo samega veselja, da ima naš narod takošne talente, ne najdemo dostojnega izraza za izvrstni ta spis. Kovačičev „Dvoje kristjanskih vojakov" je zopet « 1 • 1 • V . i § i i 1 • T* i w Zagrebu prejemata naročila srečno spravi na Celovcu vredništvo „Slov. Glasnika" m ,, v Ljubljani čitavnica itd * Tz TA^oW^, pisatelja, Slov. Prijatla v a r krasna cvetlica vrlega pisatelja, kakor tudi Lotriče va Ceg 77 Valenstajnovega taborau ? ki ga je gosp po Schiller-ju v slovenski jezik přestavil in s kršanskim duhom napolnjena pesem: „Triglav Bal- za kteri prevod se ravno zdaj nabirajo naročila, damo kanu". za pokušnjo sledeči košček, da se bravci sami prepri- Bvo delo v izvrstnem Več člankov v teh bukvah je iz peresa marljivega ima „marn pa tudi gosp. prof. Marna. Gosp. Marn znanost slovenskega marna. „Nomen est omen". Kakor vsi njegovi spisi so izvrstni, tako tudi v tej knjigi na-tisnjeni, ravno tako pa tudi članki našega pridnega, pravici cenjenega očeta Ladislava. cajo, převodu da dobé izvrstno Schiller] Prvi nastop. Marn m La slav sta v staro- in novoslovenščini in njeni zgodovini izvrstna možaka; ni tedaj od nju druzega pričakovati, kakor jedrnatega zrna. Naj še pohvalimo Okiškovo znani gladki obliki složeno pesem „Cirilu in Metodu" in paHladnikovo dobro volj ko: „Jezik vseslovanski", ktera pa bode le dobrovoljka „pro domo sua" Krčmarski šatori, pred kterimi so prodalnice z novim blagom in starino. Vojaci raznih barv in znamenj se gnjetó sém ter tjè; polno jih je okoli vseh miz. Hrvatje in ulanci kuhajo pri ognji; krčmarica v vernem duhu m ker nikdar nikoli upati ni kadaj postal vseslovansk. ; da ostala novoslovenski jezik toči; vojaski otroci kockajo na bobnu; v »atoru pojó. Kmet in njegov sin. Sin. Oče, tu huda nama bode péla; Pustiva ta vojaška krdéla. Ti pajdaši so ošabniki pravi, Da bi le nama ne dali po glavi. Kmet. E no, V 9 Ce tudi menim, da naju ne požró někam drzno vedó In tako sklenemo to oznanilo priporočaje živo to krasno knjigo duhovskim in posvetnim bravcem s srčno željo : naj bi saj vsako leto dobili barem en zvezek takošnega cerkvenega letnika. Ta knjiga pa nam je zopet živa pnca da Je naš jezik zmožen tudi za učene stvari, in koliko bi koristile nemške ljubljanske društva, storično, gospodarsko itd., Lej, nova ljudstva od Sale in Ména Prišla so, přinesla sem pléna, Prav redkih in dražih reci! Zvijaca podá jih nama v peští. Za stotnikom, kega je drug bil zaklal Ugoden pri meni je kober ostal, In danes tukaj naj mi oznani, > da kakor, postavimo, hi izdaj ale svoje spise v .......m Staro li sebi moc v v hrani Na jok se drži in brisi jeziku naroda, za kterega so se „praeprimis" ustrojile. Njihovo delovanje bi bilo spešniše, in gotovo bi našle te društva slov- Ker naglega ljudje so ti; v večo stvenih podporo, kakor jo imajo sadaj. Rodoljubi na noge s „slovensko matico!" moči ne manjka — Slovenci so bistre glave, in čez malo časa bode naše ime cenjeno in čislano tudi zunaj mej slovenskih. T. M .... c. Živalstvo in rastlinstvo. (Vabilo na naročbo). Dokler nam slovenska matica ne oživi, žalibog nimamo * Po hvali se radi ozirajo krog In kakor dobodo, tako jim te Z vaganom jemljó nam žita vrsáj, Po žlicah mi grebemo spet ga nazâj Oni pac mahajo z mečem srdito, Mi se pa laskamo in vêdemo zvito. (Pod Šotorom petje in vriskanje.) Kako ta Vse to rok skaj Bog se usmili I kmetovih žulje v dobili Že mesecev osem ta roj leži Pod našimi krovi rjuhah naših spi druge poti za izdajo kacega večegu delà ; kakor naro- čilno ker še nimamo založnikov učenim in lepoznan-skim knjigam. Taka je tudi s „prirodopisom žival stva in ras tlins t va", ki sta ga poleg Pokorni-ga rav izvrstno izdelala znana slovenska pisatelja. rjavec in J. Tušek, učitelja na roga » V . VISI Fr. realki v Zagrebu , da nam o svojem času služi kot učna (šolska) knjiga na gimnazijah in realkah. Zato se bo dalo to v več ozirih zeló imenitno delo po naročilni poti na svitlo V ce najde potrebne podpore med Slovenci, in sicer v dveh zvezkih, kterih prvi bode obsegal 7) V • Zl- Siroka planeta vsega okroga Zdaj kljuna več nima, niti ve< Da gladni moramo in goli Glodati lastne svoje kosti. Nadloga nas hujaa nej odirála. Ko Sasor truma je tod ropotál Cesarska pak imenuje se tá! Sin. Oče, tam-le gresta iz kuhinje Ne kaže, da mnogo bi s saboj nosila. Kmet. Ta dva je česka zemlja rodila; Karabinca Trckine sta čete, dva u 1 V Šatore le-té že davno sprejéte. Vseh toteh krdel ta četa naj huje In najoholeje se napihuje, Ker méni, da precej se ognjusi Ce vina kozarec s kmetom pokusi. Pogledi, tamkaj na desnej sedé Krog ognja brzi střelci trijé. Gotovo domá na tirolskih so tléh; Le pojdi, Vaněk, lotiva se téh. Veseli ptiči so, radi kramljajo, Lepó se oblacijo, novce imajo. (Odideta k šatorom.) m sklepajoča m res. Kdor je kedaj v Loci bil je zapazil, da se ondi stekate vodi Poljanšicain Selšica (ki po soteski privrè) in njuni stok se imenuje Sovra zzz Sora. Znabiti, da je dobila vas Sostrov ali Sostrovo kakor se že imenuje * tudi po enaki sestavi imé. } O V_> 1LU&UUJC Jj tUUi KJ CUdJM O t/O td V J To je moja misel; trdim pa nikakor ne da sem gotovo pravo zadel. Moje jezikoslovne znanosti še niso tako utrjene , da bi se mogel ustavljati možem ki že Etimologicne drobtine. čez dvajset let bogatijo naše slovstvo s svojimi preiska- Napisal sem te vrstice, da bi še enkrat sprožil marsikaj bode posve- vami. Nekaj let je Sovra Sora. že odkar je bil neumorni preisko- rwoiw pa Kar se ni, j vavec slovenskega starinarstva Dav. Terstenjak po tem bode ta učenost naši rečniki v svoje predalo trgov, zeló ? mest ) j ce se listu sprožil željo , naj ux Uaoi * vzeli tudi imena slovenskih gorá, hribov vasi, rek, potokov itd. Tudi je poleg tega ne motim, nasvetoval, naj bi se povsod poskušalo ime tudi etimologično razcepiti. Kako koristno bi to bilo, povzame vsak, če le vé, da dostikrat, ko so zgodovin-ske sporočila pomankljive, jezik iz zadrege reši. Kako zanimiv Terstenjakov, nasvet. tilo tudi primerjajoče jezikoznanstvo, kteremu je Fr. Bopp bil oče. Stopili smo v tem še komaj čez prag, pa kar še ni, lahko bode. Tudi v slovniških zadevah marsikaj izpulila, kar se je po navadni rabi preveč udomaćilo in se nam več napaka ne zdi. Dostikrat so v tem grešili pesniki in marsikaj se skriva skaza. pod » licentio poëtico kar je jezikoslovna G. Krek. Národopisné stvari lepo pravi nekje J. Grimm: „Jezik je polni dihljej človeške duše; kjer se on oglasi ali v spomenikih v v • r Z1V1 7 u se umakne vsa negotovost o narodu, ki ga je govoril. To mi je prišlo na misel, ko sem prebiral v zadnjem „Novičnem" listu nekoliko izpeljav, koje je pri-občil veljavni g. Poženčan. Gotovo so bile marsikomu po godu in tudi meni; al da v vsem nisem njegovih misli, tudi on tirjal ne bo, ker že star pregovor pravi: Crna noč Crnogorci. Zgodovinska povest. V ceŠČini spisal P. Chocholoušek. (Konec.) VII. jela je bežati z zemlje, in jutranja zora „quot capita tot sensus." Navskriž sva si v izpeljavi besede Sora. Sovra meni g. P. pride od sor-a-o začela je že žariti bribe in doline. Jefrem je še vedno sedel poleg trupla svoje žene, kar iznenada zagrme candidus; dobila je tedaj reka ime po barvi Sovra puške stražarjev in Ivan stopi v sobo. rjanji, kakor kovs ,, vom»«*, »a da so dobivale reke kliče! Turki so nas napadli. taji ? pa je postalo po popacenem izgovarjanji, ali kavs, namesti kos. Ne sèm ter tjè, dasiravno jako po re"dkem, imena po barvi al pri So vri bo to težko da ob veljalo. Kakošen bomo potem dali vozni sori —sovri, ki je gotovo zavira Vstáni, Jefrem, vstáni !" rece (C a domovina te ? pomen Jefrem ga ne sliši. „Kdor je vitez in brat Crnogorec! ravno te korenine, kakor ime reke? Sora kakor gosp. P. meni, gotovo ne, ker sora ni zavira stopi bliže in ga potrese, vali mrtvaške pesmi!" onovi Ivan Tvoji Zaidi bomo prepe- 7 7 To je pomoglo. Jefrem skoči na noge, toda strašno ampak rahno (stange), ki sprednji vozni konec z zadnjim sklepa. Moja misel je, da moramo korena drugod iskati. Omenil sem nekje, da Nemec napek prestavlja ga Je bilo viditi, kako se je v eni noči spremenil. Lice • Vf in oci krvave. ? besedo soteska z „einode". pokaže, da je sestavljena iz predloga s Ce besedo razcepimo, se mu je bilo bledo Že so se razlegali poedini poki po jutranjem zraku, Jefrem pogleda skozi okno in vidi, da je celo jezero 7 z ali so in pa com- pressus, „engpass." Takih besed imamo več, naj tedaj pokrito s turškimi čolni. glagola stiskati; tedaj soteska = sostiska „So že tù, Zaida 7 tu so!" zavpije dohajajo na sprevod, mi pa jih lepo 7y gosti očakamo" in nektere naštej em : s o - s e d snem LdOL^J^lJLI • O VO^U 2 O u u xu — S CJ HI ^otai od s-BnjRti); smetje (starosl. simetije) sxnjbm-B so + mesti sovražnik (starosl. přeskočivši njeno truplo, leti obali. kričali so Turki skakaje iz 7 in ne metati, kakor je bilo nedavno brati, „Alah, Alah!" čolnov. Crnogorci stali so ne dalec, Jefrem přiletí in so -4- vrag; svet consilium starosl. bil je zopet on krvoželjen vodja; nobenemu ni pri- siv-fit. Tudi zbor je tako sestavljena beseda; ker pred zanašal. nstnikom b in zobnikom se spreminja s ali so v z. Tudi staroslověnsko ima prav dosti tacih besed, ki ■se od novih ločijo v tem, da se pri prvem nahaja st novosl. so. Prirneri Miklošičev „lexicon 1. slov. dia- in jo osvojil. Turki so došli že pod trdnjavo, da jo naskočijo, paša sam je vodil svoje vojake. Toda zastonj je iskal Jefrem aga, ki je bil tisti dan na Lesendrijo navalil m- lecti veteris" od št. 164. Editio I. in Dobrovsky-ga stitutiones" str. 407. Vendar se tudi nahajajo sestave „Cas je, hajdimo v sovražnikovi krvi" 7 hajdimo, da operemo svojo slavo zakliče Jefrem, ko vidi vvr- z sa (ft) kakor : s a d e d -b vicmus 5 saprag :zz avÇvyoq stene Turke. „Zaida!" — zagrmi še enkrat 7 m zaleti coniux. Zadnja beseda je v slovenskem kakor la- se na ^raga tinskem in grškem enako sestavljena. Konec besedi pa je ta-le: Kakor zgorej imenovane „Crna gora i -- vpill du vi uugulw, ivu oyj uutni n* na Turka. Toda on se upre navalu in sedaj se uname pili so Crnogo ko so udarili besede, tako se je sestavila tudi beseda Sovra ali strahovito klanje med dve sto junaškimi Crnogo in Sora! Sora je postalo iz predloga so in glagola vreti. Staroslověnsko pozná dva glagola v r e t i : prvému je pomen, kakor je še sedaj navaden, druzemu pa concludere rz skleniti. Poprimem se zadnjega pomena in sicer vzlasti zato, ker dobó po tej izpeljavi tudi sovra pri vozu svoj pravi pomen. Sora je tedaj malo ne osemnajst sto besnimi Albanci. Jefrem je s svojim handžarom strašno sekal Turkom glave, ktere Ljubljanski „catalogus cleri" pise po zastareli pisavi ,,§ostru;í Deželnega vladnega to bi bilo po sedanji obcni „ Soztru" ! ! lista abecedni spisek od leta 1857 ima nemško slovensko tř <§offrtt H „Sostro", Vred. • v ie ze grozoviti njegov pogled plašil. Smrtni angelj mirja" izide po novem letu periodični tednik ilustrováni běsnil je na bojišču, in sama njegova pričujočnost bila „Zlata Praha" v obliki in velikosti „Leipziger illust. je dovolj mogli dalje ustavljati crnogorski sili, povrnejo se v rične liste z raznimi imeni, ki jim bode pa vsem skupaj da so se Turki umikali. Ker pa se niso Ztg. ? 77 Humoristický Listy" pa razcepijo se v tri sati- svoje čolne. Paša ni zmogel 17. septembra Vranine; cena sedanjih humorističnih listov. bolji uspeh je imel pašev aga na Lesendrii, ker ondi obsojen ravno kar vrednik teh listov za i ■ ni bilo Jefrema, ki bi bil nastojal osvetiti smrt Zaidino. Crnogorci znatno zmanjšani, podajali so si na bo- „Politike" in proti štirim zopet se prične obravnava proti vredniku „Hlasa' Kakor veste, je bil in in ; mescev j i jišču krvave roke in se radovali zmage , pa so zato s solznimi očmi gledali na bojišČe, kjer so ležali njihovi gospodičinam, ki so pozdravile gosp gosp Gregra, stopivšega iz zapora, kakor tudi proti mu je neki podělil venec pri tej pri Kobru, ki bratje med turškimi trupli enako orjaškim hrastom, ložnosti. Ko sem Vam že govoril o časnikih. naj ome- ; ktere je nevihta podrla med gostim grmovjem; šteli so turobno ostalih število. Toda Jefrem ni nič maral vse nove iznajdbe in poprave, in sploh vse, kar zadeva mm se posebno zanimiv nov list „Veleslavin-a" ; pnnaša zato , temveč ko so se Turki toliko oddaljili krogle niso doletavale y vrze puško cez pleća ? da jih t i s k a r j e. To hiti je menda prvi časnik v Evropi ? ki v obdeluje to polje in stoji v zvezi z vsemi veČimi tiskar o Pri; stoji nicami na Angleškem, Francozkem in Nemškem. svojo sobo in ondi se^ začne zopet z mrtvim truplom Zaidinim pogovarjati. Crnogorci se niso v njegov posel poročamo ga tedaj tiskarjem na Jugu. — Politiško živ mešali, ampak so se tiho v trdnjavo počijejo po toliko slavném delu. Toda paša jim ne dá dolgega povrnili, dasi malo počitka, temveč ljenje je zopet zakipelo o volbah za mestni in za deželni zbor. Zmogel je češki narod povsodi. při- druživši si agino vojsko, ktera je bila Lesendrijo osvojila, obdá mestni zbor, kamor je bilo voljenih 31 novih mož, izvoljeno je bilo 26 Cehov in 5 Nemcev; v deželni zbor pride pa otok s čolni in zapové, da na razbegano trd- gosp. Klimeš in gosp. Vojta Náprstek, ki ima neumrle zrusijo se, in zasluge za češki narod, posebno za njegovo rokodelstvo ki njavo streljajo iz topov. Zidine in zgrade Vranina spremeni se 18. septembra v gromado kamenja, in obrtnijo. Da je to. resnica, pritrdi vsakdo , ki je Sama Jefremova sobica je še stala, pa tudi ta bila je vidil gospod Naprstkovo razstavo , ktera obsega kakih že znatno poškodovana. Bilo je viditi, kakor da Jefrem 3000 reči večidel domá izdelanih po čeških mojstrih. ne vidi, kaj biva okoli njega, ali prav za prav délai je priprave Sokol a se je že preselil v svoje novo stanovanje ga je sezidal na lastne stroške starosta Sokolov ? ki 7 . . „ gosp. Okoli poldne penilo se je morje pod vesli neštetih Fiigner; stalo ga je kakih 70.000 zlatov. „Skakalnica", zidana v čistém „renaissance", je za tri pode visoko čolnov, na kterih so Albanci proti Vranini jadrali. Sedaj poljubi Jefrem zadnjikrat Zaidine usta ; na slamo in zapali hišo. položi glavo gorcev „Hajd bratje! > — »glejte a zakliče stopivši v sredo Crno- 4' široka ------- . -----— ; — r poslopje. Pri tleh je dolga veža; v nji se shranjuje obleka telovanja; na prvem podu je velika sobana 12°, ? 7 / 7 7 „Tej sili se ne ubranimo" — kaže na mnoštvo dohajajočih Turkov. že nam svetijo bakle za sprevod!" kampe po 15° dvojni vrsti stebrov, na dolga 6° visoka, razdeljena v tri kterih počiva o 7 oglasi se Ivan in 4' Široki mostovž (galeriji). Na galerii vadijo se „Sokoli" v orožji, v sobani. pa «telesnega kutanja. Svitlobo udo-odgovori Je- biva sobana skozi vrsto visokih oken od strani in od taki tudi pogi- kakih 15 □ 0 velicega okna od zgorej ; ponoći pa raz- frem 77 Izvršiti hoćemo svojo dolžnosť i kot pravi Crnogorci, in kakor XX V/XXX - „IVVI/ I J i Cl V 1 V^I, XIX AaiVUl l ti rv i LU.UX jj^^x- J- KJ I_j V V--. nemo. Potrudite se, da ne dobé pagani nobenega živega svitljuje poslopje Čez v roke." 170 plinovih zubljev. Cesko gle- Turki so v tem stopali na obalo in vvrstili se oddelek turške mirno so jih Crnogorci čakali. ? Prvi dišče se tudi čim dalje tem bolje krepi ; vsaki teden prinaša kako novost; přetekle dni je bila najveća: „Žurnalisti", ki je vrlo dopadla; suče se namreč vse vojske vodil je aga, in navalil je ljuto na peščico Slo- djanje okoli mestnih volb; pristrižena ■W^P - vanov, ' toda vojska naletela na oštro železo. Je bila po pra se mu razbije 7 77 drenja Goljuf! a se do zarujove Jefrem, opazivsi aga in pn- kakor da bi bila škem političnem agitovanji o takih volbah; najbolje pa opero „Lucrecio Borgio", v kteri je pokazal kralja Lear-a" so dali v • in pa y I • V t krici njega 77 Crkni, nesramni človeče!" 7 in že mu glavo odvali pa V z njim vred za-zruši se tudi Jefrem, ker ga je bila zadela krogla od zadej. Dolgo so se še branili Crnogorci. Padal je drug za drugim, tako, da jih je samo devet ostalo živih, pa svojo moč slavni gost Pišek tragedijo, na korist gosp. Kolarju, ki je tukaj igral izborno, in je potem neki obljubil, da ga je volja zapustiti popolnoma nemško gledišče in stopiti na češki oder. Srečno ! tudi ti so bili vsi ranjeni. Te veli nesramni Turčin v slavo svoje zmage obesiti, toda zmaga ta je bila vrlo draga. Iz Zagreba 18. dec. 0 Našemu narodnemu gledišču preti precejšna nevarnost, ker je přišel neki Lamberger s svojim jahališčem v Zagreb ter si zagradil Paša se zboji zatega del daljnega vojevanja s ogromno kolibo, ktera bo prec tudi dobra za nemški Crno goro in nastoja vsakojako, da vezir mir sklene, teater. Zakuriena bode tudi in s plinom razsvitljena. i 7 • y 1 • I1!0 1 i1i1i I9 J 1 %J toda oni noce popřed miru pri Grahovcu pobit. privoliti, da ni bil tudi sam Tako so se Crnogorci, da so si izgubili Vranino in Zagreb ima posebno veselje do jahališča, in sicer tako, premore kakošno kljuse narodnem Lesendrijo, povrnili zopet kot dobitniki iz boja 7 ki jim da si tukaj pomore vsak, ki in zná nekoliko skakati krog obroča. gledišču se je igralo do včeraj že 40krat; posebne pra- je pretil propast. Spomin na leto 1843 pa razplametil znote, kakor na pr. lani večkrat, pa še ni bilo letos bode še srca njihovih potomcev na brambo svobodné nobenkrat. Hvala gré gospod Freudenreieh-u ki ume slovanské domovine. Posh F. Jaroslav. Iz Prage Dopisi 15. dec. ! - ! Naznanjam Vam drage občinstvu ugodne večere pripravljati. Okoli velike noči se bo podalo celo glediščno društvo na potovanje , in kakor sem čul, bode tudi v Ljubljani in v Trstu igralo nekolikokrat. sredo 30. t. m. bo v streljani „Novice" smrt ali prav za prav pretvorjenje treh tu- priredilo pevsko „Kolo" koncert, streljačka družba pa kajšnjih listov. „Pozor" je že nehal izhajati pa izha- jati je začel 15. t. m. drug politišk časnik „Narod" 7 ki loterijo za stradaj oče Madjare. Slišala se bo Jenkova „Molitev", tercet z zborom iz domače opere .po svojem programu bode pisal v smislu prvakov českega naroda: Palackega, Rieger-a;Brauner-a itd. Namesti„Lu- » miserere a iz mičnih reči. opere „Porin", talijanske „II Trovatore" in še več r 413 Iz Loke. (Vabilo.) Poslednji večer tega leta (31. decembra) bode v čitavnici naši tombola z godbo (muziko). Gospodje naše čitavnice, kteri so v godbi, če tudi ne virtuozi, vendar dobro izurjeni, so se namenili muzikalni koncert vrediti, pri kterem se bo zraven druzih reči pela tudi Vilharjeva „Na goro", spremljana po or-hestru. Dokler smo imeli vse glasove v čveterospevih, smo večidel le peli; zdaj pa, ko so nekteri udje svoje stanovanje premenivši petj u se odpovedati morali, hočejo prijatli muzike shodě v čitavnici razveseljevati z godbo. Da je udom našim to všeč, očitno je iz tega, da celó k godbinim poskušnjam se snide vsafeikrat vec poslušavcev. In tako se nadjamo prijetnih zimskih ve-cerov. Vabijo se tedaj tudi vsi zunanji častiti udje k tej veselici, da se prepričajo, da ne tlači dolgočasna mora čitavnice naše. Odbor čitavnice. V Kranji 16. dec. >J« Preteklo nedeljo smo imeli v naši čitavnici posebno zanimivo besedo na spomin godu nepozabljivega prvaka slovenskih pesnikov, med nami v miru počivajočega dr. Fr. Prešerna. Pokazali so danes vrli naši meščanje, da so razumeli pomembo današnje slovesnosti; znalo se je vsem nazočim, da jih domoljubje pravo čedalje bolj navdaja ; po vsem pa je tudi očitno, da je naša čitavnica vedno krepkeja. Besedo je pričel čitavnični gosp. predsednik, oznanivši prijazni pozdrav „Južnega Sokola." Radostni smo sprejeli ta pozdrav, klicaje prisrčno „na zdravje" prvemu temu slov. društvu, ki pod svojim domoljubnim načelnikom veselo napreduje, in želé, naj bi nas pač v našem mestu kmali počastilo. — Čitavnični tajnik, domoljubni gosp. D. Š., je govoril godovni govor neumrlemu Pre-áernu na spomin. Zbor je radostno slušal tehtne besede, ki so navdušenemu govorniku kaj gladko tekle; vidilo se je , kaj zmore lepa domača beseda, in kako povzdiga srca za domače svetinje unete. — Pevski zbor je lepo pel „Strunám" — besede Prešernove. Ne morem si kaj, da bi tu očitne hvale ne izrekel pevovodju, našemu g. Cebinu, ki je v petju izurjen učitelj; želeti je le več pevcev še, in da se s živo marljivo stj o poprimejo lepe svoje naloge. — Poženčanovega „Starega Kranjca" je pel g. Mandeljc prav prijetno; društvo gaje sprejelo z občno pohvalo. — Prešernovo balado „ Leonoro" je govorila gospodičina A. G. Znalo se je govornici, da ima slovensko besedo popolnoma v oblasti, in dala je lep izgled, naj se slovenske gospodičine ne sramujejo maternega jezika, ki se posebno v vezani besedi tako milo glasi! — „Domovino" je pel po gosp. Zaje-tu, iz-vrstnemu pevcu, pomnoženi zbor. — Dvogovor JPre-šernov „Nova pisarija" sta govorila gospoda D. S. in D. P. prav izvrstno, ter obudila nam željo, da se tudi pri nas vpeljejo gledišne igre v domači besedi, ki jih imate v vaši ljubljanski čitavnici. — Po besedi je bila tombola. Tombola nikakor sicer ne budi duha; al naše veselice dozdaj še niso tako razvite, da bi ji mogli slovo dati. In tako to veselico vpišemo v zlato knjigo Čitavnice naše! — V nedeljo 27. t. m. ob šestih zvečer bode v čitavnici naŠiobčni zbor. Volil se*bode odbor za prihodnje leto, dnarničar predloži račun itd. Po zboru bode mala beseda. Vsi domači in unanji udje se prijazno vabijo v zbor in k besedi. Čitavnični odboi. Iz grada na ťužinah pod Ljubljano. — V 50. listu „Novic" sem bral, „da groba Copovega na vernih duš dan se ni spomnila nobena živa duša." Popraviti moram to nekako pikavno sporočilo. Jez sem po povelju svoje domoljubne gospode, kakor vsako leto, tako tudi letos na grob Copov, Vodnikov in več druzih položil vence. Jakob Gantar, vrtnar. Iz Ljubljane. 17. dné t. m. je bil zbor mestnega odbora. Ne sicer veliko, pa vendar več kot drugekrati, se je snidilo danes poslušavcev. Predno so se začele raz-prave, je g. župan Ambrož zboru naznanil, daje državni minister po deputacii nekterih kranjskih državnih poslancev dobrovoljno sprejel zahvalnico za ustanovljeno višo realko, — da je deželni odbor naročil mestnemu odboru pozvedbo pripravnega stanovališča za 2. razred više realke, ako bi dotistihmal še ne bilo poslopje za celo realko gotovo , in da kamnje za tlak hodnik (trotoar) se bo vprihodnje iz1 Sežane cenejše kakor dozdaj iz Prošeka dobivalo. Potem je bilo 7 hišnim posestni-kom pravica meščanstva, ktere so prosili, proti temu dovoljena, da plačajo odločeno meščanovino (takso). Zdaj se je začelo posvetovanje o pravilih, kako naj se pobera pasji davek. Gosp. dtedry je bil poročevavec. Al že pri §. 1 je bil upor; odsek je nasvetoval, da od vseh psov čez 4 m esce starih naj se pobera davek; zoper to sta govorila dr. Ahačič in dr. Bleiweis , ki dokaže, da od vseh psov se mora poberati davek, ako ima davek bramba biti zoper steklino. Gospod dr. Etbin Costa, spoznavši potrebo, da taki in enaki odsekovi predlogi se morajo natisnjeni popred vsem odbornikom v prevdarek na dom dati, nasvetuje konec raz-prave o tem predmetu, dokler odborniki ne dobó odse-kovega nacrta v roke; — predlog je obveljal. — Zdaj gospod dr. Schôppel naznanuje pismo c. kr. vojaškega mestnega poveljstva, ki zahteva, naj so psi c. k. vojakov davščine prosti. Na predlog dr. Schoppelnov, da to, gledé na vzrok tega davka in na cesarski ukaz , nikakor ne more biti, sklene odbor enoglasno tako. — Gosp. dr. Miteis, kot poročevavec šolskega odseka, nasvetuje, naj se z ozirom na veče šolske potrebe n u n a m povikša donesek iz mestne kase ter po 210 gold, na leto in dan plačuje tako dolgo, dokler nunske šole nadome-stujejo dekliške farne šole. Dr. Orel podpira ta predlog, ker so nunske šole res podpore vredne ; al to misli, da naj se ta donesek ne plača iz mestne kase, ampak da vsaka hiša naj dá svoj delež. Gosp. Horak, tudi přiznavši dobroto nunskih šol, vpraša: kako da je z učni n o, ktere nekdaj ni bilo v teh šolah, zdaj pa je vpeljana? kam se steka neki? Referent odgovori, da 185 gold, dobiva šolski zaklad. Gosp. župan razjasnuje nekoliko zgodovino nunskih šol. Gosp. dr. Ahačiču, ki je bil v prejšnem zboru (z dr. Bleiweisom vred) referent v šolskih zadevah, se ne zdi ta reč še tako jasna, da bi se ne preiskala bolj na drobno. — Po vsem tem je prišla na vrsto razprava o novem redu za gašenje ognja v Ljubljani. Že v poslednjem zboru se je uprl gosp. dr. Et. Costa odsekovemu predlogu, po kterem bi se imela starodavna navada prekucniti, po kteri že vsak otrok vé, če vstřelí čuvaj enkrat na gradu, da to pomeni ogenj v okolici mestni, dvakrat v pred-mestjih, trikrat v mestu, in štirikrat, če gori ce-sarsko poslopje. Po novem nasvetu odsekovem bi se mógla Ljubljana razdeliti na 4 četrti, in po teh četr-tinah bi se prestvarilo streljanje, in namesti, da bi brž po střelu čuvaj na gradu z legatom (trobilom) oklical, kje da gori, bi vse drugače kakor dozdaj plat zvoná začelo biti, potem še le bi na gradu z legatom trobiti začel, in naposled bi ponoći še različno pisane svetil-nice, podnevi pa različno pisane zastave (bandera) oginj v četrtinah ljubljanskih naznanovale. Ne vemo, ali je g. župan ali dr. Issleib ali si. odsek mislil, da gorjé Ljubljani, če se ta novina ne vpelje; to pa je gotovo, da nemudoma po prvi seji je přišel v „Laib. Ztg." — da s priljubljeno njeno besedo rečemo — „geharnischter Artikel" na dan, kteri je trdil, da „razumu Ljubljan-čanov piše ubožni list", kdor pravi, da bi teh novih znamenj lahko ne razumeli. Omenimo pa to zato, ker v današnji seji je dr. Costa pretresal to opazko v „Lai-bacherčno" tako dobro, da ga je sicer g. župan zavrnil, 414 naj ostane pri stvari in ne pika žurnalistov, da pa so da je bolje delal memo druzega , ker brez mu odborniki od vec strani „pravo!" klicali. Referent na tako imenovane bolj v „Laib. Zeitg a se vé da tega I ni slišal, ceravno je (role) je vsaka kritika šantova manj 77 vsega ozira hvaležne" naloge rečemo dosti gl bilo ' ^^ ^ jv * uiuia« oamura, ACACIA. današnji seji je gosp. dr. Costa vsakemu javne mu (očitnemu) gled tedaj to ) da prvi poprijel besedo, in dokazavši, da nobena se ni se Je j • v od duša podtikala nad streljanjem in trobenjem, kakor bi bilo to igranje na čast in hvalo bilo. In tako se srčno radu- ekdaj na radu navadno, in da jemo > da o tem, kar tejemo čedalj tice gašenja p je nove vredbe treba našem, ki ima še to dobro. izvrstnih moči na glediš da nobenih stroškov ? nasvetoval naj streljanje ostane kakor Je bilo je zadeva deželi pri tudi po legatu naj se naznanja ogenj kakor dozdaj samo da se izpušča nepotrebna beseda ; zvona naj se biJ tako Prihodnja muzikalna „beseda" je v nedelj glediščnimi igrami je zdaj prenéh za nekoliko tednov saboto Je bil zbor > CUJ e, J\Jti guilt \JI u T villi wv WV «1 . o.j.aíwwív, «n VUK/VI 11* v»v^v*v»uv VM li« nil V U V 11 l ii U U 1 VI ba V Ul^C, V IVICI CJU dr. Bleiweis: vsi za to, naj se namesti stare znane na- se bo med drugimi razpravami tudi volil predsednik trebna beseda „gori!" 3) plat — V saboto je bil zbor čitavničnega odbor da se s tem nekako kraj okli- Sklenil je, da vsled družbinih pravil bode v nedelj čitavničnega odbora gori. Govorili so še dr. Ahačič, dr. Cuber in dopoldneobll b bor citavnice, v kterem vade nikar^ ne delajo novine, ki bi ljudi popolnoma dnarničar in vès odbor. „Novicam zmešale. Ce je treba bilo, celó karto napraviti odbornikom ta reč razjasni ) da se to samo že dokaza do naj 11VU111 Lčl 1CU îa^ijaoïii j ju it\j oc* uiu lakj kavj- y âbljv; r u kjkjl j - daje zlo nesrečna misel bila, ktera je to pre- prošnjo odborovo kličejo to tukajšnim in unanjim udom v zbor bilo naročeno jih po ) r volj, I membo sprožila. Noben odbornik ni govoril za novino jim pa se nine ; blagovoli kmali , , - -. f £IasiJ° kdor še ni plžčal let- naj razun poročevavca gosp. Stedrj je nasvetoval, naj ostane strel in legat po starem, zvona in pa svetilnice in zastave po novem. Ker strel k Gospod dr. Miteis ga vpiše v letni imenik ali ne. naj , plačati, da bode odbor vedil, ali plat sredo dopoldne od do ure in legat sta pogl a vit rec ? ne ko duj ej o , če ne koristij y vse druge pritikline pa operstavil se ni nihče dop P zoper vrednika „Novic bila volj v lanskih „Novic iz savinske doline na Štajarskem" v 48. listu dr. Miteisovemu predlogu. Pri glasovanji je obveljalo 13 gl IćiS KJ Y JL zoper uy j ua o d JL v/ x iu ii v uiiu w a tanu oy viu x clu c^icvo îi^ rv ici cl j ^ oixiivj tarera, pa naj se že dodate omenjene dve pritik- ni hotel izdati dopisnika. Kerj da trel in trobil odnij Tožen je bil vidila v onem dop zato, ker ? da t c. kr. dež dopisnik stvar po svetu razglasil, ktera je skrivnost uradniška, pa vrednik c. Zdaj pa še eno opazko : Poslednj lini zopet dosti očitno pokazalo Čas odnija tožencu se je (kar so „Novice" brž iz- na prosto voljo dala, ali hoče sam priti k obravnavi ali ZiUjJCL UUňli UUllUU , ^rwcn ou „JJ1WVAW Ui.it lít- se namestovati po svojem pooblastenuu, je prva rekle) kako neugoden je bil sklep mestnega odbora, přišel gosp. dr. Juli žl. Wurzbach c. k. d je namesti njega in po kterem se ne razglašajo saj na kratko izdelani to ko li mestnega odbora, da bi svet vse izvedil se ljub godi v ejah , ne pa tako j samernu „Laib." referentu, kaj se ravno po- naj je iz „rotovža" niški advokat. Sodba je iztekla na kakor ?? Novic' i po 32 nove kazensl spoznan da to, da j posta\ sod bil vrednik o tem kriv Je zanemari 7 ali iz „tiskarnice' Naj referent v svojih čenčah (Plau dereien) sam za se delà svoje „študije" kolikor mu je drago, sedanji me s tn dolžno pazljivost vredniško ter je po tem obsojen bil v kažen na dnarjih za 10 in da 60 fl. „Novične" varščine (kavcije) zapade ubožni kasi. — Prihodnjič prinesó „Novice" po štenografičnem saj potrebujemo tudi burk, kterim se žalostni zapisu obširneji popis te razprave svet smej 7 se glašaj tako terjati moremo da y se h mestih in so se tudi v Ljublj 7 daj kak glašale v prejšnih časih razprave po glašaj pa ne vec î Bog daj Po vsi deželi ni 7 da j daj ikJ za elej konec govej kug več. posasti pa nas pasj tekl sem ter Namesti goveje državni od i • \ • j v • /""v \ovicar iz domaćih in ptujih dežel. Državni zbor zopet praznuje; do 11. prihod, mesca zbornica poslancev ne bode imela seje. Poslednje dni je dognala dnarstveno postavo, po kteri bodo stroški straší Ljublj poslednje dogodbe govorimo več, ker našim bravcem so znane novembra 1863 do konca leta 1864 pa Dolenskem v Grmu poleg Me hoveg so dné t. m. vstřelili stekleg psa i dné t. m. pa so v gorenji Lokvici vstřelili steklega vola, ki bil novembra —• tedaj pred tedni popaden a novomeške in je v metliškem okraji tudi mnogo psov teklega psa, ki se je v ta kraj pritepel iz okolice znesli 609 milijonov in 417.942 gld., dohodki 570 milijonov in 47.335 gld., nenavadne doklade ostanejo do konca leta 1864. Minister dnarstva je pre-klical svoj predlog, po kterem bi se bila imela vpeljati nova davka: glavnina in vrstnina. Kdor dolgo čaka vendar kaj pricaka : smo si mislili, ko smo slišali, da > popadel nedelj v zvecer v čitavnici naši grala je odbor vendar izdelal ustavno postavo za družtvo in zbore. Ali ju bomo pa tudi res dobili, si ne upamo ■■^■ff Ministerstvo zopet ostane, kakor je bilo; reči. v posleđnjem listu napovedana kratkočasnica z imenom strahovi zastran „oktoberčani" so se za zdaj zopet pre „Dobro jutro ; XinwiG v i u ci» y ii ivu v ůy ne* t Kj zopet za 50. Z neko posebno zadovoljnostj î" Akcij čitavnične so ta večer poskočile leteli. Državni minister vitez Schmerling se je ozdravil. so vsi pri za- cujoči — in bilo jih je, da še nikoli toliko letos ústili dvorano. Bila je prva veča igra v dveh djanjih Armade nemških zaveznikov so posedle Holstein in Lauenburg; Danci so se umaknili. Kaj bo dalje se ne vé. Nemški narod je ves nav dušen za osvobodenje svojih bratov, in celó * avstrijanski državni poslanci so 5WU uvviauv. xjiia, ^ ^avc* v wo, v vijcwjjiu, sv0jih bratov, m ceio " avstrij ans ki arzavni poslanci so je s produkcijo orhestrovo vred dopolnila celi večer. skiicaii dešelne poslance iz a v s t r i j a n s k i h dežel To ti je bilo ploska in veselega krika, da se je dvo- t. m. v Frankobrod v nosvet. Al kar ie nekdai rana zibala bilo ploska in veselega krika da dvo Pa so tudi vsi (igrale so tri gospod dobro OKJ ti A ^UOjJUUlUlilU^ KJ ^UOjJUUU Y 11 nekteri res klasično, da je bilo grali od konca do kraj 5 gospodov in en fantek) tako 21. t. m. v Frankobrod v posvet. kar je nekdaj Francoz Kazimir Perier rekel za Francijo, velja tudi za elj zraven Avstrijo: „Kri Avstrije gre le Avstrii sami!" U\J Ml \J J 11 IV L V_> 1 1 ICO IVlCiOlV^llU J ua JU KJ LL\J VUOUlJUj /il CL T 11 pa je še izvrstno petje povzdignilo prijetno igro, v kteri Popravek. Ka strani 400. pri • v 275 drug beri 1 SO grali VS1 v naši domači kmetiški obleki Ne dobi se, da bi to, kar se delà golj iz domoljubj spo namesti S Stran 405: g. dr. Cuber beri d p r ed jnika nara. kuratorj dobrovoljnosti, s kritičnim drobnogledom javnega pla-čanega gledišča preiskovali, ali da bi dlako čepili, kod Priložen je današnjemu listu k „obene po vestnice Odg vrednik: Dr. Janez Bleiweis Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljublj