30. stev. >'ovo mesto, julija 190í>. XXV. letnik. DOLENJSKE NOÏIC E Izhajajo vsak petek: ako je ta dan praznik, pa dan pojirej. — Cena jím je s poštnino vred za celo leto naproj 3 K Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 3'50 K. za Ameriko jm 4-50 K. Dopiao s))rejema uredništvo, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nafil. v Novem mestu. Gospodarstvo. Zboljšanje čebeloreje na Dolenjskem. Doleiijaka čcbeloreja potrebuje tudi napredka. Ako amo v tej vejici našega kmetijstva zaostali, ni kriva temu naga Čebela, tudi ne naš panj aH pa neugodnost naših krajev, ampak krivi smo aami, ker premalo poznamo naravo in potrebe naše čebele, V tem ozirii so Gorenjci iu Notranjci pred nami, ker so bolj poučeni o potrebali dobrega čebelarstva kakor smo pa nii Dolenjci. I)a se povzdigne tudi ta panoga našega knoetijstva in da se Kanese potrebna smisel za napredek čebeloreje tudi med nase ljudstvo, ustanovila se je že pred dvema leti čebelarska podružnica v Novem mestu. 'Vu podružnica deluje sedaj zlasti a tem, da prireja poučne abode v novomeški okolici. Letos sta se napravila že dva shoda, eden v St. Petru, drugi v Stopičah. Tretji shod, ki bo ob enem občni zbor čebelarske podružnice, se priredi v Br-sljinu na dan 15. avgusta. Na zadnjem shodu v Stopičab sta predavala navzočim gospodarjem in mladeničem, katerih ae je zbralo nad 40, gg. Likozar in Lapajne, G. Li-kozar, priznan veščak, je t prav poljudnih beaedali pojasnjeval razne napake, ki se gode po naših čebelnjakih in je opozarjal gospodarje, kako je čebelarjenje v starih panjih zboljšati, da bo več vspeba. Temeljito je razložil, zakaj je prezimovati le močne panje, kedaj, zakaj in kako jih je jeseni, spomladi in po leti pitati, opozarjal je na dobre strani novih panjev s premakljivim satovjem in razložil nazadnje se priprosti pa zelo dober način za topljenje voaka. Navzoči gospodarji so z največjim zanimanjem sledili poučnim besedam govornika in su stavili nazadnje tudi razna vprašanja, iz katerih sc je videlo,'k»ko močno jim je mari, da napredujejo tudi v tej stroki. G. Likozar je z dobrimi nasveti odgovarjal na vsa vprašanja in prigovarjal nazadnje tudi mladini, da se poprime čebelarstva, pojasnjujoč dobre strani, ki jih ima Čebeloreja na človeka. G. Lapajne je na to kratko navajal najvažnejše Škodljivce in bolezni, katerim so izpostavljene naše čebele. Tovsod je povedal sredstva, kako se jih ubraniti in varovati. Pojasnil je tudi, kakšen med je jemati za pitanje čebel. "^Pudi njegove besede so se sprejele z odobravanjem. Ko sta govorila še g. župnik Porenta, ki je priporočal zbranim Čebelarjem pristop k podružnici, in g. vodja Rohrman, ki je shod otvoril s primernim nagovorom Íq ki je nazadnje vabil, da se udeleže čebelarji tudi občnega zbora in shoda v Hrsljinu v nedeljo dne 15. avgusta, ae je shod zaključil. Gospodarji so se razšli z zavestjo, da so mnogo dobrega slišali in da se da tudi dolenjski čebeloreji pomagati do boljših vspebov, ako se bodo ravnali po aovejšib naukih, ki se opirajo pred vsem na spoznavanje čebelne narave. Važno čebelarsko opravilo v sedanjem poletnem časn. čebelarstvo je na Dolenjskem zelo razširjeno. Lahko se trdi, da se nahaja povsod. Tudi čebelarsko znanje in ravnanje s čebelami je med našim kmečkim prebivalstvom povsod obče znano. Kakor je bilo že nestotokrat po-poudarjeno, je tudi lega, podnebje in rastlinstvo za uspešno negovanje čebel prav primerno. Odtod tudi izvira da je od nekdaj na deželi mnogo čebelnjakov, vendar naliajarno med našimi čebelarji malo takih, ki bi se pet^li s to kmetijsko panogo v večji meri. Navadno se trdi. da nimajo naši ljudje zaradi obilili drugih poslov časa dovolj, da bi se ie s tem ukvarjali. Kakor je to resnica, ravno tako pa utegne biti razlog, zakaj se ljudje le v mali meri pečajo s čebelarijo drugej in moje mnogoletno opazovanje, izpraševanje in zasledovanje me je privedlo do sklepa ali bolje rečeno do prepričanja, da tiči vzrok nizkega negovanje čebel v drugem vzroku in po mnjem mnenjn je ta: Pri nas na Dolenjskem se čebelari se po starem, to je tako, kakor pred sto leti in popred. Vsak čebelar se veseli mnogih in zgodnjih rojev, katere pa pozneje prepušča avoji usodi. Čisto naravno. Notranjost panja in natančneje življenje mu je neznano; noviii panjev s premakljivimi satniki ne pozna in če jib je tu pa tam videl, zdi se mu čebelarjenje ž njimi pretežko ozir. da preveč časa porabi. Napredni čebelarji pa, ki imajo dzierzonovane panje t. j s premakljivimi satniki, kjer se je mogoče o notranjščini panja in o življenju čebel vsikdar natančno prepričati, so tako pregledovanje storili neštetokrat in so pri tem opazovanju prišli do sledečih skušenj ozir. prepričanja. l*ri nas čebele rade rojijo. Kakor je to prijetno za isti trenutek za čebelarja, ki se ponaša z mnogimi roji, tako neugodno je to za čebele oziroma panje same. Vsak roj vzame namreč pred izletom seboj mnogo medu, posebno je to pri drujeih in tretjičili. Ko ho padli ti roji recimo do konca junija, takrat pa pri nas na Dolenjskem po košnji nakrat mine čebelarska pasa, dokler se ta zopet ne ponovi ob ajdovem cvetju. Mnogi roji oslabijo panje starce, mnogi roji pa sami tudi mnogo medu ne nanesó in tako se pripeti, da je v^ času male hrane, t. j. od začetka julija do Velikega Šmarna v panjih prav malo ali celo nič medu. Čebele, bi rekel, stradajo. To ima za posledico, da matica zalaganje jajěic ustavi toliko časa, da se prikaže v naravi že nekoliko paše t. j. v začetku av-gn»ta. Delavke, ki se izvalé iz teh jajčic nastopijo pa STojo pravo delavnost potem že v dobi, ko je glavna paša že minul« tako, da mnogokrat panji malo na teži pridobe. Redno se to tam zgodi, kjer manjka čebelam meseca julija paše in ker se to pri nas v mnogih krajih zgodi, upliva to slabo na čebelarstvo. Pri mnogih panjih se sicer od zadaj vidi, da iraajo čebele aliranjen med ia bi Čebelar mislil, takim čebelam ni treba krmiti, saj imajo zalogo v panju. V resnici je imajo, vendar čebele raji pomanjkanje trpijo, samo da bi se ne dotaknile medu. Posledica je, da matica ne leže jajČie. Ako liočemo tedaj naêim čebelam pomagati, da bodo ob ajdovi paënji močne, krmimo jih sedaj od sredi julija nadalje na tak način, da jim damo vsak večer po eno žlico % vodo razredčenega medu in kmalu bc bodemo prepričali, kako pridno bode matica zalegala jajčeca io kako močno bode ljudstvo avgusta meseca. Kdor pa meseca julija vidi, da njegove čebele hirajo, ker lakoto trpe in jih ne krmi, ta ni pravi čebelar, tak ne bode dosegel pravih uspehov. V jeseni bode imel le lahke panjove. V resnici tudi druzega ne zasluži. Ker pa je pri nas na Dolenjskem stanovsko ukoreninjena navada ozir. nekak čebelarski napuh, če pravi, meni ni treba v juliju čebele krmiti, zato so pa le prepogoatoma panji v jeseni napilineni — prazni medu in čebel. In to je velika škoda in nazadnjastvo. V drugih krajil; ravnajo pravílnejáe in zato imajo tudi boljše vspelie. Mogoče tudi, da nekdaj na Dolenjskem ni bilo treba nikdar Čebele krmiti, ker so dobivale v mesecu juliju po gozdih, na pašnikih, na nekaterih poljskih rastlinah dovolj cvetnega prahu in medu. Dandanes so se razmere predrngačile. Gozdi ginevajo, razna drevesa, kostanji, lipe itd. padejo lesotržcem pod sekira, novili nasadov ni. S temi razmerami mora ra-čuniti umni čebelar. Torej krmimo čebele v tem času. (Je imajo med, dajajmo jim samo po eno žlico na dan, če ga pa nimajo, krmimo jim pnateno. Cez meaec dni nam bodo prinesle obile obresti in napravilejveliko veselje in pravi čebelarski ponos, če se laliko skažemo s težkimi panji, ki nam kaj denarja odvržejo. K ajdovi sevi. Velik preobrat je opaziti v zadnjem čaau ob ajdovi sevi. Nasi gospodarji so se kar od kraja poprijeli umetnih gnojil, ki jih rabijo za ajdo. Samo novomeška podružnica je razdelila letos sedem vagonov umetnih gnojil, kar pomeni 70.000 kilogramov rudninskega siperiosfata. Koliko pa drugod? Lahko trdimo, da se bo po celem Kranjskem razdelilo nad 100 vagonov tega gnojila in to samo za ajdo. To pomeni veliko in je veselo znamenje našega napredka v obče in se posebej našega napredka v poljedelstvu. Dosedaj rabimo pri ajdi z najboljšim vspehom fosfatna gnojila, zlasti rudninski siiperfosfat. S tem dodajamo zemlji tako imenovano ,fo8forovo kislino', ki je važna redilna snov, zlasti za tvorbo zrnja. Bodočnost bo pokazala, ali se bo izplačalo poleg saperfosfata rabiti tudi kalijevo gnojilo ali ne. Veliko nezaupanja je bilo skraja proti umetnim gnojilom in danes? Izkušnja je pokazala, da so umetna gnojila važen in potreben pripomoček pri gospodarstvu, ki ne vpliva samo na zboljšanje pridelkov, ampak ki se tudi dobro izplača, ako se prav in pametno rabi. To laliko trdimo, da se da pri njivskih pridelkih največ doseči z dobrim gnojenjem. Kar velja za ajdo, velja za vse rastline slično kakor je dobro krmljenje najvažnejši pogoj za zboljšanje dohodkov pri živinoreji. Ali močno se da pri ajdi vplivati tudi z dobrim obdelovanjem in dobrim semenom na pridelek. Kakorsuo seme, takšen pridelek, to je nekaj starega. In vendar smo ravno pri ajdi čisto drugačni. Dočim pri turšici seme skrbno odbiramo, jemljemo pri ajdi le pogostoma najslabše seme. Pri takem ravnanju ni nič čudnega, če nam je črna ajda močno opešala. Vzemimo tudi pri ajdi najboljše seme in prihodnjost nas bo učila, da smo prav ravnali. Važno je pri ajdi tudi to vprašanje, aH naj se seje črna ajda ali siva ajda. Po planinskih krajih se še povsod drže črne ajde, po naših krajih jo je pa močno izpodrinila siva ajda. Pri sivi ajdi se hvali večji pridelek zrnja in slame. Lanske poskušnje, ki so se napravile na kmetijski šoli so pokazale, da se je pri sivi ajdi dobilo več slame, da je bila pa črna ajda dosti bolj tež' kega zrnja kakor siva ajda. Te poskušnje se bodo nadaljevale, da dobimo nazadnje vendar le pravo sodbo o vrednosti ene in druge vrste. Po naših krajih je črna ajda važna tudi zaradi tega, ker je bolj medena kakor aiva, kar je zlasti za čehelorejce večjega pomena. Z dobrim gnojenjem bo pa tudi pri črni ajdi vplivati na to, da se povzdignejo njetii pridelki ne le na zrnju, ampak tudi na slami. —r— Politični pregled. Slovftnci stojé zdaj v osprorljti vse avstrijsko politike. Odkar je mirna obstrukcija naših poslancev v zmislu ili pa vinjeni in so silno kričali. Imeli so enkrat jirav „vesel dan". Seveda so se jim fantje smejali. To pa Višnjane razjezi, poskačejo raz vozî'i, voznik zgrabi enega dijaka ter ga dobro natepc. Dijaki preplašeni vsled tega pobegnejo, Vi.šnjani jta lučajo za iijimi s kamenjem, kar jim dijaki |>ovračujejo s peskom. To vse skup ni bilo nić drugega, nogo otroško maščevanje, kar se prij»eti pijancem večkrat. Da poskri-jojo svojo sramoto v Kandiji, so zdaj nemškutarji seveda tožili dijake, češ iia so oni krivi vseh izgredov. Najhuje so najtadli ravnateljstvo novonie.^ke gimnazije in profesorski zbor. Posebno hudo je klevetala graška „Tagcs]>08t" profesorje, češ da naj se rajši bavijo s pedagogijo nego pa s j)Olitiko, to pa seveda zato, ker 80 kot neodvisni možje glasovali vsi za narodnega kandidata. Sicer pa v celem poduku takrat tudi na novomeški gimnaziji ni bilo nobene razlike od drugih gimnazij, saj smo se učili vseh jired-trietov le v nemščini, samo profesorji so bili domačini ter niso zatirali v dijakih narodnega mišljenja slovenskega, ki je bilo takrat jako razširjeno med dijaštvom. Ravnatelj je seveda precej po prijavi in zahtevi deželne vlade začel strogo preiskavo. Tudi naš sestanek jiri J''orštku je pri.šel na red. Izpovedali smo našemu strogemu ali sicer pravičnemu ravnatelju vse po istini, ker smo imeli čisto vest, da nismo mi zakrivili izgreda v Kandiji nego sami nemškutarji, katerih glavno vodje sta oba napadena duhovnika med tem prijavlja kazen.ski sodniji. Deželna vlada z ravnateljevo preiskavo ni bila zadovoljna, ter je naloiÉlla okrajnemu prcdstojništvu, da še enkrat vso to stvar preišče. Nas niso nič več izjjra.ševali. Ilavnateljevo poročilo je moralo glede nas osmo.šolcev vfnilar le obveljati, ker ni bil nobeden izmed nas kaznovan, eilini naš sošolec-M. K, je dobil od deželne vlade hud ukor Zapisali so pa gotovo tudi druge nas v črne bukve, liasi iium niso mogli nobeno krivnje oponesti. Glavna dva ne7ij.škijtarska razgrajača, že prej omenjena meščana G. in L. sta dobila svoje plačila šele čez leto dni, ko ju jc novonioška sodnija- obsodila na občutno kazen Pravica je morala priti na dan. Profesor Klcmenčic je v programu novomeške gimnazije za 1. IÉiťi8. kot nadaljevalce novomeške kronike odločno obsodil to nedostojno ponašanje neiriškutarske stranke, ki sicer vedno baba z neko naobraženost jo, katere pa ni nikjer opaziti, pač pa dosta surovosti. Ves dogodek in obsodba je OiMsana v enem zloženem stavku, ki je pa dolg vrstic, kar je posebna karakteristika nemških spisov pokojnega profesorja. Sam uradni časopis ,.Laibacher Zeitniig" je napadli na nedostojen način narodne Novomeščane, češ da so fanatični in nestrpljivi, seveda ker se niso dali pod pete nemškutarjem. Kaj ni to po pravljici o ježu in lisici'^ Narodni meščanje (njih 20) so seveda protestirali proti taki pisavi uradnega časojiisa ter zahtevali oil vlade zadovoljščino. To se je zgodilo 13. aprila IBfJ?. Odgovora seveda niso dobili niktiar. Wed dijaki se je kmalu vse pomirilo, vendar pa nam je osmošolcem še dolgo donel po ušesih oni strogi ukor, ki ga je dobil naš 60.š0lec M, K., ki ni prav nič več skrivil, nego lui ostali. Sicer se ]ia o krivnji sploh ni nioglo govorili, toda vlada je hotela imeti enega za tarčo, a nnslila je nas vse, samo da tako pokrije oni sramotni čin nemškutarske svojati. Od zdaj nam je bilo na misli le učenje, kajti približevala se je matura, a pri tej bi nas mogel vladin poverjenik zopet udariti, kar bi nas bolj bolelo nego ukor. šestnajst nas je maturiralo, a prc.ili smo srečno. Vendar pa je visel še vedno nad nami iJamoklov meč. Tako je tedanji ljubljanski škof dr. Jernej Widiiier (lol)il gotov mig od deželne vlade glede sprejema novomeških dijakov v bogoslovje, kajti sicer vendar ne bi bil imel povoda odgovoriti I)isatel)u teh vrstic, ko ga je ia. avgusta osebno jirosil za sprejem v semenišče, da ne ajirejema rad novomL'.ških dijakov, in tla se bode še predomislil. Tudi pisane ]>rošnje ni hotel sjirejcti. Priča temu dogodku je moj dragi rojak in prijatelj župnik in duhovni svetnik Ig. S. Kesneje so bili sprejeti vsi, ki so prosili, tudi novomeški dijaki. Tudi meni se je sporouilo, da naj jionovim prošnjo za Sjirejem; toda o moji bodoCnosti je bilo takrat že drugač določeno. Razšli smo se na razne strani. Nas sošolec il, K. z velikim ukorom je stojdl v nmiški stan med benediktince, toda ostal je tukaj le eno leto. Na to se poda v hijisko, kjer je bila takrat ruska vlada odjtrla poseben tečaj za srednješolske profesorje klasičnega jezikoslovja. Ker je bilo takrat na Kuskem veliko [lomanjkanje lakih profesorjev, je vabila ruska vlada tudi druge slovanske dijake v ta tečaj. Prišlo je tjekaj mnogo Cehov in tudi nekoliko Slovencev. Za siromake dijake je bil ta poziv povoljen, ker jc bil vsak s »rejet dijak precej dobro oskrbljen. Moj prijatelj roe je vabil v Lipsko. Skušnjava zame je bila velika, ker sem se v Gradcu vzdrževal sam prav tegotno le u jtod-učevaiqem. Dasi seni znal že takrat jirecej ruski, ter ne hi bil imel velikih težav pri učenju v Lipskem, sem poziv vendar le odbil, ker sem bii odveč zavzet *za svojo slovensko domovino, a da bi jo za vselej zapustil. Dokončali smo nauke. Treba jo bilo jJ0Í.skatÍ si službe. Pretekla bo žc štiri leia od onega dogodka v Novem mestu; menda 8C je od takrat že vse pozabilo. Poskusim s proSiyami po redu od ene gimnazije do druge, kar jih je bilo t«krat na slovenskem ozemlju. Povaodi se nie odbili. Za Slovenca ni bilo kruha na Slovenskem. Držali so se Strema>'erjeve izjave za slovenske profesorje: „fiinfzig Meilcn vomwindischen Jjaad". Kaj jia zdaj? Gotovo sem bil še v črnih bukvah zapisan in j>rav sem dajal mojemu sošolcu M, K., da se je poprej preskrbel in, da si ni trebaJ iskati kruha na Slovenskem. Drugi moj Ho,šolec J. K., zdaj že upokojeni gimnazijalni profesor v P. v Slavoniji, ni sploh niti irosil službe na Slovenskem, ker je vedel, kaj ga čaka, nego na 1 rvaškenj, kjer jo je tudi dobil. Nagovori tudi mene, naj poskusim srečo. Kako koristno je bilo za oas, da snjo ee naučili že na gimnaziji hrvaškega jezika. Napišem pro.;iijo ua deželno vlado v Zagrebu in čez par tednov sem i»il že nameščen v domoljubnem Karlovcu, kjer sem našel med drugimi profesorji bivšega učitelja na novomeški gimnaziji o, Ivana Žibrata ter slo-' venskega pisatelja Valentina Maiidelca, ki je pa čez leto dni na našo veliko žalost umrl. Od tega časa sem služil do nedavno po raznih hrva.ških gimnazijah na zadovo^stvo višjih oblasti, a zadovoljen tudi sam s seboj, da nisem imel opraviti z nemčurakim življem, kajti pri mojem odloiinom narodiicni mišljenju bi bil imel gotovo mnogo prask z doseljenimi tujci iia slovenski zemlji, a katere nas tako radi prcji^anjajo. Moj sošolec M. K. živi se tudi že «pokojen v Smolensku na Ruskem, kjer je celo premožen posestnik. Bofi zna, je li se še kaj spominja velikega ukora, ki ga je spravil tja na liusko, doùim je ttiene zapis v ćrne bukve potisnil le na HrvaŠko. Sicer je pa utešjjiv pojav, da preganjani Slovani naj-flejo f)rib2žali.^čo pri svojih bratih. Slovan povsod brate ima. Pa tudi tiovomeško gimnazijo je zadel srd ncmškutarja. Vsied neprestanih napadov po nemških časopisih na ta zovod jo odstopil ravnatelj B. Vovk še isto leto ter ostal na zavodu le še kot profesor. L. 1870. je prevzeia gimnazijo država v svojo oskrb. Pošiljali pa so spočetka take ravnatelje in profesorje na ta zavod, ki bi ga bili rajši zatrli nego vzdržali. Zato je tudi število učencev palo od 1. 18^7., ko jih je bilo do aou, že 1. 1871. na a 1, 1875. celo na 9«. Gimnazija se je začela krepiti iznovič i>od ravnateljem Senekovičem, a popolnoma se je obnovila Se le pod ravnateljstvom dr. Fr. Detelje ter od tega časa iepo napreduje, vk|jul) vsetii neugodnostim, ki jih ima zavod s sedanjo zgrario, ki ne odgovarja v nobenem pogledu več današtijim šolskim zahtevam. Vidi se, da Stremaycrjev zistem naproti Slovencem še dandanes ni popolnoma izginil. —a. Dopisi. 1'reriiiL. (Zgradl)a nove župne cerkve.) S pomladjo 1. 1907 se jo začelo živahno gibanje radi nove stavbe. Dne a I, aprila prišel jo novi jiodjetnik nabirat delavcev, težakov, lia zravnajo stavbiščo in skopajo temelje. Do konca aprila so se sešli večinoma zidarji in betonisti. Dne 1. maja smo imeli skupno b. sitižbo farani s jtodjetnikom, njegovimi zidarji in delavci, (ia se prisrčno priporočimo božjemu vodstvu in varstvu. Vsak dan je živahneje gibanje i vrvenje po prečenski fari. Eni kopajo pesek, drugi tolčejo gramoz, tretji sekajo les; gospodarji pa vozijo zvrstoiiia les, kamen, pesek, hraste, .smreke, hlode, dile, železo, cement, opeko, Kakor na mravljišču jo bilo okoli novo, stare cerkve in žujini-šča. Neomajni temelj je prvi pogoj, lia visoka stavba trdno stoji, da se ne vseda, ali nagiba in da zidovjc no poka. Najmočnejša podlaga je gotovo naravni kamen, skala; pa v mnogih krajih ni karana v zendji. Zato je treba ko|>ati temelj globoko, da se pride do trde jilasti. Stavbišče našo novo cerkve pa je bilo ]»rcccj brežno, tako, da je viselo od prezbiterija proti glavnim vratom nad dva metra. Da zravnanio svet, smo posnemali zemljo v tej smeri od zgoraj meter debelo, nizdoli po ladiji pa vodno manj, spredaj pred vratimi smo poimetra přisuli, pa imamo Se pot stopnjic v cerkev. Pri najtanj.ših postranskih zidovih je teme|j nad meter globok, pri rnočnejih pa poldrug do dva metra, pri zvoniku pa s splošnim posnetkom do štiri metre betonska podlaga. Arhitekt nam je v načrtu predpisal kot podlago cerkvenemu zidu beton s cementa, peska in gramoza ]>o razmeri 1, û. Za tak beton mora se raliiti potland cement ne-ugašcn, nepokvarjen, pa pesek brez prsti ali i)lat8, čist in oster, gramoz pa natolčen z zdravega kamnja, tak beton, dobro zbit se vtrdi kakor skala in se no gane. Kor je zem|ja ilovnata, smo radi varnosti naredili širjo in debelejo, še enkrat tako močno podlago, posebno pod zvonikom, kakor nam jo načrt predpisaval. Pri tem delu smo imeli nekaj zamude: cementa nismo dobili v pravem času, fundamente smo pa le kopali dalje, o binko.ítnÍh praznikih pa je nastalo deževanje, zemlja se jo razmočila in se vsled tega na več krajih vsipala v jarke. Ko dojde cement, delavci s [lomočjo zidarjev in pod vodstvom podjetnika mešajo cement, pesek, kamen s čisto vodo, potem to maso stresajo v jarek, I)a jo čvrsto stolčejo, zbijejo, da so zgosti in voda stopi na njo. Ko se tak beton posuši, ga treba ponovno polivati z vodo, da 80 dobro vgasi, sjírime, zgosti — okamni. Za to delo smo porabili štiri vagone cementa, pa trikrat toliko peska, gramoza pa petkrat, ne računeno jjo teži. ampak po vsebini. •hirkavas. Naalotiki alkohola. Janez Počorvina, posestnik iz Jurke vasi, je šel na zadnji semenj v Bučko, nazaj grede je hotel prenočevati v Dobruški vasi, ker je bil pijan, je šel spat na kozolc, iz katerega je v pijanosti padel in si zlomil nogo, prepeljan v bolnico v Kandijo, jo tam vsled teh poškodb tudi umrl. V treh letih, od kar jo prišel iz Amerike, je za-gospodaril baje čez 7000 kron, največ temu jo krivo nezmerno ]»ijančevanje. Zatoraj pijte zmerno,.in le za potrebo, no piva, ne žganja, amitak le vino domačega pridelka. Iz Sent •leriii'jH naznanja ć. župnijstvo: .Ker bi so mnogi radi udeležili shoda na Gorjancih v delavnik, bode 28, t. m. sveta maša pri sv. Miklavžu ob 8. uri. iz AiiihruHu. Dne 19. t, m. ob 9. uri zvečer je pričelo goreti na Kalu. Zgorel je on kozolec sredi vasi. Nevarnost je bila velika. Vode je primanjkovalo. Požarna bramba je pogasila ogenj. Dajte nam vodovodov. Vodnjaki so prazni. Iz Ki-ke. Prelepo slovesnost smo praznovali ])retcčeno nedeljo. Ze 18 let je minulo, kar je bila pri nas zadnja nova maša. V nedeljo pa je zapel svojo prvo „glorio" č. g. A. Zupane, tu-kajšiiji domačin, sredi svojih srečnih starišev. Govoril mu je zadnji naš novomašnik g. A. Hribar. Krasno so prepevali pevci pod vodstvom g. Lobota. Pri slovesnosti je bil tudi navzoč polkovnik g. Seme. „Daničar" Groznik je zložil in govoril novomašniku v pozdrav prelepo pesem. Slavnost so posebno povzdignili naši vrli Orli, kojih je bilo 15 v kroju, kar je posebno zasluga g. kaplana Supina. Tuiii za obmejne Slovence smo nabrali i>o pozivu g. I. Raloha lepo Bvoto 80 kron. Bil je pravi narodni praznik! Še ljubi in spoštuje ljudstvo svoje duhovnike! Itevin na Ti-imorskem. Čudno so bo kateremu čitatelju zdelo, da od tukaj „Dol. Novico", ki izhajajo v sredi Dolenjsko, objavijo dopis. A njih vseletni prijateH jih tudi tukaj ni pozabil. — O poletnem času kdor moro pohiti tia letovišče,ali kojielji, obišče prijatelje ter se tako razvedri ia okrepča. Citai jo pisatelj teh vrstic zanimivo črtice od kvarnerskega morja, zato jo sestavil nekaj podatkov od svojega potovanja, ki ga pa je zaneslo na severno strân jadranskega morja. — Od Jesenic sem se vozil 1)0 novi progi skozi 36 tunelov do Gorico in da|jo do Devina, kjer sem obiskal stanovska tovariša nadučitetja Ga-šperina st. in ml. Ondi sem so tudi prepričal o kropčilnosti in prijetnosti morskih kopeli. Devin leži ob jatiranskem morju na zemlji slovenski. Od 6. stoletja po K., kar so se ondi naselili naši predniki, je ta kraj v slovenski posesti. Hvala Bogu, tudi zdaj ima svetne in duhovske rodoljube take, ki .ščitijo to slovensko postojanko. Devin je prastar kraj. Grajske poilrtino so ostanek gospodstva, ki sega daleč v stari vek. Nova grajščina Devin (zdaj last kneza Thurn-Taxis) je vsaj deloma že stala v osmem ali vsaj v devetem stoletji. Stara so vzdiguje kakih 60, a nova grajščina (Ijudjo ji pravijo Kostel) čez 100 m nad morsko gladino. V teh grajščinah so se godilo strašne roči. Gospodstvo je bilo tiransko in zdihovalo je nešteto število jetnikov v grajskih ječah. Tu jo bil zaprt tudi neki nadškof iz Dgloja ali Gradeža. Vrgli so ga neki brez sodbe v morje. Sploh se je dogajalo v teh dveh gradovih nešteto krutih slučajev. Med starim (poet rti no-ruino) in novim gradom je takozvana „Dantè-jeva skala ali Dantejev otok. Tu je sloviti italijanski -[leanik Dante zamislil mnogo krasnih umotvorov.'Aškorc sicer pravi, da ga jo le morje zanosio na ta otok, in da ga je neki ribič re.šil, tako je v pesmi. Devinaki „farovž" je zajtuščen samostan, kar je tudi jiovzeti iz obednico in drugih prostorov. Kateri menihi so tu bivali ni šo dognano in nisem mogel v tem kratkem času tamošnjega t)i-vanja, poizvedeti. — Stevan je kraj, kjer je bil tudi velik in slovit samostan, in so neki tu bivali Benediktinci. Cerkev je še zdaj nemara ista, in so Se volike orgije, pa po italijanskem okusa narejene, kar sem ae i»repričal, ko som na i\jo igral. Samostan so neki porušili Ogri-Madjari v 9. ali 10. stoletju. Stal je ta samostan ob začetku Ti-niavo, ki je takoj pri izvirku jako močna roka. Pripovedujejo, da je reka prinesla iz podzemskih prostorov par vprežonih volov, ki 80 80 nekemu kraškemu kmotu i>ogreznili pri oranju; se ve ol)a vola mrtva na dan. Devin jo sploh zgodovinski kraj. Tu mimo so se vaille razne vojne čete v starem, srednjem in novem veku. Tukaj petja lepa cesta, ki vežo Trst z Italijo. Do Trsta je štiri ure hoda, do Gorico tudi približno toliko. V Kormin se pri))e|jo v kakih lin pol uro po Železnici. Oglej iii Gradež ležita v južni Kurianiji. Od Devina vmes je le morje, in se da tje priti a čolnom v kratkem čaau eno do dve uri vožnje. V Ogleju so tla, kamor so zasvetili žarki svete vere že v prvem stoletju po Kristusu. Kdo se ne spominja uprav zdaj — lii. julija ob prazniku sv, Mohorja, — da je bil ta blagovestnik prvi oglejski škof, poslan semkaj od samega sv. Petra iz Rinia. Po njegovem imenu imamo slavno „Družbo sv. .Mohora", ki nadaljuje njegovo apostolstvo meii Slovenci in uprav lotos Stoje najvišje število članov. Od todaj je v Ogleju bil nadškof ali patrijarh, ki jo pa zaradi vojskinega hruma, mogel marsikrat oii tam bežati z v.sem cerkvenim premoženjem in cerkvenimi dragocenostmi —_ osobito ob preseljevanji narodov. Navadno so liežali v bližnji Gradež, ki stoji v sredi med lagunami (morskim močvirjem). Nc bniii jjopisoviil daljnega razvoja, kako je )>rišlo flo rtizkola v oglejski cerkvi, tako da sta imela O^lej svojeffa razkolncga, in Gradož svojega katoliákejra nadškofa. Saj je to bilo že opisano v p])oJ, Nov." v članku; „Pogledi v slovensko zj^otiovino III." Mi Dolenjd smo v ccrkvcneni obziru apadaii pod oglejsko nad-«kolijo noter do 1. 17.51. Teiiaj se je nadškofijski sedež [irestavil v Gorico, Sedež patrijarhata pa prenesel v Benetke, — V novejšem času jo zaslovelo morsko kopališče Seslana. 'rukaj smo videli vse razkošno vrcjeno, za imenitne goste iz Trsta, Bcnetek in raznih krajev. Kojtalistio je lastnina kneza Thurn-Taxis-a. Komur čas in iiioSnja doimšča, naj si ofçleda te divne kraje, ki nudijo i)otniku toliko naravnih krasot. Zadovoljen sem se vrnil čc!! Nabrežino v svoj zavičaj, a v srcu mi jo odmevalo: „Lepá na.sa domovina;" DomaČe novice. IN'tlndviijsetlctiiico svojeffa mašništva je dne Iti. julija slovesno obhajal p. n. g. j>rošt dr. lilljert. Nameraval je iti se zahvalit M. H. na Trsko goro; a vslod žejje kapiteljske in dekanijske duhovščine se je vdal, da je ob r^eni navzočnosti ponti-iiciral v ka)»itctjski cerkvi. Znano je, koliko se je po njegovi inicijativi prenovilo ali napravilo v kapitlju, ccrkvi, obeh bolnicah, radi šol itd. Zato so mu čestitali tem povodom bližnji in ila^ni. — Meščanska ifarda jo v nedeljo zvečer priredila sercnado. iieatital mu je kajiitelj; v ])ondeljek pa pod vodstvom staroste ms^n-. 1'etrlina jiolnoštevilno zastopana dekanijska dahovščina. — Do.šlo je mnogo brzojavnih in drugih voščil, i'osebno laskavo brzojavko je poslal iz l'ortorosc pri Tiranu, kjer zdaj biva na orimoni, rie^ielni predsednik baron Schwarz v svojem in v imenii vlade na njegovem vspešnem delovanju. Čestitali so tudi načelniki tukajšnjih uradov. — Dal Bog slavijoncu dočakati tudi zlate maše, da bi se mnogo koristnega dosegel za naše mesto, — Naj se lem Čestitkain pridružijo tudi „Dol. Novice", katerim ježe ilolgoleten zvest sotrudnik, gotovo v spodbudo nilajSini duhovnim sobratoin. l)ll1MlVl^.škt^ s]M-oiiiiMii))tt v IJiitilJuiiski škotlji. Č. g. Frančišku Žvan, kapelanu pri Sv. ,Íakol)u v Ljubljani, je radi bolebnosti liovoljen dafjši dopust. Premeščeni so čč, gg. kapelani: Frančišek Gaberšek iz Postojne za župnega upravitelja v Sinihel pri^Žiiženiberku; Anton Gole iz Tolja v Tržič; Valentin ,icr.še iz Slcocijana pri Dobravi v Poljane^ nad Skoíjo Loko; Janez Kbivžar iz Starega trga pri Ložti v Skocijan pri Dobravi; Vinko Kavčič iz Trebelnega v Stari trg pri Lo/Ji; HVančiSek Zorko iz Smlednika v Ko.šano; Josip Gostiša iz Radovljice v Smlednik; Martin Drolc iz Iga v Radovljico; Peter Natlačen iz Metlike na Jg; Friderik Rodič iz (Vnomlja v Metliko; Frančišek Vovko iz ^t. Vidu nad Ljubljano na Vrhniko; Anton '1'omelj z lileda v St. Vid nad Ljubljano; Alojzij Jerič iz Radeč pri Zidanem raostu v Stari trg pri Poljanah; Janko Kmet iz Boštanja v Kranjsko goro; Josi]) Kriihlich iz Krat^jske gore v BoŠtaiy; Valentin Zu-imuňič iz Mokronoga na Dovje; Frančišek Majdič iz Polhovega gradca na Vače; Josip Bambič iz Pojjan nad Skofjo Loko v Polliov gradeč; Alojzij Kurent iz Trebnjega v Krško; Janez Noč iz Št. ,Ianža v Trebnje; Janez Jaklitscb i/. ČrttioSnjic v Altlaiur; Janez Prijatelj iz Tržiča v I'oljo; Janez Kovač iz Altlaga in Tomaž Klinar iz Novega Mesta za prefekta v zavod sv, Stanislava, na njegovo mesto novomašiiik Jan. Gnidovec; Frančišek Kerbne iz Toplic k Sv. Jakobu v Ljuli^jani; Anton Demšar iz Stnartina pri Kranju v Toplice; Matej Koželj iz Velikih Jjašii v Kmartin pri Kraryu. — Natneščeni so čč. gg. semeniški duhovniki; Frančišek Skvarča v Crjnošnjicah; Leopold Perme kot kapelan v Postojni; Franči.šck Žitnik v .Mokronog; Frančišek Gol-majer v 'IVnovem jiri Ilirski Bistrici; Jožef Anžič v Velikih Laščah; £č. gg. novoniašniki: Janez Sesek «a Trebelnem; Frančišek Zabret na Bled; Andrej Zupane v iladečah pri Zidanem mostu; Anton Ůernugclj v Št, Janžu; Anton Sifrar v Senožečah. Nemški vitciiki rod je iireinestil P. (Iregorja Oerar iz Podzemlja v Metliko in P. Pavlina Bitnar iz Ljubljane v Podzemelj, (tsebni« vesti. Prof. 1'ettaiier Je iz -Novega mesta prestavljen v Celovec na učitelji.šče, — Zuiian Fink v Poljanici je že dolgo časa bolan. Priporoma se ]>rijatcljcm in znancem v molitev, G. Kink je tudi zvest naročnik „Dol. Novic", Sklad 7.H «iMiifJiie Slovcncp je že dosegel prvo stotino restalo skušnjo 7. Avg. ,\rselin, FeJiks Črček, Franc Fabijančič (odi.), Ign, Grandovec, Jožef Gregore, Iv. Hutter, Aleks. Jakša (odi.), Mih. Kainbič (odi.). Pavel Krajec, ivaii Legat, Iv, Lenarčič (odi.), Fran Lokar (odi,), Fran .Majcen, Fran Mer-šol (odi.), .luiij Murgel, Maks Petrič, Ijeon Pibernik, St. .Schwei-ger, Karol Turk, Fran Vrcè (odi.), Oton Veselko. — Toliko ugodnega uspeha še nima izkazati novomeška gimnazija, kakor ravno letos. Iz tega se »pozna, da zraven pridnosti učencev je liila hKli harmonija mej gg, profesorji in dijaki izvanredno iepa. Splošno se pa sliši mej dijaki in oi)činstvom le laskavo pohvalno ()riznanje o modrem gimnazijskem ravnateljstvu. Vi'iiilev v iloinovini). G. duh. svetnik in župnik v p, Ivan Podboj se je dne 17, jul. povrnil v svoje redno bivališče v bojnico usmiljenih bratov v Kandiji. iJvamesečno zdravljet^e v Iki je ugodno vplivalo, V (iu morskih vožnjah je prepotoval vse istrsko, hrva.ško in dalmatinsko nabrežje doli do Kotora, Nekaj časa ostane zdaj v Kandiji, ]»otem odide na Gorenjsko, po zimi zopet k morju, ki se nm je nad vse priljubilo. Sestanek sošolcev. Gosjiodjo duh, in svetnega stanu, ki so I. 187ÍÍ dovršili gimnazijo in skušnjo zrelosti, se snidejo dne 27. jul. pri svojem kolegu g. Vine. Polaju v Kaudiji. Duhovnikov je 14 med njimi, izniect ostalih so nekateri v visokih službah, II. pr, dež. šolski nadzornik Fr. Huhad, drugi živijo v j)okoju, n, pr. nadštabni zdravnik dr. Stare, vit. StrahI, rač, svetnik Svetok in g. Ferd. Omejc, lïoliûcii iisiiiiljenili bratov v Kiindiji. Vsled nesrečne ljubezni si je prereza! vrat neki fant; posrečilo se je ga Se rešiti. Sedaj je bolnici, kjer se tuu je tudi um stemnil. — Strajnar France, posestnikov sin iz Dolenjih Ponikev je hotel »eti koso s stene. Pa mu je padla na roko ter ga poškodovala na komolcu. — Umrl je v bolnici Florijan Kolar, gostač, star let. Služil jo pri vojakih 14 let, tudi pod slavnim Radeckijem. Svetila mu večna luč! Lozar Mihael iz Mršeče vasi se je podal v bolnico z ranjeno roko, katero mu je po.škodoval v prejiiru njegov lastni sin. Daleč smo prišli. tCoiiiarski sliutl na božji poti sv. Erazma v Soteski na Dolenjskem bode prihodnjo nedeljo 25, julija, na praznik svet(.>ya .lakopa. Duhovno oi)ravilo ob (1. zjutraj je prevzel g. duhovni svetnik Ivan Podboj. Drugo opravilo jo ob 10. url. Novomeške šole. Gimnazija lio imela letos dve jmralelki L in 2, razreda. Deška šola dve paralelki 'i. in -i, rizreda. --Cč. oi-etje frančiškani pripravljajo radi tega 4 šolske sobo v samostanu s posebnim vhodom; le dva razreda deške šole bosta v starem gimn. poslopju. Zii iloiiiači) olift. Domača opekarna v Žabji vasi je z nanovo izdelano votlo opeko storila znaten korak k napredku v stavhinstvii. Votla opeka za zid je zelo priporočljiva za oboke, predvsem pa za prezide na železne šine (traverze). Vsaki štiri-jaški meter .sezidan iz votle opeke je lažji za (i'> kilogramov. Pri steni na 5 m širjave in .3 m visokosti znaša razlika že na 1000 kg. Za toliko lažji je torej stena kot od navadne opeke. Radi tega se lahko vzame tudi .šibkej.ša nosilna traverza. Stena je vsled zraka, ki nastane v votlini, bolj vzdržljiva nasproti mrazu ali toplini, enako tudi jiroti glasu. Z malto se tudi bolje veže, ker jiriile med votlino. Isto velja pri oiiokih. Kdor namerava zidati, naj uvažuje to, in porablja to vrste ojieko, katera je priporočljiva za obzidanje starili vlažnih sten po stanovanjih. Tudi vozni stroški so manjši, ker jc lažji lnDO komadov od navadne o])eke za 15ii0 kg. Kajti lOOU komadov navadne tehta 42.10 kg, votle pa le 2750 kg. Vse to zasluži,- da »e podpira novoosnovano domače jwdjetje. Gospodarske drobtine. Pi-idelovanje tiavtM'i^a seiiii'jia. 'JVavno seme kupujemo sedaj po raznih trgovinah, ki ga dobivajo od zunaj, iz Dunaja, Budapeště itd. To travno seme ni tako kaljivo, kakor bi bilo želeli. Zgodi se, da izkali komaj dobra četrtina semena. Vzrok slabi kaljivosti tiči v tem, ker se ]»rimcšava staro seme, ki je svojo kafjivost že izgubilo. S slabo ka|jivim travnim semenom smo pa dvakrat tepeni. Ne le da naa tako seme veliko stane, je tudi v.sa setev malovredna, ker nam trava slabo izkali. Zato nastane oi»ravičeno vprašanje, zakaj se ne bi poprijeli tudi pri nas jiridclovanja travnega semena. Oe ga drugod z dobičkom jiridelujejo, bi ga tudi lahko pri nas. Saj je pridelovanje trav- nefra semena čisto prifirosto. Zlasti večji posestniki bi se lahko poprijeli take^'a pridelovanja. Ako pridelujemo fioma detel^uo seme, bi tucii lahko travno seme. Tako i)i so ne pospescvalo samo lažjo dobavo travnega semena in s tem vred tudi setev raznih dete^jiiib mešanic, ampak ostalo hi doma tudi dosti denarja, ki frre sedaj tujcem v žej). Stroji zii čiščenje žihi. l'o našem žitu se nahaja vsakovrsten ]»level. Tega plevela se lahko znebimo, če sejemo čisto seme. Slak, grasica, kokalj itd. se širijo zaraditega po naših njivah, ker se seme slabo čisti. Zato je pa dolžnost vsakega gospodarja, da žitno seme skrbno očisti, predno ga sejo, V novomeški okolici ima kmetijska podružnica pri A. Burgarju v Šmi-helu prav dober stroj za čiščenje žita. Ta stroj se jia premalo rabi. Potrebno je, da se taki stroji tudi drugod vpeljejo in da se skrbno či.ščcnjc žita sjiloh bolj udomači, Bo^ši stroji žito tudi prebirajo po debelosti in teži zrnja. In to je potrebno tudi pri nas, ako hočemo pridelke žita povzdigniti. Seje naj se najtežje in najlepše zrnje, i>otem bo tudi žito imelo da^'Sc in lepše klasje kakor ga ima sedaj po naših i^jivah. Opozarjamo na to, da žitna čistilnica kmetijske podružnice, ki je sedaj v Šiiiihelu, žito tudi loči po teži iu debelosti. IManiiia iia «ovciL Kmetijska podružnica novomeška je prejela ponudbo za dobavo planine na Gorjancih, ki bi služila reji mlade plemene govedi. Dobava tako planine bi bil važen korak za jiovzdigo domače reje, saj je znano, da se da lepa plemena goved izrejati le na dobrih jiaS-nikih. Ker postaja zboljšanje domače reje v zvezi a pašo čim dalje večjega pomena za vse iivinorejske kraje, bo kmetijska podružnica storila potrebne korake, da se pridobi če mogoče planina na Gorjancih, Na to planino bi lahko oddajali mlado goved vneti živinorejci iz novome.škega, črnoma^skega in krškega polit, okraja. Opozarjamo na to že danes vse tiste živinorcjcc, ki se zanimajo za poletno pašo mlade govedi in ki želijo s tako pašo povzdigniti rejo svoje plemene govedi, /lasti domača prireja potrebnih plemeiyakov bi sc morala s tako pašo pospeševati, da ne bo treba pošiljati toliko denarja v druge kraje. Uši tlil siuhiein 31 t* vku{i J7B7 íi3H6a B5443 Ullov, Za nekaj se bodo te številke še sprenienile po posameznih ogiasilih. Po navedenem številu so so še pomnožili dosmrtniki za 47, letniki za 1007, vkup za 10r)4 udov. Ker se nadejamo Se nekaterih članov, posebno takih, ki se oglašajo šele, ko vidijo nove knjige v rokah .sosedov, bo znašal celi prirastek nad 1200 udov. Pomnožili so so pa člani gori.ške nadškofije najbolj, namreč za 554, za njimi tržaško-koprski za 260, potem lavantinski za 246, člani krške školije za 185, Amerikanci za «IJ, .škoiiji Poreč in Krk za 30, razni kraji za 21, sekovska škofija jih je oglasila za 21, Djakovo in Bosna po I več. — V „črno knjigo" ))a !)i vpisali vse druge .škoiije, ako bî ne vedeli, da je tudi tam uspeh še vedno lep, ako upoštevamo gos]»odarsko bedo; izgubila jo ljubljanska škofija 231, soniboteljska 56, videmska 1tí, senjska in dalmatinska 12, zagrebška 8 in Afrika (i članov. -H- Ameriški novičar. Hojakoiii v (loiiKPvino! „Ave Alarija" nannanja: \a razna vprašanja za svet, odgovarjamo rojakom, da ](0 /idružcnih državah še no vladajo dosti boljše in ugodnejše razmere, kakor so. Dela se skoro povsodi, toda ie po malem. Zato so zaslužki mali in Življenje jc drago. Rojakom ne svetujemo sedaj se izseljevati. Dalje naj opozorimo rojake, da ima naseljeniška oblast natnen, strogo ravnati se po naseljcniških postavah. Zato naj bodo rojaki pri izseljevanju zelo pazljivi. Predno odidejo od doma, naj pazijo, 1.) da si preskrbo dober in zanesljiv naslov onega, h kateremu gredo; 2.) da vzamejo seboj toliko denarja, da bodo imeli pri vstopu v Ameriko vsaj dol. v žepu; 3.) naj se gotovo obrnejo na Rafaelovo družbo v Ljubljano za priporočilen listek. Dalje resno svarimo rojake, da naj nikar ne mislijo, da jo Amerika pribežališče „zlobnožev", da se more v Ameriko kar tako priti; Ameriška vlada pazi, da prihajajo vanjo samo taki, ki bodo mogli državi in sebi biti v korist ali vsaj ne v .škodo in nesrečo. Kako razočarani so taki, ki pridejo sem, pa ae morajo vrniti, prodno stopijo ta Aiiieriška tla. Popolnoma je napačna misel, da je v Ameriki vse dovoljeno in vse |»ro9to. Hudobija je tudi tu hu-ravilno razvit Oo 80 doma ne tiiore preživeti, kako se bo preživel v tujini. Mož, nikar no hodi sam- v Ameriko. Ako jçre eden, pojdita oba, ali ;>a nobeiien. Ako [gresta iakat sreče, pojdita jo ifikat oba. Oba jo bosta preje na,šla kot eden. Sploh: jircdno jíreí «d domu, premisli enkrat, premisli dvakrat, da, trikrat raje preje l>remisli, ]>redno >e odločiš za ta korak, da f,'a ne boš britko obžaloval, ko tio že prepozno. IJružl)a sv. Rafaela. Kdi-esl. (H.v, Tiu Krepko napreduje ta slovenska naselbina, katero vodi č. Jos. Tomšič, )?iavni jíredacdnik Družbe sv. Jia-iada. 1'reii petimi loti so ustauovili rojaki tam faro in si postavili zidano cerkev za veČ kot za 20.0(Kj dolarjev, 'i'oda letos 80 iilačali že ven dolg. Smešnice. (Šlfileiije.) .Mož: „Danes sem prihranil 20 kron."—Žena: ji'n âi zares predober sojtro]^! Kako si vendar to najtravil;"' — Mož: „Videl sem v razložnom oknu prekrasen slamnik, kakorsneg-a 81 ravno ti že dolfro želiš, in jaz — nisem kupil." (I'relindii Ziihlcvii.) „Ljubi brat! Nič nam no pišeš, od-Itar si na Dunaju, tako ne vemo, ali si res dobil stanovanje tam, kjer si upal, da je dobiš. Ako te rtizi^lednice ne prejmeS, sporoči mi, kaj je bilo v naslovu poj^rešeno. — Tvoja Tila." (Znařileii ))riiiiiek.) i'rofesor dijaku, ki v klo])i api : „No, vi ííajec, kaj pa ste po noči delali, da zdaj venomer sidtc?" — líijak: „Nisem celo noč oči zatisnill'' — Profesor: „Potem ste I'a že vredni svojega — imena 1" Loterijske številke. 17. julija » 29 TRST, 32 H liražheni oklic. C. kr, okrajna sodnija v Rudolfovem, odd. 11., .lue n.jiiuija im Tujci v Novem mestu. Hotel Kohlič: F. Koviř, i. Batneelj ie Ijjab)j»ne; C. Malloj'er iï TriU; F. Modio ii Blok; D. Pleùas iz Zagreba; J. Terúk is Limia; J. Tdviiir, J. Aillestč i« Krškega; L, (îrSar ie ("'momlja. Hal«! Jacai: L. Çaligar. M. Kalii;«, F, Stadler Í7- Ljobliaoe; J, Pri-moKiĚ ii Ooriee; A.Urmauiz Dobrni«; O. Halm iz Gradca; II, A. Feld i* TriU. Hotsl pri PoitI: A. lifturer. P. Holienberg iz Dunaja; A. Vidmar it C», teža; J. llihalii ia Sela; H.^Lobe iz Ambrnsa; A. Vedi is Zagracft; U. HirS-man it DobrniÚ; 11. Sot it (Jateia; J, Vintar iz Straže. Jakše: A. Sdieibner; 8 Kuue i^t Danaja; U, Argan, A. I^ogiti. A. in J. Stepii ÍE Ljnb^ane; J. Kroteč ii (''momlja; I. Šlugar iz Žnšem()erlta; J. ITartel iz Zisteridorf-a, Tržne cene v Novem mestu. Imenovanje Hektl. po . K 1 b Imenovanje ! Hektl. po . b à eni ca...... 24 56 ___ 16 60 _ Koruza...... 13 — H 71 Ab _ Je«men...... 11 71 _ „ Krompir {inemikj . . 1 GO Lan....... — - — - Jajua po 9 ta 40 vinarjev 1 — — Raz^Has. Iz zapuščine .Halke ozir. Miirij« Horeviii' v Novem inestii prodati je dobro zidana stavba z malim vrtom pod kapiteljsko cerkvijo. Stavba jo primerna xa stanovanje. Kupci naj se oglasijo ]iri izvršitelju testamenta .(109) Ivanu Krajger. Pisarna dr. Slanca, Sejmi na Dolenjskem v mesecu juliju. v Kandlji vsaki četrtek tržni dan za prodajo živil in deielnili pridelkov; v Semiču in v Vel. Loki 24.; v Kostanjevici. Leskovcu, Višnji gori in v Šmartnem pri Litiji 26.; v Toplicah 27.; v Dobrnićah 2tí. Darovi za novo župno cerkev v Prečni. Od aT.jaii. 19ÚÍ) v kronali: Î'ri velik, opraievaujl: fantje aS'77, dekleta loeso, Kolenu Fr. 5, Uožina I. 10, UrSiC Mar. 6, I. V. JerouiiÈ 1, jioroka Kaitrevc JaBc ft 04, M. I. 1, (-esar II. 1, poruka Peljko-Malenâek 5ůO. Ban in tovarSi 3-60, R Dolenc 10, Košir A. 2, KovíčÍĚ J. 1, Zorou R. I, Š. Fr na opeko II, poroka G o re ne-Betu s 6, poroka Jerman-Jen nan îlurgelj J. 2, Kovaûii: Fr. 3 28, 8teli M. 1, Eifelj Jan. 2. M. I. 1, M. Fr. I, Knnielj A. 1, KapS M. 2, Žagar Fr. 1, Millier A. 4, PlatJ- l.OmabenM. 1, Neimenovani 30, H. Ht. 20, Neimenovani M, M. H. 1, Neim, 1, (Vtalič Z, 1, Bukovec A. 1, Zbirka na Topi, po Fr. F, 13, Rifelj 1, T. U, 1, M, Fr 20, Plut J. 1, Par-kelj Fr. l,,KaBtdio Fr, 2. A, K, 1, Saje Mat. MO, Janež Hel, 90, Karolina Íimalc too, jankelj Hel, 5, Krese M. a, Vitgaj Ana 4, Može M. Aleksandrija H-ftO, Plut R. 1, dar sv. Antonu 5, Deriar-áenica 2, Neimeuovan 100, Kap.s H. 312, p. Fr. 1, Mrak Mat. 1, Zore Ana 10, Nimrod A, 1, svetnik I, I'odboj 100, PlauinSek Jak, 3 20, Saje Ana 4, Jennan J, 8, Progar Fr. 1-i, Breitenan neimenovana 2, Progar M. 5«0, Progar Jožefa 10, liakoSe Fr. 1, N. Š, «0, kapelan .Stefan TrSkan 10, Ana Novak J, Saje J. I, pri krstn rod. Ban 2 00, tiotri Šnrla-Medic 4, Fifult J. 2, Ana Pntoiar H, Pavček M, 1, Globelnik A. 4, KavSek M. 3, Poljak 2, župnik Poljak Mar. 4, StariS fi, (^velbar Fr. 1. M, M, ofi. 10, Pottiňar .1, 1, Neimenovan HO, Kolene M. S, Potočar Mart. 10, Zbirka liri Fr. Dreniku 17, KočjaŠ! A. in Šenica J, po 1, Jane* P, 1, Miba Zdravje 30, po \). M, M. 10, Ridovio 11. 2, Verček M. 1, Fr. Iv. 2'40, Mervar J. 4, Toiri č Iv, ao, ,Štefao TrSkan 4, Besal J. a'60, Drenik J, 3, Hrovat 2, Jnrc 1, «I, hranilnica in iiosojilnica v Kandiji 1000, Colarič 11, A, 2, LavriĚ Bart, 4, ï^insek J, 20. — Vsedoljri Kug povrni stotero! K 237/y llazglas. Iz konkurzně mase .los. Haviiikcr v Novem inesiii jo prodati tudi pO])Olnoma opremljen sejmapski voz, ki še lii dolgo v rabi. Kupci za voz naj se ofilasijo pri oskrbniku konkurzně mase (iffl) dr. Karlu Slanc-u. 1/java. Jaz podpisani prekličeii) žalitve, katere sem bojda storil proti IN'li'11 Štelliin, kot nerestiične. (163) Fran Aman. Hišo v najem ali pa tudi na prodaj Dne 29, julija 1909 dopoldne ob 10. url oe bode vrSila pri spodaj "ïnanienjeni sodniji, v izbi St. G dražba zemljišč vi. it. «O, 241 in 285 k. obč. Gotnavas s pritiklino vred. PogaioMna Bgoraj navedena zomljiSča bo cenjena na 97!) K 70 v. in 720 E 72 v. in 78;i K 16 v„ ter pritiklina «a 4 K 20 v, Najtiianjii ponudek Bna.ša IG58 K iia v., pod tem ïneskom se ne prodaje. Odobrene dražbeno poboje in listine, ki se tiiejo te dnžbe se Kamorejo 'I'figledati y iřbi et 5 piidpisanega sodiíiía. Pravice, katere bi ne priiinířale dra/.be, je oglasiti jiri Bodniji najpozneje * dražbenera obrokn pred zaíetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati (tletle nepreiniónine »«nie, O nndaljnili diigodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere '"lajo sedaj na úepremlĚuiui jiravice ali bremena ali .jih ïadobé v tekn dra/beueca post.(i]ianja. tedaj samo z nabilkom pri aodniji, kadar niti ue Htannjejo v ukoliiii BJmdaj oznamenjene sodnije niti ne Imenujejo tej v sodnem kraju stanujnýega PooblaíĚenna ta. vroube, je pod u^'odnijui pogoji, i'lačilo lahko na obroke. Natančneje jiri .Icriicjii Sitar v Šinihelii pri Novem iiicslii, (ití^-O-J i Proda se iz proste roke (ito-sd ^ ^ ^ pole^' liiše dva joha zemlji.š(:;a (vrtu) posebno < ^ rt • u;rodno za katerikoli obrtnika ali došlejra iz 111 od • Amerike, osobito za penzijonista /.iipnika, ka' teri se liofe pri Novem mestu naseliti. Vjiraša naj se jtri )liii-i.ji Kiiliiitrer na Drski pri Novem mestu. Službe iŠČB 27 let stari liivŇi drajfonec, oženjen, trezneiíain t!ioske|ía značaju, zanesljiv in pošten, za vaako delo pripraven in ve.šč v vinogradih, na polju in v jiozdih. Isti želi služlio kot (IGl) majer, viničar ali logar. Naslov na žiijdinstv« StinlciKM: pri Itudiii, Sevnica, Kdor potrebuje izvrstno opeho naj se obrne na opeharno lilNEZ ŠDLI y Dolenji Straži, iit^lezii. postuja Sti'ii/,ii, ki iideluje najboljšo opeko za zi<1, obok in tlak ter za streho. Ako se Tzaine streSoe opeke za celo pualopje, se jamSi za ujo 10 let. Ta opekarua more konkorirati i^ledë izvrstue kakovosti z Tiiakitn druglin enakim poiljetjeiu. Vsak oiljem&lec naj se earn prepriča ter si pogleda opeko poprej, kakor ja kopi. Cene so uizke in zelo ugoilue po dogovora. Iz tega sledi dejstvo, da úe tudi kot manjša opekarna ima izvrstno bla^o ter si labko tiBkttpi tndi mali posestnik dobre opeke, Priporoûani se prav toplo za cenjena naročila ođliinini spoitoranjem , ^ (164.M) Janez Sali. Stavbeno podjetje Znidarčič 8 Stepončič Gorica» ulica Mattioli filijalho v Kondiji pri Novbih mestu so priporoča si. občinstvu in iirii^iin korporadjftni za izclclovanje vsakovrstnih stavlicnili del, 1'rcvzema nadzorstvo in izdelovanje načrtov ter statičnih računov. Za obila naročila se toplo priporočata (iTKo-i) MM\l S Stepančič. o Hiša za 3600 kron Pristni malinovec z vsem jsrospotiarskini poslopjem ter k njivami in travnikom ob vodi, pol ure od kolodvora, jo na prodaj |>n Jnsip-ii (litnpťl, I'otok p. stniža pri ItiKlnlfovcm, stanujoč v Jnrki vasi nfiíi-2-n iz hribskih malin, Jako okusen, ima v veliki množini lekarna Jos. Bergmann, Rudolfovo. (1SJ10!)) SODE vsake velikosti iz najboljšega, močnega, hrastovega lesa ima na prodaj „Sodar-ska zadruga v Tacnu", poáta št. Vid nad Ljubljano. iicsm) Pozor! Slovensko podjetje! Pozor! Slavnemu občinstvu se priporoča due 11, fcbr. 1909 na novo otvorjcna velika nianiifaktiirna trgovina FRANC SOÚVAN sin v stari Soúvanovi hiši na Mestnem trgu št. 22 v Ljubljani. Stechenpferd lilijino mlečno milo v pph UljlLll, kateri ima veselje do kleparske obrti sprejme po dogovoru v učenje Najmllejše milo za kožo kakor tudi proti pegam! (54-SO m Dobi se povsod 1 Avgust Kiissel, klepar v Novem mestu. Ustanovljeno I^T'AilT S^^ETEO 1899 brivec in vjasuljar 1899 iidelnje Tsa vlasuljirska dela, kttpnje zmešane in rezane ŽENSKE LASE po najvišji ceni. V lalogi ima vse toaletne stvari, posebno svetovno znani original Bayrum tekouna proti izpadanju las in prhut, prhnt izi^ne tekom enomeseišne vporabe popolnoma po njegovem navodilu. Pravi Amerlkan-Pitrol tudi proiskušen » rast pomladka Us posebno pri otrocih- (11-24-10) Neprecenljiv Nustol, barvilo la lase in brade, preknia vse dosedanje iznajdbe, čudovit uspeti sedajnosti, ueûkodljiv, zdravniško preiskan. Zraven teie;a nriparoùa svoj Brivski Saloti, nreien z najnovejšimi kom-forti, a iiitre, čisto, dobro postrežbo želeč tnnoKobrojnega obiska. Rudolfovo, Glavni trg. ÍNaaproti mestne liise.) * I -fM I t t Svoji k svojim! sprejme pod ugodnimi pogoji v učenje mizarstva Matko Malovič, mizar v Novem mestu. (i34o-'o Popolnoma varno naložen denar Hranilnica in posojilnica za HanJijo in ohoiico reff. zadruga z neomejeno zavc/o es 0-17) V lastnem domu v Kandijî sprejema hrani ter obre-  1 stuje po ^ ne vloge od vaacega, če je njen ud ali ne, O na leto brez odbitka rcntncga davka, 2 O katerega sama iz svojega piačuje. i«- ě«-* * íťi-I I I* Í ladaJauD in uloiaik Urban Hervat. OdfcoTonu oredAik k. Žl«|ar. Tisk J. Krajac nail.