RoSmino nlocono v cjotovtnl* Leto LXXH. št. m Ljubljana, petek 25- avguste lam izhaio vsak don popoldne izvzemsi nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst d Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—* Popust po dogovoru, inseratni davek posebej // „Slovenski Narod* velja mesečne * Jugoslaviji Din 12.— za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knaflieva ulica š>ev. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24. 31-25 in 31-26. Podružnice« MARIBOR. Grajski tra it. 1 // NOVO MESTO. t|ub»jonsko cesta, telefon it 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulico 1, telefon it. 65 j podružnica uprave: Kocenova uL Z telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Postna hranilnica v Ljubljani št 10351. Skrajni napori za rešitev evropskega miru: Rooseveltova poslanica Hitlerju Noscickemu Prezident Zedinjenih držav Je naslovil na kancelarja Hitlerja in predsednika poljske republike Moscickega poslanico, v kateri roti oba državna poglavarja, naj ne pričenjata vojne — Za poravnavo obstoječih sporov ponuja svoje posredovanje in predlaga nevtralno arbitražo ter oseben sestanek Hitlerja in Moscickega Washington, 25. avgusta, c. Pozno ponoči je poslal predsednik Roosevelt dve slični, toda ne popolnoma identični poslanici predsedniku poljske republike Mosei-efcemu in nemškemu kancelarju Hitlerju. V obeh poslanicah predlaga predsednik Roosevelt, naj se Nemčija in Poljska za določeno dobo odpovesta vsaki sovražni akciji in pristaneta na medsebojna pogajanja o spornih vprašanjih. V primeru, da se ne bi mogli sporazumeti, na i nristaneta na arbitražo ali pa posredovanje. Posredovalec naj bi bil predstavnik ene izmed onih evropskih držav, ki so po svoji tradiciji od nekdaj nevtralne, ali pa ene izmed ameriških republik. Obe državi naj se zavežeta, da bosta spoštovali neodvisnost in teritorialno nedotakljivost drugih. V poslanici Hitlerju še dodaja Roosevelt, da je narod ameriških Zedinjenih držav nasproten vsakemu vojaškemu osvajanju in dominaciji nad drugimi narodi, kakor tudi vsaki akciji, ki more neštete milijone vreči v nesrečo vojne. V svoji poslanici na državnega Kancelarja Hitlerja poudarja predsednik Roosevelt, da je vlada USA prepričana, da se vsa sporna vprašanja vedno lahko miroljubno urede, če obstoji dobra volja na obeh straneh. Prezident je prepričan, da se dado miroljubno urediti tudi tisti spori, ki so povzročili sedanjo krizo, ki postavlja svet pred veliko katastrofo, ki se zdi danes silno blizu. Roosevelt se dalje sklicuje na svojo prejšnjo poslanico na evropske državne poglavarje in poudarja, da so ga tudi takrat kakor danes vodila samo čustva človečanstva. Zdaj se obrača do Hitlerja v upanju, da bo v njem našel sodelavca pri stremljenju, da se svet reši pred usodnimi posledicami katastrofe, ki bi mogle nastopiti. Prezident obvešča Hitlerja, da se je obenem obrnil tudi do predsednika poljske republike, in prosi, da bi nemška in poljska vlada delali na to, da se doseže sporazum in da bi se dotlej ne zatekli k sili. Roosevelt je prepričan, da bi mogle voditi do sporazuma tele tri poti: 1. neposredna pogajanja med obema strankama; 2. predložitev spornih vprašanj nepristranski arbitražni komisiji, ki bi ji obe stranki mogli zaupati; 3. skupni pristanek obeh državnih poglavarjev za spravni postopek. Obe državi. Poljska in Nemčija, sta suvereni, in Roosevelt podčrtava, da to upošteva, in da v celoti spoštuje neodvisnost in teritorialno nedotakljivost obeh držav in da je prepričan, da je možen sporazum na podlagi -nedseboj-ne neodvisnosti in nacionalne nedotakljivosti. Narod USA je soglasen v tem. da nasprotuje vsaki politiki zavojeva-nja in vojaške nadvlade katerekoli države nad drugo ter odklanja vsako misel, da bi kateri narod vladal nad drugim in imel pravice, ki so na škodo drugemu. Zato želi ameriški narod, da ne pride do vojne, v kateri bi trpeli nešteti milijoni in ki bi prinesla največje grozote vsem narodom sveta, prav tako vojujočim se kakor nevtralnim. Ameriški narod in njego prezident želita, da se vsi spori urede pravično z miroljubnimi pogajanji in arbitražo. Pošiljam vam ta apel v imenu prebivalstva USA, mislim pa, da tudi v imenu vseh mož in žena na svetu* ki si žele miru in zato žele miroljubno ureditev vseh sporov med vašo vlado in Poljsko, bodisi s pristankom na metodo neposrednih pogajanj ali pa na arbitražo. V ta namen je USA obema strankama na razpolago. Poslanica predsednika Roosevelta nredsedniku "Miške republike Mosci-ekemu je krajca. Roosevelt poudarja predvsem usodnost sedanje krize, ki nalaga, da se nujno nastopi z vsemi sredstvi, ki so na razpolago, da se prepreči svetovna vojna. V tem duhu pošilja vladi poljske republike svoj predlog za miroljubno ureditev sedanjih sporov in misli, da bi bile njegove metode primerne za miroljubno ureditev spora. Roosevelt predlaga nato Moscickemu iste predloge kakor Hitlerju in nadaljuje: Če se odločite in poskusite urediti spor s temi metodami, vam kar najresneje zagotavljam, da boste deležni simpatije USA in njenih narodov. Roosevelt apelira na Moscickega, naj se za časa tega miroljubnega stremljenja preprečijo vsa vojaška dejanja in da se v tem času nihče ne zateka k sili. Prezident zagotavlja predsedniku poljske republike, da bo USA zastavila v« svoj vpliv za ohranitev miru. Na koncu izjavlja predsednik Roosevelt,, da ponuja USA v ta namen svojo uslugo i ooljski in nemški vladi. Prav tako je dal predsednik Rooec velt v svoji poslanici razumeti obema državnima poglavarjema, da ne misli na nobeno novo Monakovo. Mednarodni položaj je skrajno resen Kljub temu pa obstoja še vedno upanje, da \ sedanja kriza še v zadnjem trenutku refila prelivanja krvi LONDON, 25. avg. br. Izjava, ki jo je podal včeraj popoldne v spodnji zbornici ministrski predsednik Cham-berlain o neomajnem stališču Anglije glede obrambe neodvisnosti in nedotakljivosti Poljske, ne dopušča več nobenega dvoma. Čeravno je Chamber-lain naglasil, da trenutno katastrofa še ni nastopila, kaže vendar vsa njegova izjava na to, da je položaj skrajno resen in da je treba računati z vojno nevarnostjo. Angleški narod se tega tudi v polni meri zaveda. Kako resno presojajo v Londonu mednarodni položaj, najbolj priča dejstvo, da so bili že izdani mobilizacijski ukrepi, med katerimi se je zlasti opazila rekvizicija avtobusov in osebnih avtomobilov za vojno ministrstvo. Tudi odpoklic angleških državljanov iz Nemčije kaže na resnost položaja. bo Ukrepi, ki jih Je izdala da, pa kažejo po sodbi londonskih gov na to, da Je zaenkrat računati i resnimi zapletljaji samo t Vzhod Evropi, to je med Nemčijo in Poljsko. Nemške utrdbe na zapadni meji so cer zasedene, vendar pa so vojaški ukrepi na tej strani omejeni, iz se da sklepati, da v Berlinu ne računajo s takojšnjim spopadom na ni meji. Za posebno značilno smatrajo v Londonu, da v Italiji do tega trenutka niso bili izdani se nobeni izredni vojaški ukrepi Iz tega sklepajo, da Nemčija v začetku svoje akcije ne računa na italijansko podporo in vidijo v tem tudi potrdilo prvotnih mformacij, da Je Mussolini odrekel podporo v akciji preti Poljski V Italiji tudi ni opažati nobenega vznemirjenja. Edini ukrep, ki je bil dozdaj izdan, je fmančno-politič-nega značaja. Vlada je prepovedala izdajo deviz za potovanje v inozemstvo. To velja enako za Nemčijo, kakor za vse druge države. London, 25. avgusta e. V Londonu še obstoja rahlo upanje, da napori za ohranitev miru ne bodo ostali popolnoma brezuspešni Govori se, da ima Mussolini že pripravljeno formulo za posredovanje in da temelji na prejšnjih predlogih Hitlerja za rešitev gdanskega vprašanja. Dasi se računa s tem posredovanjem, vendar mislijo, da so izgledi za mirno rešitev konflikta trenutno zelo slabi, ker kaže, da lahko v najkrajšem času pride do akcije proti Gdansku ali pa G dansku samem. Vesti iz Varšave kažejo da poljska vlada ne misli na popuščanje ki bi pomenilo priključitev G danska k raj hu ali odpravo obstoječe carinske unije Snoči so po londonskem radiu spet dajali navodila meščanstvu za najnujnejšo obrambo proti letalskim napadom. Minister za civilno obrambo je po radiu svetoval meščanstvu, ki zapušča svoje domove, naj vedno vzame s seboj plinske maske. Posvetovanja na vseh straneh Carigrad, 25. avgusta, c. Turški zunanji minister, ki se mudi v Istambulu, je sprejel angleškega, francoskega in nemškega poslanika, Btm, 25- avgust*, c. Papež je pozno zvečer sprejel francoskega, poljskega in italijanskega poslanika pri Vatikanu ter angleškega odpravnika poslov. Berlin, 25. avgusta, c Kancelar Hitler je imel takoj po Ribbentropovi vrnitvi iz Moskve dolgo konferenco z Ribben tropom in maršalom Goringom. Baje so bili pri šotni tudi nemški voiaški 1ostoians*veniki Vojaške misije še niso zapustile Moskve MOSKVA, 25. avgusta, c. Angleška in francoska vojaška misija še nista od- potovali iz Moskve. V nasprotju z včerajšnjimi vestmi poročajo sedaj, da za enkrat še n> znano, če bosta odpotovali danes ali pa ostali še nedoločen čas v Moskvi. Francoski poslanik Naggvar se je po nalogu svoje vlade oglasil včeraj popoldne v zunanjem ministrstvu in zaprosil za informacije o nemško-ruski nenapadalni pogodbi. Sklicanje vrhovnega sveta SSSR Moskva, 25. avgusta AA Vrhovni svet SSSR je sklican na dan 28 avgusta na če--rte izredno zasedanie Tudi Kanada se pripravlja Ott^aSrtm|S komentarji ▼ Ustih borj begajo ljudi kakor pojasnjujejo posledice pog^d^ v nadaljnjem razvoju mediieiudiMga potil Mnoga življenje, de vedno rrsjaeosfcs javnost ta ovojm listov ni Izvadila, aM js nsnapadalna pogodba reši-la mir v Bviopi aH js rasbOa »mirovno urontoc ln js vojna trni m m feujl. mmimi rctssrjs, fašizma v da prepreči d^uluuncno Shrrcfi, kakor tudi, da močne ln raegibsne sfle do svojih meja. Delitev Poljske ne more biti v interesu Rusije. Zaradi nekaj milijonov Poljakov, ki bi as ptidrutUi 170 milijonom Rusom. 7 miUjoaov Ukrajincev, ki bi se pridružili 30 milijonom Ukrajincem, ki že zdaj prebivajo v mejah Rusije in povzročajo sovjet<*n dostikrat resne skrbi, vse to bi bila premajhna iiilikirtdnlnii za neposredno sosedstvo z Nemčija Edini a so komentorji dogodka glede tega, da pogodba ni samo diplomatski manever Nemčije ta nova faza v »živčni vojni«, temveč pomeni vele važen dogodek, ki utegne imeti daljnosežne posledice. Posebno jasno izražajo francoski Usti mnenje, da js »mirovna fronta« močno oslab. 1 jena po sklenitvi pogodbe med Nemčijo in Rusijo, in sicer že s tem, da si je Nemčija zagotovila nevtrainoat Rusije v pri. meru spopada med Poljsko in Nemčijo. Več mesecev je francoski tisk razlagal svojim ettalcem. da brca ruske pomoči Francija in Anglija ne moreta učinkovito pomagati Poljski, ne vedno pa v Franciji upajo« da Rusija ne bo omogočila a ne-nanedaJnun paktom svetovne vojne, temveč jo bo skušala preprečiti Izjava Rusov, da nenapadama pogodba s katerokoli državo ni pomoč napadalcu, je skoraj edina rešilna bilka, ki opravičuje ie kolikor toliko optimistično presojanje položaja m upanje, da je še mogoče preprečiti drugo svetovno vojno. Odgovor Nemčije na včerajšnje izjave Hali£axa in Chamberlaina „Ponavljanje starih praznik ln poklik fraz44 Berlin, 24. avgusta, AA. DNB: Cham-berlainova in Halifaxova izjava sta napravili v berlinskih političnih krogih ab-solutno negativen vtis. Tu poudarjajo, da predstavljata ti izjavi ponavljanje praznih ta puhlih, Se več mesecev starih fraz, da bi delali propagando ta da bi svetovna javnost pozabila na odgovornost Velike Britanije za poostritev 'položaja. Chamber-lain in Halifax nista pokazala nobenega razumevanja za nemške pravice in sta s svojim pomanjkanjem tega razumevanja dala poguma Poljski, da vztraja pri svojem izzivalnem in nespravljivem stališču nasproti Nemčiji. I Chamberlaln i Halifa*. nadaljujeta torej vlogo, ki sta jo Igrala ves čas nemško-poljske napetosti in ki ji gre krivda za sedanji položaj. Halifax in Chamberlaln sta šla celo tako daleč, da dvomita o točnosti nemških informacij o poljskem terorju, kar naj očitno služi za potuho poljskemu nasilju. London naj ve, da Nemce na Poljskem zatirajo na naj- brutalnejši način to da je Nemčija nemo šla leta in leta preko tega v upanju, da se bo nemško-poljski sporazum iz leta 1934 končal tako, da bo Poljska spremenila svoje stališče. Angleži so že tolikokrat izrekli mnenje, da bodo Poljaki izrabili dogovor iz leta 1934 sa to, da bodo likvidirali nemško narodnost na Poljskem. Chamberlain in Halifax sta dajala potuho poljskemu šovinizmu s tem, da sta se sklicevala na kampanjo nemškega tiska proti Poljski. Ce Anglija grozi s vojno, popolnoma dobro ve, da Nemčija ne ogrota Anglije in da hoče Anglija vojno zgolj zato, da reši in ovekoveči versajske krivice. Ce hoče Anglija prevzeti odgovornost za vojno, je to njena stvar, toda preneha naj že jadiko-vati zaradi tragičnih posledic svojih lastnih dejanj, sklenjenih s popolnim premislekom in z odklanjanjem vseh možnosti sporazuma, ne oziraje se na krivice, ki se dan za dnem dogajajo. Diplomatski zemljevid Evrope Kako so velesile povezane s pogodbami med seboj in z drugimi državami to pa je rrsncvosn jnfuucc*, sklepala a drugimi bo, c katerimi ta da bi Rud Rtstfjt Pogodba med Nemčijo in Rusijo o nenapadanju Je bila za večino sveta izredno veliko presenečenje. Vse doslej sklenjene pogodbe med velesilami in malimi državami so ob svojem Času vzbujale pozornost ožjih političnih in diplomatskih krogov, nenapadalna pogodba med Nemčijo in Rusijo pa je imela po soglasnih poročilih z vseh koncev sveta nenavaden odmev v naŠirSih slojih prebivalstva v vseh državah. Danes imajo vsi v mislih to pogodbo in vsi premišljujejo in ugibajo kakšne posledice utegne imeti v mednarodnem političnem dogajanju in v življenju posameznih narodov. Ob tej priliki ie poučno ozreti se nazaj in premotriti. kako so se velesile v Evropi doslej vezale s pogodbami in zvezami med seboj ali z drugimi državami. FRANCIJA Francijo veže doslej pet pogodb, in sicer: 1. Vojaška zveza z Anglijo. Poljsko in Turčijo. 2. Pakt o medsebojni pomoči s Rusijo. 3. Jamstvena pogodba za enostransko pomoč Belgiji, Romuniji in Grčiji. C Konvencija s Jugoslavijo o posvetovanju v primeru nevarnosti napada. S. Pogodba z Nemčijo, s katero sta se obe državi obvezali, da bosta uporabili najprvo sredstvo posvetovanja v sporih med obema državama. Objavljena je bila ta pogodba dne 18. decembra 1. 1938. ANGLIJA Anglijo vežejo z drugimi državami štiri pogodbe, in sicer: 1. Vojaška zveza z jamstvom za medsebojno obrambo s Francijo, Portugalsko, Poljsko, Turčijo, Egiptom in Irakom. 2. Jamstvena pogodba za enostransko pomoč Belgiji, Kumuniji in Grčiji. 3. Sporazum z Italijo za vzdrževanje sedanjega stanja v Sredozemlju. 4. Sporazum s Nemčijo, podoben onemu, ki ga je Francija sklenila s Nemčijo, za poravnavo sporov nad obema državama s posvetovanji. ¥ RUSIJA Rusijo so vezale doslej samo tri pogodbe z drugimi državami, in sicer: 1. Vojaška zveza z Notranjo Mongolijo 2. Pogodba o medsebojni pomoči s Francijo. 3. Pogodba o nenapadanju z Afganistanom, Kitajsko, Finsko, Estonsko, Le tonsko, Litvo. Poljsko in Italijo. NEMČIJA Tudi Nemčija 1e bila doslej zvezana samo s tremi pogodbami, ki so: 1. Vojaška zveza s Italijo ln Slovaško za obrambo slovaškega teritorija in slovaške neodvisnosti. 2. Prctikomunistični pakt z Japonsko. Italijo. Madžarsko in Špansko. 3. Pogodba o nenapadanju z Litvo. Le-tonsko. Estonsko in Dansko. ITALIJA Italija je obvezana s šestimi pogodbami do raznih držav in ima torej najštevilnejše pogodbene obveznosti, in sicer: L Vojaška zveza s Nemčijo. 2. ProtikomunUtlčni pakt 3. Pogodba o nenapadanju z Rusijo. 4. Sporazum o nevtralnosti z Jugoslavijo. 5. Sporazum o statusu quo v Sredozemlju s Anglijo. 6. Sporazum s Grčijo o vzdrževanju sedanjega stanja z medsebojno politično in diplomat i eno pomočjo. Japonska misli na premirje? Sedanja vlada bo podala ostavko TOKIO, 25. avgusta. AA. Havas: V dobro poučenih krogih mislijo, da je po sklenitvi nemško-sovjetskega pakta odstop vojnega ministra generala Itaga-kija tako rekoč neizogiben, ker vidijo v tukajšnjih krogih v omenjenem paktu resen udarec za protikominternski pakt. Vprašanje je, ali no odstop vojnega ministra potegnil za seboj vse vlado. O tem se še nič ne ve, vendar mislijo v političnih krogih, da gre razvoj dogodkov v tej smeri. LONDON, 25. avgusta. AA. Reuter: Iz Pekingu poročajo, da tamkaj mnogo Madžarska mora ostati nevtralna BudimpeSta. 23 avg. A A. Havas. Dolžnost Madžarske v vojni, ki bi mogla nastati, med prijateljskima ji državama Nemčijo ln Poljsko je v tem, da ostane nevtralna — piše »Esti Kurir«. Liberalni list meni, da je potrebno ponoviti to naravno resnico zaradi namere strelastih križev, ki so jo objavili v svojem listu, da bodo defilirali pred italijanskim in nemškim poslaništvom v proslavitev podpisa nemško-sovjetskega pakta Proti tej ideji, piše list, morajo vsi resni elementi protestirati. Nemški proglas Čehom Praga, 24. avgusta, e. Vlada čeakomo. ravskega protektorata je izdala danea naslednji proglas na narod: »Vsemu prebivalstvu! Povezan a usodo nemškega naroda, doživlja nas narod čas, poln razgibanih dogodkov, ki zahtevajo oć vseh državljanov popolno disciplino. Potrebno je, da se vsi sloji našega narode, zavedajo, da je V teb trenutkih potrebno do skrajnosti izpolniti dolžnost, ki jo slehernemu nakantie slitžna rn mesto, na katerem w nahaja na kateremkoli področju našega javnega življega pa naj gre sa delavce, kmete obrtnike svobodne pokn. os, nastavi jence v zasebnih al Javnih uradih. Sleherni Izmed nas Je dolžan storiti vse, kar je v njegovi tnoet za neprekinjeno ln polno delo. VSI državljani se morajo zarreda^ (labl ^^^1^^^^" govore o možnosti sklenitve miru na Daljnem vzhodu. Izjavljajo sicer, da to ni neposredna posledica evropskih dogodkov, toda neizpodbitno je, da je te glasove in njihovo širjenje podprl podpis nemško-sovjetskega pakta. Mislijo, da skupina mlajših japonskih oficirjev počasi izgublja svoj vpliv. TOKIO, 25. avgusta. AA. DNB: List »Kokumin Simbun« piše, da je Molo-tov predlagal japonskemu poslaniku v Moskvi Togu miroljubno ureditev vseh spornih vprašanj, ki obstoje med Japonsko in Sovjetsko Rusijo. svojih dolžnosti delali proti interesu če. škomoravskega protektorata in s tem tudi proti interesom velikonemškega raj-ha. katerega del je tudi protektorat. Vlada protektorata pošilja istočasno vsem podrejenim oblastem navodila in poziva zato tudi vse državljane, da vestno izpolnijo svoje dolžnosti in da nihče z nepremišljenimi dejanji ne oškoduje svojih osebnih interesov. Interesov svojih sodržavljanov in interesov vsega naroda.« Povratek boagar**dli parlamentarcev iz Moskve Sofija, 25. avgusta, e. 22 bolgarskih parlamentarcev, ki so bili na povabilo ruske vlade na obisku v Moskvi, se je včeraj vrnilo v Sofijo. Izražajo se zelo pohvalno o prisrčnem sprejemu, ki so ga bili deležni v Rusiji Priprave v Angliji London, 24. avgusta, c. V Londonu in okolici so bili danes rekvivirsni avtobusi na nekaterih manj frekventiranih progah Vsi londonski policisti so bili pozvani s do pustov in so vsi nadaljnji dopusti ukinjeni Razen dveh so bili danes zaprti vsi loncton ski muzeji, ker spravljajo vse umetnine in dragocenosti na varno. Več angleških rednih potniških parnikov. ki bi morali odpluti preko Sredozemskega morja, je bilo zadržanih v angleških pristaniščih, deloma so bili usmerjena preko Atlantskega oceana. Newcastelski brodolastniki so odpovedali odhod več ladij v nemSka in baltiška pristanišča. Gre ra varnostni ukrep podoben lanskim septembrskim ukrepom. Proučevanje vojnih ukrepov v Ameriki ^ Washington, 24 avgusta AA. (Havss). Svet za pripravljanje vojnih sredstev se je zbral danes, da bi proučil ukrepe, ki jih je treba izdati za primer da bi Zedinjene drŽave stopile v vojno. Posebej so razpravljali vprašanje mobilizacije oboroženih *\\ ter njihovo preskrbo s potrebnim materialom. Za primer mobilizacije je določen kot prvi ukrep, da se kongresu predlaga zakon o splošni vojaški dol/nosti Med tem časom bo takoj mobilizirana nacional na garda, ki šteje 400.000 ljudi, ter mornarica ki šteje 130.000 ljudi. Ministrstvo za vojsko ter ministrstvo za mornarico bosta morali zbrati v 30 dneh 300.000 prostovoljcev, v roku nadaljnjih 60 dni pa še 500.000. Če bi bil zakon o vojaški obveznosti v Ze-dinjenih državah izglasovan, potem bi imela država v teku štirih mesecev vojsko 1.250.000 ljudi pod orožjem. Angleži in Američani zapuščajo Nemčijo London, 24. avgusta, c. Davi »o angleški konzuli v Nemčiji dali nalog vsem angleškim državljanom, naj takoj zapustijo Nemčijo. Washington, 24. avgusta. AA. Na sestanku s časnikarji je pomočnik zunanjega ministra Walles Izjavil, da zunanje ministrstvo svetuje ameriškim državljanom, aaj za zdaj ne potujejo v Evropo. Mnopri Američani ki so se mudili v Evropi na počitnicah, se že vračajo domov. Parnik »Normandie« je odpeljal več ko 100 ameriških državljanov v New York. DANES ZVEČER povohajte svojo pazduho, svoje nogavice in čevlje, zlasti, ako Vas pečejo noge. Neprijeten duh po potu udari v nos Vam ln drugim. JUTRI kupite v lekarni ali v drogeriji Sanoped v originalnem zavitku, ga porabite točno po navodilu in naslednji dan zopet povohajte! Nič slabeera duha. noge zdravo, hoja lahka, Čevlji čisti, nogavice cele! Tak trajen učinek je samo, če uporabljate brez-konkurenčnl originalni Sanoped. kateremu d^ruga sredstva niso enaka. Sorzna poroči!a. Curili. 25. avgusta. Beograd 10. Pariz nejasno, London 20.785, New York 441 Bruselj 75.25, Milan 23.325, Amsterdam 238.75, Berlin 177, Praga nejasno. Varšava 8.35, Sofija 5.40, Bukarešta 3.25 ^Dr. Miroslav Lukasij Ljubljana, 25. avgusta V sredo zvečer je na svojem stanovanju Pred škofijo št. 15 umrl dr. Miroslav Lu-kan, veliki župan v pokoju. Pokojnik se je rodil 1.1875 v Št. Vidu na Dolenjskem kot sin zdravnika. Po končani gimnaziji je absolviral pravne študije na Dunaju ln v Gradcu, nato pa se je posvetil politično-upravni službi pri deželni vladi, med svetovno vojno pa je bil komisar v Bosni in v Srbiji. L.. 1916 je bil občinski gerent v Postojni. Ob prevratu ga je narodna vlad i imenovala za gerenta v Celju, nato pa je bil poverjenik za agrarno reformo in naposled agrarni direktor v Ljubljani. L. 1923 je bil imenovan za velikega župana v Ljuh-ljani. Na tem mestu Je ostal pol leta. nato pa je zopet prevzel nosle Sefa za agrarna operacije. L. 1935 je bil upokojen. Pokojnik je bil član bivše narodne radikalne stranke in tudi član mestnega občinskega sveta. Na poslopju Mestne hranilniee. kjer je bil član upravnega sveta, je včeraj za-plapolala črna zastava. Pokojni dr. Lukan je užival v naši javnosti sploSnfe simpatije. Za njim žalujejo vdova ga. Hilda iz ugledne Blekveis-Trsto-niSkove rodbine, sin dr. Mitja in hčerka ga. Stana poročena Mufiič. K večnemu počitku ga polože danes ob 16. Pogreb bo izpred hiše žalosti Pred škofijo št. 15. Vrlemu in uglednemu možu blag spomin, prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! Avstralija • Jugoslavija i: l riinfcc je premagal neslužbenega svetovnega prvaka Boston, 25. avgusta Snoči se je začel medcelinski finale teniškega tekmovanja za Davtsov pokal med evropskim prvakom Jugoslavijo tazma-govmlcetn v ameriškem pasa Avstralijo. Prvi de* asa v singht nastopila sa Avstralijo Broanstoh te <)■**• aa Jsgeslsvijs pa ponese m BOtte. Prvo točke sa Avstralijo Je dobil OaJst, U Je v prvom i premagal Mltlča, V nadaljevanju se Js vila ogorčen«* b^rbi, ?<^nčua [>s je vendarle jjkfajjsej Avstralec v treh dila je druga igra v ftinglu med evropskim In jugoslovensklm prvakom Punčecem in trenutno najboljšim amaterskim Igralcem na sveto, Avstraloem Br om %«Johom. Sreča« J* je poteklo senzacionalno. Punčec je v odlični igri porasli Avstralca v Mirih se-tih in Js tako stanje dvoboja med Avstralijo ln Jugoslavijo po prvem dnevu 1:1. Rezultati oboa alnglov so naslednji: Qulst-Mltlč 6:0, 6:4. 6:3. Punčec-Bromwlch S:t, 8:6, 0:6, Stav 192 DNEVNE VESTI — Velike k rave za proslavo kraljeve, ga rojstnega dne v Beogradu. Iz mnogih večjih krajev v državi prihajajo vesti o velikih pripiavah za posebno slovesno praznovanje letošnjega kraljevskega rojstnega dne. Posebno slovesno bodo praznovali kraljev rojstni uan v Beogradu. V ta namen je bii sestavljen poseben odbor, ki se je S2stal v sredo zvečer. Spored proslave je zelo lep ir bogat. Posebno lepa bo slo. vesna razsvetlitev mesta in ognjemet ter Uuminacija čolnov in ladij na E>unavu zvečer pred rojstnim dnem. — Dopust za udeležence slavističnega kongresa. Na prošnjo izvršilnega odbora Hi. mednarodnega slavističnega kongresa, ki bo letos v Beo -adu, je trgovinski minister odobril učiteljem filologom sred. njih šol, ki spadajo pod to m^tarstvo. dopust od IS. do 25. septembra, ki jim bo omog-očil udeležbo na kongresu. __ — Konferenca centraie industrijam korporacij :x> letos 2 septembra na **le du. Na dnevnem redu bodo referat Cur-čina »Poseganje države v gospodarstvoc. referat dr. Gregoriča »O težkočah in željah industrije v pogledu carinskega postopanja« in končno slučajnosti. _ Otvoritev nove pogodbene poste Ver. žej. S 1. septembrom bo pričela poslovati nova državna pogodbena pošta Veržej. V okoliš te pošte bodo spadali kraji Veržej, Banovci, Bunčani in Grlava iz okoliša pošte Križevci pri Ljutomeru in Gornje in Spodnje Krapje iz okoli&a pošte Ljutomer. Po vseh teh krajih se bo dostavljala pošta vsak dan razen ob nedeljah in državnih praznikih. — Letošnja hmeljsKa letina. Pridelek hmelja v Sloveniji vseeno ne bo tako dober, kakor so nekateri pričakovali. Nape. ščeni zemlji je napravila precej škode suša, po nekaterih krajih pa je hmelj znatno poškodovala tudi toča, toda kakovost pridelka je zelo dobra. Računajo, da bo letošnjega pridelka okrog 18.000 met. ste tov. V Vojvodini pa bodo pridelati okrog S000 metr. stotov ali okrog 20% manj kakor lani. — Tujski promet v Hrvatskem Primorju letos za tretjino boljši kakor lani Po statistiki o tujskem prometu v Hrvatskem Primorju v prvem polletju je bilo 83.994 gostov, a lani v isti dobi 25.725. Nocnin ie bilo letos 181.819, lani pa 124.620. Letos le bilo tore i 8419 gostov več aH 33°/«. nočnin pa celo 57.199 več ali 46°/V Po narodnosti je bilo največ Nemcev, 21.761. medtem ko jih je bilo lani samo 10.519 Letos je bilo torej Nemcev 109% več kakor lani. Cehov ie pa obiskalo Hrvatsko Primorje samo 258. medtem ko jih ]e bilo lani 1773 — Ti^di v Dubrovniku pr»manjkuje v°-de. časopisje je letos obširno poročalo o velikih težkočah, ki so nastale v najhujši vročini zaradi pomanjkanja vode v Beo-gra -u. Vode pa je primanjkovalo tudi v Dubrovniku, v našem največjem obmorskem letovišču. Pomanjkanje vode je še vedno občutno. Vzrok, da nimajo dovolj vode v Dubrovniku, ;e treba iskati v starih, pokvarjenih glavnih vodovodnih ceveh. Izsruba znaša od rezervoarja do mesta po rjokvarjenfii ceveh okrog 50°/o, precej vo. de pa se izgubi še v mestu samem. Ta primer kaže. kako primitivne razmere vladajo v nekaterih naših krajih, ki so sicer "i glasu kot znamenita letovišča. tCr^m KINO SLOGA, tel. 27-80 MMR Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri UPOR V MAROKU Napeta drama o tihotapljenju orožja v francoskih kolonijah. — Tatovi povzročili železniško nesrečo. Včeraj okrog 11. se je pripetila precej huda železniška nesreča na progi Zagreb— Dugo selo blizu zagrebške postajice Boron-gaj. pri Maksimiru. Iztiril je tovorni vlak in le srečnemu naključju je treba pripisati, da nesreča ni zahtevala tudi človeških žrtev, škoda je zelo velika, ker sta dva tovorna vagona popolnoma razbita In ker je bila proga razrvana ter pretrgana Do nesrečne je prišlo zaradi tega, ker so se v tovorni vlak vtihotapili tatovi in so med vožnjo metali iz vagonov razno železnino, da bi jo pozneje odnesli' s proge. Po nerodnosti je pa padla neka traverza na sam železniški tir in je zaradi tega skočil vlak s tira. Med tatovi se je udejstvoval znani železniški vlomilec Tepeš, čeprav je policija takoj prihitela na mesto nesreče, nI mogla več prijeti tatov, ki so medtem že izginili, škode je okrog pol milijona dinarjev. — Leteča lekarna prispela Is Nemčije v Jugoslavijo. Včeraj je pristalo v Zagrebu trimotorno letalo >JUU-Bayer«. Z letalom so pripeljali razna zdravila za malarične bolniki v naši državi. Leteča Baverjeva lekarna je že prešnje čase raznašala zdravila po naši državi. Ker je letos povpraševanje po zdravilih proti malariji posebno veliko, jih je zadnje čase zopet začelo primanjkovati in če bi jih poslali z vlakom, bi bilo treba preveč dolgo čakati nanje. Zato so jih odposlali zopet z letalom. Z njimi so založili Zagreb, nakar je letalo odletelo še v Beograd, da založi še beograjske lekarne z zdravili. — Državna tovarna sladkorja v Ćupriji bo letos pridelala nad 10.000 vagonov sladkorne pese. Cuprijska sladkorna tovarna je že začela pregledovati letošnji pridelek sladkorne pese. Letos bo tudi ta tovarna Pridelala znatno več sladkorne pese kakor lani. Kmetje, ki vozijo peso naravnost v tovarno, dobivajo 4.50 din več za 100 kg. kakor bi sicer. — Tri gobavec iščejo, ki so pobegnili iz sarajevskega zavoda Iz sarajevskega zavoda za Robave so pred dnevi pobegnili trije gobavci in sicer Josip Maksimović, Jako Koljenič, oba iz banjaluškega okraja in Jure Zeba iz okolice Kotorvaroša. Ti begunci so oboleli na gobavosti pred letom in so jih oblasti poslale v leprozni zavod v Sarajevo. Bolniki so se baje vrnili v svoje domače kraje, kjer se skrivajo. Čudno je vsekakor, da jim je bilo mogoče pobegniti iz zavoda. Samo no sebi je umevno, da so gobavci velika nevarnost za druge zdrave ljudi in da ima lahko beg teh bolnikov še hude posledice. _Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno vreme z manjšimi padavinami. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 32, v Beogradu 29, v Zagrebu, Sarajevu in Kumboru 28, v Mariboru in Dubrovniku 27. v Ljubljani 26 4, na Rabu 26 in na Visu 26 stopinj. Davi ie kazal barometer v Lfublfert 753.9, temperatura je znašala 18 Stopinj. • Vpisovanje v enoletno državno priznano trgovsko ocfllšče »Cfcrfatofev mirni zavod« — s pravico javnosti — LJaMjana Domobranska cesta Št. 15 se vrši dnevno dopoldne in popoldne. Šolska izvestja in novi ilustrovani prospekti brezplačno na razpolago pismeno aJi osebno — Wajvedji in najmodernejši zavod te vrste v d rta vi Novo šolsko poslopje! Edinstvena stro-jepisnica s 50 pisalnimi in računskimi stroji Zavod je potrjen od ministrstva ima pravico Javnosti /veljavnost izpričeval, rodbinske doklade železniške karte) Šolnina zmerna Zahtevajte prospekt! Iz Lfisblfane —lj Clgaletova ulica bo od Tavčarjeve do Trdinove ulice zaradi površinske obdelave cestišča od 25. t. m. dalje zaprta za vozni promet kakih 10 dni. To cestišče bo mestni tehnični oddelek utrdil zopet na nov način in sicer s polpenetracijo cestišča. Tol-čeni kamen zvaljajo in pobrizgajo z bitumenom, pozneje pa to plast posujejo se z ostrim peskom in cestišče zvaljajo. Ta površinska obdelava je prav solidna in traja tudi po 3 do 5 let, pri samem avtomobilskem prometu pa vzdrži tudi še daljšo dobo. Ta način površinske obdelave cestišče je cenejši od zadnjič opisanega načina >chelmac« in znatno trajnejši od že znanega sprameksiranja. —lj Pozor! Skoro vsakemu je najbrže znano, da goji šišenski Sokol že nad leto dni zanimivo igro — koskanje. Na pogled je igra lahka in se po mnenju gledalca z lahkoto vrže žogo v koš. Da pa ta stvar ni tako enostavna, se bo lahko vsakdo sam prepričal v nedeljo, ko bo priredilo društvo za zgradbo Sokolskega doma tradicionalno Komarjevo veselico. Prireditev bo na telovadišču in v vseh prostorih Sokolskega doma v Šiški. Poleg vojaške godbe na telovadišču bo igral v plesni dvorani tudi priznani vojaški jazz. Restavracija »Slon« nudi svojim gostom najboljšo hrane in pijačo. — Vsak petek svete morske ribe. —lj Občni zbor kluba neodvisnih umetnikov bo 26 t. m. ob pol 21. v restavra r:iji Košak. —lj Ljubljanske občinske davščine » pristojbine, plačljive za II. četrtletje pro računskega leta 1939-40. Lastnike in upra vitelje hiš opozarjamo, da so dospele ob činske hišne davščine (vodarina. gostašči na. kanalska pristojbina za IL četrtletje sedanjega proračunskega leta ocjpoznev do 15. avgusta t. L v plačilo. Nadalje opc zar jamo lastnike vozil, ki s* zaveza ljubljanski občinski davščim na cozila. a je ta občinska davščina za drugo fietrtlei je tega proračunskega leta dospela v pif Čilo že 15. julija t. 1. Ifaltno poglavarst^ vabi zato vse prizadete davčne zavezal ce, naj poravnajo svoje obveznosti čirr prej, najpozneje pa do 31. avgusta, ker bo moralo mestno poglavarstvo po tem roku prisilno izterjati davčne zaostanke In pri tem zaračunati zamudnikom 6»/« zamudne obresti in opoiminjevalne ter rubežne stroške. u— Ljubljanska drama potrebuje v novi sezoni večje število statistov. Gospodje * "-ospodič^- T "•' imajo veselje do tega dela, naj se zglasijo v nedeljo 27. t. m. med 10. in 11. uro v dramskem gledališču, kjer bo imel z njimi razgovor višji režiser prof Osip Sest. Modni atelje »VERAe telef. 24-68 ZOPET REDNO DELA. DANES PREMIERA! KINO VNION Tel. 22-21 Predstave ob 16., 19. in 21. uri Plerre Aumont, Charles Vanel In Marta v krasnem francoskem filmu ). S. SAHARA Puščava m svojo monotonostjo ustvarja prijateljstva, mnogi iščejo v njej pozabijenje svojih razočaranj, drugi pa puatOkrriOne In ljubezen —lj Za mestne reveže so darovali: g. L Plellck, trgovac s južnim sadjem In sele. njavo v Lingarjevi ul., 20 kg graha v stročju in 18 kg paradižnikov za staro cukramo; trgovina Lovro Detnšar, Sv. Petra c. 4, 30 parov dolgih moških nogavic, 24 parov mo'kih nogavic, 18 parov otroških nogavic in 24 komadov črnih majic; g. mg. ph. čtihard Sušnik, lekarnar na Marijinem trgu, 300 din namestu venca na krsto pokojnega velikega župana v p. dr. Miroslava Lukana in v isti namen g. Anton Spende, Pražakova ul. 15., 100 din. V znamenje obeh zadnjih daril je mestna vrtnarija položila na krsto dva preprosta venca s trakovi v mestnih barvah. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Iz Celja —c Brezposelnost. Na tukajšnji borzi dela so zabeležili 20. t. m. S43 brezposelnih napram 300, ki jih je bilo 10. t. m. torej porast za 43. Delo dobijo sedaj: 2 hlapca, 1 majer, 1 krojač, 1 pek in dva mizarja ter več dekel, kuharic in služkinj ter po ena sobarica, vzgojiteljica, natakarica in gospodinja. —c Mozirsld študentje bodo priredili v nedeljo 27. t. m. ob 20. v dvorani Sokolskega doma v Mozirju komedijo »Matura« v režiji g. Milana Zeniška. Med odmori bo pel domači pevski zbor. Okoličani vabljeni. —c Vse mogoče govorice se širijo poslednje dneve v svezi z najnovejšimi svetovnimi dogodki. Tuđi v Celju so na delu razni ljudje, ki s posebnim užitkom in zadoščenjem raznašajo vse mogoče govorice. Ker je pri nas te veliko nezavednih ljudi, ki radi nasedajo takim vestem, je razumljivo, da se nekaterih polašča nemir, vendar pa velika večina presoja sedanji napeti položaj mirno, ker se je vživela v razne preobrate in pretresi jaje zadnjih časov Dobro bi pa bilo paziti na dotične, ki s širjenjem raznih neresničnih vesti hočejo ustvarjati nemir med prebivalstvom ter jih prijaviti oblastem. —C Prva prvenstvena tekma v letošnji sezoni bo v nedeljo ob 17. pri Skalni kleti kjer se bosta srečala stara lokalna rivala Celje in Atletiki. To srečanje je vsakokratni višek nogometne sezone in so zdi, da nedeljsko srečanje ne bo drugače. Iz Trbovelj _ Seja občinskega odbora V petek 1. septembra bo ob 16. seja tuk. občinskega odbora, na kateri bodo sklepali tudi o pravilniku aa tržne dneve v Trbovljah, o sprejemu novega občinskega stražnika, o raznih prošnjah in drugem. _ EniJf^ija črevesne bolezni se je po- lovVa v T.b.vljnh Cbi upra a opo- — rja prebivohtvo da ie r~ca vsak sumljiv pcjav takoj javiti pristojnemu zdrav- niku, ki bo odredil potrebno zaradi ev. izolacije bolnika, da se prepreči širjenje nalezljive bolezni. Zlast* je treba paziti na najskrbnejšo čistočo tako v stanovanjih, prav posebno ps v straniščih, ki jih je treba stalno disinfecirati z razkuževalnimi sredstvi, predvsem z lizolom. Posebno pažnjo je treba posvetiti tudi vodi. ki jo je treba pred uživanjem prekuhati če je sumljivega izvora Ker se bolezen prenaša tudi z živili, je treba tudi v tem pogledu največje previdnosti, piav posebno pe je paziti na sadje in zelenjavo, glede katere ie najbolje, da te uživa v kuhanem stanju, zlasti sedaj v času nalezljive bolezni. Življenjske potrebščine naj se zavijajo le v oist papir, posebna previdnost pa je priporočljiva tudi pri uporabi ledu za ohlajanje pijač, za katerega se ne ve, če ie higiensko čist in zdravju neškodljiv. Končno opozarja zdravstvena oblast tudi na potrebo rednega umivanja rok zlasti pred vsako jedjo, prav posebno pa na zavarovanje hrane pred muhami in drugim mrčesom, mišmi, podganami ki so najnevarnejši raznašalci bolezenskih kali in bacilov. Ce bo vse prebivalstvo strogo uvaževalo odredbe zdravstvene oblasti, bo nevarnost epidemije črevesne bolezni v naši dolini že prihodnje dni ponehala. — Zadnje letošnje tombole. Prihodnjo nedeljo 27. t. m. bo imela gasilska četa na Dobovcu pri Trbovljah svojo letno tombolo. Ta mlada četa dela šele nekaj let, pa si ^e že postavila svoj dom, ki so ga gradili člani po večini v kuluku. Ker so člani revni kmečki fantje in četa nima drugih dohodkov, ima na domu še nekaj dolga Zato prireja vsako leto tombole, da bi ga z dobičkom odp' !a Dobova pod Kumom je lepa izletna točka in če bo v nedeljo vreme ugodno bo obisk tombolske prireditve dobovških gasilcev tak, kakor je bil še vsako leto. ko ni zmanjkalo le srečk, marveč tudi jedače in pijače, ki so je prireditelji sicer v obilici pripravili lačnim in žejnim posetnikom njihove prireditve. Iz Krwr1a — Rojstni dan NJ. VcL kralja Petra II. bomo proslavili takole: V soboto 2. septembra bo ob 20. na letnem telovadišču telovadna akademija. Ce bi bilo vreme neugodno, bo akademija 5. septembra in če bi je še takrat ne bilo mogoče izvesti, pa 6. septembra, vedno ob istem času te na istem prostoru. — Dne 2. septembra bo v Narodnem domu družabni sestanek v vsakem primeru. — 5. septembra bo sprevod in sicer ob pol 21. zvečer od Narodnega doma po Tvrševi, Jezerski, Vidovdanski in Ljubljanski cesti, po Savskem bregu, Tavčarjevi ulici. Mestnem trgu !n nazaj pred Narodni dom, kjer bo pozdrav. Za to priliko se priporočamo društvom, da se pridružijo, meščanstvu pa, da razobesi zastave in razsvetli okna. — 6. septembra bo ob pol 11. dopoldne v telovadnici slavnostni zbor, h kateremu prav tako vabimo vse. Zdravo! — Sokolsko društvo Kranj. — V nedeljo 27. avgusta bo v PodbrezjaJt odprtje letnega telovadišča in nastop. Članstvo in javnost vabimo, da se prireditve udeleži. Odpeljemo se z opoldanskimi vlaki- — Zopet prometna nesreča. Včeraj dopoldne je neznan motociklist podrl na cesti proti kolodvoru kolesarja, ki je k sreči dobil le lažje poškodbe na rokah. Medtem, ko se je kolesar pobiral prav okorno ln vee prašen, je neznani motociklist jadrno odrinil ter ušel roki pravice in zasluženi kazni, ker je vozil mnogo prehitro m se na desni strani. Opozarjamo ponovno vse vozače pa tudi pešce, naj se strogo drže prometnih predpisov in vedno lepo ubogajo prometne stražnike, ker so v nasprotnem primeru izpostavljeni ne samo občutni kasni ampak tvegajo obenem v resnejših slučajih celo svoje zdravje, če ne že življenje. SPD Na OkreSIju v Savinjskih planinah bo v nedeljo 27. t. m. ob 10. maša za planince in izletnike. _ Planinski tabor bo priredilo SPD v nedeljo 3. septembra na Plešivcu (Uršiji gori), kjer se bodo zbrali planinci is vse Slovenije. Na predvečer bodo goreli kresovi, v nedeljo ob 9. bo stutba bolja v cerkvi sv. Uršule, nato slavnostno zborovanje. Dostop iz Slov. Gradca traja 4 ure, la Gu-štanja 3 ure. Iz Celja je treba odpotovati v soboto z vlakom ob 16. Kongres planinskih društev kraljevine Jugoslavije bo 8. in 9 septembra v Nišu. Savez planinskih društev organizira za udeležence kongresa različne izlete, n. pr. na Mičor, Suva planino, Prekonoško pečino. Tri skupine izletnikov bodo odpotovale iz Niša v Bolgarijo, kjer bodo obiskale Sofijo, vilski samostan, Plovdiv, Bur-gas. Varno in druga mesta, pa tudi nekatere gorske vrhove, n. pr. Muealo, BI Tepe itd. Na železnicah je dovoljena polovična voznina. Podroben program je Interesentom na razpolago pri podružnici Slov. planinskega društva v Celju. Prijaviti se je treba najkasneje do 5. septembra. SPORT Češki plavačl — gostje Ilirije, Plavalna sekcija SK Ilirije je povabila češke plavac , ki bodo nastopili v soboto 26. t. m. ob 20.30. — Ilirija je prebrodila krizo v plavalni sekciji In kažejo vsi znaki, da imamo zopet homogeno, borbeno ekipo, ki se bo prihodnje leto zopet uspešno uveljavila v ligaškem prvenstvenem tekmovanju. Posebno obstoji upanje, da bomo končno prišli do dobrega vaterpolo moštva, kar je bila doslej slaba stran Ilirije. Moštvo je pri zadnjih dveh tekmah dokazalo, da sn# Igrati, saj je doseglo proti renomiranim Cehom nad vse lep uspeh. Pokazali so, da so na najboljši poti sa da bo Ilirija ta prihodnje leto trd oreh vsem obmorskim klubom. Plavalna tekma Ilirijanov a Cehi bo v znamenju dvoboja ln obenem revija vseh naših prominentnih plavačev — kandidatov za državno reprezentanco — pred najvažnejšimi dogodki plavalne sezone, pred državnim prvenstvom v Bjelovar Ju In Crikvenici. — Propagandno nizka vstopnina omogoča, da si ogledajo to zanimivo tekmo tudi oni, ^talsajsa -t*1—j** ni bila mogočo* Cene so: sedeži 10 din, stojišča 8, dijaki m Člani 5 din , , V KINU MATICI tel. 21-24 ob 16., 19. ln 21. uri! TARZAN - JUNAK V novih pustolovščinah. — Borba na Življenje in smasP Se neviden! junaSki boji legendarnega junaka Tarzana. Ali je uvedfea motornih vlakov potrebna povečanje donosnosti potniškega prometa M bila potrebna nabava novih lahkih lokomotiv in vagi Ljubljana. 23. avgusta Zahteva po uvedbi motornih vlakov na slovenskih železnicah ni nova. Znano je, da so tudi že preizkušati motorne vozove ns železnicah v ljubljanski okolici Medtem so v drugih pokrajinah države že začeli uvajati motorne vlake in posebno je znana proga, kjer vozijo motorni vlaki, med Beogradom, Sarajevom in Jadranom Z uvedbo motornih vlakov na tej progi se jc predvsem zelo skrajšal vozni čas in vožnja je tudi mnogo udobnejša. V načrtu je tudi uvedbs motornih vlakov na drugih progah, vendar ne v Sloveniji. Vprašanje motorizacije železnice presoja železniška uprava predvsem z gospodarskega stališča. Nedvomno bo javnost zanimalo, kaj sodijo o vprašanju uvedbe motornih vlakov povsem stvarno ter nepristransko železniški strokovnjaki. Zanimivo je mnenje železniških uradnikov v brošuri »Gorenjske proge«. V tej brošuri je naglašeno v poglavju o racionalizaciji in modernizaciji potniškega prometa da struktura sedanjega potniškega prometa zahteva gost, hiter cenen, udoben in varen obrat potniških vlakov, a pri vsem tem železniška uprava ne sme nikdar prezreti gospodarnosti obratovanja. Stremeti morajo sicer za napredkom, toda ta stremljenja ne smejo nikdai vplivati negativno ns donosnost. Zasedenost garnitur m reojskih progah znaša le okrog 46% in zato so izdatki približno 3.5 milijona din večji na leto Ce bi garniture bile zasedene do 75"/o kar bi se dalo doseči, bi ta večji izdatek odpadel Vprašanje je, kako bi naj dosegli večjo za sedenost garnitur. Z izjeme letoviškega prometa je potniški promet na vseh go renjskih progah le lokalnega značaja ter ie vezan na posamezna središča, predvsem na Ljubljano. Skofjo Loko, Kranj in Jesenice Množica rednih potnikov ss vozi le na krajše razdalje dan zs dnem in zahteva je. da se prepelje ceneno in varno in da vozi dovolj vlakov, ki sc ustavljajo na pogostih postajah. Ti potniki ne zahtevajo posebne udobnosti, ki je tudi ne morejo plačati, kakor tudi ne posebno velike hitrosti vlakov. Potniški vagoni pri nas so * resnici zastareli in neprimerni tudi za potniški promet lokalnega značaja Ti vagoni imajo po okrog 300 kg mrtve teže zaradi sedežev, kar je mnogo, ker nimajo stojišč. Pri na- vadnem potniškem vagonu ki tehta 14.4 tone in ima 48 sedežev, odpade na potnika okrog 300 kg mrtve teže. Pri vagonu pa, ki bi tehtal le 11 ton in bi ime- 24 sedežev ter 48 stojišč, bi odpadlo na potnika le 150 kg mrtve teže. Ce bi bil vlakovni promet dovolj gost in časovno pravilne razdeljen, bi se z dodelitvijo primernega števila novih ali predelanih lahkib vagonov zasedenost garnitur povečala na povpiečno 750/«. Za prevoz lažjih garnitur bi seveda lahko uporabljali tudi lažje lokomotive Za povečanje donosnosti potniškega prometa bi bilo potrebno lc nabaviti nove lahke lokomotive in vagone. S primerno reformo potniške tarife bi ps lahko privabili še nove potnike. Te investicije upravičuje-visoka aktivnost gorenjskih prog. Ali naj uvedejo namesto lahkih lokomotiv motorne vozove? Odločitev zavisi od rentabilitetnega računa. Izboljšanje potniškega prometa pri nas z motornimi vlaki pa ni mogoče* kakor nekateri mislijo; lahke moderne parne lokomotive in lahki vagoni lahko ▼ vsakem pogleiu nadomeste motorne vlake in so za naše iazmere tudi mnogo cenejši ter priporoči j i ve jši. Loko-motiva na parni pogon z dvems lahkima vagonoma, skupno s sto sedeži velja lo 1.400.000 din pri amortizacijski dobi 30 let. Nakupna cena za vlakovno garnituro ns motorni pogon pa znaša 2,500.000 din pri amortizacijski dobi največ 10 let. Motorni vlaki so torej mnogo dražji. Proti uvedbi motornih vlakov pa govore tudi narodno gospodarski razlogi in ne v zadnji vrsti strateški Mnogo priporočljivejše je, da uporabljamo domača pogonska sredstva in da nam ni treba uvažati pogonskih snovi iz inozemstva. Narodno gospodarsks zahteva je. da uporabljamo predvsem domači premog ter da zaposljujemo domače delavstvo, a ne. da uvažamo nafto. Vožnja z motornimi vlaki bi bila dražja, kar pomeni, da bi ti vlaki ne mogli služiti pretežni večini potnikov » našem lokalnem prometu. Uvedba motornih vlakov ns gorenjskih progah je torej nepotrebna in nekoristna iz gospodarskih in prometnih razlogov glede na struktura našega potniškega prometa. Motorni vlaki bi bili morda potrebni lc za tujsko-prometne namena na naših železnicah za vožnja v večjih razdaljah. ŠAH Nacionalni Šahovski turnir Drugo kolo finalnega turnirja je prineslo izredno razburljive partije. Prva sta končala Jerman in prof. GabrovSek. V španski partiji je Jerman žrtvoval kmeta, Gabrovšek pa žrtve ni sprejel in je zaradi tega zašel v slabši položaj. Jerman ni nadaljeval najbolje, kar je Črni takoj izkoristil in položaj izenačil. Ko je nato beli popustil, je Gabrovšek zmagal. Rabar in Rajkovič sta igrala Griinfeldo-vo obrambo. Rajkovič ni znal izrabiti boljšo pozicije in je nasprotniku celo orno-gočll, da. je dobil nevarnega prostega kmeta. Rabar je v časovni stiski hotel forsirano zmagati, a je spregledal figuro in se jo vdal. Enaka otvoritev je bila tudi v partiji med Subaričem in Šiško. Ljubljančan je ža od vsega začetka zašel v stisnjen položaj, ki se iz njega ni mogel resiti, suba-ric je beležil celo točko, Šiška pa že drugi zaporedni poraz. Gligorie je v španski partiji nasproti šorliju izvrstno igral otvoritev. Zgradil si jO dobljeno pozicijo, a je pri tem porabil za premišljanje toliko časa, da je zašel v hudo časovno stisko. Sorli je dobil figuro aa dva kmeta in bi lahko zmagal, je pa zaradi slabega nadaljevanja dovolil nasprotniku remia Stanje po II. kolu: Rajkovlć 2, prof. Gabrovšek ln Gligortć 1 ln pol, Rabar, aorli in Subarić 1, Jerman in tiska 0. šolstvo Na BL drž. mešani meščanski soli v Z g. feiskl bodo popravni izpiti 30. in 31. avgusta. — Vpisovanje bo 1., 2. in 3. osptem. bra Učenci naj se ravnajo točno po navodilih v zadnjem izvest ju oz. na šolski oglasni deski. — Otvoritvena božja služba bc 9. septembra ob 8. Sjutraj v šolski kapeli, redni pouk pa se bo pričel 11. septembra. Pri nabavi šolskih knjig bodite previdni. Velja seznam, veljaven od 22. avgusta t. 1. dalje. Namestu dosedanje Čitanke za t m H. razred je vpeljana sa. daj knjiga: L* Rozman —R. Wagnor, Naša beseda. Ne kupujte knjig starih zadaj, da no bo nepotrebnih stroškov. Iz Maribora — Sokolska proslava kraljevega rojstnega dne v Maribor«. Tudi letos bodo mariborska sokolska društva is župna jprava kar lajsiovesneje proslavila rojstnf dan Nj. Vei kralja Petra tt Proslava bo S. septembra t. L doposdue članstvo in as sbero aa letnem telovadišču Maribor I., od koder odkoraka ____________ v ajr-ftr*-** dom matičnega Sokola* kjer so bo vršila slovesnost Točen čas prosiš ve bo ie pravočasno objavljen. Opozarjamo brata to sestre, 6m pripravijo svoje slavnostne kroje. Zdravo! _ V HO**! V nedeljo 27. t. m. bo pri. rodUo ob 10. ho&ko sokolsko društvo svoj javni loki i ailul nastop na letnem telovadi. aou» Tuda ineillmrskn sokoistvo in nacionalno občinstvo pojde na prireditev hočkih Sokolov, ki ■■srutljr, da £b — Podprimo ientilj)bke Sokole. V nedeljo 3. septembra bo na letnem telovadišču ob 14. javni telovadni nastop, ki se ga bo udeležilo mariborsko pa tudi ostalo obmejno sokolstvo. Podprimo Idealne, požrtvovalne šentii:*ske Sokole ln posetimo njihovo prireditev v čim večjem številu. — Nočno Iekami§k0 službo imata tekočI teden Albanežejeva lekarna prt sv Antonu na Frankopanovi in Konigova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi i. — Jutri zaključek pedagoškega tečajev. Včeraj sta predavala z lepim uspehom V okviru V. pedagoškega počitniškega teCa-ja D. Glinškova o izbranih poglavjih la sodobnega slovniSkega pouka, A. žerjav pa o spi s ju v sodobni ljudski šoli. Danes bodo predavanja V. Čopiča o vlogi učitelja pri zboljšanju domače vzgoje, E. Vranca o problematiki učnega načrta za ljudsko šole, t. Kontlerja pa o tem, kakšni naj bodo podrobni učni načrti. Jutri v soboto bo zaključen lepo uspeli letošnji počitniški pedagoški tečaj s predavanjema prof. Siliha o skupinskem delu v šolskem pouku ter V. Majhna o tihem dehi učencev. — Sušenje sadja je važna panoga nale-ga sadjarstva, ki prinaša našemu gospodarstvu lepe dohodke. To uvtdevajo tudi napredni , sadjarski krogi in oblasti. Pri. čeli bodo gTaditi nove sušilnice, Id bodo potrebovale strokovne upravnike. Za to bo v tukajšnji banovinski sadjarski ln vinarski šoli dvodnevni tečaj za sušenje sadja, namenjen izobrazbi bodočih upravnikov sušilnic. Tečaj bo 11 in 12. septembra. Prijave je nasloviti na ravnateljstvo omenjene šole. — Poroka. V tukajšnji magdsJenskl cerkvi sta se poročila gdč. Cveta Pivkova, najmlajša hčerka pokojnega dr. Ljudevita Pivka, učiteljica v Dalmaciji, la g. Miroslav Zet. asistent oceanografskega instituta v Splitu. Idealnemu sokolskemu paru obilc sreče F — Smrtna nesreča Mariborčana v MOm. čijL Pri Neunkirchenu je padel z drvečega vlaka 411et!n mizar Edvard Rebernlk M Maribora ki je podlegel poškodbam ui umrl. — Tatovi v jezuitskem samostana. Ponoči sta se splazila mlajša moška v vrt jezuitskega samostana ob Masarvkovi cesti ter obrala slive v vrednosti nad 200 din. Policija je oba aretirala. Sta to lsletn! Ivan G. in 191etni Franc D., ki sta pri za slišan j u dejala, da sta brezposelna tn da sta se hotela s slr.ami nasititi. KOLEDAR Dano s: Petek, 25. avgusta katoličani: Ludovik DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Tarzan — junak Kino Union: SOS Sahara Kino Sloga: Upor v Maroku Kino MSka; Zaprto DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, ralt, Gosposvetska cesta 4, Bohlnoc Cesta 20. oktobra 31. Skrivnostni Mannheimer Polom ene izmeti najstarejših evropskih bank Polom znanega denarnega zavoda Men-delssohn in drug. ki je sledil po nenadni smrti lastnika Fritza Mannheimerja. dobiva mnogo večji obseg, kakor se je v začetku zdelo. V začetku so računali, da so skupne izgube zavoda sicer zelo velike, a zdaj se je izkazalo, da so še mnogo večje. Obveznosti Mendelssohnove banke so posebno velike, ne le proti nizozemskim denarnim zavodom, temveč proti švicarskim, francoskim, belgijskim švedskim, kanadskim in ameriškim. Se vedne računajo, koliko znaša aktiva banke vendar doslej še niso mogli ocemti njene višine. Približna vsota obveznosti banke znaša 300 milijonov nizozemskih goldinarjev in po dosedanjih ugotovitvah je treba bančno izgubo računati na najmanj 80 milijonov nizozemskih goldinarjev, to je okrog 1.900 milijo- i* B©v dinarjev. Po poročilih nekaterih nizozemskih listov je Mannheimer špekuliral predvsem proti nizozemskim goldinarjem in belgijskemu franku. Njegove spekulacije so omajale tudi tečaje nekaterih tujih valut. Po trditvah angleškega lista »Sundav Express« je Mannheimer špekuliral z dolarjem proti franku in z nizozemskimi goldinarji proti funtom šterlingom. Možje Mannheimerjevega kova so zelo nevarni svetu, ki pa zve to o njih navadno šele tedaj ,ko jih ni več med živimi. Fritz Mannheimer je bil zelo skrivnosten mož. Baje ni bil nikdar v svojem življenju fotografiran in kakšen je bil, lahko sodimo samo po eni ohranjenih slik in sicer po risbi nekega slikarja, ki je Mannheimerja narisal skrivaj. Mannheimer je baje dejal, ko so ga ob neki priliki vprašali, zakaj se ne pusti fotografirati: «Kaj prav za prav pomeni bankirju velika popularnost? Bankir je samo mož, ki daje kredite. Veljavnost ima torej samo kredit in ta se tudi ne pusti nikdar fotografirati.« Fritz Mannheimer izhaja iz Berlina Že zelo mlad se je izselil v Pariz m dobil zaposlenje v podružnici Mendelssohnove banke. Ker je bil zelo podjeten in razumen, je napravil kmalu lepo kariere. Že ob izbruhu svetovne vojne, ko se je Mannheimer vrnil šele kot 24 let star v Nemčijo, da odsluži vojaščino, je užival sloves uglednega gospodarstvenika. Kmalu je postal član važnih vojaških gospodarskih ustanov v Nemčiji in nekateri trdijo, da je treba prav njemu pripisati zaslugo, da je Nemčija vzdržala vojno štiri leta. Ob koncu vojne, ko jc bil Mannheimer star 28 let, je vodil že samostojno zelo važno »Vojno kovinsko družbo«. Potem se je vrnil zopet k svojemu prvotnemu poklicu v Mendels-sohnovo banko, a ob tej priliki že kot družabnik. Pozneje jc ustanovil v Berlinu podružnico banke. S časom je banka prešla popolnoma v njegove reke. Mannheimer je imel vedno dober nos in zato se je preselil, še preden so hitlerjevci prevzeli oblast v Nemčiji, na Nizozemsko. Posrečilo se mu je tudi dobiti nizozemsko državljanstvo. Po vojna leta, ko je bankam posebno cvetela pšenica, so kmalu minila in začele so sc pojavljati težkoče tudi pn Mcndelsso-hnovi banki, ki je bila zlasti prizadeta ob finančnem polomu 1. 1929, ko sc ic začela svetovna kriza. Toda Mannheimer se je znal spretno izvleči iz vseh težkoč. vendar nc z zdravimi finančnimi metodami. Začel jc spekulirati na debelo. Mannheimer je igral tudi veliko vlogo pri plasiranju obveznic francoskih državnih posojil. Nudil je francoski vladi tako ugodne pogoje, da je kmalu izpodrinil vse svoje konkurente, ki nikakor niso mogli razumeti, kako je mogoče pri takšnih poslih še kaj zaslužiti. Mannheimer je napravil francoskemu finančnemu ministru marsikatero uslugo in zato ga je minister Paul Revnaud tudi zelo cenil. Revnaud je moral požreti mnogo očitkov zaradi tega že tedaj, ko je Mannheimer užival še velik sloves. Značilno je, da se je Mannheimerjevega pogreba udeležil tudi minister . Revnaud, čeprav zadnje čase marsikdo ni hotel več pokazati, da je bil kdaj v prijateljstvu z Mann-heimerjem. Če bi francoska valuta ne bila sedaj tako stabilizirana kakor je, bi bil resno ogrožen tudi frank zaradi poloma Mann heimerjeve banke. Mendelssohnova banka je bila eden najstarejših evropskih denarnih zavodov. Ustanovil jo je v 18. stoletju sin nemškega filozofa Mozesa Mendelssohna. Iz te Mendelssohnove rodbine izhaja tudi znani skladatelj Mendelssohn. Govore, da je bil tudi Mannheimer velik ljubitelj umetnosti, pa tudi do filozofije je kazal veliko naklonjenost. Filozofiral je seveda najrajši o denarju in špekulacijah. Ameriška industrija na vojni podlagi Ameriška vlada se je zdaj odločila, da preuredi svojo industrijo na vojno podlago, posebno v pogledu predelovanja siro-vin za potrebe vojne. Odbor, ki je bil poverjen z nalogo, da izvede to preureditev, bo razpravljal tudi o mobilizacijskem načrtu ameriške vojske. Elektrifikacija podeželja Trbovlje, 24. avgusta Dolga leta so trboveljski rudniki prejemali električni tok za obratne potrebe in razsvetljavo iz elektrarne Fale. Ko je nastopila rudarska kriza in se je odjem premoga iz rudnikov močno skrčil, je nastalo vprašanje, ali bi se ne dala obnoviti in razširiti rudniška elektrarna ob Savi, da bi dajala tok ne le vsem rudnikom v Zasavja, marveč tudi še bližnji in daljn* okolici Zasavja in Savinjske doline. Z obnovo in razširitvijo elektrarne so pričeli pred 3 leti. Izvršene so bile ogromne preureditve in prezidave, zlasti pa popolnoma nove notranje opreme z najmodernejšimi stroji, turbinami, kotli itd. V zvezi s tem so bile zgrajene tudi najmodernejše čistilne napra-govnih pralnic. V teh čistilnih napravah se ve za odtočno vodo iz separacijskih premo- bo zajemal premogovni prah in zdrob, ki je doslej z odtočno vodo prihajal v Savo. Ta drobni premog se v tej čistilni napravi zajame, dvigne s posebnimi napravami iz čistilnih bazenov in porabi nato v novi elektrarni. Nova elektrarna ob Savi ni le velikega gospodarskega pomena za trboveljske rudnike, marveč bo tudi največjega gospodarskega pomena za bližnjo in daljno okolico Zasavja in Savinjske doline. Že sedaj sc gradi iz nove rudniške elektrarne mogočen daljnovod po strmem pobočju preko Bukove gore, vasi Prapretno in Plesko. preko Ojstrega in Sv. Katarine, Podmeje in Marija Reke tja v Savinjsko dolino. Mogočni železni jambori se dvigajo že na tako zva-nem Žebljevem hribu nad Trbovljami v višini, kamor je mogla spraviti to ogromno železno ogrodje le današnja najmodernejša transportna tehnika. Dela se pospešeno nadaljujejo in vse kaže, da hočejo merodajni činitelji še pred zimo dovršiti daljnovod, po katerem bo dobavljen tok v Savinjsko dolino in dalje proti Gorenjski. V novi preurejeni elektrarni dovršujejo številni monterji zadnja dela. medtem ko nova elektrarna že nekaj tednov redno obratuje in oddaja tok ne le trboveljskemu, marveč tudi že sosednim rudnikom, ki so doslej prejemali tok prav tako iz Fale, ki pa bo tok. ki so ga doslej prevzemali trboveljski rudniki, lahko preusmerila in oddajala drugim odjemalcem, zlasti ker se kaže čedalje večja gospodarska potreba po elektrifikaciji doslej še ne elektrificiranih delov Slov. goric, ptujske okolice in Spodnjega Zasavja. Povečava in preureditev nove električne centrale ob Savi v Trbovljah je potemtakem ogromnega gospodarskega pomena s stališča elektrifikacije podeželja. Pridobila bo zlasti Savinjska dolina in oni del Gorenjske, ki doslej še ni elektrificiran, pa tudi oni deli Zasavja, kamor doslej še niso segli elektrovodni jambori falskega omrežja. Ljubljana v jeseni XII. Gospodinjska razstava Zveze gospodinj na velesejmu v paviljonu >Kc bo nudila posebno privlačnost za nase najmlajše. Prirejena bo električna kuhinja s Šestimi električnimi rešoji, malimi lončki, ponvicami, v katerih bodo kuhale male deklice v belih predpasnikih to čepicah kot mlade gospodinje. Kuhanje bo vsak dan od 10. do 12. m od 17. do 19. Tudi mladi kuharji so se že priglasili. Mlade ku. harice in kuharji bodo pogostili svoje sovrstnike. Ta kuharija ne bo nikako igrač, kanje, ampak po visokih principih vzgojiteljice Monteasori prirejena prijetna zaposlitev najmlajših, ki naj v posnemanju dela odraslih vzljubijo gospodinstvo, do. mačnoet in družabnost. Kuhanje in pouk v kuhanju bo brezplačno ter pod strokov, nrm nadzorstvom gospodinj in elektroin-ženjerjev. Sprejemajo ae že v naprej priglasi otrok, ki bi se radi udeležili tega poskusnega kuhanja vsak dan od 16. do 17. Prijave sprejema Zveza gospodinj v Ljubljani, Gradišče 14. kjer se dobe potrjena pojasnila. V razstavi gob na jesenskem velesejmu od 2. do 11. septembra 1939, ki jo orga. nizira naš preizkušeni goboznanec g. Ante Beg, bodo poleg naravnih primerkov, kar jih bo takrat mogoče dobiti v naših gozdih, razstavljeni tudi prav umetniško izdelani modeli (123 po številu). Nadalje bodo nabita vidno čitljiva navodila in poučila: 1. sušenje gob za prodajo in za domačo uporabo: 2. grob j i prašek: 3. vlaganje v kis; 4. konzerviranje v slanici: 5. gob ji izvleček (ekstrakt); 6. gobe v gospodarstvu: 7. ali moremo zanesljivo ločiti strupene gobe od užitnih? 8. Prvi pojavi in prva pomoč pri zastrupljenju z gobami. Vsa ta navodila bodo najbrže tudi tiskana na posameznih letakih ali v priročni knjižici. Znana ljubljanska tvrd-ka Sever & Komp. bo priredila poleg razstave gob svojo razstavo o praktičnem iz. koriščanju gob (razni vzorci suhih in konzerviranih gob, gob ji prašek, gob ji eks trakt, stroj za rezanje gob, pravilna od-prema itd.) Obojna razstava bo vsekakor privlačna za vsakogar, posebno pa za naše gospodinje in za šole. Vladanje gob v kis. Velika potrata je razvada naših gospodinj, ki vlagajo le drobne gobice.ki so jedva prodrle iz zem. lje. Najokusnejše in najredilnejše so gobe v svojem polnem razvoju, namreč 3 do 5 dni stare. Taka goba zaleže za deseterico nezrelega drobiža. Gobe se morajo najprej prav skrbno osnažiti, nato se razre-žejo na poljubne kose ali tudi na lističe kakor za sušenje ter jih zavremo v slani vodi (5—10 minut). Vodo odlijemo, a jo tudi lahko porabimo za juho ali prikuho. Prevrete gobe se na rešetki od cedi jo, nato pa spravijo v steklene posode s širokim vratom. (Priporočljivo je vzeti za ta namen manjše posode, da se načete gobe kmalu porabijo.) Istočasno kuhamo v pre. cej ostrem kisu kakih 10 minut nekaj po- provih zrn, cinta in čebule ter zlijemo koliko razhlajeni kis čez grobe v stekleni posodi. Kis mora gobe popolnoma pokrivati. Po vrhu zalijemo z oljem ali z raz-stopljenim lojem, nakar nakar steklenico dobro zave že m o s pergamentnim papir, jem. Na ta način vložene gobe nam služijo vse leto za omake, juhe ah pridoda-tek k mesu. Za vlaganje so vse užitne gobe, a ne samo gobani. Konzerviranje jr°b v *ianiALIKA PRODAM OREHOVA JEDRCA tepa, Izčiacena, dobite najceneje w Medarnl — Ljubljana, ttdov-ikaoLl 86/T LES STJH vsakovrsten* ladijska tla, parkete, turnir in žagine odpadke prodaja Lavrenčič St Co., Ljubljana, VotoJakova 16. 2571 KUPIM POZOR! Kupujem in prodajam rabljene čevlje in moške obleke. Klavžer — Voanjakova 4. 2567 SOBE OPREMLJENO SOBO lepo, veliko in zračno s souporabo kopalnice oddam s 1. septembrom enemu ali dvema gospodoma, ev. s hrano. Naslov v upravi »SI. Naroda«. 2573 S LUZB E FRIZERKO dobro moč, sprejmem takoj. — sta jer, frizer, Kranj. 2576 TRGOVSKO POMOČNICO verzirano v trgovini s kuhinjsko posodo, porcelanom in steklom, sprejme Albert Vicel, Maribor. 2575 NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA )« NAS VAL Makulatura! papir preda ■prava »Slovenskega Naroda** Ljubljana, Knafljeva ulica štev. s ZAHVALA Vsem, ki ste našo VERO MILOST roj. LETNAR SOPROGO MAG. URADNIKA imeli radi, jo zasuli s cvetjem in jo spremili v tako velikem številu na njeni poslednji poti, aH ji kakorkoli izkazali spoštovanje, izrekamo svojo najprisrčnejšo zahvalo. Prav tako iskrena hvala vsw»m. ki ste nam v teh težkih urah stali ob strani, nam dajali dokaze prijateljstva ter nas tolažili in bodrili. Sv. masa zadušnica bo darovana v soboto, dne 26. t. m. ob 6.30 uri v župnijski cerkvi sv. Frančiška v Šiški. LJUBLJANA, dne 25. avgusta 1939. Globoko žalujoči: JANKO MILOST s hčerkico MARIJO VERO, rodbine: MILOST, LETN AR, dr. ROBIDA, ing. PARDrBSKY, ČUK — in ostalo sorodstvo. M P. HELNIKOV. ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA RO^iAS Ko je Ariadna Georgijevna pripovedovala to in ko je vzel Murzajev potem mehanično z mize debelo knjigo, mu jo je iztrgala iz rok in vrgla v kot. — Ne trpim, da bi listali po knjigi v moji navzočnosti, — je skoraj vzkliknila. Brž se je pa zavedla in izpremenila svoj glas: — Oprostite, Ivan Gri-gorjevič, da sem tako razdražena. Saj vidite, da sem živčno povsem strta. Vsaka neumnost me lahko razburi. — Kakšna knjiga pa je to — sveto pismo? — je vprašal Murzajev. — Da. Prednica mi jo je podarila. — Ali se ni dotaknil vaš pogovor z Berloginom njegovega zadnjega srečanja s knezom? — Seveda. Čeprav se je izogibal temu predmetu. K temu je izgovoril znameniti izrek: — Konj in medved sta se ravsala, dokler nista ostala samo griva in rep! — To je zlasti pikantno v zvezi z njegovo navado, da se proglasa za medveda. Ko je nanesel pogovor na to, da je izginil večji znesek denarja, je zamrmral: — Komur je izginil, ga je imel mnogo, in kdor ga je vzel, ga je pač potreboval. — Moram reči, da bi bila to govorica nedolžnega človeka, če bi ne vpletal v njo takih izrekov. Vsi ti izreki so pa napravili name zelo globok vtis. _mammmmm^ OraMt Josip — Da, tak vtis napravijo na človeka, — je pritrdil Murzajev, — toda brez prave podlage, kar vse ni dokaz. — Veste, kaj vam povem? Morda se pa nam posreči najti pravo podlago, če bomo imeli srečo. — Kakšno pa? — Ali ne leži v bližini vile v gozdu kje v grmovju samokres, ki ga je vrgel tja Berlogin, ko je umoril kneza? — Zakaj mislite to? — Po njegovih opazkah. Ko je zvedel od mene, da samokres, najden v knezovi roki ni bil morilno orožje in da drugega samokresa niso našli, je dejal: — Sedeli so že na konju, pa niso vedeli za to. — Druga njegova fraza, izgovorjena v tej zadevi, se je glasila — toda oprostite, da jo izgovorim tako, kakor jo je izgovoril on: — Morda, če bi iskali, kakor iščemo uši na glavi, da bi bili našli samokres. — Potem je pa izrekel svoje mnenje, da bo skušal morilec čim prej odkrižati se morilnega orožja. — Če ni tožnika, ni sodnika! To je bila prva fraza, ki mu je ušla pri tem, druga se je pa glasila: — Namestu da iščejo na vasi, naj bi iskali v gozdu! — To je važnejše za nas, čeprav nam nudi to prav tako malo upanja na uspešno izsleditev morilca, — je dejal Murzajev. — Seveda, najdba samokresov bi dala vsem njegovim izrekom notranji smisel zatajevane resnice. Se danes napravimo tam preiskavo. Zato dovolite, da odidem. — Na svidenje, Ivan Grigorijevič! Mislite vedno name v tej zadevi, ki mi je tako blizu srca. Morda vam bom lahko pozneje izkazala važnejše usluge, nego med tem potovanjem. Murzajev je odšel od Maharadzevovih k preiskovalnemu sodniku, s katerim sta se odpeljala v vilo kneza Kostrova. Tam sta preiskala vse grme, rastoče okrog vile, in pod vsako vejo sta pogledala. Dolgo nista ničesar našla, naenkrat pa se je v kotu blizu vratc v gosti travi in med lopuhi nekaj zalesketalo med velimi listi. Bil je samokres na šest nabojev. Trije naboji so bili polni, trije pa izstreljeni. — Sreča, da ni padel na gola tla, temveč na suho listje, sicer bi bil zarjavel, — je pripomnil preiskovalni sodnik. — To bo samo pripomoglo ekspertizi. Se danes ga pošljem polkovniku Letn.ja-kovu. xra. V krčmi je sedel v kotu za mizo prileten mož, koščene postave in neobritega obraza. Na mizi pred seboj je imel steklenico žganja in prigrizek. Hotel se je napiti, pa se je premislil, ko je pogledal na vrata, kakor da nekoga pričakuje. Ko je Ry-bakov vstopil, se je ozrl po zakajeni krčmi. Čim ie zagledal njega, ki ga je iskal, je stopil k njemu k mizi v zadnjem kotu krčme. — Ali že dolgo čakate? — je vprašal Rvbakov, ko sta se pozdravila. — Ne. Tu je moje običajno mesto, — je odgovoril Skalski. — Kaj pa Rožno v, ali še ni prišel? — On pride. Njegova zboristka ima danes predstavo. Saj itak nima kam drugam, da bi šel, kakor sem. Obljubil sem mu, da plačam danes vse ?az. V resnici boste pa plačali vi. Za nič drugega mi tudi ne gre. — Ali ste mu povedali, da gre za odjemalca? Potrebujem dva falzifikata. — Namignil se mu na to. Razumel me je. Pride tem bolj gotovo, ker je trenutno brez denaria. — Zakaj pa ne pijete? — mu je prigovarjal Rvbakov. — Pil bom pozneje, zdai hočem ostati trezen Sicer mi pa ena čašica ne more škodovati. Kaj pa vi? Skalski je natočil žganja, si pogladil brado in počasi izpraznil čašo. — Ah, — je zacmokal zadovoljno. — Ali imate cigarete? Ko si je Skalski prižgal cigareto, ga je napadel hud kašelj in ga dušil več minut. — Nekam duši vas, — je menil Rybakov. — Zakaj se pa ne zdravite? — Saj nič ne pomaga. Zdravnik mi ie svetoval, naj pijem vsako jutro nekakšno vodo. To je vendar neumnost! — je zahropel Skalski ves zasopel — Drugim pa to pomaga. — A meni ne. Če bo treba, bom pil na zdravnikov nasvet karlovarsko, zvečer pa svojo čisto. Ali se je vaš predstojnik že odpeljal? — Ne, danes ob enajstih se odpelje. Zdaj pa hodi nekje po mestu. Tu ima mnogo znancev. — Taaako? Vi ste torej pri civilni policiji? To ima eno slabo stran, — je menil Skalski. — Kakšno? ~ Postranskih dohodkov je malo. Uniformirana policija je na boljšem Tam se da včasih zaslužiti mnogo denarja. — Pa menda vendar ne! H Za »Neredno tiskarno" Fran Jaran V Za upravo in mseratni del listo Oton Christot U Vsi v tjubljani NEVNE VESTI — Velike priprave za proslavo kraljeve, ga rojstnega une v iS- ogradu. Iz mnogih večjih krajev v državi prihajajo vesti o velikih pripravah za posebno slovesno praznovanje i.tošnjega kraljevskega rojstnega dne. Posebno slovesno bodo praznovali kraljev rojstni oan v Beogradu. V ta namen je bil sestavljen poseben odbor, ki se je sestal v sredo zvečer. Spored proslave je zelo hp in boga*. Posebno lepa bo slo. vesna razsve t lite v mesta in ognjemet ter ihiminacija čolnov in ladij na Dunavu zvečer p:ed rojstnim dnem. — Dopust za udeležence slavističnega kon-reaa. Na prošnjo izvršilnega odbora tU. mednarodnega slavističnega kongresa, ki bo letos v Beo -adu. je trgovinski minister odobril učiteljem filologom sred. njih šol. ki spadajo pod to ministrstvo, dopust od 18. do 25. septembra, ki jim bo omogočil udeležbo na kongresu. — Konferenca centrale IndustrljsKin korpo racij bo letos 2. septembra na Ble. du. Na dnevnem redu bodo referat Our-čina »Poseg-anje države v gospodarstvoc. referat dr. Gregoriča »O težkočah in željah industrije v pogledu carinskega postopanja« m končno slučajnosti. — Otvoritev nove pogodbene poste Ver. žej. S 1. septembrom bo pričela poslovati nova državna pogodbena posta Veržej. V okoliš te pošte bodo spadali kraji Veržej. Banovci, Bunčani in Grlava iz okoliša pošte Križevci pri Ljutomeru in Gornje in Spodnje Krapje iz okoliSa pošte Ljutomer. Po vseh teh krajih se bo dostavljala pošta vsak dan razen ob nedeljah in državnih praznikih. — Letošnja hmeljs^a letina. Pridelek hmelja v Sloveniji vseeno ne bo tako dober, kakor so nekateri pričakovali. Na peščeni zemlji je napravila precej škode suša, po nekaterih krajih pa je hmelj znatno poškodovala tudi toča, toda kakovost pridelka je zelo dobra. Računajo, da bo letošnjega pridelka okrog 18.000 met. ste tov. V Vojvodir.: pa bodo pridelali okrog 8000 metr. sto tov ali okrog 20% manj kakor lani. *— Tujski promet v Hrvatskem Primorju letos za tretjino boljši kakor lani Po statistiki o tujskem prometu v Hrvatskem Primorju v prvem polletju je bilo 33.994 gostov, a lani v isti dobi 25.725. Nočnin le bilo letos 181.819. lani pa 124.620 Letos je bilo torej 8419 gostov več ali 33°/«. nočnin pa celo 57.199 več ali 46°/o. Po narodnosti je bilo največ Nemcev, 21.761, medtem ko jih je bilo lani samo 10.519. Letos je bilo torej Nemcev 109°'r> več kakor lani. Cehov je pa obiskalo Hrvatsko Primorje samo 258, medtem ko jih je bilo lani 1773 — Tudi v Dubrovniku pnmanjkuje vode, časopisje je letos obširno poročalo o velikih težkočah, ki so nastale v najhujši vročini zaradi pomanjkanja vode v Beogradu. Vode pa je primanjkovalo tudi • Dubrovniku, v našem največjem obmorskem letovišču. Pomanjkanje vode je še Vedno občutno. Vzrok, da nimajo dovolj Vode v Dubrovniku, je treba iskati v starih, pokvarjenih glavnih vodovodnih ceveh. Izguba znaša od rezervoarja do mesta po pokvarjenih ceveh okrog 50°/fc precej vode pa se izgubi še v mestu samem. Ta primer kaže, kako primitivne razmere vladajo v nekaterih naših krajih, ki so sicer na glasu kot znamenita letovišča. KINO SLOGA, tel. 27-80 Samo Še danes ob 16., 19. in 21. uri LUPOR V MAROKO Z ■i Napeta drama o tihotapljenju orožja v francoskih kolonijah. — Tatovi povzročili železniško nesrečo. Včeraj okrog 11. se je pripetila precej huda železniška nesreča na progi Zagreb— Dugo selo blizu zagrebške postajice Boron-gaj, pri Maksimiru. Iztiril je tovorni vlak in le srečnemu naključju je treba pripisati, da nesreča ni zahtevala tudi Človeških žrtev, škoda je zelo velika, ker sta dva tovorna vagona popolnoma razbita in ker je bila proga razrvana ter pretrgana. Do nesrečne je prišlo zaradi tega, ker so se v tovorni vlak vtihotapili tatovi in so med vožnjo metali iz vagonov razno železnino, da bi jo pozneje odnesli s proge. Po nerodnosti je pa padla neka traverza na sam železniški tir in je zaradi tega skočil vlak s tira. Med tatovi se je udejstvoval znani železniški vlomilec Tepeš. Čeprav je policija takoj prihitela na mesto nesreče, ni mogla več prijeti tatov, ki so medtem že izginili, škode je okrog pol milijona dinarjev. — Leteča lekarna prispela Iz Nemčije v Jugoslavijo. Včeraj je pristalo v Zagrebu trimotorno letalo »JTJTJ-Baverc. z letalom so pripeljali razna zdravila za malarične bolniki v naši državi. Leteča Baverjeva lekarna je že prešnje čase raznašala zdravila po naši državi. Ker je letos povpraševanje po zdravilih proti malariji posebno veliko, jih je zadnje čase zopet začelo primanjkovati in če bi jih poslali z vlakom, bi bilo treba preveč dolgo čakati nanje. Zato so jih odposlali zopet .z letalom. Z njimi so založili Zagreb, nakar je letalo odletelo še v Beograd, da založi še beograjske lekarne z zdravili. — Državna tovarna sladkorja v Ćupriji bo letos pridelala nad 10.000 vagonov sladkorne pese. Cuprijska sladkorna tovarna je že začela pregledovati letošnji pridelek sladkorne pese. Letos bo tudi ta tovarna pridelala znatno več sladkorne pese kakor lani. Kmetje, ki vozijo peso naravnost v tovarno, dobivajo 4.50 din več za 100 kg, kakor bi sicer. — Trt gobavce tičejo, ki so pobegnili iz sarajevskega zavoda. Iz sarajevskega zavoda za gobave so pred dnevi pobegnili trije gobavci in sicer Josip Maksimović. Jako Koljenič, oba iz banjaluškega okraja in Jure Zeba iz okolice Kotorvaroša. Ti begunci so oboleli na gobavosti pred letom in so jih oblasti poslale v leprozni zavod v Sarajevo. Bolniki so se baje vrnili v svoje domače kraje, kjer se skrivajo. Čudno je vsekakor, da jim je bilo mogoče pobegniti iz zavoda. Samo po sebi je umevno, da so gobavci velika nevarnost za druge zdrave ljudi in da ima lahko beg teh bolnikov še hude posledice. _Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno vreme z manjšimi padavinami. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 32, v Beogradu 29, v Zagrebu, Sarajevu in Kumboru 28, v Mariboru in Dubrovniku 27, v Ljubljani 26 4 na Rabu 2« ln na Visu 25 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759.9, kamper atura je znašala 18 stopinj. • Vpisovanje v enoletno državno priznano trgovsko uciliiee »Christofov učni zavod« — s pravico javnosti — Ljubljana Domobranska cesta it. 15 se vrši dnevno dopoldne ln popoldne Šolska izvestja in novi ilustrovani prospekti brezplačno na razpolago pismeno ali osebno. — Največji in najmodernejši zavod te vrste v državi Novo šolsko poslopje! Edinstvena stro-;episnica s 50 pisalnimi in računskim) stroji Zavod je potrjen od ministrstva ima pravico iavnosti (veljavnost izpričeval, rodbinske doklade železniške karte* Šolnina zmerna. Zahtevajte prospekt! Iz Ljubljane —lj Cigaletova nlica bo od Tavčarjeve do Trdinove ulice zaradi površinske obdelave cestišča od 25. t. m. dalje zaprta za vozni promet kakih 10 dni. To cestišče bo mestni tehnični oddelek utrdil zopet na nov način ln sicer s polpenetracijo cestišča. Tol-čeni kamen zvaljajo in pobrizgajo z bitumenom, pozneje pa to plast posujejo še z ostrim peskom ln cestišče zvaljajo. Ta površinska obdelava je prav solidna in traja tudi po 3 do 5 let, pri samem avtomobilskem prometu pa vzdrži tudi Se daljšo dobo. Ta način površinske obdelave cestišče je cenejši od zadnjič opisanega načina »chelmac« in znatno trajnejši* od Že znanega sprameksiranja. —lj Pozor! Skoro vsakemu je najbrže znano, da goji šišenski Sokol že nad leto dni zanimivo igro — koškanje. Na pogled je igra lahka in se po mnenju gledalca z lahkoto vrže žogo v koš. Da pa ta stvar ni tako enostavna, se bo lahko vsakdo sam prepričal v nedeljo, ko bo priredilo društvo za zgradbo Sokolskega doma tradicionalno Komarjevo veselico. Prireditev bo na telovadišču in v vseh prostorih Sokolskega doma v Šiški. Poleg vojaške godbe na telovadišču *o igral v plesni dvorani tudi priznani vojaški jazz. Restavracija »Slon« nudi svojim gostom najboljšo hrano in pijačo. — Vsak petek sveže morske ribe i —lj Občni zbor kluba neodvisnih umetnikov bo 26. t m. Ob pol 21. v restavraciji Košak. —lj Ljubljanske občinske davščine ln pristojbine, plačljive za IL četrtletje pro računskega leta 1939-40. Lastnike tn upravitelje hiš opozarjamo, da so dospele občinske hišne davščine (vodarina, gostašči-na, kanalska pristojbina za IL četrtletje sedanjega proračunskega leta najpozneje do 15. avgusta t. L v plačilo. Nadalje opo zarjamo lastnike vozil, ki so zavezal ljubljanski občinski davščini na vozila, a* je ta občinska davščina za drugo če t rt le t je tega proračunskega leta dospela v Pls čilo Že 15. julije t. 1. Mestno poglavarstv vabi zato vse prizadete davčne za ve zar ce, naj poravnajo svoje obveznosti čin prej, najpozneje pa do 31. avgusta, ker bo moralo mestno poglavarstvo po tem roku prisilno izterjati davčne zaostanke in pri tem zaračunati zamudnikom 6*/# zamudne obresti in orjammjevalne ter rubežne stroška. DANES PREMIER A! KINO UNION Tel. 22-21 Predstave ob 10., 19. in 21. url Jean Plerre Aumont, Charles Vanel in Marta Labarr v krasnem francoskem filmu $. 0.1. SAHARA Puščava s svojo moBotoiiostJo ustvarja prijateljstva, mnogi iščejo v njej posaMjenje svojih razočaranj, drugi pa pustolovsome ln ljubezen u— Ljubljanska drama potrebuje v vi sezoni večje število statistov. Gospodje ■**podl*- maje veselje do tega dela, naj se zglasijo v nedeljo 27. t. m. med 10. ln 11 uro v dramskem gledališču, kjer bo imel z njimi razgovor višji režiser prof Osip šest M^lt^e^vlBlA« telef. 24-68 ZOPET REDNO DELA. —lj Za mestne reveže so darovali: g. L Pielick, trgovec z južmm sadjem in zele. njavo v Ungarjevi ul., 20 kg graha v strocju in 18 kg paradižnikov za staro cukrarno; trgovina Lovro Demšar, Sv. Petra c. 4. 30 parov dolgih moških nogavic. 24 parov -^oftkih nogavic. 18 parov otroških nogavic to 24 komadov črnih majic; g. mg. ph rtfliard Sušnik, lekarnar na Marijinem trgu. 300 din namestu venca na krsto pokojnega velikega župana v p. dr. Miroslava Lukana in v isti namen g. Anton Spende, Pražakova ul. 15., 100 din. V znamenje obeh zadnjih daril je mestna vrtnarija položila na krsto dva preprosta venca s trakovi v mestnih barvah. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Iz Cetfa —c Brezposelnost. Na tukajšnji borzi dela so zabeležili 20. t. m. 343 brezposelnih napram 300, ki jih je bilo 10. t. m torej porast za 43. Delo dobijo sedaj: 2 hlapca, 1 majer, 1 krojač, 1 pek ta dva mizarja ter več dekel, kuharic in služkinj ter po ena sobarica, vzgojiteljica, natakarica in gospodinja. —c Mozirski študentje bodo priredili v nedeljo 27. t. m. ob 20. v dvorani Sokolskega doma v Mozirju komedijo »Matura« v režiji g. Milana Zeniška. Med odmori bo pel domači pevski zbor. Okoličani vabljeni —C Vse mogoče govorice se širijo poslednje dneve v zvezi z najnovejšimi svetovnimi dogodki. Tudi v Celju so na delu rasni ljudje, Id s posebnim užitkom ta zadoščenjem raznašajo vse mogoče govorice. Ker je prt nas še veliko nezavednih ljudi, ki radi nasedajo takim vestem, je razumljivo, da se nekaterih polašča nemir, ven-i ar pa velika večina presoja sedanji na-neti položaj mirno, ker se je vživela v razne preobrate in pretresi jaje zadnjih časov Dobro bi pa bilo paziti na dotične, ki s širjenjem raznih neresničnih vesti hočejo ustvarjati nemir med prebivalstvom ter jih prijaviti oblastem. —c Prva prvenstvena tekma v letošnji sezoni bo v nedeljo ob 17. pri Skalni kleti, kjer se bosta srečala stara lokalna rivala Celje in Atletiki. To srečanje je vsakokratni višek nogometne sezone ln se zdi, da nedeljsko srečanje ue bo drugače. Mariborske in okoliške novice — Sokolska proslava kraljevega rojstnega dne v Mariboru. Tudi letos bodo mariborska sokolska društva to šupna uprava kar oa jslovesneje proslavila rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra IL Proslava DC 6. septembra t. L dopoldne. Članstvo Ul naraščaj se zbere na letnem telovadišču Sokola Maribor L, od koder odkoraka skozi mesto v Sokolski dom matičnega Sokola, kjer se bo vršila slovesnost Točen čas proslave bo še pravočasno objavljen. Opozarjamo brate ln sestre, da pripravijo svoje slavnostne kroje. Zdravo! — Podprimo šentiljske Sokole. V nedeljo 3. septembra bo na letnem telovadišču ob 14. javni telovadni nastop, ki se ga bo udeležilo mariborsko pa tudi ostalo obmejno sokolstvo. Podprimo idealne, požrtvovalne šentiljske Sokole in posetimo njihovo prireditev v čim večjem številu. — V Hoče! V nedeljo 27. t. m. bo priredilo ob 15. hočko sokolsko društvo svoj javni telovadni nastop na letnem telovadi, šču. Tudi mariborsko sokolstvo in nacionalno občinstvo pojde na prireditev hočkih Sokolov, ki zaslužijo, da jih podpremo. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Albanežejeva lekarna pri sv. Antonu na Frankopanovi ln Konigova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi 1. — Jutri zaključek pedagoškega tečaja. Včeraj sta predavala z lepim uspehom v okviru V. pedagoškega počitniškega tečaja D. Glinškova o izbranih pogiavjili Iz sodobnega slovniškega pouka, A. žerjav pa O spisju v sodobni ljudski Soli. Danes bodo predavanja V. Čopiča o vlogi učitelja pri zboljšanju domače vzgoje, E. V ranca o problematiki učnega načrta za ljudske Šole, J. Kontlerja pa o tem, kakšni naj bodo podrobni učni načrti. Jutri v soboto bo zaključen lepo uspeli letošnji počitniški pedagoški tečaj s predavanjema prof. Silina o skupinskem delu v šolskem pouku ter V. Majhna o tihem dem učencev. — Sušenje sadja je važna panoga našega sadjarstva, ki prinaša našemu gospodarstvu lepe dohodke. To uvidevajo tudi napredni sadjarski krogi in oblasti. Pričeli bodo graditi nove sušilnice, ki bodo potrebovale strokovne upravnike. Za to bo v tukajšnji bajxwinski sadjarski in vinarski soli dvodnevni tečaj za sušenje sadja, namenjen Izobrazbi bodočih upravnikov sušilnic Tečaj bo 11. in 12. septembra. Prijave je nasloviti na ravnateljstvo omenjene šole. _ Poroka. V tukajšnji magdaleastd cerkvi sta se poročila gdč. Cveta Prvkova, najmlajša hčerka pokojnega van1e Ivana Jazbinška se nadaljuje. Studenlki orožniki so poleg Marka Perneka. ki jo priznal doslej 5 tatvin in vlomov, aretirali še neko Marilo Lasičevo. pri kateri so našle še celo zalogo blaga, ki poteka od vloma v Stokovo trgovino v Kamnici. ter Ano Vinčekovo. ki le osumljena prikrivanja ukradenih predmetov Ze dosedanie aretacije kažejo, kako širok in številen le bfl krog Roganovih pajdašev, zaupnikov in pomagačev. »Lorbeiianci« v Maribora Magnetopati2ni zdravitel] Viljem Vadnov umrl gladovne mm^ti — Po naročilu „medija44 je odklanjal vmIbo Hrano Maribor. 24. avgusta Na mestnem pr kopališču na Pobrežju je bil zanimiv pogreb, ki so se ga udeležili v velikem številu spiritualci Maribora tn okolice. Pokopali so najbrže največjega Lorberjevega učenca, nad 70 let starega Viljema Vadnova, hišnega posestnika iz Košerjeve ulice. Sam je bil znan magneto-patični zdravitelj in je do zadnjega trdovratno odklanjal vsako drugo zdravljenje. Umrl je tako rekoč gladovne smrti, ker je zavestno oziroma po naročilu »medija« odklanjal tudi hrano. Pogreb je privabil mnoge pripadnike »lorber janstvac. Kakor znano, je Maribor središče najrazličnejših sekt in spiritualnih ločin. Med drugimi ločinami je znano zlasti tako zvano »lorberjanstvo€, čigar ustanovitelj pa je bil Jakob Lorber, sin naših Slovenskih go- ric in slovenskih staršev, doma iz Kanila pri J aren i ni. Jakob Lorber, ki je bil tudi odličen glasbenik, je študiral v Mariboru. Pozneje je študiral v Gradcu, kjer je postal učitelj glasbe ln petja. Napisal je 90 del, v katerih razlaga nauke, ki se precej približujejo spiritizmu, ki pa slonijo vendarle na svojskih domnevah. Lorberjevo življenje in teozofično delovanje Je zelo vplivalo na tedanjo družbo, saj najdemo lor-berjanstvo danes celo med Dolenjci. Glavni sedež te družbo je Victigheim ali »Novi Jeruzalem«. Verniki te družbe, ki jih je tudi v Mariboru precej, so strogi vegetar-jancl in se zdravijo izključno s hipnozo in magnetizmom. Vodja lorberjancev v Mariboru je bil umrli Viljem Vadnov, ki jo bil najvidnejši predstavnik mariborskega »lorber janstva«. Podaljšajte avtobusno progo od Ljutomera do štrigove Ljutomer, 24. avgusta Spomladi je bila otvorjens avtobusna proga Maribor—Ljutomer preko Slov. goric, ki deloma ne pasira krajev avtobusne proge Maribor—Gornja Radgona. O veliki važnosti avtobusne proge Maribor—Ljutomer in njeni rentabilnosti smo že parkrst izpregovorili. Žt ob otvoritvi te proge se je pojavilo vprašanje, zakaj bi se ne podaljšala do skrajne meje ljutomerskega sreza, ker so za to dani vsi pogoji. Tiho smo si odgovarjali, češ da BO s to progo že posku šali, a ni bilo uspeha. Danes, ko imamo po 10 letih ponovno avtobusno progo do Ljutomera, pa so se razmere že v toliko izpre-menile, da lahko mirno trdimo, da bi bil del proge is Ljutomera do Štrigove rentabilen. Odkar jo priključena Štrigove k ljutomerskemu »rezu upravno in sodno, so postali kraji med Ljutomerom, štrigovo in J njeno okolico vsestransko navezani ns Lju-; tomer ter ima prebivalstvo Štrigove in njene okolice stalno opravke v Ljutomeru. Ne samo upravni posli, temveč tudi gospodarsko in kulturno teži Štrigova k Ljutomeru, odkar je prav v tem odrezana od Čakovca. Glede prometnih zvez moramo reči, da je Ljutomer Strigov* najbliiji glede železnice ter najbližje gospodarsko in kulturno središče, čeprav v tem nekoliko zaostaja za Čakovcem, ki je pač bolj oddaljen od Štrigove. Nova cesta iz Ljutomera v Štrigovo bo skoraj gotova ter bo sposobna za avtobusni promet. Tudi glede avtobusa je stvar lahka, ker lahko tako prenoči v Strigovi kakor sedaj v Ljutomeru, naslednje jutro ps bi krenil is Štrigove toliko prej, da bi bil v Ljutomeru že v času. ko sedaj odhaja Umestno bo o predlogu razmišljati ter ga uresničiti. b Gornje Radgone vesti. Vodstvo carinskega oddelka v Gornjem Cmureku je bilo poverjeno rrri"11"1 Ml1**111 Jurkoviču doslej pri glavni carinarnici v Gornji Radgoni. Sodni uradnik Tono Adamič je premeščen k okrajnemu sodišču v Ljutomer. — Obmejni Sokoli v zbor. V nedeljo 17. avgusta bo priredila mariborska sokolska tupa I. kolesarski izlet članstva v Gornjo Radgono. Zbor vsega članstva bo v nedeljo 27. avgusta ob 8. na grajskem griču nad trgom, obvezen sa vse članstvo domačega društva brez <*J**wtJ> ln razlike. Po zboru bo pozdrav državni zastavi, nato žavna himna Z godbo odkorakamo nato na grob radgonskih žrtev ln Maistrovih borcev, kjer bo obmejno Sokolstvo položilo vence na skupen grob. 81edll bo razhod, popoldne ob 14. pa bo zopet zbor vsega članstva na zbornem mestu na grajskem griču ob nagovoru župnega načelnika br. Komaca. nato petje sokolska himno in slovo. Udeležite se polnostevllno! čitajte širite »Slo venski Narod«! Skrivnostni Mannheimer Fotoni ene izmed najstarejših evropskin bank Polom znanega denarnega zavoda Men- delsschn in drug. ki je sledil po nenadni smrti lastnika Fritza Mannheimerja. dobiva mnogo večji obseg, kakor se je v začetku zdelo. V začetku so računali, da so skupne izgube zavoda sicer zelo velike, a zdaj se je izkazalo, da so še mnogo večje. Obveznosti Mendelssohnove banke so posebno velike, ne le proti nizozemskim denarnim zavodom, temveč proti švicarskim, francoskim, belgijskim švedskim, kanadskim in ameriškim. Še \cdnr računajo, koliko znaM aktiva banke vendar doslej še niso mogli oceniti njene višine. Približni vsota obveznosti banke zna*a 300 milijonov nizozemskih goldinarjev in po dosedanjih ugotovitvah je treba bančno izgubo računati na najmanj 80 milijonov nizozemskih goldinarjev, to je okrog 1.900 milijo- din-"-icv. Po poročilih nekaterih nizozemski tov je Mannheimer špekuliral predvsv... proti nizozemskim goldinarjem m belgijskemu franku. Njegove spekulacije so omajale tudi tečaje nekaterih tujih valut. Po trditvah angleškega lista »Sundav Espress« je Mannheimer špekuliral z dolarjem proti franku in z nzozemskimi goldinarji proti funtom šterlingom. Možje Mannbeimerjevega kova so zelo nevarni svetu, ki pa zve to o njih navadno šele tedaj ,ko jih ni več med živimi. Fritz iMannheimer je bil zelo skrh nosten mož. Baje ni bil nikdar v svojem življenju fotografiran in kakšen je bil, lahko sodimo samo po eni ohranjenih slik in sicer po risbi nekega slikarja, ki je Mannheimerja narisal skrivaj. Mannheimer je baje dejal, ko so ga ob neki priliki vprašali, zakaj se ne pusti fotografirati: »Kaj prav za prav pomeni bankirju velika popularnost? Bankir je samo mož, ki daje kredite. Veljavnost ima torej samo kredit in ta se tudi ne pusti nikdar fotografirati.« Fritz Mannheimer izhaja iz Berlina Zc zelo mlad se je izselil v Pariz m dobil zaposlenje v podružnici Mendelssohnove banke. Ker je bil zelo podjeten in razumen, je napravil kmalu lepo kariero. 2e ob izbruhu svetovne vojne, ko se je Mannheimer vrnil šele kot 24 !et star v Nemčijo, da odsluži vojaščino, je užival sloves uglednega gospodarstvenika. Kmalu je postal član važnih vojaških gospodarskih ustanov v Nemčiji in nekateri trdijo, da je treba prav njemu pripisati zaslugo, da je Nemčija vzdržala vojno štiri leta. Ob koncu vojne, ko je bil Mannheimer star 28 let, je vodil že samostojno zelo važno »Vojno kovinsko družbo«. Potem se je vrnil zopet k svojemu prvotnemu poklicu v Mendels-sohnovo banko, a ob tej priliki žc kot družabnik. Pozneje jc ustanovil v Berlinu podružnico banke. S časom je banka prešla popolnoma v njegove reke. Mannheimer jc imel vedno dober nos in zato sc jc preselil, še preden so hitlcrjevci prevzeli oblast v Nemčiji, na Nizozemsko. Posrečilo se mu je tudi dobiti nizozemsko državljanstvo Povojna leta. ko je bankam posebno cvetela pšenica, so kmalu minila in začele so se pojavljati težkoče tudi pr* Mendelsso-hnovi banki, ki jc bila zlasti prizadeta ob finančnem polomu I. 192°. ko se je začela svetovna kriza. Toda Mannheimer se je znal spretno izvleči iz vseh težkoč. vendar ne z zdravimi finančnimi metodami. Začel je spekulirati na debelo. Mannheimer je igral tudi veliko vlogo pri plasiranju obveznic francoskih državnih posojil. Nudil je francoski vladi tako ugodne pogoje, da je kmalu izpodrinil vse svoje konkurente, ki nikakor niso mogli razumeti, kako je mogoče pri takšnih poslih še kaj zaslužiti. Mannheimer je napravil francoskemu finančnemu ministru marsikatero uslugo in zato ga je minister Paul Revnaud tudi zelo cenil. Revnaud je moral požreti mnogo očitkov zaradi tega že tedaj, ko je Mannheimer užival še velik sloves Značilno je. da se je Mannheimcrjevega pogreba udeležil tudi minister Revnaud, čeprav zadnje čase marsikdo ni hotel več pokazati, da je bil kdaj v prijateljstvu z Mann-heimerjem. Če bi francoska valuta ne bila sedaj tako stabilizirana kakor je, bi bil resno ogrožen tudi frank zaradi poloma Mann heimerjeve banke. Mendelssohnova banka je bila eden najstarejših evropskih denarnih zavodov. Ustanovil j0 je v 18 stoletju sin nemškega filozofa Mozesa Mendelssohna. Iz te Mendelssohnove rodbine izhaja tudi znani skladatelj Mendelssohn. Govore, da je bil tudi Mannheimer velik ljubitelj umetnosti, pa tudi do filozofije je kazal veliko naklonjenost. Filozofiral je seveda najrajši o denarju in špekulacijah. Ameriška industrija na vojni podlagi Ameriška vlada se je zdaj odločila, da preuredi svojo industrijo na vojno podla go. posebno v pogledu predelovanja siro-vin za potrebe vojne. Odbor, ki je bil poverjen z nalogo, da izvede to preureditev bo razpravljal tudi o mobilizacijskem načrtu ameriške vojske. Elektrifikacija Trbovlje, 24. avgusta Dolga leta so trboveljski rudniki prejemali električni tok za obratne potrebe in razsvetljavo iz elektrarne Fale. Ko jc nastopila rudarska kriza in se je odjem premoga iz rudnikov močno skrčil, je nastalo vprašanje, ali bi se ne dala obnoviti in razširiti rudniška elektrarna ob Savi. da bi dajala tok ne le vsem rudnikom v Zasavju, marveč tudi še bližnji in daljn' okolici Zasavja in Savinjske doline Z obnovo in razširitvijo elektrarne so pričeli pred 3 leti. Izvršene so bile ogromne preureditve in prezidave, zlasti pa popolnoma nove no- \ tranje opreme z najmodernejšimi stroji, turbinami, kotli itd. V J*rezi s tem so bile zgrajene tudi najmodernejše čistilne napra-govnih pralnic. V teh čistilnih napravah se ve za odtočno vodo iz separacijskih premo- bo zajemal premogovni prah in zdrob, ki je doslej z odtočno vodo prihajal v Savo. Ta drobni premog se v tej čistilni napravi zajame, dvigne s posebnimi napravami iz čistilnih bazenov in porabi nsto v novi elektrarni. Nova elektrarna ob Savi ni le velikega gospodarskega pomena za trboveljske rudnike, marveč bo tudi največjega gospodarskega pomena za bližnjo in daljno okolico Zasavja in Savinjske doline. 2e sedaj se gradi iz nove rudniške elektrarne mogočen daljnovod po strmem pobočju preko Bukove gore, vasi Prapretno in Plesko, preko Ojstrega in Sv. Katarine. Podmejc in Marija Reke tja v Savinjsko dolino. Mogočni železni jambori se dvigajo že na tako zva-nem Žcbljevem hribu nad Trbovljami v višini, kamor je mogla spraviti to ogromno železno ogrodje le današnja najmodernejša transportna tehnika. Dela sc pospešeno nadaljujejo in vse kaže, da hočejo merodajni činitelji še pred zimo dovršiti daljnovod, po katerem bo dobavljen tok v Savinjsko dolino in dalje proti Gorenjski. V novi preurejeni elektrarn: d o vršu je jo številni monterji zadnja dela, medtem ko nova elektrarna že nekaj tednov redno obratuje in oddaja tok ne le trboveljskemu, marveč tudi že sosednim rudnikom, ki so doslej prejemali tok prav tako iz Fsle. ki pa bo tok. ki so ga doslej prevzemali trboveljski rudniki, lahko preusmerila in oddajala drugim odjemalcem, zlasti ker se kaže čedalje večja gospodarska potreba po elektrifikaciji doslej še ne elektrificiranih delov Slov. goric. ptujske okolice in Spodnjega Zasavja. Povečava in preureditev nove električne centrale ob Savi v Trbovljah je potemtakem ogromnega gospodarskega pomena s stališča elektrifikacije podeželja. Pridobila bo zlasti Savinjska dolina in oni del Gorenjske, ki doslej še ni elektrificiran, pa tudi oni deli Zasavja, kamor doslej še niso segli elektrovodni jambori falskega omrežja. Ljubljana v jeseni XII. Gospodinjska raxstava Zveze gospodinj na velesejmu v paviljonu »K« bo nudila posebno privlačnost za nase najmlajše. Prirejena bo električna kuhinja s Šestimi električnimi rešoji. malimi lončki, ponvicami, v katerih bodo kuhale male deklice v belih predpasnikih in čepicah kot mlade gospodinje. Kuhanje bo vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. Tudi mladi kuharji ao se se priglasili. Mlade kuharice in kuharji bodo pogostili svoje sovrstnike. Ta kuhari ja ne bo nikako igrač-kanje, ampak po visokih principih vzgojiteljice Montessori prirejena prijetna zaposlitev najmlajših, ki naj v posnemanju dela odraslih vzljubijo gospodinstvo, do_ mačnost in družabnost. Kuhanje in pouk v kuhanju bo brezplačno ter pod strokov, nan nadzorstvom gospodinj in elektroin-ženjerjev. Sprejemajo se že v naprej priglasi otrok, ki bi se radi udeležili tega poskusnega kuhanja vsak dan od 16. do 17. Prijave sprejema Zveza gospodinj v Ljubljani. Gradišče 14. kjer se dobe potrjena pojasnila. V razstavi gob na jesenskem velesejmu od 2. do 11. septembra 1939, ki jo orga. nizira naš preizkušeni gobo znanec g. Ante Beg. bodo poleg naravnih primerkov, kar jih bo takrat mogoče dobiti v naših gozdih, razstavljeni tudi prav umetniško izdelani modeli (123 po številu). Nadalje bodo nabita vidno čitljiva navodila in poučila: 1. sušenje gob za prodajo in za domačo uporabo; 2. gob j i prašek; 3. vlaganje v kis; 4. konzerviranje v slanici; 5. gobji izvleček (ekstrakt); 6. gobe v go_ spodarstvu; 7. ali moremo zanesljivo ločiti strupene gobe od užitnih? 8. Prvi pojavi in prva pomoč pri zastrupljenju z gobami. Vsa ta navodila bodo najbrže tudi tiskana na posameznih letakih ali v priročni knjižici. Znana ljubljanska tvrd-ka Sever & Komp. bo priredila poleg razstave gob svojo razstavo o praktičnem iz. koriščanju gob (razni vzorci suhih in konzerviranih gob, gob ji prašek, gobji ekstrakt, stroj za rezanje gob, pravilna od-prema itd.) Obojna razstava bo vsekakor privlačna za vsakogar, posebno pa za naše gospodinje in za šole. Vlaganje gob v kis. Velika potrata je razvada naših gospodinj, ki vlagajo le drobne gobice,ki so jedva prodrle iz zem. lje. Najokusnejše in najredilnejše so grobe v svojem polnem razvoju, namrečj 3 do 5 dni stare. Taka goba zaleže za desetorico nezrelega drobiža. Gobe se morajo najprej prav skrbno osnažiti, nato se razreze j o na poljubne kose ali tudi na lističe kakor za sušenje ter jih zavremo v slani vodi (5—10' minut). Vodo odlijemo. a jo tudi lahko porabimo za juho ali prikuho. Prevrete gobe se na rešetki odcedijo. nato pa spravijo v steklene posode s širokim vratom. (Priporočljivo je vzeti za ta namen manjše posode, da se načete gobe kmalu porabijo.) Istočasno kuhamo v pre. cej ostrem kisu kakih 10 minut nekaj po- provih zrn, einta in čebule ter zajemo nekoliko razhlajeni kis čez gobe v stekleni posodi. Kis mora gobe popolnoma pokrivati. Po vrhu zalijemo z oljem ali z nuv-s t opijenim lojem, nakar nakar steklenico dobro zavežemo s pergamentnim papir, jem. Na ta način vložene gobe nam sh>-žijo vse leto za omake, juhe ali pridoda-tek k mesu. Za vlaganje so vse užitne gobe, a ne samo gobani. Konzerviranje gob v slanici. Kakor za vlaganje v kis vržemo pripravljene gobe v vrelo vodo, kjer jiri pustimo vre ti 5—7 minut. Za kuhanje uporabimo čisto, emajlirano posodo, ker v železni ah cinkaš ti posodi bi gobe počrnele. Ko gobe kuhamo, ne smejo moleti iz vode. zato je najbolje, da jih pokrijemo z lesenim mrežastim ali pre luknjanim pokrovom, ki stalno tišči gobe v krop. Prevrete gobe odeedimo nato jih damo v mrzlo vodo, ca se popolnoma ohladijo. Hlajenje je zelo važno zato je treba mrzlo vodo parkrat izmenjati. S tem dosežemo, da ostanejo gobe trde m bele. Najbolj priporočljivo je. da damo prekuhane gobe v preluknjano posodo, ki jo postavimo za pol ure pod vodovod ali v tekoči potok. Potem zavrimo v drugi posodi primerno količino vode in damo na vsak liter vode 5 dkg kuhinjske soli. To vodo, ki se imenuje slanica moramo dobro ohladiti, potem pa jo vlivamo v posodo nad kuhane gobe toliko čas«,, da je posoda polna in so gobe s slanico popolnoma pokrite. Ako imamo večjo množino gob, je lahko posoda sodček od olja ali leseni ce-briček, za manjšo množ'ne pa poljubna steklena posoda s širokim vratom. Zi konzerviranje v slanici so upora one vse užitne gobe, toda za prodajo pr: ejo v postev le užitni gobani. Revmatizeni je nadloga starih ljudi, a tudi mladi niso varni pred nim. Zdravimo ga na različne najine: z masiranjem, mazan »em vsakokratnih mazil i. t. d. Naj, večkrat pomaga tudi kopanje v rudninski vodi. Vse to si lahko privoščijo le bogatejši ljudje, manj premožni pa težje. Najboljšo pomoč, za male denarje nudi oblačilo iz angorske volne, ki prežene tudi zastarano bolezen. An gorsko volno pridobivamo od ari gorskih kuncev s česanjem, striženjem ali čupanjem. Najlepša in naj_ toplejša oblačila so iz angorskp volne. Na razstavi malih živali in produktov boste imeli priliko občudovati in kupovati vsakovrstne izdelke iz angor.-ke volne in preje, lastni izdelek prve domače jugoslo-venske predilnice. Razstava bo v času od 2. do 11. septembra v okviru ljubljanskega jesenskega velesejma. MALI OGLASI Seseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjavo beseda Din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo- RAzno Beseda 50 par davek posebej Najmanjši znesek 8 Din Mcstn: pogrebni zarod Občina LjuDltana Umrl nam je naš dobri oče, stari oče in prastari oče, gospod Franc Mara železniški uradnik v pokoju Pogreb bo v soboto, dne 26. avgusta 1939 ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 24. avgusta 1939. Žalujoči ostali. Male oglase »Slov. Narod« •prejema oprava do 9. are dopoldne jTIJBlSTl! Predno odhajate na planine, ne pozaolte si nabavit) fin cvetlični med v Medarni — Ljubljana židovska tli. & 36/1 NAJBOLJŠO MEDICO doDite v Medarni — Ljubljana Židovska tU. 6. 86/7 KLIŠEJE JUGOGI>AE!KA SVI