Posamezna številka 6 vinarjev.
Siev. 242. izven Ljubljane 8 vin. \ Ljubljeni, v poneilellek, 21. oklofira 1912.
Leio XI.
== Velja po pošti: =
Za celo leto napre] . K 26-— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6'50 za en meseo „ , „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29-— za ostalo Inozemstvo „ 35*—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12"— za četrt leta „ , „ 6-— za en meseo „ . „ 2~—
V	upravi prejeman netočno K 1-70
;Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 T za dvakrat . . . . „ 13
za trikrat . . . . „ 10 „ ia večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
izhaja:;
vsak dan, izvzemal nedelje in praznike, ob 5. url popoldne.
Ifcir Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/I1L Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6. tuj Avstr. poštne bran. račun št. 24.797. Ogrske poštne hran. račun št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
dne 20. oktobra 1912.
Ljubljana, središče slovenskih ze-melj, je bila včeraj pozorišče dneva, ki bo za veke zaznamovan v zgodovini hrvatskega in slovenskega naroda. Ta dan so sc zastopniki hrvatskega naroda sešli s predstavniki slovenskega ljudstva, ne zato, da govore besede, vdihnjene od trenotnega razpoloženja, marveč da na podlagi treznega presod-ka in gnani od sile velikega zgodovinskega momenta svečano svedočijo pred celim svetom edinstvo hrvatsko - slovenskega naroda in v tem prepričanju uravnajo vse svoje delovanje v korist in srečo dveh le po imenu in nesrečni zgodovini ločenih veja enega ter istega roda.
Ako bi bil včerajšnji dan samo izliv maloutemel jenih čustev, ako bi bil samo parada ali grožnja nasproti komurkoli, ako bi imel zgolj namen doseči trenuten uspeh, bi danes teklo naše. pero le težko in proti našemu boljšemu prepričanju. Tako pa lahko rečemo, da nobena beseda, še tako pesniška in visokoleleča, ne more izraziti tega, kar se je včeraj dejansko izvršilo. Morda jc Je leta 1712., ko so Hrvatje sprejeli pragmatično sankcijo in izrekli, da hrvatske in slovenske zemlje po naravi, zgodovini in jeziku spadajo neločljivo skupaj, bil tako pomembni moment kakor jc bil včerajšnji. Kajti včeraj smo Hrvati in Slovenci skupno taisto misel izrazili, ne na papirju, kakor dozdaj žc čestokrat, marveč poklicani zastopniki ljudstva, oči v oči, po tehtnem preudarku, v popolni slogi, imajoč za seboj ogromno večino hrvatsko - slovenskega ljudstva. Kar se je včeraj sklenilo, nima sankcije ene ali več oseb, nima sankcije ene kaste, ni na pergament napisano, ampak nosi sankcijo nas vseh, se je vklesalo v srce hrvatsko - slovenskega naroda, kolikor ga prebiva od Mure do Kotora, od meje na Beneškem do Drine.
Tako svečan je bil ta trenotek, da nam niti za hip ne pade na um v zvezi z njim adresirati na kogarkoli kakšen opomin, kakšno grožnjo, kako ogorčenje. Ne! Kdor nas je včeraj mogel in hotel videti skupaj, naj bo ta ali ona vlada, ta ali oni takozvani odločilni faktor, ta ali oni naš narodni ali strankarski nasprotnik, vsak jejah-ko posnel, da je govoril včeraj narod, ki se preveč jasno zaveda svoje sile, svojega pomena, svoje zgodovinske naloge, da bi s tem še požiral. Tega. nam ni treba. Brez nas, preko nas, proti nam ne bodo nič oni, ki o naši usodi odločujejo, a ničesar odločiti ne morejo, ako nismo i mi z njimi. Ako je njihova moč i naša, je ravnotako naša moč i njihova. Tega nam ni treba več niti naglašati, to je samoposebi dano, to lahko vsak spozna, saj danes, ko hrvatski in slovenski narod preveva in oživlja ena misel, ko najbornejši se-Ijak med nami spoznava in čuti isto kakor inteligent, da je namreč ni sile, ki bi nas mogla ločiti, ki bi mogla naš napredek in razvoj preprečiti, ki bi sc mogla z nami igrati.
Koliko nas je bilo včeraj zbranih! Koliko ljudi, živečih v najrazličnejših razmerah: Bosancev, ki ne pripadajo ne avstrijski ne ogrski državi, marveč monarhiji, katera pa v državnih aktih niti ne obstoja, Hrvatov iz Banovine, zvezane z deželami Štefanove krone.
Hrvatov iz Dalmacije, ki po pravu spada k Banovini, de facto pa k Avstriji, potem Slovencev iz vseh dežela avstrijskih. In vendar ni bilo niti sence kakega nesoglasja, kvečjem razlika v temperamentih. In zvečer, ko so sc najširši krogi naših somišljenikov zbrali okoli naših zastopnikov, se jc zveza, ki so jo pripravili voditelji, šc tesneje sklenila; kmetski gospodarji, gospodje plemenitih imen, duhovniki, vseučiliščni profesor, obrtnik, delavec, vsi ene misli, enega čustva, ene volje.
Pa še eno. Z načeli stojimo in pademo, kulta oseb pa nismo nikoli gojili. Vendar bi ne storili svoje dolžnosti, če ne bi omenili dveh mož, ki sta včeraj gotovo doživela najlepši dan svojega življenja, mož, ki jih je delo naredilo za to, kar sta danes in kar danes pomenita, ki v njih spoštujemo moč idealizma, katero so jima mogla dati le načela, ki so nam vsem pravec. to sla dr. Mile Starčevic in dr. Ivan Šusteršič. Ne govorimo o našem načelniku: vsak Slovenec in Hrvat ve, koliko se imamo vsi, ki smo včeraj bili zbrani, zahvaliti njemu na tem zgodovinskem dnevu. Dr. Mili Starčeviču velja danes naša beseda. S svojo Ijudo-milostjo, iskrenostjo in skromnostjo, ki jc znak resničnega idealizma, je včeraj šc bolj vsa slovenska srca pridobil kakor jih je že. Na program, ki nosi ime njegovega velikega prednika, kateremu je dr. Mile kot njegov vredni naslednik posvetil svoje življenje, smo včeraj prisegli: ostanemo mu zvesti, kakor more biti zvesto verno srce slovensko!
XXX
Vseslovenske LluUsKe Stranke in Hrvaiske Sirarte Prava.
Osrednje vodstvo Vseslovenske ljudske stranke, ki je zborovalo dne 20. t. m. dopoldne v Ljubljani, je soglasno odobrilo opatijske in dunajske resolucije zastopnikov V. L. S. in stranke prava. Obenem je sklenilo sledečo resolucijo:
Centralno vodstvo V. L. S. jemlje z ogorčenjem na znanje poročilo koroškega strankinega vodstva o nečuve-nem zatiranju slovenskega ljudstva v vseh panogah javne, avtonomne in državne uprave na Koroškem, protestira proti sistematičnni. zlorabi javno oblasti v ponemčevalne namene in proti raznim poskusom vtisniti deželi na umeten način pečat izključno nemškega značaja, konstatira, da jc ljudsko štetje falzifikat dejanskih razmer, ki vsled tega za presojo narodnostnih zadev in vprašanj ne more priti v postov in končno od poslancev V. L. S. nujno pričakuje, da nevzdržljivim razmeram na Koroškem posvečajo svojo najin-tenzivnejšo skrb in pozornost ter se pri tem eventualno poslužujejo tudi najostrejših parlamentarnih sredstev.
Koroškim pritožbam se pridružujejo tudi štajerski zaupniki ter kažejo na vedno silnejši pritisk od Ncmcev pod očividno zaslombo sovražne nam vlado.
V plenarni seji hrvatskih narodnih zastopnikov, ki se je istega dne v Ljubljani vršila in kateri je prisostvovalo iz kraljevine Hrvatske in Slavoni-
je 16 bivših narodnih zastopnikov raz-puščenega hrvatskega sabora v Zagrebu, 8 narodnih zastopnikov iz Dalmacije, (i narodnih zastopnikov iz Bosne in Hercegovine in 3 narodni zastopniki iz Istro, so se isto^ako vzeli na znanje opatijski in dunajski sklepi in sledeči komunike sklenil:
1.	Vrhovna uprava stranke prava je z velikim zadovoljstvom in iskreno radostjo vzela na znanje poročilo o sklepih, storjenih 19. rujna v Opatiji in 9. listopada 1912 na Dunaju mod delegati stranke prava in Vseslovenske ljudske stranke, vsled kojih stopa Vseslovenska ljudska stranka v vrste Stranke prava in v celoti sprejme njen državnopravni program od leta 1894.
2.	Da se doseže edinstvo in svoboda, smatra vrhovna uprava stranke prava za koristno sodelovanje vseh narodnih sil in želi v tem dolu pozdraviti kot soborilce vse plasti naroda brez razlike vere in plemena.
3.	Hrvatski narod, svest si potrebe svojega daljnega narodnega razvitka, svojih narodnih pravic in važnosti geografskega položaja, bolno čuti politično razkosanost kraljevine hrvatske, z globokim ogorčenjem prenaša pritisek protimrodnega sistema, ki osobito v Banovini uničuje vsak napredek in prava hrvatskega naroda.
4.	Hrvatski narod, v sv.esti si, da so zemlje, v katerih on in njegovi so-rojaki živijo, odločilne važnosti za položaj monarhije kot velevlasti in da je vodno v polni meri vršil svojo dolžnost nasproti svojemu zakonitemu vladarskemu domu in nasproti narodom habsburške monarhije ter doprinesel same žrtve, za gotovo pričakuje, spoštujoč prava in svobodo drugih narodov, da monarhija in njeni narodi v svojem lastnem interesu izpolnijo svojo dolžnost nasproti potlačenemu hrvatskemu narodu.
5.	Plenum vseh hrvatskih narodnih zastopnikov, članov Stranke prava iz vseh zemelj, na svojem sestanku v Ljubljani 20. listopada t. L, soglasno odobrava in sprejema te izjave svoje vrhovne uprave ter izjavljajo, da bodo z vso odločnostjo nadaljevali borbo in delo v duhu programa stranke prava.
Popoldan ob 3. uri so se zbrali zastopniki Stranke prava iz vseh hrvatskih dežela in zastopniki Vseslovenske ljudske stranke v veliki dvorani »Uni-ona« na skupno zborovanje. Bilo jih je okoli 90, poslancev, strankinih voditeljev ter drugih odličnjakov. Pogled na ta prvi hrvatsko - slovenski sabor je bil veličasten, aklamacije, ki so spremljalo posamezne izjavo, so s svojo ognjevitostjo dokazovale, kako globoko izvirajo iz najnotranjega prepričanja, govori v to določenih zastopnikov trajnega pomena, premišljeni, programa-tični, ki bodo pustili za seboj globoke sledove. Kdo pa bi mogel opisati pre-srčne ovacije, spontanno napravljene dr. Mili Starčeviču in dr. Ivanu Šu-steršiču, ko sta skupaj stopila v lepo ozaljšano dvorano? Vstopivšc hrvatske poslance so slovenski poslanci pozdravili z vskliki: Živio dr. Starčevic! Živila Stranka Prava! Živila Hrvatska!
Zbor je pozdravil, povdarjajoč veliko važnost zborovanja v svrho udej-stvenja hrvatsko - slovenskega edin-stva, dr. Ivan šusteršič in predlagal za predsednika dr. Mile Starčev i-č a, za podpredsednika poslanca Gra-f e n a u e r j a, za zapisnikarja C. A k a-čiča in dr. J. Brejca, kar se je z velikimi aklamacijami sprejelo.
Nagovor dr. Mile SiarCeviča.
Nato je z viharnim navdušenjem pozdravljen, predsednik zbora, dr. Mile Starčevic, zbor sledeče nagovoril:
Odlična gospoda!
Prisrčno Vas zahvalim za podeljeno mi odlikovanje. Zavzemam to častno mesto globoko ganjen in z opravičenim ponosom, ker mi je predsedovati temu domoljubnemu zboru predstavnikov en ga naroda hrvatskega In slovenskega imena. (Burno pritrjevanje in dolgotrajno ploskanje.) Z Vašim številom ste pokazali, koliko Vam je na srcu sreča in bodočnost skupne domovine.
Nismo se zbrali, da drug drugega nadmodrimo. Mi smo vsi prevzeti, vsi prepričani o spasonosnosti ideje sloge in edinstva hrvatsko - slovenskega. Mi smo prišli v belo Ljubljano, da pred celim svetom pokažemo, da smo na jugu monarhijo faktor, ki se ne da potlačiti, preko katerega se ne sme preiti. (Veliko pritrjevanje.)
Čuveni grof Khuen - IIedcrvary je v delegaciji izjavil, da naša sloga, to naše delo nima temelja v preteklostL (Vzkliki.) Čuveni Khuen ne zna ali pa preračunano taji, da jc ta ideja vodila naše dede od kneza Sama do Ludovika Posavskega, od tega do Zrinjskega in Frankopana, od teh do stvoriteljev hrvatsko pragmatične sankcije pa do naše dobo. (Veliko pritrjevanje.) Za to idejo so naši dedje prelivali na potoke mučeniške krvi v borbi proti Avarom, Frankom, domačim fevdalcem in Ma-žarom. To idejo so naši dedje uzakonili v hrvatskem saboru leta 1712., sprejemši pragmatično sankcijo, s katero so si osigurali, da Hrvatska, SJu-vonija in Dalmacija ne smejo biti ločene od štajerske, Kranjske in Koroške. (Viharno aplavdiranje.) Ta ideja jc torej osnovana, nc samo v krvi, veri in jeziku, temuč t v skupnosti interesov, geografski logi in skupni zgodovini.
Mi hočemo danes postaviti teme-* Ijc skupnemu delu. Danes je znamenit historičen moment za hrvatsko - slovanski narod, kateri mora z vsemi dopuščenimi in zakonitimi sredstvi stre-miti za oživotvorjenjem hrvatsko-slo-venskega državnega telesa. (Burno, dolgotrajno pritrjevanje in ploskanje.)
Naj blagoslov Vscvišnjega rosi na nas in pospeši oživotvorjenje naših do-* movinskih idealov!
Ko sc jc viharni aplavz polegel, jame govoriti
sledeče:
Poslanec Zaoorac.
Visokospoštovana gospoda!
Zadela me jo čast in dolžnost, da v imenu banovinske organizacije Stranke prava pregovorim nekoliko besed o pomenu tega dneva. Sedanji trenotek je historičnega pomena za bodočnost slovanskega juga v tej monarhiji, a
predvsem za bodočnost hrvatsko - slovenskega naroda. Današnji dan je svečana manifestacija hrvatsko • slova nskega edinstva n? samo kulturnega, socialnega in etničnega, temveč i političnega. (Veliko pritrjevanje.) Temelji so bili postavljeni žc pred več sto leti, ko so naši dedje na saboru v Zagrebu prvi od vseh narodov te monarhijo historičnega leta 1712. stvorili hrvatsko pragmatično sankcijo, v kateri so izjavili, da bodo le tistega člana prejas-ne dinastije habsburške za svojega kralja priznali, kateri bo obenem vladal nad Kranjsko, Štajersko in Koroško.
Ne bom vam govoril o edinstvenem kraljestvu, katero je Napoleon Veliki hotel oživotvoriti pod imenom ilirskega kraljestva, katero je imelo obsegati Hrvate in Slovence. Ravno tu v Ljubljani se nahajajo njegovi historični sledovi. Znano Vam je, gospodje, kultur-nopolitično gibanje Ludovika Gaja in grofa Draškoviča, pri katerem so z vso dušo sodelovali prvi in najplemenitej-šj sinovi bratskega slovenskega naroda. Prehajam preko številnih političnih sestankov od leta 1870., na katerih so se zastopniki slovenskega naroda identificirali z narodnimi, političnimi in državotvornimi težnjami hrvatskega naroda. Vsled tega je to, kar danes delaruo, opravičeno tako po zgodovini kakor po narodnem načelu. Edinstvo, ki je danes manifestiramo in proglašamo, ni edinstvo okinčanih besed in vznesenih fraz, ternuč edinstvo dela, edinstvo akcije za veliki, nam skupni cilj. (Pritrjevanje.) Ta cilj nam označuje program Stranke prava, ki je postal skupna last Hrvatov in Slovencev. (Veliko odobravanje in ploskanje.)
Kaj hočemo? Mi hočemo živeti življenje, dostojno naroda naše kulture, našo zgodovine in našega stališča. Nočemo, da se nas smatra za narod nižje vrste, da se nas mačehovsko izpodriva iz vseh važnih mest v monarhiji, da se nas osiromašuje in izrablja v korist tretjih. (Veliko prirtrjevanje. — Vzkliki.) Mi ne iščemo tujega, Mi ne oviramo razvitka in napredka nikogar (Tako je!), hočemo samo, da i mi napredujemo, se i mi razvijamo na svojem in s svojim, a do tega imamo pravico! (Burno pritrjevanje.)
Čuli smo z izvestne strani besede, da z našimi sestanki izzivljamo prevrat in rušimo temelje države in monarhije. (Bazlični vzkliki.) Hoteti pre-meniti ustavnim potom take. zakone, kateri so kot plod momentannih razmer in večje sile, več ali menj v neskladu t večnimi in nepremcnljivimi principi pravice, to ne pomeni dolati prevrata in rušiti, marveč nasprotno graditi, pomeni ustvarjati po onem vzvišenem: Justitia regnorum fundamentum. (Ponovno viharno pritrjevanje.) Mi hočemo zakonov, ki bodo vir blagostanja in napredka za vse narode v monarhiji, a ne samo za privilegirane. Moč in bodočnost monarhije ni na bajonetih, ampak v zadovoljstvu in ljubezni narodov napram tej monarhiji. (Ponovno veliko odobravanje.)
Zakaj ne bi mogla v tej monarhiji ftk si s tira ti srečna., zadovoljna in napredna Ogrska in Avstrija poleg zadovoljne in napredne Hrvatske in Slovenije? Ne bi se li s tem povzdignila in okrepila monarhija sama? So mar naši intei'esi v nasprotju z interesi monarhije? Nikakor! Bodočnost monar-
hije leži brezpogojno na našem jugu,
(Tako je!) Ako je res ono, kar je dejal v delegacijah bivši ministrski predsednik in ogrski državnik, ko jo izjavil, da je monarhija vsled svoje lege pozvana, da posreduje med zapudoin in vzhodom, potem stoji neoporečno, da ima ta položaj samo po nas, po južnih Slovanih! (Veliko odobravanje.) Ali more in smo monarhija to vlogo posredovalke igrati brez nas ali celo proti nam? Ako dotični državnik tako misli, potem t c kruto vara, ker bi bilo to popolnoma brezumno in recimo odkrito — gotova katastrofa za monarhijo. (Burno pritrjevanje.)
Zato se hočemo mi južni Slovani, v prvi vrsti Hrvati in Slovenci odločno in možato boriti z vsemi mogočimi dopuščenimi sredstvi, dokler ne zmaga-gamo, a v tej borbi in delu upamo, da nas bodo podpirali v ki tej monarhiji želijo dobro.
Naš sestanek sc vrši v času, ko se okoli nas odigravajo historični in usodni dogodki, kojili posledic danes še nismo vstanu popolnoma presoditi. Nevarnost, da bi se iz iskre, ki se je vžgala na Balkanu, mogel razviti strahovit požar, ni minula, ona bo po vsej priliki nastala po končani balkanski vojski, naj izpade kakor hoče. V vsakem slučaju bodo njene posledice tangirale i našo monarhijo. Ali bo vpliv monarhije na Balkanu porastel v slučaju zmage balkanske zveze ali pa v slučaju zmage turškega imperija, to je vrlo problematično vprašanje. No v enem ne v drugem slučaju, tako jaz mislim. Ali vendar je en ključ povoljne rešitve za monarhijo, a. ta leži v monarhiji sami. (Pritrjevanje.) Ta ključ je samo eden. a to je: rešitev jugoslovanskega vprašanja v smislu in duhu dela in programa Stranke prava. (Ponovno pritrjevanje.) To jc edini in najmočnejši argument, s katerim more monarhija stopiti pred Evropo. Sodelovati pri rešitvi balkanskega vprašanja, no da bi bilo preje rešeno jugoslovansko vprašanje, to smatramo za zelo malo vspešno za monarhijo. Balkansko vprašanje vsebuje jugoslovansko vprašanje. Pri reševanju toga vprašanja je pa treba, da z monarhijo sodelujejo i Jugoslovani. (Tako je!) Če bi bila monarhija to vprašanje že rešila v zadovoljstvo južnih Slovanov, bi bila njena vloga in njena pozicija veliko povoljnejša nego je danes. (Veliko odo-bravanje.)
Resnica, danes smo od južnih Slovanov zbrani tu samo mi Hrvati in Slovenci ali iz tega ne sledi, da hočemo izločiti iz tega skupnega dela i ostale jugoslovanske brate. (Pritrjevanje.) Morda ni daleč čas. ko bodo tudi drugi naši bratje uvideli, da jim je rešitev in bodočnost v državnopravnih načelih programa Stranke prava. (Ponovno pritrjevanje.) Dokler se to zgodi, dokler se i oni z nami v tem delu zedi-nijo, bomo žilavo delali mi Hrvati in Slovenci.
Današnje težnje in absolutistične razmere v Banovini (Klici ogorčenja.) so samo dokaz velike važnosti jugoslovanskega vprašanja, pa, čimdalje bodo te razmere trajale, se ne bo njegova važnost zmanjšala, nego nasprotno, ba vedno rastla, ker je i zavednost našega naroda velika. (Buren aplavz.) Zato se mi Hrvatje in Slovenci, v svesti si tega, veseio podamo na delo, a faktor-
jem to- in onstran Litve kličemo: Vi- ]
deanL Consules . . .!
Ko minejo veliki aplavzi, predlaga govornik sledečo lirvatskoslovensko skupno
Resolu:ijo: Izjavljamo, da tvorimo Hrvati in Slovenci eno narodno celoto. Vsled tega hočemo pristaši Stranke prava in Vseslovenske Ljudske Stranke skupno delovati v duhu ln pravcu programa Stranke prava za jedinstvo, pravice in svobodni razvoj hrvatsko slovenskega naroda v okviru habsburško monarhije. V svesti smo si, da so hrvatsko-slovenske dežele odločilnega p^m^na za pozicijo monarhije kot velevlasti in kakor aj zavedamo svojih dolžnosti napram monarhiji, tako odločno zahtevamo in pričakujemo, da se zave tudi monarhija svojih dolžnosti napram našemu narodu.
Navdušenja in svečanega razpoloženja, v katerem je bila ta resolucija sprejeta, ni mogoče popisati.
Nato govori, burno aklamiran
(!r. IVOO š
sledeče:
Našli smo se, in vodi nas odločna volja, da ostanemo skupaj enkrat za vselej! (Viharen aplavz.)
To je reaino-politično dejstvo, ki
govori jasneje, zgovorneje, prepriČeval-neje, nego bi mogel najsijajneji govornik. A še jasneje in glasneje bodo govorilo dejstvo, da bodemo v istlni ostali skupaj. (Ponoven aplavz.)
Iz lirične atmosfere meglenih fraz in bratskih objemov smo stopili na prozaična tla realne politike. Na tem terenu ostanemo. (Hočemo!)
Zavedamo se, da se zamore hrvat-sko-slovensko vprašanje srečno rešiti samo na trdnih tleli realne polil ike, ki računa z danimi razmerami, z danimi prijaznimi in sovražnimi silami.
Varovati se moramo in hočemo nesmiselnega in neplodnega frazerstva in kričaštva, ki ljubi pozo radikalno-na-rodnega junaštva, v resnici pa ni nič drugega kakor neka politična hislerlja ali pa, kar je še hujše, preračunjeno komediiantsvc. (Veliko pritrjevanje.) Varovati se moramo in hočemo gnji-lega liberalizma, (Ponovno pritrjeva-nje), modernega »svobodomiselstva,«, ki nosi na jeziku svobodo vesti, ki pa je v resnici brutalna negacija duševne svobode in moraličen anarhizem. (Vzkliki pritrjevanja z vseh strani.) Varovati se moramo in hočemo brezplodne negacije, praznih protestov in melanholičnega jadikovanja. (Dobro!)
Mi hočemo biti stranka resnega, treznega, neumornega pozitivnega dela! (Veliko pritrjevanje.)
Ugovarjati pa moramo gotovemu podtikanju.
Hrvatsko-slovensko združenje, ki se je srečno zvršilo, ni nikomur v kvar. (Tako je!) To združenje je le sama ob sebi umevna posledica večstoletnega etničnega, kulturnega in narodnega je-dinstva Hrvatov in .Slovencev. Nagib za to združenje je ljubezen do domovine, namen pa skupno narodno, gospodarsko in kulturno delo za jedinstveni lir-vatsko-slovenski narod, v okviru habsburške monarhije. (Veliko odobravanje.)
Daleko nam je vrako sovraštvo zoper 'druge narode. (Pritrdilni vzkliki.)
Nasprotno: mi želimo bratski sodelovati z vsemi narodi monarhije za veličino in moč habsburškega gospod-siva. (Tako je!) Ako se pa, na žalost, obrača neutemeljeno sovraštvo drugih zoper nas, se moramo braniti in se bo-demo vselej tudi znali braniti! (Vihar-pritrjevanje.)
Ml tudi nočemo bii.1 ekskluzivnl v okviru naše lastne narodnosti. Nikdar nas ne sme zaslepiti strankarstvo, da bi ne pozdravljali in podpirali vsakega poštenega dela in stremljenja, ki je v prid našemu narodu — naj prihaja to delo in stremljenje od koder hoče. Vrata so odprta na stežaj slehernemu — ki je poštene volje. (Vsestransko veliko pritrjevanje.)
Badujemo se, da smo Hrvati in Slovenci, ki smo danes tu zastopani, jedne in iste vere, v kateri hočemo, po zgledu naših očetov, živeti in umreti. (Splošno veliko pritrjevanje.) Prištevamo pa seveda, našemu narodu tudi tisto rojake v posameznih deželah, ki prepoznavajo drugo vero. (Dobro! Tako jc! Pritrjevanje.) Obžalujemo, da nas jo nemila zgodovina v tem raztrgala, našo moči ne zadostujejo, to spremeniti. Računati moramo s tem realnim dejstvom. Kakor pa zahtevamo od slehernega, da spoštuje našo nerazrušljivo versko prepričanje in našo svobodo, prosto živeti in so razvijati po tem prepričanju — tako spoštujemo vsako durgo pozitivno versko prepričanje, pravo svobodo vesti in verskega življenja. In tako pošiljamo danes, v tem slovesnem trenotju, srčne pozdrave versko ločenim bratom s željo, naj se združijo z nami v skupno delo za blagor starodavne skupne domovine. (Vsestransko veliko pritrjevanje in ploskanje, Živeli-klici.)
Naj bode dovoljenih šo nekaj be* sed v politično-taktičnem oziru.
Idealne temeljne poteze našega programa — to je programa Stranke Prava — nas nikakor ne silijo, da bi zapirali oči pred realnimi dejstvi. Z dejanskimi razmerami treba marveč vedno in vsepovsodi računati. Program Stranke Prava tni mrtev petrifikat, temveč nekaj živega, tedaj sposoben za razvoj in, kakor vsak pol. program, tudi potrebe n razvoja. (Tako je!) Mi hočemo skupaj delovati, da prilagodimo program vsakokratnim aktualnim razmeram, ne da bi količkaj popustili v idealnem oziru. (Pritrjevanje.) Računati moramo zlasti z raznoličnost-jo držav in dežel, v kojih živi dandanes lirvatsko-slovenski narod. Ne moremo delati y vsakem pogledu iste politike na Dunaju in v Pošti, v Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani, Gradcu, Celovcu, Za-dru ali Gorici. Razmere so preraziične. V prvi vrsti je stvar narodnih zastopnikov in avtonomnih deželnih organi« zacij stranke, cla najdejo prava pota, prilagoclivši se posebnim razmeram in varujoč programatične temelje. (Veliko pritrjevanje.)
Vse pa mora voditi elelotvorna ljubezen do skupne domovine, zavest, da pripadajo enemu ljudstvu, enemu narodu. (Vihar navdušenja.)
Zvršilo se jo dolgo zaželjeno, nujno potrebno združenje v resnem zgodovinskem trenotju. Danes lahko radostno vzkliknemo:
Hrvatsko - slovenski narod je eno telo, eno srce, ena duša! (Nepopisen en-tuziazem.)
LISTEK.
Raza sveta.
Angleški spisal H. R. Haggarcl. (Dalje.)
Naposled je prišla peta ura; Georgios si je umil roke, nato pa je sedel k mizi, ki je stala na nekoliko vzvišenem prostoru. Pogrnjeno je bilo za šest | os;>1j — sir Andreja, njegova dva nečaka, Rozamundo, kaplana, ki je bral v grajski kapeli mašo in obedoval ob praznikih v gradu, in za ciprskega trgovca Goorgiosa. Niže od vzvišenega prostora, med njimi in kaminom, se jo nahajala druga miza, okoli katere se je zbralo dvanajst, gostov; to so bili glavni najemniki sir Andreja in oskrbniki oddaljenih zemljišč. Posli, lovci, pastirji in drugi, so pa navadno sedeli za tretjo mizo onkraj kamina. Ker pa jc bilo težko preprečiti, da se ne bi ti ljud je napili piva in ni Rozamunda ničesar bolj sovražila nego pijančevanje, navzlic temu, da so se druge gospe malo zmenilo zato, jih je poslal gospodar n i skedenj, ki je stal na dvorišču, da, se tamkaj gostijo in pijejo, kolikor jim drago.
Ko so zasedli svoje prostore, je kaplan opravil molitev, in večerja se je pričela. Bila je preprosta, pa obilna. Pri nižji mizi so pili pivo. Na vzviše-
nem prostoru pa so pili črno vino, ki ga jc bil Wulf nakupil — to je vsi, razun sir Andreja, ki ga ni smel piti in Rozamunde, ki jc sovražila vsako pijačo izvzemši vodo.
Kmalu so bili vsi veseli, posebno ker se je njihov gost pokazal zelo zabavnega človeka; pripovedoval jim je razne zgodbe o ljubezni in vojski. Pri teh zgodbah je celo sir Andrej pozabil na svoje boli in slutnje in se iz srca smejal, Rozamunda pa, lepša v zlato prevoženem pajčolanu in jopiču kot kot kdaj, jih je poslušala in se nekam zamišljeno smehljala. Ko se jo gostija bliža?a svojemu koncu, jo Georgios vzkliknil, kot da bi mu naenkrat prišlo na. misel:
»Vino! Tekoči jantar iz Trooida! Čisto sem pozabil nanj. Plemeniti vitez, ali mi dovoliš, da ga natočim?«
»Da, da, izvrstni trgovec,« je odgovoril sir Andrej. »Gotovo, prav lahko natočiš svoje vino.«
Georgios jo vstal, vzel velik vrč in velik srebrn kozarec s pokrovom raz stransko mizo, na kateri so bilo razpostavljene take stvari, šel k sodčku, ki jo stal pripravljen na stojalu, in natočil svoji posodi do vrha. Nato jo pomignil onemu izmed oskrbnikov pri nižje ležeči mizi, da mu prinese usnjat meh, ki je stal na mizi. Ko ga je izplak nil z vinom, ga. je napolnil ter ga podal oskrbniku obenem z vrčem, da pijejo na zdravje svojega gospodarja.
Si*ebrno posodo je nesel nazaj k visoki mizi ter lastnoročno natočil rožene kozarce vseli navzočih, izvzemši edino Rozamundo; ona se namreč ni hotela dotakniti pijače, čeravno jo je močno silil in jo bil videti nevoljen vsled njene odklonitve. Prav radi tega,, ker je bilo videti, da odklonitev boli trgovca, je vedno uljudni si? Andrej malo pokusil pijačo, čeprav je napolnil svoj kozarec z vodo, ko mu je oni pokazal hrbet. Naposled, ko je bilo vse gotovo, je Georgios napolnil, ali vsaj videti je bilo, da jo napolnil, svoj lastni kozarec, ga vzdignil kviško in rekel:
»Pijemo vsi, kar nas je tukaj, na zdravje plemenitega viteza sir Andreja D'Arcyja, ki mu želim, da živi na veke, kakor pravimo pri nas. Pijte, prijatelji, pijte, kajti tako vino ne priteče nikoli več preko vaših ustnic.«
Zatem je nastavil svoj kozarec in ga navidezno izpil v velikih požirkih — vzgled, ki so mu sledili vsi; celo sir Andrej je pil nekoliko iz svoje kupico, ki jc bilo v njej tri četrtine vode. Sledilo jo dolgotrajno zadovoljno mrmranje.
»Vino! To je nektar!« je rekel Wulf.
Res da, to vino jc bilo dobro in močno. Kakor hitro je sir Andrej pokusil svoj kozarec, so mu jo zazdelo, kakor da bi nekaka koprena padla preko njegovega duha in ga objela. Takoj nato so jo zopet dvignila in njegova
glava je bila polna raznih spominov in slutenj. Reči, ki je nanje pozabil tekom dolgih let, so se zopet vrnile kar naenkrat, podobno kakor gruča otrok, ki so prihiteli igrat. Ali to je kmalu prešlo in polastil se ga je naenkrat strah. Pa česa se mu je bilo bati v oni noči? Vrata, ki so držala na okop, so bila zaklenjena in zastražena. Cela četa zanesljivih možakov je večerjala v zunanjih poslopjih zno.raj teh vrat, drugi še bolj zanesljivi na so sedeli v njegovi dvorani, njemu na desni in levi pa sta bila onadva močna in hrabra viteza sir Godvin in sir Wulf. Ne, ničesar sc mu ni bilo bati — pa vendar ga jo bilo strah! Naenkrat je začel govoriti neki glas. Bila je Rozamunda, ki jc rekla:
»Kako to, da je naenkrat zavladala tišina, oče ? Pred kratkim sem še cula glasno napivanje med posli in najemniki zunaj na skednju, zdaj so pa tihi kot. da bi bili mrtvi! O j in glejte! Mar so vsi pijani tukaj? Godvin--«
Pri teh njenih besedah se je povesila Godvinova glava na mizo, Wulf pa je vstal, napol izdrl svoj meč, nato pa je objel duhovnika okoli vratu in se zgrudil ž njim vred na tla. In kakor sc jo zgodilo s temi, tako jc bilo videti, da se godi z vsemi, kajti ljudje so se spod tikali sempatja, popadali ijn zaspali, vsi razun trgovca Georgisa, ki je vstal, da bi izgovoril še eno napitnico.
(Dalje.)
In še eno samo besedo naj izrečem za sklep:
Besed je dosti — naj sledijo dejanja. Našli smo se — ostanimo skupaj l
Svečani trenotek, ki je tem besedam sledil, bo vsem gotovo ostal za vedno neizbrisino v spominu. Čustva, ki so tedaj prevevala srca resnih mož, izkušenih v dolgih in velikih bojih, ki so se utrdili v hudih skušnjah burnega političnega življenja, so bila mehka, mehka kakor mladcniška, in marsikomu so se oči porosile. Žar domovinske ljubezni, upanje velike prihodnjosti, pomešano s trpkim spominom na preteklost je prodrl na zunaj v takih znakih, da se tudi tisti ni mogel vzdržati, ki je sicer vajen samozatajevanja.
V tem razpoloženju je naš mili
lir. »VIČ
vstal in ginjen do dna duše izjavil, da je današnji dan bil najsrečnejši v njegovem življenju, »najsrečnejši, ko vidim uresničevati se ideal utemeljitelja Stranke prava, mojega strica, blago-pokojnega dr. Ante Starčcviča (Viharni živio-klici), ki je težil za tem in vroče želel, da pride kedaj do edinstva hrvat-sko-slovenskega naroda. Bog vsegamo-gočni bo naše delo blagoslovil in bo vrnil našemu narodu, kar mu gre po naravi, zgodovini in pravici!«
Odveč je vsaka nadaljnja beseda. Navzoči so kakor ene duše vstali in zapeli »Liepo našo domovino«, nakar se je zbor zaključil. Dozdaj nismo tako pomembnega dneva doživeli, trdno upamo, da jih pa v prihodnjosti bomo še dosti!
Komers.
Zvečer se je ob pol 8. uri okusno de-korirana dvorana »Uniona« docela napolnila občinstva in iz ravnotako polne galerije se je nudil lep pogled na množico, ki je bila v radostnem razpoloženju, eno s svojimi zastopniki, komaj pričakujoča, da drage hrvatske goste z vsem navdušenjem pozdravi. Hrvatski zastopniki so bili ob svojem dohodu viharno aklamirani, nadvse pa dr. Mile S t a r č e v i č , ki se je ginjen zahvaljeval. Nad odrom je bil sredi zelenja postiran skupni grb Hrvatske, katerega sta objemali hrvatska in slovenska zastava, ob galerijah so bili v zelenju razvrščeni grbi Hrvatske, Slavonije, Dalmacije, Bosne, Istre, Koroške, Štajerske, Trsta, Goriške in Kranjske, nad vsako zastave v njihovih deželnih barvah, ostala dvorana pa je bila okrašena s hrvaškimi in slovenskimi zastavicami.
Načelnik Vseslovenske Ljudske Stranke dr. Ivan šusteršič v navdušenih besedah pozdravlja vse narodove odličnjake, ki so prihiteli iz vseh krajev hrvatske in slovenske domovine. Prva napitnica vejjaj naši slavni skupni hrvatski domovini. (Nepopisno navdušenje, vse se dvigne s sedežev.) Krasna je ta domovina, ki nosi snežene vrhove visokih gora in ki daleč tja doli namaka svojo zemljo v sinji Adriji. Ta zemlja je naša skupna domovina in ostane aaša! Tej krasni domovini, veliki hrvatski domovini od najjužnejšega dela Dalmacije gori do Mure in Drave, od beneške meje pa doli do Drine, tej ljubljeni domovini: Živio iz dna srca!
Vsa dvorana je gromela navdušenih vzklikov. Godba je intonirala »Liepo našo domovino«, vse je pelo, Orli v svoji slikoviti uniformi pa so stali vzravnani in salu-tirali.
Takoj nato dr. Š u s t e r š i č nadaljuje: Čast nam je pozdraviti po tej napitnici moža, ki nosi eno najslavnejših imen hrvatskega naroda, čegar ime je res samo program. Na ta program smo danes prisegli in tej prisegi hočemo zvesti ostati! (Gro-movito ploskanje.) Ta mož je dr. Mile Starečevič (Viharno, dolgotrajno pozdravljanje dr. Mile Starčeviču), mož, ki nosi vredno ponosno in čestito ime in ki je vreden zastopnik idej, za katere je Anton Starčevič živel in umrl. Tej poosebljeni inkorporaciji skupne ideje: Živio! Slava!
Sledile so velikanske ovacije prvaku hrvatskega naroda, ovacije, katere so lahko prepričale odposlance hrvatskega naroda, kako živo je ukoreninjena med vsemi sloji našega naroda pravaška misel. Dr. Mile Starčevič je bil na predlog dr. Šusteršičev izbran za predsednika komerza.
Predsednik Hrvatske Stranke Prava dr. Mile Starčevič je prevzel predsedstvo s prisrčnimi besedami, v katerih se je zahvaljeval voditelju Vseslovenske Ljudske Stranke za iskrene besede, zahvaljeval se za bratski, srčni sprejem. Moja obitelj, dejal je dr. Mile Starčevič, je seljačka, kmet-rka obitelj in mi se s tem ponašamo. V tem je glavni razlog uspeha dela Ante Starčeviča za narod. V njegove stopinje stopamo, na njivi, ki jo je on oral, delamo naprej. Moj blagopokojni stric je najbolj želel, da bi Hrvat in Slovenec bila eno, eno na kulturnem in političnem stališču.
On ni tega doživel, a Bog je dal to meni doživeti, in danes sem lahko izjavil, da je to najlepši dan mojega življenja. Dal Bog, da ne bi nikdar ne spletke, ne sile ne mogle razdreti te bratske vezi, ki je porok boljše naše bodočnosti!
Ob takih besedah je navdušenje vedno bolj naraščalo, vsa dvorana je bila prevzeta zavesti, da se vrše v teh trenotkih prizori zgodovinskega pomena.
Za dr. Mile Starčevičem je vstal poslanec bosanskega sabora pl. Vancaš: Živel sem med Slovenci, v prijateljstvu sem bil opetovano med njimi, a tako srečnega, kot danes, se še nisem počutil. Jedinstvo naše je danes svečano dokumentirano. Oživo-tvorjen je ideal dr. Ante Starčeviča! Dr. Ante Starčevič ni nikdar dvomil, da njegova ideja mora najti pristašev borilcev, in evo: naši bratje Slovenci sprejemajo program iu načela stranke prava in Vseslovenska Ljudska Stranka prisega na ta program. Dr. Mile Starčevič lahko danes gleda na to dejstvo z veliko zadovoljščino, a gleda lahko z zadovoljščino na današnji dan mož, ki je dolgo vrsto let delal na tem. To je dični vodja Vseslovenske Ljudske Stranke, dr. šusteršič. (Živio!) Njegovo je delo, da so danes Hrvatje in Slovenci združeni na pravaški podlagi.
Napije ob velikih neponehajočih ova-cijah dr. Ivanu šusteršiču.
Moški zbor »Ljubljane« se je rned tem razvrstil na odru in po dvorani je zado-nela himna »Slovenac i Hrvat«, Po nastopih moškega zbora je nastopil mešani zbor »Ljubljane«, ki je podal nekaj biserov naših narodnih pesmi.
V	kratkih odmorih, v katerih je svi-rala »Slovenska Filharmonija« najlepše potpouri hrvaških in slovenskih narodnih pesmi, se je vrstil govor za govorom, vsak prekinjen in spremljan z aklamacijami.
Državni in deželni poslanec dr. Korošec: Prinašam pozdrave od meje štajerske dežele. Z navdušenjem gledamo danes, da se približujemo visokim ciljem. Današnji dogodki so nam obenem zadostilo za mnoge napade naših nasprotnikov. Pravijo, da dober vojskovodja ve, kam postavi svoje vojake. Bog je dober vojskovodja, zato je vedel, kam je postavil nas, štajerske Slovence. Štajerski Slovenci so fantje širokih pleč in trdih ledij. Ogenj bluje nasprotnik na nas, a mi v boju trdno stojimo in zmagati hočemo. Štajerski Slovenci ob pozdravih današnjemu zborovanju trdno obljubu-jemo, da bomo trdno in pegumno stali proti nemškim navalom!
Zastopnik Dalmacije, državni poslanec dr. Dulibič: Slovcncc in Hrvat sta cn narod po krvi in po položaju, po veri in svetinjah naših. Zato, ker smo en narod, delajmo zajedno in složno! Kjer so težnje iste, mora biti skupno delo! Videl sem med Slovenci sadove rodoljubnega dela na vseh poljih, videl organizatorne talente, ki so dvignili slovenski narod v prve vrste, zato je prepričan, da skupno delo Hrvatov in Slovencev more ustvariti uresničenje hrvatskih idealov. To danes vsi osječamo. Formalno smo danes sklenili, da smo en narod, da hočemo skupno delovati. Dviga čašo na slavo bratske sloge Hrvatov in Slovencev, na večno edinstvo hrvaškega in slovenskega naroda. V imenu Dalmacije kličem: Naj bi v složnem delu, v skupnih idealih in v ljubavi naše! hrvaški in slovenski narod ono moč, s katero bodo prodrli naši ideali do zmage!
V	imenu koroških Slovencev je govoril poslanec Grafenauer. Kjer je edinost v zakonu, je zakon srečen — v edinosti je moč. Zakaj to pripovedujem? Zato, ker je današnji dan podoben srečnemu zakonu. Kajti danes so imeli poroko vsi čuvaji avstrijskega carstva. Jugoslovani smo imeli med seboj poroko, a naša žena je slavna naša domovina. Dosedaj smo eden drugega samo opevali, danes je prišlo dejanje v našo hišo. Živo se spominjam svoje mladosti, ko sem hodil sam po starodavnem koroškem gorovju. Moje srce se je že tedaj bratilo z našimi brati Hrvati. Gosp. dr, Korošec je dejal, da je Bog dober vojskovodja, jaz pa pravim, da je najboljši vojskovodja, zato je tudi vedel, zakaj je koroške Slovence postavil na severno mejo Jugo-slovanslva. Mi koroški Slovenci nismo močni po številu, a vajeni smo vojska, mi se ne bojimo naših nasprotnikov, dasi smo večkrat omagovali, kajti one podpore nismo dobili, ki nam jo daje današnji dan. Hrvatje in Slovenci smo en narod! Nekaj je pa pri tem vendar nasprotnega. Hrvatje imajo silo v narodu, na Koroškem pa narod silo Irpi. Naši bratje Hrvatje imajo samo enega Čuvaja — mi koroški Slovenci jih pa imamo na stare ccnte. Še nekaj moram povedati: Dva Benjamina sta danes tu: eden smo koroški Slovenci, drugi je šele prišel v naše vrste kol avstrijski državljan — to so bratje iz Bosne in Hercegovine. Najsevernejši Benjamini avstrijski, koroški Slovenci, pozdravljamo najjužnejšega Benjamina avstrijskega. Koroški Slovenci prosijo južnega Benjamina, naj bi jim v družbi z močnimi Hrvati in prebrisanimi Kranjci pomagal z združenimi močmi po-
I biti sovražnika na Koroškem, Iz dna srca
kličem: Bog živi brate iz Bosne in Hercegovine, brate nove Avstrijce!
In zopet jc zadonela po dvorani ob tem bratenju najsevernejših Slovencev z najjužnejšimi avstrijskimi Hrvati naša himna.
Poslanec bosanskega sabora dr. Su-
narič: Ako imate koroški Slovenci enega sovražnika, imamo v Bosni dva: Nemca in Mažara. A ne bojimo se sile. Stoletja smo kljubovali sili — a bežali nismo iz svoje domovine. Pred 100 leti je Napoleon udej-slvil, da je Slovenec in Hrvat eno — Slovencu in Hrvatu je stvoril eno državo. In to jedinstvo Slovenca in Hrvata z besedo in krvjo svojo podpisujemo vnovič danes Slovenci in Hrvati, povzdigniti hočemo svoj državnopravni kulturni in politiški ideal. Zgodovina nas uči, da so Hrvatje in Slovenci za monarhijo, za prestol habsburške dinastije na bojnih poljanah prelivali kri. Tu je moč Hrvatov in Slovencev, v krvi naših mučenikov, ki so prelivali kri za prestol habsburške dinastije, katero smo s svobodno voljo izbrali. Svobodne volje smo se pridružili tudi današnjim sklepom. Kar so naši predniki s krvjo pisali v najburnejših dobah — ta krv mučenikov Slovencev in Hrvatov zahteva od krščanske in katoliške Avstrije, da se ji oddolži. Ta moč, ki nam jo dajo naši mučeniki, nam bo pomagala, udjestviti naše državno-pravne ideale, ako bodemo junaki.
Državni in deželni poslanec dr. Krek:
Dragi bratje in sestre! Nisem sc oglasil doslej k besedi, da ne kratim časa tistim gospodom, ki jih prvikrat vidimo v naši sredi in katerih besede so za nas sladkost. Eno pa povem: Z našo ljudsko demokratično mislijo je bila od prvega začetka združena jasno misel, da smo si s Hrvati eno. Naša organizacija je pripravljala skupen dom s Hrvati. Na ljudsko-demokratičnem temelju smo ponesli zavest o naših skupnih dr-žavnopravnih idealih v zadnjo gorsko kočo. Kakor je zadnji naš pastir razumel naš klic, da naj se dvignejo vsi v obrambo svojih pravic, da se v demokratičnem smislu preosnujela dežela in država — tako vsi naši pristaši po naši ožji domovini razumejo, zakaj se gre danes tu pri nas. Vsi naši delavci, vsi naši kmetje in obrtniki dvigajo danes svoje žuljave roke z nami k prisegi: da ostanejo zvesti, kot mi, temu, kar smo si danes mi ket izvoljeni voditelji ljudstva tukaj obljubili. Za nami stoje organizirane čete, ogromna večina našega naroda, in prepričan sem, da bo to ljudstvo, kadarkoli ga bom pozvali, naj v dejanju pokaže svojo voljo, šlo vsikdar za nami!
Istrski deželni poslanec Kirac: Istra se veseli današnjega pomembnega dneva, ker tudi ta najsirotnejša hčerka Hrvatske bo imela koristi iz tega. To, kar se udejstvujc danes, jc v Istri v malem slogu že izvedeno
—	tam sta Hrvat in Slovenec eno. Kar je v Istri bilo mogoče, bo mogoče tudi drugod. Zahvaljuje se voditeljem in strankama, ki sla današnji pomembni dan stvorih. Živela Slovenska Ljudska Stranka, živela Stranka Prava!
Vuk pl. Kiš, bivši poslanec v hrvatskem saboru, je v ognjevitih besedah napil domovini, povdarjajoč moč hrvatskega in slovenskega naroda, ki jo ima narod v lepem svojem družinskem življenju. Iz te snage naših obitelji se dvigajo naši ideali,
—	tu je moč pri stvoritvi hrvaisko-sloven-ske kulture. Čvrsto obljubo smo si dali danes — ne prestati v borbi, da ustvarimo svobodni politični okvir plemeniti narodni duši. Dvigam čašo snagi naroda!
Cezar Akačič, bivši poslanec v hrvaškem saboi-u: Ob današnjih dogodkih imamo mi primorski Slovenci kot vi planinski Hrvatje večjo nado v boljšo bodočnost hrvaško-slovenskega naroda .Bliža se čas, ko se udejstvijo naši narodni ideali. V tej borbi moramo zmagati. Nočemo tujega, pa tudi svojega ne damo. Po današnjem sestanku bo izvedela evropska diplomacija, da je naša domovina edina tja do turških hribov! Dviga čašo v pozdrav onim, ki sedaj na Balkanu trpe za svobodo in svoje pravo.
Stjepan Zagorac, bivši poslanec na hrvaškem saboru: Mi v banovini najbolje vemo, kaj je življenje, polno borbe. Mi ne živimo kot v Evropi, ampak hujše kot v najtemnejših delih Azije. Živimo življenje najhujše borbe. — Pokojnik opisuje, kako sta s pokojnim Harambašičem ob volitvah morala zbirati pred nasilneži narod v skritih jarkih in ga ondi skrivoma podučevati, kako so mu orožniki z bajoneti zastavljali pot. Ob takih razmerah ni v Evropi primere s požrtvovalnostjo hrvaškega selja-ka. Zavest narodova jc močna in sc nc ukloni. Tembolj bo jaka sedaj, ko bomo narodu lahko dejali: Narod, ti nisi sam, ob tebi so bratje iz Bosne in Hercegovine, Dalmacije, ob tebi stoji dična Slovenija, S severa in juga so se bratje združili — narod, ne boj se, zmaga bo naša! V slogi Hrvatov in Slovencev pozabljene so vse žrtve, vse muke. Napija bratski slovenski duhovščini, tem učiteljem naroda, tem delavcem na narodnem in kulturnem polju!
Starosta Zveze Orlov, dr. L. Pogačnik je zaključil vrsto napihne napitnico hr-
vatski duhovščini, ki mora vse žrtvovati za narod. Tisoči slovenskih mladeničev v naši ljudski organizaciji bodo stopali za svojimi voditelji.
J. Zatluka, bivši poslanec na hrvaškem saboru: Oči našega naroda so danes uprte v belo Ljubljano. S solzami radosti so se poslavljale naše žene od nas, ko smo odhajali v domovino. Srca naših žen utripajo danes veselja, drhteč nas bodo, ko domov pridemo, vprašale, kaj smo sklenili. Slovenska in hrvatska žena sta eno, kot sta eno Slovenec in Hrvat. Živele Slovenke!
Predsednik dr Mile Starčevič zaključuje komerz: Zaključujem komerz in se zahvaljujem na časti. Osvedočen sem, da bo ta dan nam vsem ostal v najlepšem spominu do zadnjega dneva našega življenjal Hvala vsem, ki so doprinesli, da je današnji dan tako uspel, hvala tudi vsem, ki so organizirali komerz, hvala pevkam in pevcem. Bog živi naše edinstvo, ki je danes utrjeno! Dal Bog, da bi se večkrat v taki in še večji ljubavi sestajali!
Ko je zapuščal dr. Mile Starčevič dvorano, je občinstvo predsedniku Hrvatske Stranke Prava in Hrvatski prirejalo prisrčne manifestacije. Spremljali so ga slovenski poslanci, občinstvo je pa vstalo in klicalo: Živel dr. Starčevič! Živela svobodna Hrvatska!
Vtisek priredbe je bil velikansk, toliko večji, ker je bila udeležba hrvatskih in slovenskih poslancev skoro polnoštevilna*
UDELEŽENI ZASTOPNIKI NARODA.
Iz Banovine: Dr. Mile Starčevi^ dr. Pazman, Akačič, dr. Prebeg, Zagorac, dr. Šegvič, pl. Vučetič, dr. pl. Kiš, dr. Ban-javčič, Polič, Tomac, Novak, dr. Petričič, iMihaljkovič, Scarpa, Vlahovič, Tkalčič, Peršič, Zatluka, Hrustič. — Iz Bosne; * pl. Vančas, dr. Sunarič, Džamonja, dr. Mazzi, dr. Veseličič, Mrljič. — Iz Dalmacije : dr. Drinkovič, dr. Dulibič^ Prodan, dr. Sesardič, Klarič, Šimonič* Mladinov, — Iz Istre: dr. Laginja* dr. Spinčič, Kirac, Grašič.
Slovenci: Dr. šusteršič, dr. Krek, dr, Korošec, dr. Brejc, Grafenauer, dr, Lampe, dr. Gregorčič, pl. Pogačnik, Povše, dr. Žitnik, Demšar, dr. Hohnjec, dr. Fon, Jaklič, Gostinčar, dr. Pegan, dr. Benkovič, Jarc, dr. Vrstovšek, dr. Zajec, dr. Stepan-čič, dr. Jankovič, Lavrenčič, dr. Ehrlich, Žlogar, Brcnčič, Manfreda, Pišek, Berbuč, Dimnik, Zabret, Perhavc, Zlobec, Zega, Ozmec, Kogelnik, Košak, Matjašič, Kobi, Drobnič, Terglav, Novak, dekan Tomažič, Kosmač, Roškar, Dermastia, Ravnihar, Vehovec, Piber, Bartol, Vospcrnik, Mari-nič, Dular, Torkar, Vrečko in drugi.
Za slovenske pravice.
Zbor štajerskih slovenskih odvetnikov in notarjev ter kandidatov v Maribora t.a jeziltovno enakopravnost pred oblastmi.
V nedeljo, 20. t. m., jo sklicala Zveza slovenskih odvetnikov na iniciativo štajerskih, predvsem mariborskih ter koroških kolegov zbor v Maribor, katerega se je udeležilo odlično število odvetnikov, notarjev in kandidatov iz Štajerske. Predsednik Zveze slov. odvetnikov v Ljubljani je povdarjal, da ima shod namen, spraviti skupaj statistiko jezikovnih krivic pred sodišči na Štajerskem in Koroškem ter da se domeni enoten nastop vseh slovenskih odvetnikov in notarjev pred sodišči v jezikovnem oziru.
Vsi gospodje so soglašali s tom, da je treba začeti energično akcijo za enakopravnost slovenščine predvsem v interesu pravičnega pravosodja, ker ju-risdikcija v ljudstvu tujem, nerazumljivem jeziku ne more dati garancij za resnično pravosodje ter se isto sploh preneha. Je pa stvar tudi kulturnega pomena za eol narod. Slovenec se čuti pred sodiščem za manj vrednega. Razmere pred sodišči na Spodnjem Štajerskem so se od leta 1903. ko je podaln Zveza slov. odvetnikov memorandum na pristojne faktorje ter zahtevala re-medure, naravnost silovito poslabšale. Tendenca sedanje justične uprave jc via far I i odpraviti slovensko uradova-nje. Slovenske uradnike iztreblja in nastavlja nemžke in s tem odpravlja slovensko uradovanje. Na shodu so se odkrile nezaslišane reči. Leta 1903 je bilo v mariborskem okrožju med 42 sodniki šc 12 Slovencev, letos pa jih je še 7 in 3 Pol Slovenci. V izvenspornem postopanju v Mariboru sploh ni več slovenske rešitve, istotako ne od drugih okrajnih sodišč. Slovenske izpovedi se protokolirajo nemško še celo v civilnem postopanju. Pri okrajnih sodnijah Marenberg in Zgornja. Radgona se sploh v civilnih pravdah več slovensko no uraduje, čo ni slovenski odvetnik navzoč. Protokolarične tožbe se delajo povsodi samo nemško in se vrši potem razprava in izda sodba nemško^ dasi ljudstvo, ravno najrevnejše, ki nima zastopnika, tega ne razume. Ministrsko
naredbo iz leta 1862 razlagajo nemški sodniki tako, da imajo oni pravico preiskovati jezikovne zmožnosti strank. Če po njih mnenju stranka ali priča razume nekoliko tudi nemško, se vrši vso izključno nemško. V kazenskih pravdah se v Marnbergu in Zg. Radgoni sploh izključno le nemško razpravlja ter so vsled tega vse obtožbe iz teh okrajeV le nemške. Porotne razprave v Mariboru so čisto nemške, le zagovori slovenskih odvetnikov so še slovenski. Vkljub naredbi iz leta 1904 nadsodišča Gradec državnopravdniški funkcionarji in državni pravdniki le nemško stavijo predloge in pledirajo, čeprav obtoženec nemško ne razume. Dostikrat se uporabljajo zapisnikarji, ki ne razumejo nič slovenskega, dasi je protokol podlaga za pravne pripomočke. Ko je nastopil sedanji predsednik nadsodišča v Gradcu svoje mesto, se je izgovarjal, da nima slovenskih uradnikov dovolj na razpolago, sedaj pa odklanja isto nadsodišče desetine in desetine slovenskih juristov, ki prosijo za sprejem v sodno službo ter se sprejemajo tako-sodiščih, pri okrožnem sodišču ne razumejo. Treba pa je tudi, da vsak slovenski odvetnik konsekventno zastopa slovenske jezikovne pravice pred sodišči ter vsak posamezni slučaj javi na primernem mestu in se ne udaja razmeram s slepim fanatizmom. Naj se delajo tudi ničnostne pritožbe in vloge na upravno sodišče le slovensko.
Tudi pred celjsko okrožno sodnijo so se jezikovne razmere od 1. 1903 zelo poslabšale. V Laškem trgu je en sodnik, v Kozjem dva, v Brežicah dva, ki slabo slovensko razumejo. Okrajna sodišča v Konjicah, Rogatcu, Slov. Gradcu in Šoštanju so popolnoma ponem-čena. Trije sodniki tega okrožja sploh ne razumejo slovenskega pri okrajnih sodiščih, pri okrožnnem sodišču ne razume slovensko en sodnik prav nič. Dalje je vse polno avskultantov-kurzov-cev brez znanja slovenščine, drugi kur-zovci-avskultantje in sodniki razumejo slovensko slabo. Uradovanje je neenotno. Nemški sodniki odklanjajo slovenske zapisnike, če stranka razume Jie nekoliko nemško, dasi nepopolno. Pra-žakova jezikovna naredba iz 1. 1882. daje pa naravnost pravico Slovencem posluževati se slovenskega jezika, pred sodiščem in ni smatrti slovenščine le kot razpravni jezik, ki je dovoljen le, če stranka slovenščine ne razume. Najhujša germanizacija je v Rogatcu, Slovenjem Gradcu in Konjicah, kjer je ocl vabila do sodbe vse nemško ter se niti le s slovenščine zmožnimi strankami ne protokolira slovensko. Pri porotnih razpravah se obtožba prestavi, če je nemška, tuintam je poduk porotnikom nemški in slovenski, prisega je včasih dvojezična..
Izmed 43 sodnikov je 30 Nemcev.
Nezaslišan je slučaj, ki se je zgodil v Mariboru, kjer je preiskovalni sodnik kaznoval Slovenca z denarno globo, ker je zahteval slovenski zapisnik ter zahteval, cla je slovensko vprašan in povdarjal, da na nemška vprašanja ne more odgovarjati. Pritožba se je napravila, pa še ni rešena. Pri okrajni sodniji v Mariboru se v kazenskem postopanju vse samo nemško protokolira in to tudi v slučajih, kjer je slovenska ovadba, slovenski zagovornik in obtoženec samo slovenščine zmožen. Pri kazenskem senatu se vporabljajo slovenščine čisto nezmožni zapasnikarji ter je bil senat nekoč sam prisiljen ugoditi predlogu, da se med razpravo pritegne drug zapisnikar, zmožen slovenščine.
V	Šoštanju ni mogoče pri sodišču izposlovati slovenskih dostavnic in •vabil.
V	Ptuju je izvensporno postopanje vse nemško, ravnotako protokolarične tožbe. Pričelo pa se je s takozvanimi resumeprotokoli, da se tudi slovenski ugovori nemški zapišejo. Na pritožbo zasebnega obtoženca, ki jo zahteval slovensko sodbo, odločila je prva instanca, da je le obtoženec upravičen zahtevati Blovensko razpravo, druga inštanca pa, da se mora sodba le razglasiti slovensko, ne pa pismeno izdati. Izmed osmih sodnikov je sedem sodnikov kurzov-cev.
Pohvalno se je omenjal nastop poslanca dr. Vrstovška v parlamentu. Povdarjalo se je, da je treba tucli pred političnimi oblastmi zastopati slovenske jezikovne pravice, predvsem pa so dolžni jih varovati slovenski odvetniki in notarji. Naj se uvede medsebojna kontrola ter naj sporoči vsak kolega vsak slučaj, če bi slovenski odvetnik ali notar ne storil svoje dolžnosti »Zvezi slovenskih odvetnikov«, da ga ta poduči.
Nn.posled se je sprejela sledeča re solucija:
t.) Slovanski odvetniki in notarji ler kandidati, zbrani na občnem zboru 20. oktobra v Mariboru, stoje na stali
šču sklepov slovenskega odvetniškega shoda V Ljubljani dne 25. oktobra 1903 ter obžalujejo, da oblasti, na katere so je poslal 1. 1903. memorandum gledo slovenskih jezikovnih zahtev, istemu niso ustregle.
2.)	Sestavi se nov memorandum, v katerem se vnovič razlože velike jezikovne krivice, ki se gode Slovencem na Spodnjem Štajerskem in Koroškem ter se vpošlje v podpis vsem slovenskim odvetnikom in notarjem v teh pokrajinah.
3.)	Ta memorandum naj izroči ju-stičnemu ministerstvu in predsedstvu nadsodišča v Gradcu posebna deputa-cija, ki naj obstoji iz člana reclsedstva »Zveze slovenskih odvetnikov«, dveh štajerskih in enega koroškega odvetnika, ter se naprosi tudi predsedstvo hrvaško - slovenskega parlamentnega kluba, da se pridruži deputaciji, in pa slovenski član mladočeŠkega kluba.
4.)	Naprosijo se slovenski parlamentarci, naj podpirajo omenjeno akcijo za pravice slovenskega jezika zlasti še na Spodnjem Štajerskem in Koroškem.
BoloarsMUa vojsKa.
Bolgarsko prodiranje v smeri Dubnica-S jhin.
Bulgarska divizija pri Dubnici, ki operira samoslojno, je, kakor se poroča 19. t. m. iz Sredca marširala naprej, forcirala defileje v ozigovškem gorovju in zasedla Barsko Belo in Turki niso mogli Džume več držati, dasi so se obupno branili in so morali bežati, ker so so bulgarski oddelki tako razvili, da je bilo v nevarnosti turško levo krilo. Turški vojaški oddelki, ki so zasedli Razlog, so bili tudi prisiljeni, da so se umaknili in sicer čez Nevrokop proti Drami. Zdaj je jasno, kako nameravajo Bulgari prodirati proti Solunu. Bulgari nameravajo proti Solunu prodirati v dveh oddelkih. Ena armada bo prodirala Čez Kočano ob Bregalnici proti Skoplju, od tu pa po dolini Vardarja proti Solunu. Druga armada namerava prodirati ob reki Strumi in se namerava pred Solunom s prvo združiti. — O glavni bulgarski armadi je znano, cla so prednje straže zavzele Malo Tiniovo in da so predrle 18. t. m. (v petek) 16 kilometrov claleč v Turčijo. Med Kii-stendilom in Dubnico so se Bulgari in Turki že velikokrat spopadli. Bulgari so zavzeli važne postojanke na gorah Ruff in Črna Skala.
Prodiranje bolgarskih prednjih straž.
Iz Sofije se 19. t. m. poroča: Vojaške čete makedonske armade so prekoračile mejo in v boju prepodile Turke iz Carevega Sela in Gorenje Žume. Bulgari zbrani pri Rodopu so tucli prekoračili mejo. Oclrinska bulgarska armada je zagnala sovražnika na celi črti nazaj in zasedla kraj Mustafa paša.
Bulgari z bajoneti osvojili Mehomljo.
Iz Sofije se poroča 19. t. m.: Bul-garske vojaške čete so Turke v Meho-miji napadle z bajoneti in kraj osvojile.
Kako so zasedli Bulgari kraj Mustafa paša.
»Večerna pošta« v Sofiji poroča 19. t. m. i z glavnega bulgarskega stana: Bulgarski vojaki so Turko v Mustafa paši z velikanskim navdušenjem napadli. Napadovalna bulgarska kolona je štela približno 1000 mož in je z razvitimi zastavami zasedla Mustafo pašo. Turki so tako hitro bežali, cla niso vzeli s seboj mrtvih in ranjencev. Bulgari so osvojili eno turško strojno puško. Vojaški krogi smatrajo osvojitev Mu-stafe za važen prvi korak ob prodiranju proti Odrinu.
Car Ferdinand navzoč ob boju za Mustafa pašo.
»Agcncia telegraphigue Bulgare« poroča 19. t. m.: Car Ferdinand, princi in višji poveljnik Savov, so se včeraj odpeljali s svojimi spremstvi v avtomobilih v obmejna kraja Harmanli in Belico. Z daljnogledi so z gričev zasledovali prodiranje bulgarsko kolone, ki jo osvojila eno za drugo več utrjenih točk okolu Mustafa paše. Med potjo je srečal bulgarski car prve vojake, ki so bili ranjeni, ko po osvojili Bulgari Kurtkale. Kralj jim jc čestital radi njihovo hrabrosti. Zvečer se je car s princi vrnil v glavni stan v Stari Zagori, ko so še prej obiskali generalni štab I. armade pri Trnovu Seymenu.
Napad turškega oddelka na železnico v Plovdiv.
»Jenni Gazetta« poroča 19. t. m.: Turški oddelki, ki so čez Timraš vdrli v Bulgarijo prodirajo. Bulgari se umikajo. Pri Plovdivu sc pričakuje večji boj. Bulgari poizkušajo na več krajih prekoračiti mejo. Turki se hrabro bra nijo. (Iz Tirnraša v Plovdiv je 30 ktlo-metrov.)
Uradno turško poročilo o obmejnih bojih.
Uradno se 19. t. m. iz Carigrada poroča: Včeraj popoldne so nameravali Bulgari prodirati severno od Kiržalija proti Dogmušu in Košelerju, a so jih vrgli Turki nazaj. Turki so pričeli z ofenzivo in zasedli bulgarsko postojanko Harmantope. V celem obsegu mejo ob Srbiji in Bulgariji se boji nadaljujejo. Zelo hudi so boji med Potpotom in Ivoršumljem severno od Prištine.
XXX
Danes došla poročila o bojih med Turki in Bulgari slovijo:
Obsireljavanje Varne.
Konstanca, 21. oktobra. O obstre-ljavanju Varne se poroča: Varno jo obstreljevala predvsem turška križariea »Heireddin Barbarossa« z drugimi ladjami. Turki so prvotno nameravali uničiti bulgarske torpedovke, a bul-garskim kapitanom je bilo brez dvoma zapovedano, naj ne prično boja s turškim vojnim brodovjem, marveč naj se umaknejo v varno pristanišče, kar so tudi storili. Ker je bilo pristanišče v Varni zaprto z minami, so pričeli Turki pristanišče bombardirati. Ker se je od da loč bombardiralo, krogi j o niso napravile veliko škode. Bombardiranje je trajalo dve uri. Turško vojno brodovje blokira zdaj bulgarski pristanišči Varna in Burgas.
Carigrad, 21. oktobra. Turški listi poročajo, da vtrjujejo Bulgari Galato pri Varni. Bulgari so nekaj vasi ob morskem obrežju zapustili. V Varni so prepovedali razsvetljavo. Baje grade Bulgari prekop, po katerem prepeljejo svoje brodovje na Deonsko jezero.
Boj pri Kirdjauliju.
Berolin, 21. oktobra. Listi poročajo iz Carigrada, da so Bulgari prodirali proti Kirdjauliju, kjer so napadli turške vojake Turki da so v boju, ki je trajal tri ure, odbili napacl Bulgarov.
Turki vrgli Bulgare pri Kirkilissu nazaj.
Carigrad, 21. oktobra. (Uradno.) 1000 mož močna bulgarska kolona je pri Malkočlaru v smeri Kirkilisse poizkušala prekoračiti mejo, a so jo turški vojaki vrgli nazaj in zasedli strategič-no važno točke.
Boj Turkov ln Bnlgarov pri Timrašu in ftumobak) je trajal 36 ur.
Carigrad, 21. oktobra. Kakor poročajo turški listi, je trajal boj med Turki in Bulgari med Timrašom in Žumo-balo 36 ur. Tako Turki kakor Bulgari so se skrajno hrabro borili. Bulgari so bili prisiljeni, da so svoje utrjene postojanke zapustili. Turki so jih zasledovali in zasedli strategično važne točke. Turki baje prodirajo tudi proti Kti-stendilu.
Boji ob reki Marica.
Sofija, 21. oktobra. (Poročilo »Agence Telegraphicjue Bulgare.) Bulgarski vojaki so 20. t. m. ob 5. uri popoldne zasedli oba brega reke Marice pri Mustafa paši in zasedli mesto, kjer so našli veliko živil in krme. Most čez reko Marico so Turki nekoliko poškodovali. Bulgarski vojaki, ki so 19. t. m. operirali proti Oclrinu, so zapodili Turko do utrdb. Vjetih je do 100 turških vojakov. Bulgari povsod prodirajo. Več gričev so Bulgari osvojili z bajoneti. Poroča se, da so prijeli Turki v vaseh več bulgarskih dostojanstvenikov in zahtevajo zanje odkupnino. V vaseh Bačevo, Jakuruda in v Dlajnem Trag-lištu so turški vojaki nad 400 bulgarskih kmetov mučili. Ko so se Turki umikali, so zažgali vas Malkočtar.
Turki ns verujejo poročilom o turškem prodiranj m.
Carigrad, 21. oktobra. Vojarški so-trudnik »Tanina« piše, da no veruje poročilom, po katerih naj lii bili Turki vdrli v Bulgarijo in sodi, da gre le za poizvedovalne boje. Turki so baje zasedli neko bulgarsko vas pri Harman-tepu.
Razdejane železnice v Makedoniji.
Sofija, 21. oktobra. Železniška proga mod Skopljem in Solunom je več milj daleč razdejana. Z dinamitom so razstrelili več mostov in železniških nasipov. Železnice so. kakor Turki trde, razdejale makedonske in srbske vstaške čete. Prekinjeno so tudi brzojavne zveze.
nm SrDov s Mi.
Prodiranje srbske armade.
i Iz Belgrada sc 19. t. m. poroča: Po 1 zadnjih poročilih, ki se zde verojetna, ko-I raka srbska armada proti Skoplju. Turki ; se do sedaj niso posebno upirali. Proti | Skoplju namerava najbrže proehrafi tudi rlcl bolgorsVe armade. Kt se Turki oo-
si umikajo in do Sk opija razdirajo železniški tir, sodijo, da se nameravajo Tur-I ki tudi iz Skočita umaknili brez boja. Tu
se sodi, da se bo bila prva večja bitka na Ovčjem Polju, ki leži južno od Kumanova. Vsako uro pričakujejo poročila, da so Srbi Skoplje zavzeli. Mogoče je pa, da bo tm nadaljne operacije neugodno vplivalo, da neprestano dežuje in so zato ceste in pota strašno slaba.
Turki srbske meje še niso prekoračili.
Iz Belgrada poročajo 19. t. m., da so turška poročila o turškem vpadu v Srbijo izmišljena in da Koršumlje ni ogroženo. Razun pri Ristovcu in Prepolcu Turki srbske zemlje še niso prestopili in so jih od tam še predno je bila vojska napovedana Srbi pregnali.
Slabo vreme na Srbskem.
Iz Belgrada se 19. t. m. poroča: Po lepem vremenu zadnje dni je pričelo deževati. Dež je zelo mrzel in vojaki radi slabega vremena veliko trpe.
Turki požigajo in more.
Iz Zemuna se poroča 19. t. m.: Danes zjutraj so vdrli Albanci in turški vojaki v srbsko vas Blaševo, kjer so veliko ljudi poklali in vas zažgali. Poleg Blaševa so zažgali Turki še dve drugi srbski vasi.
Čresgersko-l Ao vojska.
Turška poročila o bojih s Črnogorci.
Preko Londona se iz Carigrada 19. t. m. poroča: Uradno se zatrjuje, da so Turki vzeli Črnogorcem nazaj Veliko Plavo in manjše kraje, ki so jih Črnogorci vzeli še za vojsko nepripravljenim Turkom. Turki do zdaj uspešno odbijajo vse napade Črnogorcev. »Ikdam« poroča 19. t. m.: Črnogorci so pri Zatrijebcu napadli turške vojake, ki so črnogorski napad odbili. Črnogorske izgube so velike. Ko so bili Črnogorci ojačeni, so obnovili napad, a so jih Turki zopet odbili. Turki, ki so se zelo hrabro borili, so Črnogorce zasledovali. Turki so vjeli enega črnogorskega častnika in 80 vojakov. Nato so Turki odbili še tretji črnogorski napad, ob katerem je padlo jako veliko Črnogorcev.
Črnogorci pobili v enem samem boju nad 700 Albancev.
Pelerburška brzojavna agentura poroča: Savim beja, ki je iz Plave hitel z 2000 Arnavti proti Beranu, da mesto zopet Črnogorcem iztrga, je severna kolona črnogorske armade zajela. Savim bej se je obupno branil, a zaman, ker so Črnogorci njega in 280 mož vjeli, ostali so pa v bitki bili ubiti.
XXX
Danes so došla o bojih Črnogorcev s Turki sledeča poročila:
Dementi črnogorske vlade.
Cetinje, 21. oktobra. Vse vojne poročevalce inozemskega časopisja je črnogorska vlada uradno obvestila, da so v inozemskih listih objavljena poročila o porazih črnogorskih vojakov pri Tarabošu, Vranji in Veliki izmišljena.
Lazarovič proti Skadru.
Cetinje, 21. oktobra. Črnogorska kolona, ki ji poveljuje brigadir Lazarovič, nadaljuje marš proti Skadru.
Bitka na Skadrskem jezeru.
Cetinje, 21. oktobra. V soboto se je bila na Skadrskem jezeru med nekim črnogorskim in turškim parnikom na Skadrskem jezeru prava bitka. Oba par-nika sta oborožena s topovi. Po boju, ki je trajal tri ure, se jc turški parnik umaknil, nakar so zaplenili Črnogorci pet z živilom naloženih turških jadrnic.
Glavni črnogorski napad na Taraboš.
Cetinje, 21. oktobra. Dne 19. t. m. je nadzoroval princ Mirko ob reki Bojani se nahajajočo črnogorsko armado. Črnogorske vojake je našel v najboljšem stanju. Sklenilo se je, da napadejo Črnogorci 20. ali pa 21. t. m. Taraboš, ki si ga hočejo za vsako ceno priboriti.
Črnogorski general Vukotič zasedel Gusinje.
Cetinje, 21. oktobra. Južna kolona črnogorske severne armade, ki ji poveljuje general Vukotič, je nekaj dni mirovala, nakar je pričela zopet prodirati. Po hudem boju je zasedel Vukotič Gusinje. Dne 19. t. m. se je vnel pri Plavi hud boj z močnimi turškimi oddelki, ki so pod poveljstvom Riza beja Plavo branili. Ob 10. dopoldne so že Črnogorci Plavo osvojili. Turki so bežali proti Peči. Črnogorci so Turke zasledovali.
Črnogorski kralj odpotoval v Cetinje.
Podgorica, 21. oktobra. Črnogorski kralj Nikolaj je odpotoval v Cetinje, da sprejme in pozdravi ruskega velikega kneza Nikolajeviča in kneginjo Milico.
Boj Turkov in Črnogorcev pri M jkovca.
Carigrad, 21. oktobra. »Jeni Gazetta« poroča iz avtentičnega vira: Pri Mojkovcu se je bil hud boj mecl Turki in Črnogorci, ki so veliko ljudi izgubili in bili ocl Turkov prisTen!. d- so se v velikem : eredu umaknili. Alb,. i, čeri i pove-! ljuje Sulejman Batuša, so baje udrli v i Črnouoro do Reke.
Črnogorska zmaga pri Belaju.
Pariz, 21. oktobra. »Agence Ha-vas« poroča: Desno krilo Martinovičevc armade je zasedlo Belajske višine in pregnalo Turke, ki so v največjem neredu bežali.
GršKo«a vojsfea.
Grki zasedli EHassono.
Atene, 21. oktobra. Pri Ellassoni se je unel boj med Grki in Turki, ki je trajal štiri ure. Grki so Turke porazili in mesto zasedli. Grki so se takoj utrdili in sc pripravljajo, da prodirajo naprej proti severu.
Atene, 21. kotobra. »Agence d'Athenes« poroča: Grška armada je po štiriurnem boju vrgla sovražnika iz zelo močne pozicije, kjer so Turki branili Ella-ssono. Grški prestolonaslednik je osebno vodil boj, njegov sin, princ Jurij, je bil pri Ellassoni prvič v bitki. Grški vojaki so se zelo hrabro borili. Izgube niso bile velike. Dva grška bataljona sta, podpirana po dveh baterijah, zasedla most pri Arti ter zasedla višine pri Grimbovu.
Atene, 21. oktobra. Turki so se umaknili proti prelazom Sarandaporona, kjer se turški vojaki koncentrirajo. Grška armada je zasedla vse višine severno od Ellassone. Pričakuje se odločilne bitke. V j Larisso so transportirali 13 ranjencev, ! eden med njimi je nevarno ranjen.
Grške vojne ladje pred Tenedosom.
Carigrad, 21. oktobra. Uradno se poroča, da je v soboto demonstriralo šest grških ladij pred Tenedosom.
Dnevne novice«
+ Glasovi o hrvatsko-slovenski zvezi. Ugledna »Information« prinaša sledeče mnenje iz krogov Jugoslovanov: Vsi Jugoslovani v monarhiji, iz-vzemši one, ki vsled gotove agitacije drugam škilijo, so se zedinili in ustvarili na programu stranke prava hrva-ško-slovensko zvezo, kateri stojita na čelu dve spoštovanja vredni osebi, gospoda dr. Starčevič in dr. Šusteršič. V vseh narodnih vprašanjih bo ta močna zveza enotno postopala, in njen izvršilni odbor bo izdajal navodila, ki bodo merodajna za politično taktiko Jugoslovanov na Dunaju, v Budimpešti, v Zagrebu in v Sarajevem; isto velja za one deželne zbore v tostranski polovici, kjer imajo Jugoslovani govoriti. Združitev Jugoslovanov pomenja dogodek, ki je čisto naravna posledica politične zgodovine monarhije, dogodek, ki je bil pričakovan in bo vsled svojih nadaljnih posledic na usodo monarhije zelo velikega pomena. Ali se bo uspeh te akcije na fiziognomiji avstrijsko - ogrske dr-žavne karte poznal danes, prihodnje leto ali pa čez deset let, ja čisto vseeno; res je, da bodo vsi zakonodajni zbori stali odslej naprej pod utisom nove politike Jugoslovanov. Nobenega dvoma ni, da se je začel boj za temeljito revizijo državne ustave. Kakšen konec bo vzel, tega danes ne more nihče vedeti. Besedi trializem in Velika Hrvatska se bodeta v javnosti zmeraj bolj razpravljali. Povoda za kake resne skrbi ni nobenega, ker ostanejo združemi Jugoslovani nasproti dinastiji in državi vedno lojalni. Da bo uresničenje njih programa v državnih in deželnih zborih združeno s teškimi gibanji, temu se ni mogoče ogniti in je najuspešnejše sredstvo, da se bodo nejasnosti in hibe državne ustave hitreje odpravile. Tudi vprašanje o državnopravnem stališču anekti-ranih dežel zahteva hitre odločitve in poleg tega daje novi politiki Jugoslov. veliko opravka situacija na Hrvaškem. Resničnim prijateljem monarhije, ki se mora ojačiti, se Tli treba bati pred akcijo Jugoslovanov; avstrijski parlament bo prišel še vedno lahko v položaj, da bo za državo neobhodne stvari rešil, ampak samo te; vprašanja rekru-tov pa Jugoslovani itak nikdar niso napravili za bojni objekt. Hujša bo situacija v ogrskem deželnem zboru; tam bo postal ogrski parlament brez Hrvatov stalna inštitucija, ker bodo poslanci stranke prava vezani na parolo: Proč od Budimpešte! Gotovi alpski deželni zbori bodo ostali sicer trajno zaprti, to pa itak ne bo mnogo pomenilo. V ostalem je cilj Jugoslovanov s stališča Avstrije vreden, da se vresniči, četudi bi utegnili ustavni boji večjo doho trajati.
+ Brzojavne pozdrave došle prvemu hrvaškoslovenskemu pravaškemu saboru priobčimo jutri. Med drugimi so izrekli svoje soglasje s sklepi in zbor pozdravili nadškof dr. Stadler, N. Man-dič (Sar.), poslanec Jelavič (Sar.), Pei*ič, dr. Buič, dr. Kragič, Zidanic, N. Skr-več, različna društva in drugi.
-f Lep zgodovinski spomin na sestanek hrvaško - slovenskih poslanccv v Ljubljani, je izvršil fotograf g. Davorin Rovšek. V Unionovi dvorani je fo-tografično posnel prizor z zborovanja ter je izvršil v spomin na to važno zborovanje km sne veliko fotografično sli-
ko. Na sliki je večina udeležencev. Sliko bo g. Davorin Rovšek razposlal udeležencem za primerno ceno.
-r Karta pozorišča vojne na Balkanu
se nahaja na zadnji strani današnjega »Slovenca«.
-h Podmaršal baron Rhern :n poveljnik zagrebškega armad, zbora. Z
Dunaja poroča »N. Fr. Presse«, da sledi sedanjemu poveljniku zagrebškega ar-madnega zbora Rajmundu Gerba sedanji divizijski poveljnik v Temešvaru, baron Adolf pl. Rhemen, ki jc svojčas poveljeval avstrijskim vojakom v Sandžaku. Politični krogi zatrjujejo, da poverijo baronu Rhcmenu tucli kraljev k o m i s a r i a t na Hrvaškem z vodstvom civilne uprave, če se vresniči "načrt, da odpokličejo Čuvaja.
Iz s j i d želnofla odbora dne 19.
t. m. V deželni gasilski svet so imenovani še Josip Rancinger v Zagorju ob Savi, Jakob Marolt v Žirovnici pri Cirknici in Jakob Jan v Gorjah. V deželni bolnišnici sc mrtvašnica primeroma razširi tako, da bodo mrliči vsakega razreda imeli svoj oddelek. Na ta način bo onim rodbinam, ki hočejo svojim umrlim preskrbeti dostojnejši pogreb, to omogočeno. V ta namen se ho pobirala primerna pristojbina.
-f Iz dežele dobivamo priznalne izjave, kako je deželni odbor pametno in potrebno ukrenil glede požarnih bramb. Bil je že skrajni čas. Po navadi je bil marsikje načelnik kak liberalen magnat ali učitelj, kateremu je bila požarna bramba postranska stvar, politika pa prva. Napravil se je kak bal, čisti dobiček se je zapil ali izgubil, o kakih vajah pa ni bilo govora. Če je bil pa kje požar, je bila pa zmešnjava. Tako nam je znan slučaj, da so šli nekje rajši za pogrebom, ker se je tam pričakovalo obilo pijače, kakor da bi šli gasit, ko je ob tistem času gorelo v sosednji fari. Torej še enkrat rečemo deželnemu odboru: Hvala lepa, bil je skrajni čas!
Jr Fotografije udeležencev hrvaško - slovenskega dijaškega ssstanka v Ljubljanie so izdelane v velikem formatu in sc dobo pri fotografu g. Davorinu Rovšku v Ljubljani.
—	Tujski promet in šolska mladina, S tujskim prometom bo po naročilu naučnega ministrstva na poljuden način seznanjati v bodoče tudi mladino v ljudskih šolah s primernim podukom in berili.
—	Umrl je v Domžalah v starosti Si let tovarnar g. Jakob O b e r w a 1-d e r.
—	Poročena sta bila v Tržiču 20. t. m. g. Franc F i s c h e r, c. kr. deželno-vladni kanclist v Kranju, z gdč. Marijo A h a č i č, trgovčevo hčerko.
—	Župan poneveril 3000 kron. Ivana Gornika, bivšega župana v Gori pri Kočevju, starega 35 let, so zaprli, ker je poneveril do 3000 kron občinskega denarja. Izvoljen je bil za župana leta 1906. Sej sploh ni skliceval, ker so odborniki, kakor se je izrazil, v njegovih očeh »smrkovci«. Zadnji račun je položil leta 1909. Ko je bil nato zopet za župana izvoljen, je začel popivati in se je zelo zadolžil, denar pa jemal iz občinske blagajne.
—	Na žagi ponesrečil. V Soteski na Dolenjskem se je ponesrečil v petek, dne IS. oktobra, dopoldne ob 11. uri Franc Mikec, ki je vozil žaganje in opravljal druga mala dela na soteški žagi. Bil je star šele šestnajst let. Padel pa je enemu izmed tovarišev ključ skozi špranjo v tleh v spodnji prostor žage, kjer se po jermenih sučejo kolesa. Iskal je najbrže ključ po tleh in se dotaknil s predpasnikom osi, ki mu je v naglici navila predpasnik in ga potegnila k sebi. Tako je prišel pod jermen, ki ga je zagrabil za eno roko in mu jo popolnoma odtrgal. Nazadnje so prišle še noge pod jermen, tako da jc na kolesu visel za noge in mu je z glavo butalo v zemljo in strop. Našli so ga na kolesu in ustavili žago. Seveda je bil fant že mrtev. — Fantički pri 15. ali 16. letih so najbolj lahkomišljeni in neprevidni in ne pazijo toliko, da bi jih bilo varno puščati k jermenom. Fant je bil zanemarjeno vzgojen, že šest mesecev zaprt, brez očeta in matere. Tudi njegov oče je na ravno tej žagi ponesrečil.
—	Nesreča. 19, t. m. je v Mali Dolini v občini Velika Dolina sunila krava Ane Požgaj tako nesrečno starega Mihaela Črpiča, da je ponoči umrl. Najbolj značilno pa je, da v tukajšnjih pravdarskih krajih vse govori in povprašuje, kaj bodo sedaj naredili s kravo. Neki pravdar jc pred cerkvijo celo modroval, da če ne bo krava imela dobrega advokata, jo bodo prav gotovo ubili.
—	Korni poveljnik Gerba v kratkem stopi v pokoj. Jutri se na dineju poslovi od poveljnikov čet 13. armadnega zbora.
—	Oče in hči na mrtvaškem odru. Iz Tržiča sc nam poroča: Žalosten slučaj se je dogodil v hiši gostilne Perko. Pred dobrim tednom je obelel g. Jožef Perko, mesar in gostilničar, na pljučnici. Dasi krepak in močan, je vendar podlegel bolezni in umrl v soboto. Pokojni je bil ve-
liko let trški občinski odbornik, pri zadnjih volitvah je bil izvoljen za namestnika v II. razredu, bil je odbornik gostilničar-ske zadruge za tržiški okraj, zelo skrben in spreten gospodar. — V istem času, ko so polagali očeta na mrtvaški oder, pa jc j umrla za sušico njegova hčerka gdčna. i Mici Perko, bivša gojenka uršulinskega j samostana v Ljubljani. Še je izvedela o ' očetovi smrti pred njeno smrtjo in ta žalostna novica je brez dvoma pospešila tudi njeno smrt. Tako žalostnega dogodka ni bilo še kmalu v Tržiču. Bog naj tolaži spoštovanja vredno rodbino, kateri izrekamo iskreno sočutje! Umrla pa naj počivata v miru!
—	Pridelek krompirja. Ministrstvo za poljedelstvo je objavilo, da znaša letošnja letina krompirja 51'59 milijonov kvinčalov. Letina je manjša kakor je bila preraču-njena preje. Med glavnimi vzroki je deževje in mrzlo vreme, ki je nastopilo v času, ko je krompir dozoreval.
—	Novice iz Spljeta. Spljet, 16. oktobra 1912. Tu se je ustanovil »Črnogorski rudeči križ«, ki nabira milodarc za vojskujoče se junaške Črnogorce. Dobil jc dovoljenje za nabiranje darov po celi Dalmaciji. Občina splitska je darovala v ta namen 3000 Iv in dozdaj v dveh dneh so nabrali od drugih okrog 1500 K, torej v dveh dneh samo v Splitu 4500 K. Nabirajo se darovi tudi drugod. Kmetje iz splitske okolice pa pošiljajo v Cetinje sodo vina, ker v denarju ne morejo. Tako pomaga vsak po svojih močeh. Ko je potovalo okrog 100 Črnogorcev skozi Spljet pred 14 dnevi, jih jc ljudstvo na obali navdušeno sprejelo. Na obali je Črnogorec na glas čital proklamacijo črnogorskega kralja, nakar so zapeli himno »Onamo, Onamo«. — Bil je lep prizor, videti te junaške črnogorske postave. Tu v mestu vlada veliko navdušenje za vojsko in so pred 5 dnevi napadli 2 Turka, ki sta se slučajno mudila tu. — Začela sta izhajati, dokler traja vojna, dva časopisa kot dnevnika. — Tu se je otvorila Pravaška čitalnica. —Trgatev je končana. Letina izvrstna in tudi vreme, za časa trgatve je bilo krasno. — Ko sc je tu čitalo o ustanovitvi Slovensko - hrvatske stranke prava, jo zavladalo v pravaških krogih veliko navdušenje in vse Splitske Novosti pozdravljajo ustanovitev, tudi neprijateljsko n. pr. N. rcclinstvo. — Registrirala se je tu nova »Hrvatska katoliška tiskovna zadruga«, ki je prevzela tudi žc Leonovo tiskarno, ki je bila do zdaj last semenišča.
—	Litijsko gasilno društvo ni bilo v izkazu za podpore in ne v izkazu za odklonjeno podporo. Iz tega sledi, da ni sploh še vložilo prošnje ali pa da se podpora še dovoli. Na vsak način bi moralo društvo poizvedeti vzrok, da ni v nobenem izkazu, ne pa pisati v »Slov. Narod« »Poslano«, v katerem načelnik s polnim podpisom strupeno napada deželni odbor in končno poživlja načelnike, naj vse skupaj oddajo županstvom. Sicer tega sam resno ne misli, drugi načelniki se bodo pa tudi premislili, predno se odločijo, da vse skupaj oddajo županstvom. Nastane pa drugo vprašanje, če se odbor okr. gasilske zveze strinja s »Poslanim« svojega načelnika? Samoobsebi je umevno, da deželni odbor ne bo hotel imeti opi*avka z društvi, ki so v okrajni zvezi, dokler ji načeluje tak načelnik, ki napada javno v časopisu deželni odbor. Torej če ta društva reflektirajo na podporo deželnega odbora, naj se izrazijo, da se ne strinjajo s »Poslanim« v »Slov. Narodu« in naj zahtevajo, da se skliče izvanredni občni zbor, na katerem sedanjega načelnika prisilijo, da odstopi. Vsled tega »Poslanega« je Sa-jovic kot načelnik nemogoč. V dobrobit gasilstva je, da odstopi.
h Kinematografi na Hrvatskem — predvsem je misliti na Zagreb, pa i na druga provincialna mesta — se od vlade skoro nič ne cenzurirajo. Zato se predstavlja najgrozovitejši šund, apa-ške zgodbe, nemoralne reči, sploh, kar si more izmisliti domišljija, da se mladina čimbolj izprija. Kar je celo v Avstriji prepovedano, dasi nimajo naše oblasti bogvekako finega čuta za to, kaj je dopustno in kaj ne, vse to se na Hrvatskem neovirano predstavlja. Gospod Čuvaj, ki s svojimi odredbami rešuje najrazličnejše probleme in ima neomejeno oblast (saj se na Hrvatskem da z naredbami odnekdaj več doseči, kakor po katerikoli drugi poti), bi vsaj v tem oziru lahko kaj pametnega ukrenil kakor tudi proti strašni kugi alkoholizma, ki mori ljudstvo. Mož seveda preganja vse druge strahove.
—	Iz St. Clouda, Mlnn., v Ameriki. Naš znani in vrli škof Jakob Trobec je stopil dne 10. julija že v 75. leto. Če se pomisli, da je imel pred 47 leti oskrbovati devet velikih naselbin, da je bil mnogokrat noč in dan na nogah ali pa na sedlu, jahaje od enega kraja do »iruzega, se mora reči, da ie malo
tako žilavih cerkvenih knezov kakor je mil. g. Trobec. Njegovo zdravje je šo zmerom dobro, tako da more svoje škofovske dolžnosti lahko izpolnjevati. Danes ima seveda na razpolago avtomobil, dočirn je moral preje po 40 do 50 milj prejahati. Avtomobil sc je pa v Ameriki tako razširil, da imajo žo kmetje avtomobile. Mesto St. Cloud, ki ima 10.000 prebivalcev, šteje že 180 avtomobilov. — Letina je v Ameriki jako dobro obrodila in kmetje so zelo veseli. — Cerkveno življenje v škofiji st,-cloudski zelo lepo napreduje, posebno pa med Nemci.
— Izobraževalno društvo v Bosni se priporoča za harmonij. Dobrotnik, ki bi si hotel zasluge za Bosno pridobiti, naj se blagovoli prijaviti našemu uredništvu. — V Bosni bi potrebovali tudi nekaj cerkvenih orgel. Ako more kaka cerkev svoje stare, pa sicer še rabljive orgle oddati, naj svojo ponudbo naznani našemu uredništvu.
Pri žrebanju turških srečk dne 1. oktobra so zadele: št. 281.522 200.000 frankov; štev. 181.113 in 1,360.628 po 4000 frankov; štev. 45.806, 120.612, 287.678, 570.098, 655.887, 660.115, 715.877, 891.725, 952.553, 987.696, 1,065.856, 1,589.334 po 1250 frankov; štev. 4272, 44.337, 328.372, 328.373, 328.375, 392.498, 490.861, 539.614, 542.625, 557.217, 569.425, 740.541, 741.402, 741,501, 766.920, 858.747, 858.749, 903,132, 903.134, 923.416, 952.554, 1,029.086, 1,057.292, 1,117.532, 1,210.414, 1,214.562, 1,531.312, 1,548.981, 1,733.196, 1,751,453, 1,890.282, 1,911.243, 1,925.380, 1,926.094, 1,903.671 po 1000 frankov. — Prihodnje žrebanje turških srečk, pri katerem bo izžreban glavni dobitek 400.000 frankov, se bo vršilo dne 1. decembra 1912.
šlajersKs novice.
š Umrl je danes v Mariboru po kratki bolezni deželnosodni svetnik g. L i b i s c h.
š Liberalci pri zaprtih vratih. Za,
včeraj 20. t. m. ob 3. uri je bil sklican ustanovni shod »Narodnega-politične-ga društva za Maribor in okolico« v restavracijske prostore »Narodnega doma. Na ustanovni shod je došlo vsega skupaj do 30 ljudi. Med temi smo opazili dr. Kukovca, železniškega uradnika Kejžarja, profesorja Pivkota, poštnega uradnika Bahovca, zastopnika banke »Slavije«, nekaj študentov, 4 do 5 odvetniških pisarjev, dva vpokojena nadučitelja: Podobnika (»moža brez stranke«) in Hrena, advokata dr. Gla-serja in nekaj železničarjev. Radi »ogromne udeležbe« so premestili zbo-rovalni lokal v čitalnično sobo v I. nadstropju. Kljub hudi cenzuri g. Kej-žara je bilo par naših somišljenikov na zborovanju. Dr. Rosina je došel bolj pozno gledat, kaj delajo mladini. Zborovanje je vodil in otvoril Kejžar. Dr. Alojzij lvukovcc je povedal govor in je priporočal svojim »zvestim« naj »tiho in mirno, ncoziraje« se na klerikalce, ne na Nemce in nemškutarje delujejo naprej v Mariboru in okolici. Dr. Pivko je govoril o občinskih volitvah v Mariboru in priporočal, cla naj Slovenci, »če bodo soc. demokrati sploh postavili kandidate«, ponudijo svoje glasove soc. demokratom. Sicer se pa še skliče en volilni shod glede postopanja pri volitvah. Kejžar je še prečital pravila novega »Narodnega - političnega društva« za Maribor in okolico, in se je nato volil odbor, ki sestoji iz dr. Glaserja, predsednik; dr. Pivkota, Ro-biča, Majerja, trgovca Weixla, učitelja Lesjaka, uradnika Kejžarja. Na shodu ni bilo nobenega kmečkega človeka. To so slabi časi!
š Umrl je v Framu pri Mariboru
18.	t. m. vrl narodnjak g. Fran Viher, bivši kovaški mojster.
š »Marburger Hiitte.« Mariborski »Mannergesangsverein« namerava na vrh pogorja blizo sv. Areha postaviti planinsko kočo z imenom »Marburger Hiitte«. Namen tega društva je, da se oškoduje »Slovensko planinsko društvo«, ki ima že na Pohorju dve stavbi: »Ruško kočo« in »Planinko«. V soboto
19.	t. m. je bilo zvečer sklicano ustanovno zborovanje novega nemškega društva. Načelnik pripravljalnega odbora Mostbock je povdarjal, cla imajo vstop v društvo samo ljudje, ki so »von deutscher und ariseher Abstammung«. Vendar smo opazili, da so bili na zborovanju razni »iči« in »čiči«. Poročevalec. je obžaloval, da morajo dosedaj Nemci svoje kronc.e in »Gtildne« nositi, če gredo na planine kot »štajgarji«, Slovencem. To jih je gnalo, da bodo sezidali na »unsern deutschen Bachcrn« za 18.000 K kočo »Marburger Hiitte«. Načrte in sploh vse predpriprave za kočo je napravil c. kr. nadgeometev W i e s 1 c r, ki sc jc zelo navduševal za »unsern deutschen Gebiet am Pachern und Bruck«.
š Nasilni rudarji. Iz Trbovelj poročajo: Pri posestniku Matiji Onglun so obhajali ženitnino. Zvečer jc prišlo vo-
glarit več rudarjev, kateri so bili pogoščeni. Proti polnoči so se podali rudarji k hiši črevljarja Bergerja in tam razsajali. ltavno domu prišedšega črev-ljarskega pomočnika Matija Ocvirka so brez vzroka tako pretepli, da je bil težko ranjen. Ko je prišel stražnik, so zbežali. Nato so šli k hiši črevljarja Matije šosteršiča ter tam razbili vsa okna. šostoršič je na nasilneže večkrat ustrelil, nakar so zbežali.
š Smrtna kosa. V Mariboru je umrl nadsprevodnik južne železnice Avgust Rakuša v 45. letu starosti. — V Radgoni je umrl tesarski mojster in posetnik Franc Ehmann v starosti 55 let.
š S tiralico je zasledovana neka L 1889. v Doleni pri Ptuju rojena dekla Roza Kocbek, ki je v Razvini pri Mariboru izvršila neko večjo tatvino. Obrnila se jc najbrž proti Celju.
š Zet in tastinja. Iz Brežic: Med kočarjem Franc Zakšek na Vidmu in njegovo priletno tastinjo vladajo žc dalje časa neprijateljske razmere. Večkrat sta se kregala in tudi stepla. Te dni sta imela zopet zaradi neke malenkosti prepir, v katerem je zet tastinjo zgrabil ter jo pretepal in za lase vlačil po tleh. Dobila je več težkih poškodb. Zakšeka so ovadili oblastim,
š Oslovski kašeJj je začel razsajati v Dobju pri Planini v kozjanskem okraju. Lotil se ni samo otrok, ampak tudi odraslih. Umrle so za tem kašljem že tri osebe. Upeljane so stroge zdravniške odredbe.
š Gozdar in lovski tat. Gozdar gozdov ljubljanskega knezoškofa, Ivan Stcr-gar, jc šel le dni na Raduho v Savinjski dolini. Ko je šel po gozdu, jc zapazil lovskega tatu, ki je ravno nesel na rami ustreljenega gamza. Ko je Stergar tatu pozval, naj obstoji, se je isti skril v grmovje in nameril puško proti gozdarju. Ta, svoj nevarni položaj videč, je proti tatu ustrelil in ga zadel v nogo. Vendar je obstreljeni imel še toliko moči, da je zbežal.
š Za začasne učitelje oziroma su-plente na ljudskih šolah so imenovani: Čander Davorin in Hofbauer Vekoslov za Dol pri Hrastniku, Ivrpač Rudolf za Slovenjigradec (okolica), Pejclia Igna-cij za Cirkovce, Sorčan Erno za Raj-henburg, Šorn Stanko za deško okoliško šolo v Slov. Bistrici, Vizjak Adolf za Ljubečno in Zdolšek Anton za Gor-njigrad.
š Pi-omoviran je bil v Gradcu za doktorja vsega zdravilstva g. Josip V o 1 a v š e k.
BRZOJAVNI PROMET S TURČIJO, GRŠKO IN BOLGARSKO.
Do nadaljne odredbe sc dopuščajo na Turško Le brzojavke, ki so sestavljene v čistem, in sicer turškem, francoskem, nemškem ali angleškem jeziku. — Zasebne brzojavke z dogovorjenim ;i 1 i šifriranim besedilom za Grško se do nadaljne odredbe nc dopuščajo. — Pri brzojavkah v Bolgarijo so do nadaljne odredbe nc sme uporabljati domenjenih izrazov.
iresKe novice.
k Novi koroški deželni predsednik.
Koroški deželni predsednik baron Hein je umirovljen in se mu jc podelil veliki križ Franc Jožefovega reda. Za koroškega deželnega predsednika je imenovan dosedanji sekčni načelnik notranjega ministrstva dr. Alfred bar. pl. F r i e s - S k e n e , ki je istočasno povišan za tajnega svetnika. Novi koroški deželni predsednik je sin generalnega major i a viteza pl. Fries. Rojen je bil leta 1870. Pravosodne študije je absolviral suh auspiciis Imperatoris. Služil je nato pri koroških, tržaških in moravskih državnih upravnih oblasteh. Pozvali so ga nato v naučno ministrstvo, leta 1897 jc postal v ministrskem predsedstvu ministerialni pod- j tajnik. Služil jc kot tak Gautschu, j Thunu in Claryju. Od leta 1909 nadalje je vodil pl. Fries kot sekčni načelnik notranjega ministrstva legislativne posle, parlamentarno zastopstvo zakonskih načrtov in vse zadeve, ki tičejo deželne zbore. — Graška »Tages-post« pravi lc imenovanju: »Imenovanje ima tudi močno politično stran, o kateri bo ob priliki razpravljati«.
k Osebnu vesti, V pisarno dr. M ii 1-lerja vstopi s 1. novembrom g. dr. T. Š t e f a n č i č. V pisarno dr. S c li w e i-1 zer j a v Ljubljani pa odide g. dr. Marko S t a n j k o , bivši koncipist v dr. Brejčevi pisarni.
CERKVENI LTGPIS.
Mesečna konf; rznea sodali'atis ss. cordis Jcrsu za mesto Ljubljana, se vrši v Alojzijevišču (L nadstropje) v sredo, dn<< 23. 1. m. ob 5. uri popoldne. Pred konferenco običajna pobožnost v kapeli.
Ml ste že obnovili naročnino?
Primorske vesli.
p Častni meščani v Komnu. Dne 19. t.
m. jc imenovalo starešinstvo v Komnu za častne občane sledeče, za slovenski narod in deloma tudi za n^šo občino zaslužne gospode: dr. Anton Gregorčič, drž. in dež. poslanec v Gorici; Josip Fon, drž. in dež. poslanec v Gorici; dr. Hinko Ste-pančič, dež. poslanec v Gorici; Ivan Ber-buč, dež. odbornik v Gorici; dr. Anton Brecelj, primarij v Gorici; dr. Ivan Šusteršič, dež. glavar kranjski; dr. Ivan Krek, drž. in dež. poslanec; Ivan Kalan, urednik »Zlate dobe»; Karol Čigon, vikarij na Voj-ščici; Karol Oblak, kurat v Gorjanskem, Našim liberalnim občinskim očetom sicer ta imenovanja niso všeč — a jim ne moremo pomagati! — Čast, komur časi!
p Sin zabodel mater. Svojo mater Ano Žigon, staro 44 let, je ranil z nožem njen sin v Gorici, in sicer ji je zadal v prepiru pet ran. Zgodilo sc je to na trgu sv. Antona si. 9. Lepega sina so zaprli.
TURKI USTAVILI RUSKI PARNIK V
BOSPOFir
B e r o 1 i n, 21. oktobra. Tukajšnji listi poročajo iz Carigrada, da so Turki ustavili v' Bosporu neki ruski parnik, ker je vozil municijo v Pirej, katero so darovali Grki, ki prebivajo v Rusiji. Ko so Turki municijo konfiscirali, so dovolili, da je smel parnik naprej odjadrati.
UiiMjaesie novice.
lj Opozarjamo na jutrišnje javno predavanje g. dr. M a 1 n e r i č a , ki se vrši v mali dvorani »Ljudskega Doma« ob 8. uri zvečer. Vstop prost.
lj Fotografična slika z zborovanja hrvatsko-slovenskih poslancev je razstavljena v oknu našega uredništva. Na sliki se vidi večino navzočih poslancev. Na predsedstvenerr. odru je na desni dr. Mile Starčevič, ob levi podpredsednik Grafen-auer, pri govorniški mizi dr. Šusteršič, pod prerisedstveno mizo na desni zapisnikar dr. Akačič, na levi dr. Brejc, pod njim hrvatski in slovenski časnikarji, ob mizah na desni in levi hrvatski in slovenski poslanci. Roba na desni in levi žalibog za-krijeta nekaj poslancev.
lj Naši posebni poročevalci na balkanskih bojiščih so nam poslali danes serio najnovejših fotografij, ki so izpostavljene v oknu našega upravništva.
lj Laški kurz S. K. S. Z. za začetnike se začne danes zvečer ob a/18, uri v Slovenski trgovski šoli na Kongresnem trgu.
i j »Slov. Narod« ali pravzaprav njegov poročevalec sc spodtikata nad pet-indvajsetletnico primarija dr Bocka, češ, da se je vršila dve leti prekmalu, ker je bil dr. Bock imenovan ordinari-jem šele leta 1889. Da je pa g. primarij že c e 1 i d v e 1 e t i p r e j, nego je postal ordinarij, prostovoljno in brezplačno izvrševal v stari deželni bolnici okulistično prakso, je »Narodov« poročevalec v svojem zastarelem spominu kratkomalo prezrl. Že 23. oktobra 1887 jc gospod dr. Bock na kirurgičnem oddelku pokojnega primarija dr. Fuxa s sijajnim uspehom izvršil prvo opera-racijo na očeh radi katarakte, da jc dotični bolnik zopet zadobil luč oči. Uredništvo »Slov. Naroda« pa, namesto da bi objavljalo tako neokusne notice, naj bi se rajši informiralo na pristojnem mestu, kakor da hi šlo takim poročevalcem na limanice.
lj »Dražba sv. Rafaela za izseljence v Ljubljani« vabi svoje člane in vse, ki se za delovanje tc družbe zanimajo, na praznovanje družbenega zaščitnika sv. Rafaela v četrtek dne 24. oktobra ob pol 7. uri zjutraj v cerkvi čč. oo. frančiškanov, kjer bo sv. maša s petjem in blagoslovom ter primernim govorom.
1 j Umrli so v Ljubljani: Jakob Straj nar, sedlarski pomočnik, 21 let. — Ana Pavelšek, užitkarica, 75 let. — Antonija Kerkoč, služkinja, 51 let. — Ana Ma-rinčič, rejenka, 3 mesece in pol. — Kristina Brodt, bolniška sestra, (>1 let. — Marjeta Podbevšek, užitkarica, 70 let.
lj Jubilej opernega pevca. Gospod Ernesto vitez Cammarota, operni pevec kr. dež. hrv. gledališča v Zagrebu, praznuje danes v ponedeljek £51etnico svojega članstva pri hrvaškem gledališču iu 301etnico svojega gledališkega delovanja. Slavnostna predstava v zagrebškem gledališču se udeležijo zastopniki Slovenskega dež. gledališča v Ljubljani.
lj Slovensko gledališče. Jutri velika VVagnerjeva opera »Večni mornar«.
lj V preiskavi radi odpravljanja ploda je nekaj tukajšnjih babic in nekaj drugih precej znanih oseb.
'^■tii^^-m SMMSSfiiSaf SaSMIg^SCiflž«
• VVVVVVv^V/^VVVAV. VV.VV»V WvV».W/vW»V AW.WVVV^AVVWVV^W
Spominjajte se pri vseli prireditvah, pri vseh veselili in žalostnih dogodkih ..Slovenske Straže"!
Ij Ob zaključku lista nam je došlo
veliko, zanimivo pismo našsga posebnega poročevalca s Cotinja o položaju na bojišču. Velezanimivo pismo priobčimo jutri, nakar opozarjamo cenjene
čitatelje.
Teielonslca in irzojavna poročila.
JU KI 6 POMILOŠCEN.
Dunaj, 21. oktobra. Jukič je po-miloščen v dosmrtno ječo.
XXX
O ZAVZETJU PLAV IN GUSINJA.
Cetinje, 21. oktobra. Zavzetje Plav in Gusinja se oficielno potrjuje. Turkov in Albancev je bilo 15.000.
SRBI IZGBILI PRI PREPOLCU NAD 500 MRTVIH.
Carigrad, 21. oktobra. »Alemdar« poroča, da je bilo v boju pri Prepolcu ubitih nad 500 Srbov.
ALBANCI PRODRLI V SRBIJO.
Carigrad, 21. oktobra. Turki in Albanci so prodrli v Srbijo do Kuršumlije, dasi se jim je 40 srbskih bataljonov upiralo.
BOJI TURKOV S SRBI PRI PRIŠTINI.
Carigrad, 21. oktobra. Turki so pri Prištini napadli tri srbske bataljone in enega popolnoma decimirali. Potrjeno to poročilo še ni.
SRBI NAPREDUJEJO.
Belgrad, 21. oktobra. (Uradno.) Uradno poročilo poroča: Srbske čete so zasedle kraj Podujevo, kjer so našle mnogo vojnega materijala. V zasedenem ozemlju so takoj proglasili srbsko civilno oblast in napravili srbsko administrativno okrožje »Vlad«.
SRBSKI AVIATIKI.
Btilgrad, 21. oktobra. Sem sta prispela dva srbska aviatika, ki sta sc vadila v tujini.
AVTOMOBILI ZA VOJNO.
B Isjrad, 21. oktobra. 18. t. ni. so z večernim vlakom poslali v Niš 17 avtomobilov, ki jih je od privatnikov kupila vojna uprava.
VOJNE ODREDBE.
Belgrad, 21. oktobra. Po vseh srbskih železniških postajah so napise v latinici prekrili, da bi vohuni ne mogli pošiljati poročil o gibanju čet. — Po mestu so začele patruljirati vojne straže.
KLOFAČ V BELGRADU.
Praga, 21. oktobra. »Samostalnost« poroča iz Belgrada: Poslanec Klofač, ki potuje na bojišče, je aošel v Belgrad, kjer je srbski vladi naznanil, da je več čeških zdravnikov pripravljenih vstopiti v srbsko anrfado. Na Balkan je 20. t. m. odpotovalo iz Prage več čeških zdravnikov.
XXX
NAPREDOVANJE GLAVNE BOLGARSKE ARMADE.
Sofija, 21. oktobra. Bolgari so zasedli obe obrežji Marice. Pri vhodu v Mustafo Pašo so Bolgari našli veliko živil in krmil v mestu. Kolodvor in brzojavna zveza sta nepoškodovana. Turki so bili do Odrina nazaj vrženi. Turki imajo 100 mož izgube. Turki so več višin z bajonetnim napadom zavzeli.
BOMBARDIRANJE VARNE.
Sofija, 21. oktobra. Vsled bombardiranja Varne so svetilniki pogasnjeni.
BULGARSKI NEUSPEH.
Carigrad, 21. oktobra. Listi poročajo, cla so turške čete Bulgare, ko so prekoračili mejo pri Jakačiku po dve-urnem boju vrgli nazaj.
Btlgrad, 21. oktobra. Srbske čete so zasedle lcule pri Ristovcu ter so zavzele kraj Bojanovci. Srbske čete so zasedle tucli važno višino Rujan.
BULGARI VJELI TURŠKI 3SKA-DRON.
Solija, 21. oktobra. Pri Malem Trnovem so bulgarski vojaki vjeli turški eskadron.
XXX
GRŠKO BRODOVJE.
Atene, 21. oktobra. Grško brodovje ac je pojavilo pred Lcmnom.
Atene. 21. oktobra. Nadpoveljnik grškega brodovja je proglasil efektivno blokado nad obaljo od pristžmišča Gumc-uica do zaliva Arte.
XXX ZDRAVJE NADVOJVODE RAINERJA.
Dunaj, 21. oktobra. Zdravstveno stanje nadvojvode Rainerja se je nekoliko izboljšalo.
SOC. DEM. POSLANEC SCHLINGER UMRL.
Dunaj; 21. oktobra. Soc. dom. po-I slanec Sclilingcr je umrl.
ZASEDANJE BUKOVINSKEGA DEŽELNEGA ZBORA ZAKLJUČENO.
Černovice, 21, oktobra. V soboto so ob 4. popoldne zaključili zasedanje buko-vinskega deželnega zbora.
POLICIST VLOMILEC.
Sarajevo, 21. oktobra. Ko so bili vsi policisti pri raportu, je službe prosti policist Peter Gjakovič vlomil v kovčeg svo-jeta tovariša Wechterbacha in iz njega ukradel 900 kron. Gjakoviča so izročili sodišču.
RITMOJSTER PONAREJEVALEC.
Reims, 21. oktobra. Ritmojster 16. dragonskega polka, Ressaut, se je usmrtil. Poneveril je 25.000 frankov.
STRAŠNA NESREČA V GOROVJU.
Bern, 21. oktobra. Pri Pontresini je sedem turistov lezlo na hribe, a jih je presenetil snežen plaz. Dva turista je vrgel plaz čez skale. En turist se je ubil,
STRAŠNA NESREČA NA LADJI.
Ubiti 4, 20 delavcev ranjenih.
Peterburg, 21. oktobra. V pristanišču Narve so na parniku »Romford« nalagali blago. Dvigalo je pa zadelo delavce na krovu. Ubiti so bili 4 ,težko ranjenih je 8, manj nevarno ranjenih je pa 12 delavcev.
KONČANA STAVKA ŠPANSKIH ŽELEZNIČARJEV.
Madrid, 21. oktobra. Iz Almerije se poroča: Stavka španskih železničarjev se jc izjalovila. Železničarji južne železnice so pričeli brezpogojno zopet delati.
Rožne sivin
Prvi kinematografski filmi z bojišča.
Neka francoska tvrdka je prva poslala svojega zastopnika na Balkan, da si napravi kinematografske filme z bojišča. V teku 14 dni bodo prestavljala kinematografska podjetja bitke hrabrih črnogorskih junakov s kletimi moslimi. V zavarovanje bojnih fotografov se plačujejo visoke vsote, večkrat 50% zavarovanega zneska, ker morajo biti fotografi dokaj blizu ognja. Njih aparati so podobni topovom, tehtajo 50 kg ter imajo čez 1000 metrov dolge filme.
Stroj za razvrstitev kovanega denarja
je izumil Čeh Fr. Kašpar iz Olomuca, ki biva sedaj v Pragi. Priprava je posebno praktična za trgovine, trafike, tvornice, sploh povsod, kjer se mnogo z drobižem izplačuje. Stroj tudi sprejema denar, ga ureja, tiska plačani znesek ter sam izvršuje kontrolo s številkami. Stroj je majhen, ne potrebuje dosti prostora. Ravnateljstvo državnih železnic v Pragi, kateremu je bil aparat poslan na ogled, ga smatra za jako. praktično iznajdbe.
Piano-šivalni stroj. Iz Pariza se piše: Neki bistroumen človek je ravnokar izumil Piano-šivalni stroj pijanislov, misleč z močjo, ki se navadno vsa izgubi, muzika-ličnim in pridnim zakonskim tudi materi-jelno korist nuditi. Pod klavijaturo je napravljen kompliciran mehanizem, in ko žena igra sonato ali valček, se v istem času lahko zarobi tucat žepnih robcev. Ta duhoviti inženir je izračunal, da se med časom, ko se preigra ena Wagnerjevih oper, da napraviti popolna bala. Ruska narodna himna da toliko časa, da se naredi otreška avbica... za poznejši čas zelo naravno! Faustov valček zadostuje, da se naredi lepa flanelasta obleka, in zvoki iz intermezo »Cavalleria rusticana« izčarajo narovnost krasno obleko iz svetlega linona.
Jubilej hišne številke. »Frankfurter Zeitung'< se poroča; Zaznamenovanje hiš s Številkami, ta nam samoobsebi umljiva in prepotrebna naprava, obhaja letos jubilej. Kakor vemo iz Freigerjeve »Historie de 1' administration de la Police de Pariš«, je 1. 1512. neki arhitekt prvi začel s številkami zaznamenovati hiše, in sicer je storil to samo v enem delu mesta. To napravo pa so šele črez dolgo časa, tako v letih 1726, do 1765. jeli tudi v francoskem glavnem mestu posnemati. Končno je 1. 1789. republikanska vlada vpeljala splošno zazname-novanje hiš, in sicer samo radi lažje razdelitve davkov, ne pa zaradi prometa. Kmalu se je začela ta naprava tudi na Dunaju posnemati. To pa je »kraljevi vojni svet« in mestnega predsednika Eisenberga v Berolinu pripravilo, da je 5. janaurja 1789 predlagal splošno zaznamenovanje hiš, četudi na zelo nepraktičen način, namreč naj se po celem mestfi, v vsaki ulici zase pre-štejejo hiše. V Pragi je bila ta naprava že 1. 1770. vpeljana, in sicer je imela hiša v starem mestu na vogalu Železna ul. in Slaromestske nam. (NK 548) št. 1; zaznamenovanje je šlo dalje po Celetna ul. V novem mestu se je pričelo to na Jung-manovi ul. Sedanje NK. zaznamenovanje hiš se ie pa začelo 1. 1805.
šola za gojiteljice živali. Malo je znano po svetu, da obstoje na Angleškem šole za gojiteljice živali. Deklice, ki se hočejo posvetiti temu poklicu in so pridne, lahko zaslužijo na leto do 1800 kron. Najmanjša plača jc mesečno 36 K 5	stanovanjem.
Glasno.
ZA SPOMIN VSEH VERNIH DUŠ
PRIPOROČAMO CERKVENIM ZBOROM
Premrl St. Requiem za en glas in orgle Part. K 1'20.
Kimovec Fr. Missa pro defunctis cum »Li bera«, enoglasno z orglami (koral) Part. K —50.
Vurnik M. Missa pro defunctis za mešani zbor ali enoglasno z orglami. Part K 1—.
Miglič Fr. Missa pro defunctis za mešani zbor. Part. K 1—.
Foerster Ant. Missa pro defunctis cum Libera, za moški zbor. Part. K 1"—.
Hladnik Ig. Requiem op. 52, za en glas in orgle. Part. K 1—.
Edenhoier A. Reauicm und Libera za en srednji glas ali mešani zbor z orglami. Part. K 120, glasovi po K — 24.
Gruber J. Requiem in D-moll za srednji glas z orglami. Part. K 1'44, glasovi po K —30.
Mitterer Ig. Missa pro defunctis op. 155, za en glas z orglami. Part. K 1'20, glasovi po K —'30.
Joos O. Requiem mit Libera in F. op. 32, za mešani zbor. Part. K 1'20, glasovi po K —"45.
Lahrnar J. Missa pro defunctis op 9, za 2 moška ali ženska glasova z orglami.
KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI.
sfefi sklad pri Poseki op:zarIaffio na to m gg. zaupnike, zlasti pa mk župane In odbornike pol ti ;nih m-ganizasJJ.: Prispevke sprejema Taln ltvo S. k S. Miklošičem 6.
Mefeorologično poročilo.
Višina nad morjem 308-2 m, sred. tlak 736-0 mm
	Cas opn-	Stanje	Tempo-
e		baro-	raturn
c	zovnnia	metra	po
		V »J m	Celziju
20	9. zveč.	784-1	6-8
31	7. zjutr.	735-2	1-2
	2. pop.	732-7	9-8
Vetrovi
Nebo
jasno
S 5
I »I >
megla 00 oblačno
Srednja vCerajšnja temp. 6 4", norm. 9-70.
Tržeč cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 21 oktobra 1912. Pšenica za oktober 1912 . . . 11-80
Pšenica za april 1913.....11*76
Rž za oktober 1912.....10 27
Rž za april 1913.......10*42
Oves za oktober 1912 . . . .	1185
Oves za april 1913......11*31
Koruza za maj 1913.....7-9(i
Potrtim srcem naznanjamo preža-lostno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, oziroma sestra, gospa
Ana Jeršin
gostllničarka
po dolgi, mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 61. letu starosti, danes <>b pol 4. uri zjutraj mirno zaspala v Gospodu.
Zemeljski ostanki predrage rajnico se poneso iz hiše žalosti v sredo dne 23. oktobra ob pol 10. uri dopoldne na pokopališče v Rudniku.
Svete maše zadušuice se bodo brale v domači župni cerkvi.
Rudnik, dne 21. oktobra 1912.
Karel Jaršin, sin. — Frančiška Stajnar, roj.jeržln, hči. Uršula JarSin, sneha. — Anton, Ivan, Franc, Jože Lesjak, bratje.
Zahvala.
3353
Za vse ljube nam izkazane izraze prisrCnega soCutja ob priliki bolezni in smrti naše nepozabne ljube hčerke
MfllTE
izrekamo vsem prijateljem in znancem našo najsrCncjšo zahvalo.
Litija, 20. oktobra 1912.
Mina Franc Slane.


ivVjj-s. '.'-T 'j! >v
»J,* ; v iVVV«<
Za izkazano sočutje in tolažbo ob prerani izgubi našega iskreno ljubljenega sina oziroma brata, gospoda
dijaka c. Ir. državno-obrtna šolo v Ljubljani
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najpri-srčnejšo zahvalo. Posebej se šo zahvaljujemo za častno spromstvo prečast. duhovščini, profesorskemu kolegiju in učencem e. kr. državno-obrtne šole v Ljubljani, učiteljskemu osobju in občinskemu odboru mengeškemu, vsem darovateljem prekrasnih vencev in šopkov, kakor tudi vsem, ki so spremili nepozabnega pokojnika k večnemu počitku.
Mengeš, dne 19. oktobra 1912.
Žalujoča rodbina
3344
3349
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem dragim prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša draga, dobra mati in teto, gospa
gostilničarja
danes ob pol 4. uri zjutraj v 61. letu svoje dobe, po dolgi, muCni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umiraj o Se, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrago rajnke bode v sredo 23. t. m. ob pol 10. uri dopoldne iz Rudnika 18 na domače pokopališče.
Sv maše se bodo bralo v domači župni cerkvi.
Drago pokojnico priporoCamo v moliltev in blag spomin.
Rudnik, dne 21. okt. 1912. Žalujoči ostali.
Su f?
neno
l>iacj
o
za moSfte o&fe&e i>c Ha^m najSofje -pt-i civ. c)}Zi?itauc
■v	„„„„ ,
d J	2933 i
^cfi&a ii6lto. - <&ane&tiiee cene,. • Sla zahtevo se tudi trdcfoeaujc o&fcll «te»Ht6i.
r

u očesne, nšesne, nosne In
vratFie bolezni
V
ne mtinSra 3 dni.
vO M

□
»
61
□
Danes ln vsak dan
predstava
priljubljenega, nanovo pridobljenega
..Original The WeibSnns 3292 Ensemble"
glasbenega, instrumentalnega in humorističnega kabareta.
Začetek ob 9. uri.
Vstop prost. Vso noč odprto.
Z velcspoštovanjem
Štefan Miholie, kavarno*.
□
m
Priporoča se največja zaloga oBlefi TfgSjJ
Nizke cene/
Sr""* 4**
Solidna postrežba!
Nizke
za boljša velika dela sprejmo takoj -fes
Filip Mei-kel, krojaški mojster
3339 v Vel. Žnbljah, p. Sv. Križ-Cesta. o
□
Na prodaj je: žaga-tračnica (Bandsiige), 2 cirkularni žagi, skobelni stroj, žaga cilinderca, stroj sa prirezavanje in vto-rcajs dog, stroj za obrezavanie dnov, stroj za žanianje dog, velik brus, ostrilni stroj, mehanični stroj za brušenje žag, tračnice, 3 železni vozovi, kovaško orodje itd. — VeC se izve pri tajništvu »Živinorejske zveze« v Šmarci, pošta Kamnik.
■■■anaafcaaaaaaaaaBBaaaBaBBaaaB

Zenitnci ponudba.
Poštena, srednje starosti gospodična z nekaj tisoči, premoženja, se želi seznaniti v svrho možitve s poštenim gosp. profesorjem ali učiteljem, samcem ali vdovcem brez otrok. Starost od 40—50 let, srednja velikost, stalna služba ali pa nekaj premoženja. Resne ponudbe s sliko, katera se vrne, naj se pošljejo na upravo » Slovenca« pod. šifro Sreča do 30. oktobra 1912.
C©
- Dobro obrestujoča se -


Požar!
Čitaj!
je napravljen iz najboljših zdravilnih gorskih rastlin in po zdravniških strokovnjakih preizkušen kot najboljše zdravilo proti vsem boleznim želodca, črev, jeter, ledvic in vranice. Zdravi najbolj zastarele bolečine v želodcu, odstranjuje krče, daje slast in pospešuje prebavo, čisti kri, pomirjuje živce ter jači in krepi ves život. Zato naj ga naroči vsaka hiša. Na razpolago mnogo priznanic in zahvalnic. Pošilja sc po povzetju ali predplačilu zneska.	3109 10
Prejeti sem Vaše stekleni«. Ker mi dobro učinkujejo, pošljite mi še tr. velike steklenice Rastlinski cliksir".
Frančiška Potočnik iz Kavče, p. Velenje, Staiar.
3 vel. tli 12 mal. stoki, franka vsaka pošla 5-20 K
§::;; li:: :: :; ;: :: ffl 5
Dobiva se samo pri monl. Prosim naj sa tofino naslavlja: Lekarna pri Spasiteliu, Koprivnica, Hrvatsko.
se proda. Ako se proda v kratkem
času so denarni pogoji zelo
ugodni. Pojasnila v posredovalni pisarni PETER MATELIG, Ljubljana, Škofja ulica 10. Telefon 155. 3347
Senilna ponudba!
Gospodična, pridna, varčna in mlada, lastnica lepega posestva in dobro vpe-Ijanega trgovskega podjetja na deželi na • kranjskem — išče za življenski tek so-druga, pogoji: starost od 25 do 35 let, nekaj naobrazbe, neomadeževana pre-Jh teklost, premoženje od 15. do 20.000 - - T^esne neanonimne ponudbe s sliko, ki se vrne, na Jožica, Šiška 01" — poštnoležeče Ljubljana, glavna pošla, piskrecija jamčena.	3345 3
Samo kratek časi LattennaiiOT drevored. Samo kratek cas!
Poslednja novost!
"	3350 3



(l AmCI«
StunV,


9*111»«
CM-TfcPt




JONSVCO HORit
\voi_0

Na podlagi te posebič za nas izrisane karte bodo naši bravci vsem vojnim dogodkom z lahkoto sledili. Meje so natančno zarisane, gorovja s prelazi in dolinami kažejo, kako se čete morejo pomikati, kako druga drugo obiti, kako se jim treba zavarovati in podobno, železniške proge so istotako važne komunikacijske či'te. Kdor je zadnjo soboto objavljeni operacijski načrt bral in si ga sedaj na tej karti skuša plastično predočiti, bo nadaljnje vojaške operacije zelo hitro umel. — Glede imen se je še dosti posrečilo slovanska dobiti, vendar je še nekaj nedostatkov. - Gora Ljubatru na primer je Ljubitrn, za Adrianopelj je pisati Odrin, ne Jedrenje in ne Drinopolje, Sar Dag je po srbsko Črna gora, Črnaja je Črna Reka, Dibra je Debr, Despota Dag je despadsko gorovje in še
kaj. — Sicer pa priobčimo zanesljivo nomenklaturo slovanskih imen v Makedoniji
J<»8«/\k/»KO »,
GLASBA. Officium deiunctorum, v novi vatikanski izdaji, z modernimi koralnimi notami, je pravkar izšel. Obsega poleg predpisanih antifon in psalmov, še vse lekcije, kar smo dosedaj pri starejših izdajah pogrešali. Oblika je žepne izdaje. Vezava močna, ti-sek in papir tako lep, da si boljšega ne moremo želeti. — Cena mu je samo 1 K 20 vin. — Dobiva in naroča se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
: Marofflte ..Slovenci".:
Več večjih zamočenih kako tudi novih sodov ponudi po primernih cenah Andrej Globočnik, sodar v Radovljici.	3328
___Vsak gramofon
bo lepo igral, ako mu omislite dobro zvokovko, ki jili izdeluje in ceno pošilja ALOJZU KOHUUTEu, Oo-bruSka, Češko. Ceniki zastonj in poštnine presto l'o-hvalna pisma na razpolago. Trgovcem popust. 3319
Priporoča se domača najnovejša
konfekcijska trgovina
Maček&Komp.
Franca Jožefa cesta štev. 3.
Sprejemajo naročila po meri ter se izvrše točno in solidno.
1183
■	a ■
Založniki c. kr. priv. uiž. žel.
■	B G
Solidna postrežba.	Najnižje cene
Št. 1712.
Županstvo občine Jelšane razpisuje službo W7tfi	ffl)
V nobenem glavnih mest avstrijske monarhije ne dobite tako veliko detailirano trgovino, da bi imela v zalogi toliko
damske konfekcije
kot moja. Imam ogromno zalogo najmodernejših in najelegantnejših man-teljev, paletotov, raglanov, gledaliških plaščev kakor tudi kostumov do najfinejše izdelave.	3322
Bluze, krila, spodnja krila, pletene jopice kakor tudi obleke za moške, otroke in dečke, fino izdelane po čudovito nizkih cenah.
Nobenemu ni pri meni teška izbera jopic, paletotov, raglanov in kostumov za deklice.
Istotako velika izbira najmodernejših oblek, raglanov, površnikov in klobukov za gospode.
HnflleSko skladišče oblek 0. Bernatovič. Ljubljana. Mestni tra S.
Proda se
3221
sredi trga z gospodarskim poslopjem, vrtom in nekaj njiv, pripravna za vsako obrt. Vprašanja na M. Hribar, Mengeš.
Najmoderneje urejen I • V
v nekem večjem kraju Spodnje Štajerske 2 okrajnim glavarstvom se ceno proda s zemljiščem ali brez tega, event. da v najem. Dopisi pod „fi. B. 10/3277" na upravo lista.
r letno plačo 1200 K in prostim stanovanjem.
Prošnje je vložiti do 30. oktobra 1912.
Prosilci morajo dokazati: a) avstrijsko državljanstvo, b) starost najmanje 20 let, c) zdravo telesno konstitucijo, d) neoporečeno ponašanje, e) spričevalo o dovršeni nižji gimnaziji ali realki, ali kateri drugi enaki šoli, i) dokaz usposobljenja za reševanje občinskih poslov.
Vrhutega morajo biti vešči občinskemu računovodstvu in poznati dobro slovenski in po možnosti tudi nemški in italijanski jezik.
Nastop službe 1. novembra 1912.
Jelšane, dne 15. oktobra 1912,
Župan *. X. Valenčič.
DUNAJ
LONDON
PARIŠ
RIM
3380
MHSTI1
ki sc dobiva pri vsakem trgovcu. Svetovnoznani doktorja pl. Trnk6czyja kranjski rediini in varstveni prašek za živino. Na razstavah je dobil prve medajle, od živinorejcev na tisoče zahvalnih pisem. Dobiva se po pošti, najmanj pet zavojev za 3 K 30 v.
niimniia hromo brcz mašCobc! lepotilo prve vrste, jo najboljše in najuspešnejšo UllIU(llJa Al Gllla sredstvo za odstranjenje vsakovrstnih kožnih napak, kakor so pege,
izpuščaji, lišaji, mozoli itd. Mali lonček K 1-20, veliki lonček K 2—. Rlimnno mirim« rožnat, bel in creme, daje licu svežo in posobno sijajno mladostno UlllUpiJa JJUllCl p0it, in jo popolnoma neškodljiv, Škaiulja 1 K 50 v.
Pomada za rast las ^P* lasišče in zabranjuje izpadanje las. Lonček 1 K 20 v. OsipalO prašek ztt otroke in odrasle, vojake, turiste. — Karton"30 vin.
Mazilo zoper ozebline.	K.z'hliae- ~ LonCck z navodom 0 rabi
Otroško mazilo jC Zat J1™*0 Z ožuljenimi mcsti- — Lonček z navodilom 40 vinarjev,
Lekarna Trnk6czy, zraven rotovža, v Ljublfani.
Razpošiljanje po pošti. — Prva največja eksportna tvrdka. — Preizkušeno lekarniško blago Drogerljske cene. — Mastim za žtvinore]ce. — Telefon 190	3481
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha Moškerc,