Službeno glasilo Zimsko-Sportnega Saveza, Mariborskega, Ljubljanskega in Gorenjskega Zimsko-Sportnega Podsaveza, Zbora Nogometnih Sodnikov, sekcija Ljubljana, Ljubljanskega Plavalnega Podsaveza in Ljubljanskega Hazena Podsaveza.
Izhaja vsak torek
Naročnina!*1 četrtletno Din 20’—, polletno Din 40'—, celoletno Din 80' Naročnina se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 11.686.
Naslov uredništva in uprave: „Športni list“ kavarna Evropa, Ljubljana, Dunajska cesta. — Izdajatelj: za konzorcij „Športnega lista' Srečko Jeras Odgovorni urednik Drago Ulaga Ljubljana, Škofja ulica 13. — Tiskarna „Slovenija". Predstavnik fl. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61.
Joško Janša v polni formi
Uspeia tekmovanja v Delnicah in v Mojstrani — Ostale smuške prireditve
Mnogo smo čuli o Gorskem kotom, o idealnih smuških terenih ter ugodnih snežnih prilikah v okolici Delnic. O istinitosti teh vesti smo se mogli prepričati 13. t. m. ob priliki velikega 30 km smuškega teka. Kljub temu, da je tekom sobote in še v nedeljo med tekmo nepretrgoma padal sneg, ki je zastiral daljši razgled, smo spoznali po parurnem križanju, da se nahajamo na terenu, ki ima vse pogoje za važno hrvatsko smuško postojanko. Zanimanje slovenskih smučarjev za to prireditev je bilo razmeroma veliko, ker so zagrebški listi pisali o izredni formi tekmovalcev zagr. podsaveza, osobito Žingerlina, katerega so primerjali celo slavnemu Lantsch-nerju.
Tehnično vodstvo je bilo v rokah neumornega propagatorja smušk. sporta iz Delnic, inž. Klaiča, ki je izvršit svoj nalog v vseh ozirih odlično. Radi snežnih metežev je bila proga večkrat pregažena, zadnjikrat še tik pred tekmo. Trasirana je bila zelo posrečeno ter izdatno markirana. Oceniti bi jo bilo kot lahko. Začela je v višini 730 m z lahkim vzponom, do 3 km se je dvignila za 180 metrov, odtod je padla tekom 1 km za 100 m ter sc je dvignila do 5 km pono vno za 80 m; po' položnem sprintu za 100 m je prešla v ravnico vse do 14 km, kjer se je ponovno dvignila za 100 m. Sledila sta zopet 2 km ravnice. Tekom nacialjnih 5 km se je proga dvignila mestoma dokaj strmo za 250 m, tako da je dosegla pri 23 km višino 1090 m ali celotno višinsko razliko 360 m. Zadnjih 7 km je proga padala v razmeroma lahkem smuku.
1 ekma se je vršila pod pokrovitelj-■ttco rff kipovščak-a, predsednika ZZSP. Poleg lepega Števila hrvatskih, se je udeležilo tudi 5 slovenskih klubov z 12 tekmovalci. V celem je startalo 47 smučarjev, ki so vsi že v soboto dospeli v Delnice.
Med občinstvom je vladalo naravno največ zanimanja, kako bo uspel na-Pram slovenskim tekmovalcem Žinger-hn (startna številka 26), posebno ko je odločil žreb, da ga bo vodil Joško Janša (st. št. 25). Slučaj pa je hotel, da sta vozila skupaj tudi dva stara znanca Brvar (7) in Jenko (6).
Ob 10.15 je odrinil na progo kot prvi Mariborčan Ivič, takoj za njim pa Senčar. Slede nekateri domačini in za temi v ostrem tempu Jenko in Brvar. Pintar starta kot 15., Neuman kot 19., medtem na je vsa pozornost že osredotočena na ungerliria in Janšoč Jošku se vidi do-
’ro Razpoloženje, dočim je Žingerlin nervozen.
Joško odrine kot bi ga izstrelil -Zingerhn, burno Pozdravljen - za njim. Preko livade gresta v najostrejšem tempu, a kaj kmalu izgineta za obronkom. Slede' ostali v pohninutnem tempu. Publika se medtem polagoma razhaja.
V počefnem zaletu je -sledil Zinger-. lin Janši ter se mu pri 2 km celo približal na pan metrov. Sledi večji vzpon, katerega premaga Joško mimogrede
Žingerlinu pa, ki je preveč zaupal svojim močem, odpove tudi maža, nakar po par kilometrih izstopi.
Zanimivejši ter trdo-vratnejši je bil dvoboj med prijateljima Brvarjem in Jenkom, Brvar venomer podi Jenka, na vzponu pri 5 km se mu čisto približa, a v tem »potegne« Jenko močneje; za silo se otrese zasledovalca, prehiti vse svoje prednike ter prevzame vodstvo. Snežni metež pa zastira progo v toliko,
Joško Janša
da dela Jenko novo gaz vse do 19 km, kar je seveda zelo izčrpalo njegove sile. V tem ga prehiti in obenem zapusti Brvar, ki se je tedaj šele. prav ogrel ter sc še svež vzpenja.
Cim je bil odločen ta boj, poseže vmes že Janša, ki prehiti na 20 km Jenka ter na 23 km Brvarja, nakar drvi s silnim elanom proti cilju. Proti koncu proge Jenko popušča in mora spustiti predse tudi Pintarja.
Publika pričakuje že nestrpno prve tekmovalce. Med tekmo je zapihal oster a prilično topel veter, ki je vplival na sneg, da smuči niso več drsele kot treba; to je vzelo tekmovalcem približno 15 minut. V tem se oglasi izza obronka signal, ki naznanja prvega tekmovalca. Začudenje je splošno, ko se pojavi vrh strmine štev. 25 — Janša, ki par sekund nato burno pozdravljen, svež, v divjem smuku reže cilj. Slede Brvar, Pintar, Jenko ter v daljših in krajših presledkih ostali.
Večino prvih mest so zasedli slovenski smučarji. Nepričakovano dober je uspeh Zagrebčanov Dugana in Ciprija-noviča, pa tudi Delničani,. še začetniki, .so se vrlo držali. V nastopnem izid tek-mo.vanja:
1.	Joško Janša (Ilirija) 2.55.15!!
2.	St. Brvar (Sin. K. Ljublj.) 3.08.01;
3.	Fr. Pintar (Marfb. S. K.) 3.10.41;
4.	Lj. Mušič (SPD Marib.) 3.11.37;
5.	Fr. Dugan (Sljeme, Zagr.) 3.13.53;
6.	Ivan Ciprijanović (Runolist, Zagr.) 3.16.11; 7. Boris Jenko (Ilirija) 3.16.42;
8.	Rudi Stopar (SPD Maribor) 3.22.52;
9.	Franjo Ivič (Marib. S. K.) 3.24.17; 10. Vlado Senčar (Sin. K. Ljubljana) 3.24.52; 11. Miho Majnarič (Delnice) 3.26.06; 12.
Vinko Horvat (Železničar, Mrb.) 3.27.30 itd. — Neumann (Mar. S. K.) se je mogel plasirati šele na 15. mesto s časom 3.31.47.
S to tekmo je pokazal naš olimpijo-nik Joško Janša, da je zopet v polni formi. Želimo, da ostane še dolgo vrsto let!
Uspela smuška nedelja v Mojstrani
Smuški klub Dovje-Mojstrana je priredil v nedeljo 13. t. m. troje zanimivih smuških tekem in sicer:	medklubsko
štafetno 4.6 km, damsko propagandno 3 km in skakalne tekme. Krasno vreme in zelo ugodne snežne razmere so privedle lepo število smučarjev iz cele Gorenjske, Ljubljane in Avstrije. Veliko je bilo zanimanje zlasti za štafetne tekme, kjer je startalo 13 štafet, in sicer; Ilirija 4, Ljubljana 2, Bratstvo — Jesenice 2, Kr. gora L Mojstrana 4.
Borba za prva mesta je bila jako huda, zlasti med. štafeto Bratstvo in . Dovje-Mojstrano se je razvila ostra borba za sekunde. Do zadnjega je vodila Mojstrana, nakar jc Smolej kot poslednji v štafeti Bratstva s svojim dobrim, voznim časom pripomogel, da je Bratstvo zasedlo prvo mesto in si' priborilo! pokal.
Rezultati štafet so. sledeči:
L Bratstvo — Jesenice (Kozjek'Vinko, Pribil Janez, Marki Leon, Smolej Franc) v času 1:43.33; 2. Sm. ki. Dovje Mojstrana 1:44.26; 3. SK Ilirija 1:51.47; 4. SK Ilirija 1:51.50; 5. SK Ljubljana 1:51.53; 6. Bratstvo 1:52.12. 13. mesto je dosegla štafeta starih llirjancv, katere je vodil neumorni stric Mahkovec.:
Najboljši vozni čas so imeli sledeči: L Smolej 24 20, Marki Leon 25.12, Jakopič Albin 25.15.'
Damsko propagandnih tekem se je udeležilo 6 tekmovalk, med katerimi je zmagala Rabič Johanca — Dovje-Mojstrana 21.25. Prvenstvo Ilirije si je pri tej tekmi priborila tretjeplasirana Rozman Pavla 22.35.
Popoldne ob 3. so se vršile skakalne tekme z mednarodnimi gosti. Nastopilo je 42 skakalcev v treh kategorijah ter so dosegli v 1. kategoriji (startalo 8 tekmovalcev); 1. De Pretiš, Villach, Avstrija 214.6 točk: 2. Steinwender, Villach, Avstrija 213.2; 3. Dečman Tone, Sm. ki. Ljubljana 192.2; 4. Praček Ciril, Skala Jesenice 188; 5. Ravnik Jože, Bratstvo Jesenice 177.5 točk.
V	drugi kategoriji (startalo 21 tekm.): L Jakopič Avgust, Sm. ki. Ljubljana 180.5 točk; 2. Rabič Maks, Sm. ki. Dovje Mojstrana 171; 3. Smolej Ignac, Borec •lesenice 168.5.
V	tretji kategoriji (startalo 13 tekm.): L Vidic Alojz, Bled 213.5 točk; 2. Pri-bovšek Franc, Ilirija 187.8;-' 3. Vidic Andrej, Bled 170.4.
Skakalne tekme sta se udeležila 2 avstrijska gosta, ki sta s svojimi preciznimi skoki zadivila šlevilne' gledalce. Zasedla sta zasluženo prvi dve mesti z najdaljšimi skoki. Izmed jugoslov. tekmovalcev je dosegel najboljšo oceno I one Dečman — dočim je imel Albin Jakopič smolo, da je pri prvem skoku padel, dasi sta bila oba njegova skoka v konkurenci izmed domačih najdaljša (26.5 in 27 m) in vzorna v stilu. Prav razveseljivo napreduje tudi znani vozač
Velikonöcn^nogoitietne tekme j^UubUanl:
Nedelja, 27. marca ob 16. uri Pecsi Vasutas SC : Ilirija pondeljek, 28. marca ob 16. uri Pecsi Vasutas SC : Primorje.
v smuku Praček od jeseniške Skale, ki je zasedel četrto mesto. Seveda bi bila konkurenca zanimivejša in ostrejša, če bi ne pogrešali na startu starih rivalov Šramla in Palmeta.
Največjo pohvalo pa zasluži komaj 11-letni Alojz Vidic iz Bleda, ki je s svojimi korajžnimi 20 meterskimi skoki preskočil tudi mnogo svojih starejših kolegov. Tudi njegov bratec Andrej — prav tak majhen »knof« — se je sijajno postavil s skoki 17.5 m in 15.5 m. Med njiju se je plasiral mladi Ilirjan Pribor-šek, ki ne utegne zamuditi nobene skakalne tekme. Ti mladi fantje nam bodo delali še čast.
Ob koncu prireditve smo videli še par zelo lepih skokov, ki so tudi v metrih presegali v konkurenci doseženo mero. Najdaljši skok dneva je postavil Beljačan De Pretiš s 33 m, Jakopič Albin pa je z izredno lepim skokom na 32 metrov tudi dokazal, da ni kar tako. čeprav ima včasih smolo. Za zaključek sta nam oba Beljačana priredila še majhno atrakcijo s tem, da sta se spustila oba hkrati čez most v sigurno izvedenem dvoskoku.
Na tekmah smuški klub Dovje-Mojstrana je nastopilo 13 štafet (52 tekmovalcev) in 42 skakalcev iz 10 različnih klubov — dokaz, da so prireditve smuškega kluba Dovje-Mojstrana še vedno najbolj privlačne. Organizacija tekem in sneg sta bila vzorna, na skakalnici je bilo izmed 84 skokov le 5 padcev.
IZ CELJA
Prireditev juniorskega smuškega teka za prvenstvo SPD Celje se je vršila v nedeljo 13. t. m. pri Celjski koči pri ugodnih snežnih razmerah. Dan je bil solnčen, prijeten, brezvetern. Sneg, dasi izvrsten v senci, se je po solnčnih legah oprijemal desk, kar je povzročilo, da je od 15 tekmovalcev troje med smukom odstopilo vsled nepravilnega mazanja. Izven konkurence je startalo 8 tekmovalcev, vsi člani Sm. kluba Celje. Približno 9 km dolga proga, zelo posrečeno izbrana, je tekla od Celjske koče okrog Tovsta in dalje po grebenih do mestnega gozda, s povratkom k Celjski koči, kjer je bil cilj. Za prvenstvo je tekmovalo 7 članov s tem-le uspehom: 1. Me-javšek Mirko, 44 min. 8 sek.; 2. Inkret Polo, 44 min. 47 sek.; 3. Hilinger Hans, 48 min. 33 sek.. V skupni konkurenci so sledeči rezultati: 1. Mejavšek Mirko (SPI) Celje) 44 min. 8 sek.; 2. Filač Karl (Sm klub Celje) 44 min. 20 sek.; 3. Inkret Polo (SPD Celje) 44 min. 47 sek. Darila so obsegala par smučk, par palic in druge praktične smučarske predmete. Gledalcev ni bilo mnogo, ustrašili so se menda obilice snega, pač. pa je prisostvovalo tekmi večje število smučarjev.
Velikonočne pozdrave pošiljata uredništvo in uprava Športnega Lista vsem cenjenim naročnikom in sotrudnikom, čitateljem in inserentom našega glasila.
Prihodnja številka SPoHne£a Lista izide v torek 5. aprila.
Priporoča se
HOTEL SION
LJUBLJANA
Nogomet
VELIKONOČNI NOGOMETNI PROGRAM V LJUBLJANI.
Pri nas je nogomet zaradi preslabega stanja igrišč zadnji dve nedelji popolnoma počival. Sneg noče in noče skopneti. Celo Norvežani bi nas lahko zavidali za tako zimo. Izgubljena dva prvenstvena termina bo treba nadomestiti v maju, kar je izvedljivo, ker se prične državno prvenstvo1 v skupini naših klubom šele 22. maja. Razpored državnega prvenstva prinašamo v posebnem članku.
Za velikonočno nedeljo in ponedeljek imata Ilirija in Primorje v skupnem aranžmanu sklenjeni dve tekmi s prvakom jugozapadne Madjarske Pecsi Va-sutas SC iz Pečuha. Madjarski gostje imajo jako dober sloves. Prvi dan bo igrala proti njim Ilirija, drugi dan Primorje. Kluba sta imela namen povabiti za Veliko noč še en zunanji klub, a sta to namero zaradi nepovoljnih vremenskih prilik opustila. Z gostovanjem reno-miranega Vasutas SC, ki prinese sigurno dve lepi, prvorazredni tekmi, bo velikonočni nogometni program v Ljubljani vendarle primerno izpolnjen. Mogoče je, da gostuje en dan poleg Madjarov še SK Celje, sedaj najboljše celjsko moštvo; igrala bo z njim Ilirija. Obstoji samo nevarnost, da se vreme ne bi poslabšalo in še v zadnjem hipu preprečilo vseh tekem.
Drugod so igrali zadnjo nedeljo važne tekme. Najvažnejše srečanje je bilo v Zagrebu, kjer sta si stali nasproti reprezentanci
ZAGREB : BEOGRAD 6:1.
Beograd je bil zastopan po kompletnem teamu državnega prvaka BSK, ki pa ni bil dorasel dobro sestavljeni reprezentanci Zagreba, v kateri sta se zlasti odlikovala »Švicarja« Hitrec in Živko-vič. Zagrebški podsavez ju je nalašč za to tekmo pozval iz Ziiricha in izplačalo se tnu je. Zanimanje za tekmo ie bilo tem večje in predvsem njuna zasluga je, da je moral team prestolnice kapitulirati s tako visokim rezultatom.
V	Splitu je gostoval dva dni zagrebški prvak HAŠK. Hajduk je prvi dan obojestransko šibki igri zmagal z 1:0, drugi dan pa je moral kloniti pred' boljšo Haškovo igro z 2:3. Zdi se, da »mojster z morja« ni več tako na višku kot nekdanje čase.
V	Subotici je zgubila Bačka važno prvenstveno tekmo proti ŽAK-u (Železničar.), ki je lani zelo uspešno gostoval v Ljubljani pri otvoritveni Hermesovega igrišča; rezultat je 4:2.
V	Novem Sadu je Vojvodina, rival Mačve za prvenstvo podsaveza, z velikim naporom zmogla Radnički SK z 1:0.
V	INTERNACIONALNEM SVETU
je bila vsa pozornost osredotočena na tekmovanje za mednarodni cup, zlasti na Dunaj, kjer sta igrali reprezentanci.
AVSTRIJA:ITALIJA 2:1
v novem stadionu v Fratru pred več kot 60.000 gledalci. Avstrijskemu »čudežnemu teamu« se je po skrajnem naporu posrečilo, da je premagal doslej v cupu neporaženo Italijo; s tem zasede Avstrija vsaj prehodno prvo mesto v tabeli.
Na praški fronti sta igrala
MADJARSKAiCEŠKOSLOVAŠKA 3:1.
Za Čehe je ta nepričakovani, a zasluženi poraz — Madjari so bili odločno boljši — precej grenak, ker so ga utrpeli na lastnih tleh.
Razen obeh tekem za mednarodni cup je bila odigrana še množica drugih mednarodnih tekem. Izredno uspešna je bila ta nedelja za italijanski nogomet, ki je zaradi brezpogojne podpore države dosegel zavidno stopnjo. Poleg častnega nastopa proti Avstriji na Dunaju so igrali Italijani v Rimu z B teamom proti avstr. B teamu ter zmagali s 3:1. V Milanu je izbralo moštvo Severne Italije
doseglo proti močni Južni Nemčiji neodločen rezultat 1:1, italijanski C team pa je v Padovi porazil Bulgarsko s 4:0.
V Bruslju je Nizozemska porazila s 4:1 Belgijo, ki je računala na sigurno zmago, ker je nedavno nudila »čudežnemu teamu« Avstrije enakovreden odpor.
V Bernu je Švica proti Franciji dosegla neodločen izid 3:3. V Differdingenu je Luksemburška premagala francoski B team s 5:2.
RAZPORED
DRŽAVNEGA
STVA.
PRVEN-
Lahkoatletske novosti
ZAGREBČANI SO BORBENEJŠI!
V Ljubljani sta odpadla letos že dva razpisana cross countryja: 13. t. m. bi ga morala prirediti Ilirija, 20. pa Primorje, toda oba kluba sta prireditve radi debelo zasneženih terenov odpovedala. Taka vest ni razveseljiva, kajti tudi po snegu se da teči, le malo več navdušenja in borbenosti bi bilo treba. Z ozirom na to bo državni cross country, razpisan za 3. aprila prezgoden in ljubljanski savezni odborniki se bodo morali potruditi, da se preloži na poznejši termin.
Zagrebčani so borbenejši! O prvem cross countryju smo že poročali, zadnjo nedeljo so imeli že drugega. Zmagal je zopet Hašk v postavi Priščan, Janeko-vič, Vukovič in Koščec. 2. Maraton, 3. Concordia. Prvenstvo posameznikov si je na težki zasneženi progi priboril Priščan s časom 46:48.
Na seji JNS-a 14. t. m. je bil določen definitiven razpored letošnjega državnega prvenstva. Skupinske tekme se prično v III. in IV. skupini (ligi) 8. maja, v I. in II. skupini 22. maja ter trajajo z raznimi presledki radi reprezentančnih tekem do 28. avgusta; skupinske tekme se irajo po dvojnem sistemu točk. Finalne tekme, v katere prideta po dva prvoplasirana kluba vsake skupine in ki se igrajo po dvojnem pokalnem sistemu, se prično 11. septembra in končajo koncem oktobra.
Kakor znano spadajo v 1. skupino prvi trije klubi ljubljanskega podsaveza ter drugi in četrti klub zagrebškega podsaveza, Očividno je vzel JNS pri žrebanju kot tretji klub LJNP mariborskega prvaka, da ne bi prišlo do dvojnih tekem v Ljubljani na isti termin. V razporedu je smatrati torej za Ljubljano 3 mariborskega prvaka, ki bo pač SSK Maribor. Ljubljano bosta zastopala v državnem prvenstvu vsekakor SK Ilirija in SK Primorje, le negotovo je še, kateri izmed njiju bo v podsaveznem prvenstvu prvi in kateri drugi. Ako bi se pripetilo, da bi moral SSK Maribor prepustiti 3. mesto v tabeli n. pr. ljubljanski Svobodi, bi se moral razpored prvenstva v I. ligi deloma predrugačiti ali pa bi se morali odigrati v Ljubljani 5. junija in 28. avgusta po dve tekmi istočasno. Možnost takih sprememb v prvenstveni tabeli LNP je sicer danes le še teoretična in bo savezni razpored tudi za našo ligo pač že definitiven.
Nerešeno je še vprašanje, katera dva zagrebška kluba bosta protivnika naših klubov. Po današnjem stanju prvenstva ZNP bi bila to Gradjanski in Viktorija, dočim bi Hašk in Concordia tvorila s’ Hajdukom in dvema osiješkima kluboma II. ligo.
V	III. skupini igrata prva dva beograjska kluba, prva dva kluba Sarajeva, prvak Skoplja in zmagalec v kvalifikacijski tekmi med prvakom niškega podsaveza in drugoplasiranim klubom skop-Ijanskega podsaveza.
IV. skupino tvorijo: tretji klub Beograda, prva dva kluba novosadskega podsaveza, prva dva kluba Subotice in prvak velikobečkereškega podsaveza.
V	naslednjem prinašamo razpored tekem v I. skupini:
22. maj: Ljubljana 1 : Zagreb 2, Zagreb 4 : Ljubljana 3.
5. junij: Ljubljana 2 : Zagreb 4, Ljubljana 3 : Ljubljana L
19. junij: Zagreb 2 Ijana 3 : Ljubljana 2.
10. julij: Ljubljana 2 greb 4 : Ljubljana L
17. julij:	Zagreb 2 : Ljubljana 3,
Ljubljana 1 : Ljubljana 2.
24. julij: Zagreb 2:Ljubljana 1, Ljubljana 3 : Zagreb 4.
31. julij: Zagreb 4 : Ljubljana 2, Ljubljana 1 : Ljubljana 3.
7. avgust: Zagreb 4 Ijana 2 : Ljubljana 3.
21. avgust: Zagreb 2 : Ljubljana Ljubljana 1 : Zagreb 4.
28. avgusta: Ljubljana 3 : Zagreb 2, Ljubljana 2 : Ljubljana L
Finalne tekme: I. kolo in revanš 1. kola 11. in 18. sept., dvojni Semifinale 25. sept. in 2. oktobra, dvojni finale 16. in 23. oktobra. Rezerviran je končno še 30. oktober za primer, da bi bilo treba igrati še tretjo finalno igro.
Nurmi o sebi.
Nekdaj molčeči Nurmi se sedaj večkrat oglaša in z razumljivim zanimanjem sprejema ves svet misli najresnejšega športnika. »Ko sem začel s tekom, sem si takoj ob začetku postavil visoke cilje. To je potrebno, zakaj drugače ne prideš nikamor naprej. Ko sem kot 17 letnik tekel na 5000 m le v 16 min. ali na 1500 v 4:30, tedaj so rojaki zmajevali z glavo, jaz pa sem ohranil vero vase. Zvesto sem treniral, vztrajno, redno in neizprosno. Sport mi je odtegnil marsikatero življensko veselje, tudi na poroko nisem mislil, da bi bil brez zaprek v stremljenju za svojim ciljem. V začetku sem, bil asket, toda že pred 11 leti sem uvidel, da niso športni uspehi le dar narave ter posledica treninga in študija, temveč, da potrebuje tudi tekmovalec veselja in razvedrila. Zato si danes ne belim glave, če od časa do časa popijem čašo piva ali če se udeležim kake zabavo. — Moj trening obstoja iz hoje in iz teka. Zjutraj ob 7. uri pričnem in hodim v ostrem tempu na 6—8 km. Nato se podam na tekališče, kjer sprintam, tečem na razne proge in vmes izvajam par minut gimnastike. Ob 10. uri sem s tem gotovo in grem na delo v svojo mehansko delavnico. Zvečer grem navadno na izprehod, na katerem včasih tudi sprintam, včasih skočim po 20 krat čez kak plot, ali pa poskušam s tremi skoki prekoračiti cesto pred mojo hišo. Dvakrat tedensko grem v parno kopel, po dvakrat se pustim tudi masirati. Moj stil teka ni dar narave, vzgojiti sem si ga moral z napornim treningom. V ta namen sem tekal s težkim nahrbtnikom in take teke smatram za najuspešnejše.
Nurmi bo šel letos zopet na olimpijado, že na četrto. Tekel bo samo na 10 km, maratonski tek pa bo spremljal — z avtomobilom. Morda v študijske svrhe, da bo startal 1. 1936 v Berlinu in se bo kot 40 letni mož boril na klasični progi ?
Zagreb 4, Ljub-Zagreb 2, Za-
RESTAVRAC IJA E
Slon
LJUBLJANA
Shajališče vseh domačih in tujih športnikovi
Izborna kuhinja! izbrana vina!
Cene zmerne!
VESLANJE.
V Londonu so tekmovali akademiki Oxforda proti Cambridgeju. Za tradici-jonaino tekmo je vladal velik interes, kar je pričala številna publika ob bregovih Temze. Zmagala je osmerka cam-bridgeskih akademikov.
Pismo iz Prage
Praga, 10. marca.
12. in 13. t. m. sta se vršili dve prvenstveni tekmi I. lige. V soboto je Sparta brez mnogo truda odpravila Čedne Karlin s 5:1, o sreči pa govori lahko Slavia, ki je proti pričakovanju premagala Viktorijo Žižkov s 4:2. Viktorija je po dolgem životarenju črez noč postala eden najuspešnejših klubov v republiki. Dvomesečna turneja po Belgiji, Holandski in Franciji je glavni vzrok tega preokreta. Vendar v odločilnem trenutku jo je zapustila sreča. Slavia je nastopila z minimalnimi zgledi. Ali nekaj so belo-rdeči pokazali na težkem terenu: veliko borbenost in izdržljivost do konca.
Izmed prijateljskih tekem bi omenil zopet pomembno zmago DEC Bohe-mians. Amaterski mojster republike je zmagal zasluženo. Kannhäuser je pri tej tekmi zopet dokazal, da pride v poštev za reprezentančno moštvo CSR kot vodja napada. V 25. minuti je DEC že vodil s 4:0. Proti koncu se je vršovič-kim profesijonalom posrečilo rezultat znižati na 6:5. — V Bratislavi je Bratislava s 7:2 premagala znani poljski team Cracovijo.
Silno slabo razmerje vlada med vodilnima praškima kluboma Sparto in Slavijo. Rivaliteta gre tako daleč, da se mnogi spori rešavajo pred sodiščem. Svoboda od Slavije je bil obsojen, da mora Sparti plačati 50.000 Kč, ker je nepravilno preklical prestop iz Slavije v Sparto. Ta proces se vleče že od lanskega poletja. Bralne od Sparte se zagovarja pred kazenskim senatom, ker je baje hote pri tekmi poškodoval branilca Slavije Novaka. Veliko nasprotje med kluboma je deloma tudi političnega značaja. Slavia je, kot pravijo, fašistični klub; v odboru se nahaja tudi znani voditelj nacijonalistov .liri Stfibrny. Okrog Sparte pa se zbirajo privrženci narodnih socijalistov, predsednik kluba je znani politik poslanik Šeba. Pa se je zazdelo diplomatom Sparte in Slavije dovolj prepiranja. Baje so podpisali premirje. Bog ve, kako dolgo bo trajalo prijateljstvo? Torej tudi v Pragi Ilirija in Primorje ...
Zadnji teden je v Pragi vse športno življenje v znamenju meddržavne tekme z Madžarsko. Priprave so končane in moštvo ČSR je sestavljeno izredno skrbno. Kompletnemu moštvu bi prerokoval sigurno zmago.
Minulo nedeljo so v Novem Svetu-Harrachovu zaključili smučarska tekmovanja za prvenstvo CSR s skoki. Prvak v skoku je postal Barton z 221 točkami (50, 50 m), Vrana je bil četrti.
V Berlinu so tekmovanja za evropsko prvenstvo v kanadskem hokeju v polnem razmahu. Čehoslovaki se dose-daj tudi brez Malečka držijo dovolj dobro. Plasirali so se v finale s tem, da so s Francozi igrali neodločeno 1:1 in LotiŠko premagali s 7:0.
Češka sprotna diplomacija beleži zopet uspeh: Dosegli so na konferenci v Berlinu, da bo prihodnje leto evropsko prvenstvo v hokeju v Pragi, čeravno so se za to zelo potegovali tudi Angleži in Ilalijani.
Ing. C. Miro Vodeb.
Zagreb 2, Ljub-
Krall- dvorni dobavitelj
V. BIZJAK & DRUG
ZAGREB
PODRUŽNICA: L3UBUANA, GOSPOSVETSKA C. 7
Prvi SSK Maribor zboruje
Maribor, 17. marca.
Nocoj se je v lovski dvorani hotela »Orel« vršil 14. redni občni zbor I. SSK Maribora ob precej skromni udeležbi članstva.
Predsednik g. dr. Stamol je otvoril zborovanje, pozdravil navzoče članstvo, posebno pa zastopnika oblasti sreskega načelnika dr. Ipavica, dr. Tominšeka in zastopnike ostalih klubov. Čitanju zapisnika je sledilo tajniško poročilo, katero je podal g. dr. Planinšek. V obširnem preglednem referatu je očrtal delo kluba. Tudi on je konstatira! pomanjkanje funkcijonarjev. Težki časi pač silijo ljudi, da se borijo za vsakdanji kruh in jim ne preostaja časa za delo v sportu. Klub je bil z ostalimi športnimi društvi v mestu in državi v prijateljskih vezeh, enako s predpostavljenimi instancami. Rednega članstva ima 300, aktivnega 200. Upravni odbor je imel v preteklem poslovnem letu 14 sej, dopisov je bilo sprejetih 42, odposlanih pa 58.
Blagajniško poročilo je podal neumorni g. Loos. Navzlic težki dobi se finančno stanje stalno boljša. Letošnje leto je bilo mejnik v tennis-sportu. Klub je z velikimi žrtvami zgradil nova teni-sišča z moderno klubsko hišico. Skupni stroški so znašali Din 188.253, večina pa je že krita. Visoko aktivna je bila tenis-sekcija, ostale pa so še vedno pasivne. Prireditve kluba so prinesle znaten prebitek, celotni denarni promet kluba pa lepo svoto Din 866.298.38. Lanska poslovna doba izkazuje prvič v zgodovini kluba aktivno bilanco.
Gospodarsko poročilo je podal gosp. dr. Žgur. Lansko leto se je ogromno investiralo v napravo novih tenis-prosto-rov. Tudi nogometno igrišče se je popravilo ter deloma garderobe in tribuna. Skupna vrednost inventarja je Din 38.115., ostalih naprav pa Din 226.369. Treba se bode brigati za novo igrišče, ker staro nam bo z letom 1933 odvzeto.
V imenu nadzornega odbora predlaga g. ravn. Pišek odboru absolutorij, nadvse marljivemu blagajniku g. Loosu pa posebno pohvalo, kar članstvo enoglasno osvoji.
Slede poročila sekcij: za damsko ga.
dr. Ravnikova: lansko leto se je sekcija v glavnem udejstvovala družabno, letos pa bo zopet skušala oživeti športno delo. Manjka ji potrebnega naraščaja.' za lahko atletiko g. Vahtar:	dela se zaenkrat
predvsem na ureditvi arhiva, športno se bode delalo pozneje. Bivši načelnik sekcije g. Bergant graja nezanimanje članstva, kar je bil tudi vzrok, da odsek ni deloval kot bi moral.
Za nogometno sekcijo je poročal g. Konic. Sekcija se je v zadnjem času popolnoma reorganizirala, članstva ima 77. Posamezna moštva so odigrala: L moštvo 39 tekem dobilo 21, neodločeno 8, izgubilo 10 s skupnim gol-skorom 141 : 64. Najboljši strelec moštva je Bertoncelj Pepček s 42 goli. 100 tekmo sta slavila Priveršek in Konič, dočim je Hreščak Gujo odigral celo 200 tekmo. Rezerva je igrala 21 tekem (7, 2, 12) gol-skore 46:48. Mladina pa 24 tekem -s skorom 89:35. Doseženi so bili lepi uspehi: 1. moštvo je postalo prvak Slovenije, juniorji prvaki okrožja; priborili so si pokal Ilirije in Kastner & Oehler ter večkrat igrali internacijonalne tekme. Dopisov je bilo prejetih 233 (25 brzojavk), odposlanih pa 416.
Za tenis odsek je podajal poročilo agajnik g. Gllly. Sekcija je slavila 10-noveCVbSt0ia 'n °b P,r'*'k' otvorila tjilae:[,krasne» moderne prostore. Prire-
Preteklem letu 7 uspelih tur-
kater'h se je tudi klubovo c L . ugodno placiralo. Članstva ima
'6+ ’ lgnl v rniJenmed 562000 tudi 63 K°-r\tov- Denam prQmet sekcije je znašal
Din 238.792. Vsi turnirji so bili aktivni Za vodno-sportni odsek poroča gosp. Voglar. Visoka vstopnina za kopališče na Mariborskem otoku in pa prepoved udejstvovanja srednješolcev je mnogo ovirala delovanje. Članstva ima odsek 38, najuspetejša prireditev je^bilo prvenstvo mariborskih srednjih šol, kjer jc zasedla realka prvo mesto.
Zimsko športno poročilo podaja načelnik g. Golubovič. Članstva ima odsek ■89, vsi so verificirani pri JZSS. Edino ta sekcija je izvedla klubsko prvenstvo. Članstvo se je v velikem številu udeleževalo tekem prijateljskih klubov. Od-
sek je prirejal tudi kegljaške večere, ki so se dobro obnesli.
Klub je dobil nova pravila, ki so jih požrtvovalno, v času primernem duhu izdelali gg. ravn, Barle, Šepec in Roglič in ki jih je občni zbor enoglasno sprejel.
Po malem odmoru je v volitvah per eklamacijonem izvoljen sledeč odbor: predsednik g. dr. Stamol, odborniki gg. dr. Jančič, Rodošek, prof. Šilc, Loos, Filipančič, ravn. Barle, inž. Černe, inž. Črnigoj, Gnus, Hutter, podpolk. Petelin, ravn. Pogačnik in ing. ph. Zlokas.
Sekcije: damska: Zora dr. Ravniko-va, nogomet: dr. Planinšek, table-tenis: dr. Žgur; tenis: Šepec; vodni sport: Voglar; zimski sport; Golubovič; lahka atletika; Vahtar.
Nadzorstvo; gg. dr. Boštjančič. Pišek Fran, Marko Rosner.
Častno razsodišče: gg. dr. Ploj, dr. Tominšek, dr. Pichler, dr. Ravnik, dr. Štor.
Pri slučajnostih so se oglasili k besedi gg. Roglič, dr. Planinšek, prof. Se-mich. Sprejet je predlog g. Berganta, da morajo sekcije, v katerih je to mogoče, izvesti vsako leto klubska prvenstva.
V navdušenih mladeniških besedah je pozdravil zborovalce senior-sportnik g. ravnatelj dr. Tominšek. Spominjal se je ustanavljanja slovenskega športa skupno z znanim športnim delavcem g. Betettom v Ljubljani. Danes je razvoj že ogromen, bo pa z marljivim delom še večji. Mladini naj se da dobre voditelje, uspehi ne bodo izostali. Njegovemu govoru je sledilo burno navdušenje zborovalcev.
Predlog g. prof. Šilca, da se pošlje z občnega zbora pozdravno brzojavko ministru za telesno vzgojo g. dr. Kraljeviču se enoglasno odobri.
Občni-zbor so pozdravili še zastopniki sorodnih organizacij gg. inž. Jelenc, Forstnerič, Aljenčič, nakar je s pozivom na marljivo delo predsednik dr. Stamol zaključil uspelo zborovanje.	F. B.
O vrednotenju telovadbe in sporta
k polemiki o sokolstvu in sportu
V	zadnji številki našega lista sem obljubil, da bom skušal opredeliti pojma »sport« in »telovadba«. TS je v svojem članku postavil naslednjo razlago: »šport« so one vaje, ki jih izvajamo z namenom borbe ali tekme, izraz »telovadba« pa pomeni vse telesne vaje vob-če. O pojmovanju sporta sem govoril že zadnjič, današnje vrstice pa naj bodo namenjene zlasti telovadbi.
T. S. se drži stroge besedne razlage »telo vaditi«, »telovadba«, »telovadec«, vendar so se ti izrazi udomačili pri nas (in tudi- drugje!) v najtesnejši zvezi z racionalističnimi sistemi Tyrša, Spiessa, Miillerja itd. — Ako vidimo smučarje, drsalce, plavače ali kolesarje, tedaj ne bomo rekli, da smo videli telovadce, temeč športnike; nasprotno pa bo vsakdo rekel, da je telovadil, ako je kolebal na bradlji ali če je suval z rokami v predročenju. Jahn je imenoval svoje telesne vaje »Turnkunst«. Besedo je vzel iz starovisokonemške »turnan« (krožiti, vrteti) in njegova organizacija se naziva še danes »Deutsche Turnerschaft« ter velja v državi kot organizacija za telovadbo, t. j. za redovne, proste in orodne vaje. In to kljub temu. da gojijo v DT po vojni tudi športne discipline. Tako razumemo pod pojmom telovadbe isto, kar razume Nemec pod pojmom »Turnen» — in telovadba je le panoga telesnih vaj, prav tako, kakor nogomet, plavanje, težka atletika itd.
V	jugoslovanskih šolah telovadijo po Tyrševem sistemu. In v čem obstoja šolska telovadba? V redovnih, prostih in orodnih vajah in deloma v igrah. V nekaterih krajih tudi smučajo, toda to so le izjeme; ni mi znan slučaj, da bi si ta ali oni učitelj stavil za cilj, da mora naučiti otroke plavati, tudi mi ni znan slučaj, da bi kje n. pr. na srednjih šolah intenzivneje gojili lahko atletiko ali druge športe. Če si ogledamo Pivko-Schau-povo učno knjigo za učiteljišča, v kateri je podana razlaga Tyrševega sistema, tedaj se prepričamo., da je obširno predelana le telovadba, med tem, ko so drugim telesnim vajam namenjeni le kratki odstavki. Če si ogledamo življenje sokolskih telovadnih društev, tedaj dobimo približno isto sliko kot v šolskih telovadnicah, razlika je le v tem, da se vaje na orodju intenzivneje trenirajo. In če se v zadnjih letih goji po nekaterih krajih tudi nogomet, smučanje in lahka atletika, ni to zasluga inicijative od zgoraj, temveč le dokaz, da ima članstvo tudi druge potrebe. Razvoj zadnjih 80 let, zlasti napredek v tehniki, nova odkritja v znanosti, dalje gospodarske in kulturne izpremembe, vse to je človeka in družbo v marsičem izpreme-nilo, porodil se je nov stil življenja, z drugimi potrebami, nazori in okusi. — Nekdaj so si ljudje želeli telovadnice, danes si želijo narave. Nekdaj je impo-
nira! čokat in mišičast mož, danes ne gledamo na mišice, temveč na zmožnost.
Dvoje kulturnih ozračij nosita seboj telovadba, in sport. Na prvi strani uniforme, prapori, parade, veliki govori, javni nastopi, moč mase, moč enotnosti, navduševanje za svobodo ali za nacijo-nalizem, za vero ali za socijalizem — na drugi strani pa je vse športno stremljenje zajeto v geslu »nazaj k naravi!« Športnik nima veselja do redovnih ali prostih vaj, to se mu ne zdi smotreno. On se uri v spretnostih, ki so praktičnega in življenskega pomena. Športnik hoče dobro plavati, se uri v teku, v plezanju, v skokili, v borenju itd. Ni mu na tem, da bi napravil z lepo izvedbo dober vtis na sodnike ali na gledalce. Njegova »stvarnost« mu pravi, da je estetika gibanja v najtesnejši zvezi z ono ekonomijo tehnike, ki edina vodi do najboljših uspehov. Vsaka nelepa ali nerodna gesta pri skoku, teku ali smučanju se maščuje že v uspehu samem, v centimetrih ali sekundah. Športnik zaupa v instinkte: rib ni učil nikdo plavati, srn nikdo skakati in vendar je estetska dovršenost v njih kretanju nedosegljiva. Športnik trenira po svojem instinktu in kot pomoč mu služijo zakoni mehanike, vse drugo so le hipoteze in sentimentalnost. Tako pravi Albrecht Dürer; »Nikar ne misli, da boš lahko karkoli bolje napravil, kakor je Bog dal tvoji naravi delovati,« — Lepota tiči v naravi in v naravnosti, ne pa v predstavah človeka.
Ako primerjamo telovadbo s sportom, tedaj nastopijo ekstremne razlike: telovadba izumetničena, sport priprost; telovadba v zaprtem prostoru, sport v naravi; telovadba borba ali igra s težo lastnega telesa, šport borba ali igra s tovarišem. Kot rečeno, so v tem prikazane ekstremne razlike in to z namenom, da se pokaže potreba po reformi telovadnega sistema. Taka reforma ni nobena novost, v nekaterih državah se ie že davno uresničila: reduciranje redovnih vaj na najpotrebnejše, na mesto Prostih vaj gimnastika, orodja pa naj služijo kot zapreke, ki jih je treba preskočiti ali preplezati. K tem vajam mora Priti vsaj še dvoje: plavanje in tek na daljše proge, kajti brez tega bi bila telesna vzgoja pomanjkljiva. Vsi, ki vodijo telesno vzgojo, morajo imeti vedno pred očmi sledeče izkustvo: kdor se je čil kolebati, bo znal kolebati, kdor se je užil boriti, se bo znal boriti; kdor se je učil stoje na rokah, bo znal stati na rokah, kdor'je vadil plavanje, bo znal plavati. In kaj je več vredno?
V razumevanje še tole: ne smatrajte gornjih vrstic kot napad, temveč le kot odgovor na podcenjevanje športne telesne vzgoje vobče. Ne smatram telovadbe kot po vrednosti zadnjo panogo telesne vzgoje, pa tudi ne kot prvo. K. T.
Največje veselje za Veliko noč Vam pripravi foto - aparat \
krasna izbiral
Popust do 20%!
Zahtevajte cenike!
Solidna in nalhltrejša izdelava Vaših slik, po skrajno kulantnih cenah.
Pri nas kupljene plošče In filme gratis razvijamo
Ivan Pečar, Maribor, Gosposka ul. 11
droge - fotomanuf aktura
Razno
PRESENEČENJA V HOLMENKOL-LENU
Poročali smo, da je bilo za veliko bolmenkollensko tekmovanje ogromno tekmovalcev prijavljenih. Nato je izginil sneg in prireditev so morali odpovedati in — je zopet zapadel in tekmovanje se je vršilo. Nastopilo je krasno zimsko vreme; navzoča je bila kakor vsako leto kraljeva družina, ogromno ljudstva in na startu čez 100 odličnih tekmovalcev. Med njimi naš znanec iz Kr. gore Willi Bogner, ki je z G. Mtillerjem zastopal Nemčijo. Na 17 km je zmagal O. Hagen (1:17.02), ki si je z 286.90 točkami osvojil tudi prvo mesto v kombiniranem tekmovanju in s tem kraljevi pokal. Bogner si je v težki konkurenci priboril (s časom 1:26.33) 37. mesto, Gröt-tumsbraaten je bil tretji v teku in v kombinaciji. Prvenstvo na 50 km je dosegel Murasen, v skokih pa Suersrud. Najdaljši skok je bil 49 m.
Karl SCHAEFER ODLIKOVAN.
Z velikim navdušenjem so sprejeli Avstrijci svojega olimpijskega prvaka v umetnem drsanju. Prosvetni minister ga je predstavil državnemu predsedniku Miklasu, ki se je Schäferju zahvalil za zasluge na republiki in ga odlikoval z zlato kolajno za državljanske zasluge. Dunajske šole so počastile odličnega športnika s tem, da so poslale 25.000 dijakov k prireditvi, na kateri je Schäfer nastopil.
Iz Kanade poročajo, da je B. Lym-burne postavil nov svetovni rekord v smuških skokih. Dosedanjega je imel Norvežan Ruud s 87 m, Lymburne pa je skočil 89m!
Hrvatski listi so s simpatijami poročali o startu naših tekmovalcev v Delnicah; tako je n. pr. »Jutarnji List« zapisal sledeče: »Kadar se pojavijo Slovenci na kateri prireditvi našega podsa-veza, tedaj je to isto, kakor če pridejo na srednjeevropsko tekmovanje Norvežani, Švedi ali Finci.« — Med drugim smo tudi čitali, da bodo zgradili Hrvatje svojo prvo smuško skakalnico v Delnicah.
Kje bo prvenstvo v table teni%?
Prejeli smo dva razpisa za prvenstvo Dravske banovine v table tenisu, oba z velikonočnim terminom, Ilirija je razpisala tekmovanje v Ljubljani. SK Mura pa v Murski Soboti. Ker so slednji dobili dovoljenje od saveza, zato je Ilirija svoj razpis umaknila.
Ali je to disciplina? K tekmam v Delnice je prispel tudi g. Zdravko Zore, član SPD Kranjska gora, ki ima enoletno prepoved' starta radi svojega ne-obvladanja ob priliki državnega prvenstva v Kr. gori. Ne vemo, po čigavi zaslugi so dobili zagrebški novinarji vtis, da se je zgodila g. Zoretu velika krivica, da so v tem smislu tudi pisali, drži pa, da kazen ni bila prestroga in da bi bilo tudi zaslišanje odvisno, zakaj nastop g. Zoreta na cilju je moral izzvati kazen in za kakršnokoli zaslišanje ni bilo razloga. Ne gre za protest, ki bi bil morda upravičen, temveč za športno vedenje. Zanimivo pa je vsekakor, da niso protestirali Nemci in drugi tujci (če tudi so nekateri zašli!), pač pa domačin, kateremu so tereni bolje poznani.
Sever v Beogradu. Ilirija je poslala svojega državnega prvaka v prsnem plavanju v Beograd na propagandno tekmo Boba, Bil je pravočasno javljen pismeno in tudi brzojavno, vendar smo v pondeljek zaman iskali poročil o tekmi v beograjskih listih. Tekmo so preložili in niso smatrali za potrebno, da obvestijo o tem prijavljence ...
Prvo tekmo v smuku priredi Mariborski srn. klub na velikonočni ponedeljek. Start: ob 11. uri s Kordeževe glave na vrhu Pece, cilj: Uletova koča na Peci.
Visokoalpinski tečaj priredi MSK na Peci od 24. do 28. marca. Celokupni troški za učnino, prenočišče, hrano in prijavnino znašajo 300 Din. Prijavite se na Mariborski smuč. klub, Maribor, Jurčičeva ulica 8, urarna Stoječ. Istotam se tudi dobijo vse informacije.
Iz Maribora poročajo, da so priprave za ustanovitev veslaškega kluba v polnem teku. Klub bo treniral na falskem jezu.
* _
ČEHI O SMUČARSTVU V JUGOSLAVIJI.
Nedavno so objavili praški »Narodni Listy« zanimiv članek o našem smučar-stvu. Pod naslovom »Lyžafstvi v Jugo-slavii« je pisec Ivan Komarek, podna-čelnik Svaza lyžafu podal kratko zgodovino razvoja smlučarstva v Jugoslaviji in pozival svoje rojake, naj se vozijo mesto v Avstrijo ali Nemčijo v Jugoslavijo, ki ima na razpolago krasne snežne terene ter se bodo poleg tega boljše, počutili med slovanskimi brati. Ves članek preveva velika ljubezen do Jugoslovanov in ima neprecenljiv propagandni pomen.
Iz članka posnemamo kratko vsebino, Uvodoma omenja pisec, da ima Jugoslavija krasne predele za turistiko, ki nudijo divne terene za smučanje, kajti snežne razmere so naravnost prvorazredne. Jugoslavija je poznala smučar-stvo že v dobi, ko je bilo na Češkoslovaškem še popolnoma neznano. Slovenci na Blokah so smučali že pred 700 leti in uporabljali smučke kot prometno sredstvo. Po letu 1900 se je smučarstvo začelo razvijati kot sport in je imelo mnogo pristašev, vendar je zavzelo -večji obseg šele po prevratu. Leta 1922. je bil ustanovljen Jugoslovenski zimskošportni savez, ki združuje danes že 100 klubov s približno 15.000 člani. Od tega leta d'alje je zanimanje za smučar-stvo vidno raslo in to posebno v krajih, ki so sposobni za zimski sport in teh je v Jugoslaviji mnogo. Največji razvoj je smučarstvo zavzelo v Sloveniji, posebno na Gorenjskem z znanimi središči Rateče, Kranjska gora, Bled in Bohinj. Maribor v severni Sloveniji ima svoje terene na Pohorju in Kozjaku, Zagreb ima svoje Sljeme, Primorci na severu Gorski Kotar, na jugu Orjen, v Bosni pa smučajo na Bjelašnici, Jaho-rini in okoli Kalinovnika. Beograd in Srbija bi mogla imeti v srbskih gorah številne prikladne terene, vendar pri-
manjkuje potrebnih turistovskih postojank.
Jugoslavija se je že večkrat udeležila mednarodnih prireditev. Znana sta tekmovalca brata Janša, od katerih je Joško najboljši jugoslovanski tekmovalec. Njegov brat inž. Janko je sijajen smučarski tehničar. Prav častno so zastopali barve Jugoslavije dr. Stane Kmet, Tomaž Godec, Bogo Šramel in Stane Bervar. V skokih Jugoslavija nima za sedaj borcev s tradicijo*, šele v zadhjih letih se je tudi v tem pogledu obrnilo na bolje, kar je zasluga norveškega trenerja inž. Thorleifa Tunolda Hansena. Letos je savez prosil čsl. Svaz lyzafu, da mu pošlje trenerja za skoke, toda stvar je bila preprečena, ker za to funkcijo izbrani skakač Pech ni mogel dobiti dopusta, njegov namestnik Cifka pa je moral v Lake Placid.
Članek govori nato o skakalnicah v Jugoslaviji in navaja povsod dolžino možnih skokov, in koliko časa traja zimska sezona. Posebno priporoča češkoslovaškim smučarjem in turistom Triglavsko ; pogorje, kjer je. smučanje mogoče od 15. decembra do 15. junija. Intelektuelno središče smučarstva je Ljubljana, od koder so dobre zveze z izhodiščem za smučarske ture. Pisec navaja Bled, Kranjsko goro, Dovje -Mojstrano, Bohinj, Kamnik in Maribor. Članek zaključuje z apelom na rojake, naj posečajo prelepo jugoslovansko državo, ki nudi razvedrilo ne samo pozimi, temveč tudi poleti.
TEČAJ ZA SAVEZNE SMUŠKE UČITELJE.
JZSS je razpisal tečaj za savezne smuške učitelje, ki se bo vršil pri Staničevi koči od 6. do 17. aprila. — Za ta tečaj se lahko prijavijo vsi izvežbani smučarji, ki imajo veselje do poučevanja v smučanju. Biti morajo člani kakega v savezu včlanjenega kluba ter se morajo prijaviti preko kluba na podsave.z in to
najkasneje do L aprila, ko se prijave zaključijo. Prijavnine ni!
K izpitom se morejo preko svojih klubov prijaviti tudi oni, ki žele postati savezni smuški učitelji, a ne želijo pose-čati tečaja.
Zbirališče vseh udeležencev tečaja je dne 5. aprila v Mojstrani v hotelu Triglav in je opoldne skupen odhod. Celodnevna preskrba v tečaju znaša dnevno Din 60.
Ljubljanski zimsko športni podsavez poziva tem potom vse svoje člane -klube, da za ta tečaj zainteresirajo svoje j članstvo in s tem pridobijo za svoj klub svojega smuškega - učitelja. Apelira se tudi na poameznike, da se pri svojem klubu javijo za ta tečaj in to čimpreje. Poskrbeti je treba, da se kader dobrih smuških učiteljev v zadostni meri poveča, ker povpraševanje po njih je vsako sezono večje.
Prijave naj klubi in društva pošljejo na naslov: Ljubljanski zimsko športni podsavez, Ljubljana, poštni predal 224.
Tajnik I.
OSTALE SMUŠKE PRIREDITVE.
Agilni Kamničani so priredili 13. t. m. tekmo v skokih, kjer so zasedli prva tri mesta Palme, Bevc in Šubic. Tudi domačini so pokazali lep napredek; najboljši med njimi je bil požrtvovalni Lado Stergar. Dame so startale v teku in se plasirale: L Homarjeva, 2. Debevčeva, 3. Stergarjeva.. V Tržiču je tekmovalo 17 mož na 14 km, Cirkničani pa so izvedli tekmo začetnikov, katere se je udeležilo 30 fantov. — Dve važni prireditvi sta morali odpasti. JZSS je Iliriji prepovedal tekmo v smuku z Ljubelja :— češ, da je nevarna, srednješolski slalom pa sp radi neugodnih snežnih razmer odpovedali. V Zagrebu so priredili prvi slalom, ki je potekel nad vse uspešno. Na progi 1500 m dolgi je tekmovalo 45 1 članov raznih klubov. Zmagal je doma-
čin dr. Maravič s časom 3:21.2. 2. Ko-pinšek, Celje 3:21.4;' 3. Ing. Kornreich, Wien 3:36.8. Žingerlin je dosegel peto mesto.
Plasman klubov
v smuškem državnem prvenstvu
Tvrdka B. Kolb je poklonila za smuško držav, prvenstvo, ki se je vršilo v Kranjski gori, posebno darilo (kompletne hikory smuči) za najboljši klub. JZSS je to darilo sprejel ter izvedel po mednarodni tekmovalni tabeli klasifikacijo vseh tekmovalcev jugoslovenskih klubov, ki izkazuje naslednjo razvrstitev po klubih:
L SK Ilirija 1844.75 točk, 2. Sm. ki. Ljubljana 1743.3, 3. SK Bratstvo 1715.1, 4. Sm. ki. Dovje-Mojstrana 1472.3, 5. Sokol, Gorje 684.1, 6. SPD Kranjska gora 667.7, 7. Sm. ki. Bohinj 457.5, 8. Mariborski sm. ki. 421, 9. SPD Maribor 376.5, 10. FK Skala, Jesenice 250.6, M. SK Bled 186, 12. SK Maraton, Zagreb 156, 13. Goncordia, Zagreb 100.7, 14. SPD Rateče 99, 15. SK Kamnik 88.5,
TABLE TENIS TURNIR BO V LJUBLJANI.
Ob zaključku lista smo prejeli vest, da se mora vršiti table tenis prvenstvo glasom pravil v Ljubljani. Razpis Ilirije je torej polnomočen.
Zimsko kopališče SK Ilirije bo po Velikinoči zopet odprto.
Lavina je zasula v Avstriji 4 smučarje, ki so trasirali tekmovalno progo. Dva od teh šta izgubila življenje.
....Hiiiip"
Širite „Športni list"!
ItltiiiiiiiiiliiiiiiiiiiimimimiiittM
Primerjajte naše znižane cene in kualiteto našega blaga!
Din 85 -
Din 125-
Din 145-
Din 165-
Čevlji za deklice iz črnega ali rujavega boksa iz laka in v kombinacijah.
Deški visoki čevlji iz črnega ali rujavega usnja z dolgotrajnimi podplati.
Za pomladanske izlete kupite svojim otrokom ta preizkušeni hafel čevelj.
Iz črnega ali belega Crepe de China I - Za šetnjo in večer. Imamo jih tudi v pumps obliki.
Najnovejši model.
Iz črnega ali rujavega usnja.
Za veliko noč!
Kdor hoče varčevati, ta kupuje PEKO čevlje! — Kdor ljubi svoj dom. ta podpira domačo industrijo. PEKO čevlji pa so izdelek domače podjetnosti in domačih delavnih rok. — PEKO čevlji so na glasu po svoji kakovosti in svojih skrajnih cenah.
Za pomladanski sprehod! iz najboljšega laka, pumps ali na zaponko z visoko ali pol-visoko peto.
Iz laka s črnim semišem kombiniran! Najnovejše pete! Isti čevelj imamo tudi v pumps obliki.
čevlji so iz prvovrstnega usnja, s čvrstimi podplati.
Šivan čevelj v Original Goodyear Welt izdelavi. Je trajnejši in odgovarja bolj higijenskim zahtevam nego vsaka druga obutev.
K novi obleki morate nositi ta čevelj iz črnega ali rujavega boksa. Neobhodno potreben za elegantnega gospoda.
Čevelj iz izbranega gornjega usnja in prvovrstnih podplatov. - Vaša noga ostane zdrava, ako nosite ta čevelj,
Vse vrste ženskih in moških nogavic po najnižjih cenah!
Ne glejte samo na reklamo, temveč tudi na kakovost blaga!