100. JtCTlIkJ. 8 UiMM i ttifc, 4. nuli XLO. leto. SlovcusJu Narod* fe\ia UnblJ&nl na dom đoatavtten. M !eto K 'H' *1 leta . listat leta , t* aa meaec ■ * aofavafiavu insjacun: calo lete iM3l leta Crirt leta K 22-- • "•- , 5-50 « 1-00 Dnalsi na) ft* fraejkirajo. Rokopisi a* * i arajc Izhaja vask dan ivačer iavstmli nedelje In praznike. Inaarati valjajo: pateroatopna patit ma aa ankrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vln^ aa trikrat aH večkrat po 10 vin. Pri večjih lnaercijah po dogovoru. Upravnlitva na] aa pollljajo naročaine, reklamacija, inaerati itd. to jc »dministiaUvua stvari. - Posamezna itavflka valja li vinarjev. - Na pismena naročila brea Istodobni vposlatvc naročnine se ne ozira. ■ar*dn* tiskara*" tolefsn it. 85. .Slovenski Narod" velj« po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25- celo leto....... . . k >ol leta . . ..... 13*— četrt leta . na mesec. 6-50 2-30 za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 3CL— Vprašanjem glede Insčratov na) aa priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upiavnlitvo i Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85. Občni zbor Narodnetiskarne. V soboto, dne 1. maja 1909, občni zbor Narodne tiskarne ni mogel zborovati, ker je bilo po pravilih udeleženih premalo delničarjev. Zato se skliče nov občni zbor delniškega društva Narodne tiskarne na dan 17. maja 1909 ob 6. uri zvečer v prostorih Jtarodae tiskara« z istim za občni zbor dne 1. maja 1909 določenim dnevnim redom, s pri8tavkom, da po § 17. društvenih pravil ta novo sklicali občni zbor veljavno sklepa brezi ozira na število navzočih delničarjev in na število od njih zasb panih glasov. Opomnja: g 16. Kdor hoče občnem zboru glasovati, mora si delnice vsaj pet dni pred obči zborom vložiti v društveno blagajnico. Upravni odbor Juroflne tiskarne. Strasni nasledki. »Znamenita« politika ministra Aerenthala bo rodila res lepe sadove. Tako imenitna in pametna je bila ta politika, da ima danes Avstrija na celem svet« samo enega prijatelja, to je nad vse sebična in iakomna Nemčija, ki bi rada celo Avstrijo spravila pod berolinski podplat. Nesrečna politiku Aerenthalova je spravila Avstrijo v najmučnejši in najnevarnejši položaj in ji je naložila ogromnih žrtev. Avstrija se je od oktobra do aprila pripravljala na vojno /oper Srbijo. Te vojne priprave so veljale ogromno denarja. Pa za to se ni ta-krat nihče zmenil. Vse je klicalo »le na vojsko in med najglasnejšimi kri -čači so 1 > i 1 i tudi slovenski klerikalci. Za vsako ceno so hoteli imeti vojno, bojeviti so bili bolj kol naši generali, ki še nikoli nobene vojne niso videli, tako so se drli, kakor bi bila sreča države in narodov odvisna od vojne. A poglejte jili zdaj, te bojevite junake, te dirne slovenske klerikalce, kako so se potuhnili, ko je treba plačati račune za vojne priprave. Država je za vojne priprave porabila vse tajne fonde, ki jih je tekom let spravilu u;t stran. Koliko je bilo tega denarja, se pač ne bo nikdar raz-vedelo, a da so bili nabrani prav mastni milijončki, o tem ni nobenega dvoma. Pa ti milijoni niso zadostovali. Porabilo se je še veliko več. Razen tajnih fondov je država potrosila še več kot 300 milijonov kron za vojne priprave. Te ogromne milijone je treba sedaj plavati in plačati jih bo moralo ljudstvo. Finančni minister se že pripravlja, da bo Ljudstvu zopet enkrat prav temeljito puščal. Zvišati hoče davek na žganj*1 in davek na pivo. Da bi se to laglje izvršilo, bodo tudi posamične kronovine deležne trga poviška; obenem se bodo deželne finance uredile tako. da bo to najbrže zvezano S prav občutnim zvišanjem deželnih doklad, ki bodo namreč kar avtomatično poskočile, ker deželni dohodki niso nikjer tako veliki, da bi zadostovali za pokritje deželnih izdatkov. Najhujše bo zadelo ljudi zvišanje davka na pivo in na žganje. Že zdaj vlada v državi nepopisna draginja; ljudje jo komaj še zmagujejo in si morajo na vseh koncili in krnjih pritrgovati, samo da izhajajo; zdaj pa Še ta davek. Cena piva in žganja bo vsled povišanja teg;« davka poskočila za kakih 70 do 90 odstotkov, lahko se reče, da bo še enkrat tako visoka, kakor je sedaj. Xc glede na to, da bo vsled te draginje nastala stagnacija v pivo-varniški in spiritni industriji in da se ta industrija ne bo mogla vec razvijati, pomeni to zvišanje silno obremenjen je konsumentov. Prav najrevnejšim ljudem se bo navalilo najhuje breme. Kmetsko ljudstvo in delavski stan sta največja konsumenta žganja in piva, ker vina si že zaradi njegove cene ne moreta privoščiti. Novi težki davek bodeta torej plačevala kmet in delavec in malomeščan. In krvavo ga bodeta občutila. Pa to še ni edini uspeh imenitne« politike ministra Achrcnt hala, za katero so bili slovenski klerikalci tako navdušeni. Čakajo nas še lepe stvari. V prihodnjem zasedanju dele- gacije bomo šele izvedeli, koliko bodo veljale nove vojne ladje, ki jih mora Avstrija zgraditi Nemčiji na korist. Avstrija sama namreč teh ladij prav nič ne potrebuje, ker je avstrijsko obrežje tako izborno, da se mu nobeno sovražno brodovje ne more približati. Toda Nemčija hoče imeti, da Avstrija pomnoži svoje ladje, da bo mogla pomagati Prusom kadar pride do vojne z Angleži in njihovimi zavezniki in zato bodo morali avstrijski davkoplačevalci krvaveti. Samo kakih 400 milijonov bo to veljalo. To so nasledniki Aehrenthalove politike. Slovenski klerikalei so bili zanjo navdušeni in bodo vsled tega morali glasovati tudi za te nove strašne davke, ki nam jih hoče vlada naložiti. To bo prav lepo, ko bomo videli te klerikalne »ljudske prijatelje« naložiti ljudstvu tako strašno novo breme. Zopet lustičnn A Jlovencem. Xi nam za osebo dr. Ig. Pevvetza, koji se misli kroni predlagati v imenovanje dvornim svetnikom pri najvišjem kot kasaeijskem sodišču. (Je se bo to imenovanje v resnici izvršilo, bodemo prišli s fakti na dan, o katerih lastnosti in kakovosti si bode gremij najvišjega sodišča sam najlažje svojo sodbo ustvaril. Osebiea dr. Ig. Pewetza je brezpomembna. Pravičnost pa zahteva, da dobimo mi Slovenci enkrat pri najvišjem sodišču sodnika in referenta, ki ne bode po svoji politični preteklosti znan kot najzagrizenejši in imjstrupenejši nasprotnik naših teženj, ki ne bode teptal in davil zakonov, nego jih pravilno in objektivno uporabljal. Dr. Ivan T a v č a r je v seji drž. zbora z dne 10. februarja 1905 doslovno dejal: »Aus der Tatsache, dass die oberge-richtliche Kntscheidung (glede (Ude gaeije mariborske porote proti njemu in proti dr. Hrumim) hinnen 4 Ta-gen herahgelangi ist, folgere ich,dass es sirh um einen vorher abgekarteten (leualtact haudelte (Zustinnnung), nn dem aueh der Oberstaatsan\valt, zu seiner Schande mdge es erwahn1 \verden, teilgeuonnnen bat.« Dr. Tavčar je popolnoma resnično sklepal. V kritičnem času jc bil namreč J. Ornig v Gradeu pri deželnem zboru in je imel mnogo osebnega stika z dr. Ignac Pevvetzom, ki je bil takrat član IV. senata pri nadsodišču v Gradcu. Temu osebnemu stiku, pripisati je bil navedeni delegacijski sklep, o katerem dr. Ivan Tavčar dalje govori: »Jetzt sehen wir uns das (Jesetz an. Dasselbe gestattet im § 62. St. P, ()., dass Obergeriehte derlei Delegie-rungen verfugen diirfen; doch hebt des Gesetz ausdrucklieh hervor, dass solehe Delegierungen nur ausiiahins-weise, nur aus Griinden der offentli-rhen Sirherheit oder aus anderen \vichtigen Griinden gestattet sind. Das Unverschamte der in der Rede stehendeu Entseheidung erbli-ckeich hauptsachlich darin, dass sich die Herren des IV. Senates nirht die geringste Muhe genonimen habeu, fur die verfiigte Delcgiriing auch nur den geringsten, den armseligsten Grund anzufuhren, Furwahr! Kine souveranere Missachtung da,s Gese-tzes ist mir noch nie vorgekommen«. To hibo in napako je takratni ju stični minister dr. Klein izrecno v seji drž. zbora z dne 14. februarja 1905 priznal, ter rekel po stenografičnem zapisniku: »Ieh \verde nieht zbgern, zur gegebenen Zeit die Geriehte zu belehren. dass es siefa empfehlen (!) \vurde,bei derartigen Bntscheidungen den Parteien einen vollen Kinbliek in die Ervagungen zu geben, \vehdie die Kntscheidung des Gerichtes be-stinunten. Dvomimo, če je justični minister to svojo obljubo izjM)lnil. Ukrepi r. kr. nadsodišča v Gradcu kažejo, da se to ni zgodilo; če se pa je zgodilo, se nikdo ne meni za ministrove poduke. Treba bi bilo justičuega ministra vprašati, če sr je to zgodilo. Ce se pa ne dobi noben ali vsaj nezadovoljiv odgovor, pa bivšega ministra dr. Kleina pod obtožbo staviti. Sicer ni nobene remedure. Bojimo se, da, ko bode dr. Ig. Pewetz enkrat referent pil najvišjem sodišču, ga bode njegov osebni prijatelj J. Oni i g v kaki tiskarni pravdi za »en dober svet vprašal, posebno ee bode namesto ljubljanske porote doseči delegacijo mariborske porote. Po prehodnem vzgledu bode g. dr. lgnar lV\vrtz kot referent že tako referiral, kakor je poročal 1. 1904 v tiskovni pravdi proti dr. Iv. Tavčarju in dr. Brumnu. Ker pa nad najvišjim kot kasarijskim sodiščem ni višje instance, doživimo lahko znamenit slučaj, da bo .1. ()r-nig odločeval o usodi slovenskega časopisja, ne glede na to, ali je liberal no ali klerikalno, ali kakršnokoli! Dvomimo, če se bode kateri slovenski poslanec s tako vnemo zavzel proti teptanju resnice in pravice, kakor j«* to storil g. dr. Ivan Tavčar. Poslanska zbornica Dunaj, 3. maja. Zbornica jr danes končala podrobno debato q zakonskem načrtu glede trgovskih so- trudnikov. Govorili minoritetua poročevalca! Bauchinger in Forstner ter poslanci Bufival, Schmid, Durich, Stand in Starck. Jutri govori se glavni referent, na kar se odredi glasovanje o predlogu. Spremili jeva In i predlog poslanca Starčka o uvedbi osemurnega delavnega časa jr bil odklonjen. — V jutrišnji seji bi moral priti v razpravo dr. Masarykov nujni predlogo zagrebškem > \-eleizdajni-škrm« pjSOCesu. Krr pa jr dr. Mnsa- ryk vložitev svojega predloga odgodi] na ugodnejši čas, bo jutri zbornica pričela z razpravo o finančnih predlogah. Proti trgovinski pogodbi z Romunijo. D u naj, 3. maja. Nižje avstrijski deželni kulturni svet je imel včeraj zborovanje, ki sta se ga udeležila tudi namestnik grof Kielmansegg in poljedeljski minister dr. Braf. Na zborovanju se je tudi raspravljalo o trgovinski-pogodhi z Romunijo. Vitez Hohenbhun je radi te pogodbe vehementno napadel ministra Aehrenthala in ves avstrijski kabinet, naglasa JOČ, da meri trgovinska pogodba z Romunsko na uničenje avstrijskrga poljedeljstva. Ministri* dr. Braf jr v daljšem govoru reagiral na Hohen-hluniova izvajanja ter pobijal njegove trditve, da bi z Romunsko sklenjena trgovinska pogodba škodovala avstrijskemu kmetijstvu. Vkljub ministrovemu gOVOrU so zhorovalci s prr- tržno večino sprejeli Bohenblumov predlog, ki poziva poslance, naj z vso odločnostjo nastopijo proti temu, da bi parlament odobril t Romunsko sklenjeno trgovinsko pogodbo. Poset nemškega cesarja na Dunaju. D u n a j , maja. Cesar Viljem se bo na *>ovratku s Krta izkrcal v Polju ali Trstu, odkoder se bo direktno peljal na Dunaj. Tu bo oficialuo sprejet. Na kolodvoru ga bo pozdravil cesar Fian Josip z vsemi nadvojvodi. Cesar Viljem ostane na Dunaju samo en ali dva dni. Njemu na rast sr prirede sijajne dvorne svečanosti. Kakor zatrjujejo, bo cesar Viljem po- LISTEK. Pno mole potovanje. Piše Loni. (Dalje.) Z Bogom. K lanjska dežela, sem zaklieal, ko sem stopil na hrvaška tla, ki niso bila nie drugačna kakor kranjska. In tak«) imenitno sr mi jr zdelo, da sem bil na Hrvaškem. \ tako kratkem času toliko doživeti, to jr šlo čez mojo fantazijo. V Gorenjem Prilišču, ravno nasproti Preloke, sva sr podala v najboljšo gostilno, pričakujoč, da bova tam dobila kaj gorkega za med zobe. Papa vpraša domačo dekle v hrvaškem jeziku, kaj bi se vse dobilo za jesti. Na vsako vprašanje je dobil odgovor: Nema. In ta nema" sem si prav dobro zapomnil, ker snu ga v želodcu Čuti). V hiši jr bila tudi prodajalna, pa niti sira, niti salam, niti jajec ničesar, prav ničesar ni bilo dobiti. Začel sem zbijati umestne dovtipe, pa je papa dejal, da se to ne spodobi. Da bi ne bila Imela v nahrbtnikih zalogo jestvin, hi bila nama slaba predla. Do Metlike je še daleč! — Dolgo se nisva mudila v tej imenitni »krepčilniei«. Po gladki, široki Lujizini cesti sva ubirala svoje korake, kakor da hi bila ne vem kako spočita. Moj papa mi je razkazoval vse kraje na kranjski sirani, ki so se kazali najinemu pogledu, pripovedoval je marsikaj od svojih prošlih let, posebno to, da bi bil na komisij blizo Preloke, no od mene še ni bilo ne duha ne sluha, v gozdu, kamor je v temni noči zašel, kmalo v snegu zmrznil. Je vendar dobro zame, da nisi tedaj zmrznil. Kaj ne, tedaj bi imel drugega papana, pa bi letos gotovo ne potoval po Hrvaškem; tako sem govoril papanu prepričljivo, ta pa se je srčno smejal, ne vem zakaj. Jaz sem papanovemu pripovedovanju sledil s takim zanimanjem, da sem pozabil na hojo, na trudnost in na enkrat sva bila v Modrušpotoku ali Net ret iču. Kam naju je prva pot peljala drugam nego v gostilno? Kramar je papana zopet izpoznal. To je vendar čudno! Vtahorila sva se pred hišo v zeleni lopi, kjer nama je nad glavo viselo brezštevila lepih, vabljivih grozdov. Tu sva saj dobila sira in vino tudi ni napačno dišalo, saj ga je bil cel život potreben. S ponosom sem sledil vso pot, ki sem jo bil danes napravil. Papa me je pohvalil. Bil je prav dobre volje. Da bi se pokazal pravega korenjaka, sem pričel okolu skakati, vsled česar me je papa posvaril, češ, da bom še, potreboval svo- jih moči. Metlika je še daleč! Bila sva ravno na križižču cest. Od tu naravnost sva prišla, je dejal papa; tukaj na desno se pride v Metliko, na levo pa vodi cesta v Karlovec, sedaj sva ravno sredi pota med Metliko in Karlovcem. Papa! vzkliknem, uporabivši njegovo dobro razpoloženje, papa! Tako rad bi videl Karlovec, pojdiva v Karlovec, tako se bom pridno učil, da bo kaj, saj ni dalje nego Metlika, si dejal. Papa se nasmeje rekoč, ali bo treba zopet nazaj, imava skoro tri ure do tja, pa danes ne bova videla Metlike. Premisli, kako pot sva danes naredila! Uova pa v Karlovcu ostala, papa,#pojdiva, pojdiva tja, te lepo prosim ! Urez premisleka je papa odvrnil, no, pa naj boako tvoje obljube ne bodo ribniške vrste. Pograbil seinjahno za vriskajoč, svoj nahrbtnik in sem hotel kar bežati proti Karlovcu, da bi papa ne imel časa premisli se. Komaj me je zadržal, zahtevajoč, da si dobro odpočijem, ker bi prevelika utrujenost lahko škodovala. Ze dolgo nisem tako lahko korakal, kakor danes proti Karlovcu. Papa me je moral v enomer nazaj klicati, češ, da mi Karlovec ne bo ušel. Njemu je bila vsaka vas znana in izvedel sem -med potjo marsikaj novega. Čuden vtisk je name napravil hrvaški narod v svoji nosi, ki se razlikuje od one Belokranjcev. Tudi govo- rica je bila drugačna. Kako lep je ta hrvaški jezik! O, jaz ga bom še enkrat dobro znal! Posebnega ni bilo videti na tem potu. Dopadle so se mi Stative, kjer se dviga lepa cesta visoko do vrha v serpentinah. Ali kaj pomaga, turista čaka vse dobro .pa tudi vse zlo Spomnil sem se pota iz kočevske Srednje vasi proti Brezju. Kavno tako so se tukaj, ne vem od kod, pripodili temni oblaki, ki so se valili v taki naglici proti nama, da sem se že čutil do kože mokrega. Hiše nikjer nobene. Papa me je tolažil, češ, da se v sili lahko skrijeva v kak vodni jarek, ki je dovolj prostoren, sicer pa pravi potem, k«) je pogledal po oblakih, ne bo nič hudega, veter odganja oblake proč od nas. Pričelo je bliskati se in votlogrometi,toda le malo dežja naju je doseglo, drugo je šlo vse nekam čez gore. Strah je bil prestan, kar je povečalo moje veselje. Ravno sem zopet mislil na mesto Karlovec, in kako dober je moj papa,ko me ta prime čvrsto za uho. Vidiš tamkaj v daljavi cerkvene stolpe, visoke dimnike, to je Karlovec . Zaprlo mi je sapo, ker se mi je mesto, kolikor sem ga mogel pregledati, vender le malo preveliko zdelo;začudenje pa je ra-stlo, ko je bilo tega mesta čimdalje več, veliko, veliko več ga je bilo, kakor Novega mesta. Srečavali smo že mestno gospodo, lepe kočije in druge vozove, bili smo v Karlovem Sempatam se mi je izvil iz prsi klic začudenja.ako seinkako posebno veliko ali lepo hišo, tovarno, trgovino ali kako za me novo napravo zagledal. Pa koliko ljudi je vrelo po ulicah! Kaj takega se vidi v Novem mestu komaj oh sejinovih. Papa mi je vse zanimivosti razkazoval, ali kdo si more vse to zapomniti, moja glava je za to še premajhna; naj le povem, da me je velikost mesta po posameznih stavb in drugih stvari navdajala z nekakim strahom. — O saj nisem zadnjikrat v Karlovcu, to po treba bolj natanko ogledati. Sedaj je bilo najprvo treba preskrbeti si prenočišča. Iz enega hotela so naju pošiljali v drugega, |K>vsod vse polno. Papa me je strašil, da bova morala na cesti prenočevati, in mi je dalo to kočljivo vprašanje dovolj misliti, ko za k liče nek gospoda mojega papaaa skozi pritlično okno po imenu in s|H>znavajoč najino zadrego, nama prijazno jH>nudi svojo sobo v hotelu za prenočišče. Nisem se mogel več zdržati. Papa! vprašal sem, ko sva bila sama, kako je vendar to, da tebe vsakdo poznat Ako boš toliko potoval, kakor sem jaz, je odgovoril bodo tudi tebe lahko povsod poznali. (Dalje pHaaiiJie.) 4 setil tndi cesarjevega brata nadvojvodo Ludvika Viktorja v Klessheiniu. Iz Tu ćrje. Vojno sodišče. Carigrad, S. maja. Vojno sodišče je zaslišalo Abdul Humidovega tajnika Dzevat heja, generalnega adjutanta Šakir pašo, dvornega maršala Faik pašo in Abdul Hamidovega telesnega evnuha Nadir ago. Nadir-aga je izpovedal zelo obteževalno za svojega gospodarja Abdul Hamida. Carigrad, 3. maja. Danes zjutraj so obesili 13 upornih solunskih strelcev, ki so pri revolti 13. aprila ustrelili justicnega ministra in poslanca Arslana. Vsi delikventi so bili obešeni na mestu, kjer se je izvršil umor. Pri eksekuciji je bilo navzočih samo par oficirjev in vojakov. Obesence so pustili čez dan viseti v svarilen zgled množici. Po eksekuciji je dalo vojn«) sodišče pripeljati pred vislice četo zaprtih reakcionarcev. C a r i g r a d . l\. maja. Vojno sodišče je ustavilo nadaljno izhajanje lista »Ikdani«, čigar lastnik in glavni urednik je pobegnil. Ahdnl Hamidova zakladnica. Car i g r a d . 3. maja. Posebna komisija poslanske zbornice je včeraj po dolgem iskanju našla v Jildiz Kiosku tajno klet, kjer se nahaja Ahdnl Hamidova zakladnica. V zakladnici so našli velevažne spise, vrednostne papirje, glaseče se na ogromne svote, in dragocenosti v vrednosti 1"» milijonov Frankov. Iz dokumentov, ki so jih našli je razvidno, da ima Ahdnl Hamid naložene ogromne vsote pri raznih evropskih bankah. Ahdnl Hamidov evnuh Nadir aga je pokazal komisiji mesto, kjer je bila skrita sultanova korespondenca. Med zaplenjeno korespondenco so našli tudi več pisem, ki jih je Abdul Hamidu pisal vladar neke veliki' države (cesar Viljem : i Turčija ne potrebuje več denarja. C a r i g r a d . 3. maja. \ lada je ustavila pogajanja z otomansko in nemško banko radi posojila v znesku 300.000 funtov. Zatrjuje se. da so bila pogajanja vstavljena z ozirom na to. ker -o včeraj našli v Jildiz Kiosku več vreč zlata in vrednostnih papirjev, kateri zaklad se je takoj izročil državni bi aga ju i. Abdul Hamid. S (i lun. l\. maja. Tu sem je prispel iz Carigrada posebni vlak. v katerem so se pripeljale Abdul Haiui-dove haremske dame. Dame so bile nameščene v štirih vagonih, širi se vest. da imajo Mladoturki namen Abdul Hamida prepeljati v Ohrido v bi-toljskem vilajetu. Grški patriarh aretiran. Solun. '.\. maja. Grški patriarh je radi dogodkov dne 13. aprila težko kompromitiran. Dane-, so ga na ukaz sodišča aretirali. Kakor zatrjujejo, ga je ovadila grška duhovščina v Makedoniji. „UeIel3da]nlšlH" proces u Zagrebu. V nedeljo je doživel Zagreb veliko senzacijo. Na ukaz državnega pravdnika Accurtija je policija sreti rala člana uredništva „Pokreta" A n t. Schlegla. Zagrešil je namreč kapitalen zločin, da je brzojavno obvestil poslanca dr. M a s a r y k a, da seje pri razpravi pretekli petek po pričah dokazalo, daje bil v četrtek zaslišani svedok v „veleizdajniŠkom procesu L. Schmid plačani vohun in tajni detektiv državnega pravnika Accurtija. Ker je tudi Da Hrvatskem Se v veljavi zakon o pisemski tajnosti, ki veija tudi za brzojavka, nastaje vprašarje kako je državni pravdnik izvedel o tej Schlegiovi brzojavki? Očividno je, da samo potom kršenja veljavnega zakona. No, zakonolomstvo na Hrvatskem s strani oblasti, ki bi bile v prvi vrsti poklicane čuvati in varovati zakone, spadajo že med naj • navadnejše pojave, da ne more nikogar več presenetiti, ako se v Hrvatski od merodajoih krogov ne spoštuje niti tak zakon, ki zajamčuje pisemsko tajnost. Na razpravi o „veleizdajniškem" procesu pretekli petek je bilo dognano, da je svedok Schmid, ki je bil v četrtek zaslišan, plače nt vobun in detektiv državnega pravdništva. Pri razpravi sami si državni pravdaik n i upal niti z besedico ugovarjati temu dejstvu. To so konstat rali vsi listi, a državni pravdnik si ni upal nastopiti proti njim. PaČ pa je nastopil proti Časnikarju Sohleglu, ki je ta fakt brzojavno sporočil ooslaucu dr. Ma-sarvku na Dunaj. Kaj misli s tem gospe d Accurti doseči? Ali misli s tem spraviti s sveta dokazano res nico? A.ko ni res, da bi bil Scbmid njegov plačani vohun, zakaj ne da aretirati tega človeka, ki o njem trosi take „laži"?! Ako pa je Sotmid res njegov vohun« o čemer pa5 ni mogoče dvomiti, čemu saaleduje aedaj dri. pravdniitvo časnikarja Sohlegla, ki je poročal Masaivku samo anho resnico?! Vse to so zagonetke, ki so mogoče samo pri hrvaških j usti finih lazmerah! Časnikarja Sohlegla, ki je bil preje vojaški duhovnik, a je alekel duhovniško haljo ter vatopil v uredništvo naprednega lista nPokretu, zasleduje dižavno pravdniitvo i adi pre stopka § 300. k. ■ , Čel, da je Ščuval preti vladnim organom s ozirom na njihovo uradovanje. Včeraj dopoldne je ievišila policija v uredniških prostorih „Pokreta" hišno preiskavo ter zaplenila nemško pisana hektogrtf! rana poročila o „\e!e zdajoiškem" preoetu . * Pri včerajšnji preiskavi je bilo zaslišanih 6 prič. Svedok Srio* je izpovedal, da se v narodu govori o cesarju Franu Josipu in o kralju Petru. Da bi bili Srbi govorili, da je kralj Peter nji hov kralj, tega ni nikoli slišal. Sploh ni ničesar opazil o kakšni velikosrb-ski propagandi, razen da je slišal klicati „živela Srbadija". Priča orožnik Čokič je izpovedal splošno, kakor vobČe vsi svedoki, da je nekaj slišal, da se je o gotovih pojavih govorilo v narodu, a konkreten slučajev ni mogel navesti. Med drugim je trdil, da se je obto-ženeo Momčilović udtltževal tajnih sestankov pri obtožencu Lukaču Ker predsednik Momčdovica ni dovolil, da bi reagiral na v/okicava izvajanja, je le ta izjavil, da sploh ne bo odgovarjal na nobeno vprašanje sodišča, ker uvidava, da je to zanj pod da nimi okolnostmi brez pomena. So* dišče je Momčilović i radi te izjave obsodilo v dvodnevni samotni zapor s postom in trdim ležiščam Priča Vesselv ni vedel ničesar drugega izpovedati, kakor da je slišal govoriti, da so se Srbi v Virgin mostu shajali pri Lukacu in da so baje tam peli „himno kralja Petrau. Svedok Krejšta je izjavil, da ni nikjer opazil sumljivih pojavov „ve-likosrbske prodagandeu in da je pro stovoljno podpisal prošnjo, naj se zaprte Srbe izpusti iz zapora; to pre Šnjo je podpisal, ker je prepri-čtn, da so obtoženci nedolžni. Priča Pichler, akcesist pri okraj ni oblasti, je izpovedal zelo ugodno za obtoženca Adama Pribičević*. Z ozirom na njegovo izpoved se je drž. pravduik izrazil: „To j<* sedaj nekaj za dr. H nkovica ! Če ni mate ničesar drugega za obrambo..." (Drž. pravdnik tega stavka ni končaI). Dnevne vesti V Ljubljani, 4. maja. — Prepovedan shod. Narodno- napredna stranka je nameravala prirediti jutri, v sredo ob S zvečer javen shod v .Mestnem domu". Ko so bili lepaki za ta shod že tiskani, je deželna vlada ta shod prepovedala, Češ da se vrši pre pozno zvečer in da jez ozirom na to nevarnost, da bi prišlo do kakih izgredov. Ta ferman ne bomo kritizirali, samo to pravimo: Bog daj pamet.....gotovim gospodom pri slavni naši deželni viadi. — Občinski svet ima redno sejo v četrtek, dne 6. mejnika 1909 ob Šest h popoldne v mestni dvorani s tem-le dnevnim redom: Personalnega in pravit ga odseka poročilo o izidu letošnjih volitev v občinski svet. Volitev osmero stalnih odsekov ob činskega sveta (§ 55 občinskega reda). Dopolnilne volitve v posebne odseke in komisije in sicer: a) v obrtni od-sdk (2 člana); b) v draginjski odsek (3 člani); c) v kanalizačni odsek (4 člani); d) v regulačni odsek (4 člani); e) v klavničuo ravnateljstvo (l član); ft v direktorij mestnega vodovoda ( 4 člani); gj v direktorij mestne elektrarne (4 člani); h) v direktorij mestnega užitninskega zakupa (3 člani); i) v disciplinarno komisijo (1 či*n); j) v mestni stalni zdravstveni svet (2 člana); k) v kuratorij mestne višje dekliške iole (2 člana); 1) v kuratorij mestnega dekliškega liceja (2 Člana). Personalnega in pravnega odseka po ročili: 1) o dopolnilnih volitvah v upravni odbor Mestne hranilnice. 2) o volitvah dveh odposlancev občinskega sveta v vseuČiliški odbor. Finančnega odseka poročila: 1) o dopisu županovem glede prošnje, vložene na o. kr. finančno ministrstvo za spremenitev 3% potresnega posojila v brezobrestno posojilo. 2) o računskem zaključku Mestne hranilnioe ljubljanske za upravno leto 1909. 3) o dopisu županovem glede kredita za napravo kanala v Kolizejski Ulici. 4) o dopisu mestnega magistrata glede najema prostorov v bivši sladkornioi za nastanitev nekaterih vojaških zavodov in oddelkov. 5) o proinji „Slovenskoga planinskega društva" za prispevek k novi zgradbi Aljaževega doma v Vratih. 6) o proinji »Deželne zveze obrtnih zadrug v Ljubljani" za podporo. Šolskega in finančnega od- seka porodilo o proinji društva „Mla-dike", naj bi mastna občina njeno pripravljalno ljudsko iolo za mestni dekliški lioej prevaela v lastno upravo. Polioijskega odseka poročilo o delovanju gasilnega in reševslnega dru štva sa I četrtletje 1909 Olepševalnega odaeka poročila: 1) o prošnji predsedstva deželnega aodišča, naj bi mestna občina prevaela nasade pred justičnim poslopjem v oskrbo. 2) o dopisu mestnega magistrata glede premembe sklepa občinskega sveta z dae 19. februarja t 1. v aadevi gezd nega gospodarstva v Podturenskih goadih. 3) o prošnji Maksa Lavren-čiča, da bi se mu ob Lattermaunovem drevoredu dal v najem prostor za postavljenje stalnega paviljona. Klav-ničnega ravnateljstva poročilo o prošnji Matije Jagra in tovarišev za anižanje ogledoma od razkosanega mesa in nerazkosanih prašičev in telet. — V tajni seji se bo razpravljalo o teh le točkah: Personalnega in pravnega odseka poročili: 1) o nas vet'h magi-stratnega giemija glede podelitve meščanskih podpor. 2) o dopisu županovem o izjavi odbora „Dramatičnega društva" in sklepih občnega zbora tega društva glede pogojev občinskega sveta z dne 2 aprila 1909 v zadevi sanaoije slovenskega gledališča. Obrtnega odseka poročila: 1) o prošnji Rudolfa Sku'ja za podelitev gostilniške koncesije 2)opr šnji PrančiškeOrajžar-jeve za podelitev gostilniške konoes je. 3) o prošnji Valentina Sitarja za podelitev gostilniške koncesije. 4) o prošnji Frana Kavčiča za podelitev gostilniške koncesije 5) o prošiji Frančiške Starkove za podelitev go stilniške konoes je 6) o prošnji Ščetina Berganta za prenos gostilniške kunce-sije. 7) o prošnji Štefana Kluna za prene s gostilniške koncesije 8) o proš nji Marijane Hafnerjeve za prenos gostilniške koncesije. 9) o prošnji B)-huslava Kalaša za podelitev koncesije za točenje piva. vina in likerjev. 10; o prošnji Marije Č^ponove za podelitev koncesije za točenje vina stoječim gostom — Občni zbor društva ltNaše Straže" v Ljubljani. Včeraj, dne 3 t. m , se je vršil ob zelo mnogo*te vilni udeležbi v srebrni dvorani ho teta „Union" občni zbor „Naše Straže". Podpredsednik dr. Krisper je pozdravil navzoče ter izrekel željo, naj bi priŠ'o do složnih sklepov. Razložil je zgodovino društva, katero je vsled političnih razmer bilo primorano svoje de1 o omejiti. Naglašal je, da je tako draštvo za obmejne Slovence neobhodno potrebno in da bode skrbeti, da se ta prizadevanja v eni ali drugi obliki nadaljujejo in izvršujejo, nekaj se mora brez dvoma zgoditi, to je želja vseh strank. Blagajnik stolni vikar Smolnikar j3 dal pregled o stanju premoženja, katero je prime roma ugodno, ker znaša Čisto 6663 K 67 vin Po zelo stvarni in obširni debati, katere so se udeležili gg Smol nikar, notar Luka Sveteo, dr. Lampe, župnik Vrhovnik, dekan Kolar, žup nik Janez Kalan, odvetnik Vencajz, tajnik „Slovenske Matice" Podkraj-šek, dr. Aleš Ušeničnik in kanonik Šiška, se je sklenilo, da se en del gotovine razdeli prosilcem, ki so že dolgo časa to zahtevali. Sklenilo se je soglasno in v občo zadovoljnest, da se podeli: 1500 K „Katoliškemu političnemu in gospodarskemu društvu 7a Slovence na Koroškem" na roke odvetnika dr Brejca, da jih porabi po svojem preudarku, — 2600 K za zgradbo društvenega doma v Št. Itju v Slovenskih Goricah na roke blagajniku Žebotu. — 1500 K družbi Sv. Cirila in Metoda za zgradbo šole v Marenbergu. Ostanek glavnioe se pridrži še nadalje v blagajn . Imenovani predlagatelji so potem razpravljali o prihodnjosti društva ter p. u dar j ali, da je treba za daljne korake še razgovorov in ukrepov. Kanonik Šiška je stavil predlog, da naj ljub ljanski člani društvenega naČelništva v dogovoru z merodajnimi osebami predlože prihodnjemu občnemu zboru natančen načrt o prihodnjem delovanju. Tudi ta predlog se je soglasno sprejel. Podpredsednik se je po skoro 2urnem posvetovanju te skupščine v toplih besedah zahvalil vsem došlim skupščinarjem ter s posebnim zadovoljstvom konstatirah da se je dosegla v tem oziru popolna složnost in navdušenje za nadaljno narodno obrambno delo. — Občni zbor „Narodne tiskar- BO11 ne bo kakor smo včeraj pomotoma javili, v soboto 15 t. m., marveč v ponedeljek 17. t. m. ob že napovedani uri v uredniških prostorih „Siov. Naroda". — Kako poznajo postavo I ž a večkrat smo imeli priliko poročati o onem strastnem lovu, ki ga je uprizorila o. kr. deielna vlada za knjižico „Momaka kra»|zka hranilnioa". Vse oroiniitvo je mobilizirano proti tej brošuri oi in danzadnevom se vrše pri tukajšnjem okrajnem sodišču ob ravnave proti „grelnikom", ki so „brez dovoljenja razširjali to knjižico". Ne: kaj pa je vendar pozabila pri oeli stvari naša skrbna o. kr. vlada — posabila je poučiti slavno o. kr. orož- ništvo o najvažnejši atvari — o ti ■ kovnem zakonu, kajti sicer bi se temu slavnemu o. kr. orožništvu ne pripetili taki „koali", kakršnega je ustrelilo n. pr. v diski. Raznašalka našega lista je namreč naročnikom izročila ono devetkrat „ferdamano" knjižico, ki je bila priložena listu kot priloga, in slavno o. kr. oroiniitvo v SiŠki je smatralo za svojo najsvetejšo dolžnost, da našo raznašalko ovadi radi — prepovedane kolpor taše! Visoka o kr. vlada naj bi pač gledala na to, da bi se njeni zvesti služabniki ne blamirali več na tako strahovit način. — Ob itlrldosotlotnlci tabora m\ VJimarJth piše „Slov. Branik": „Dajte nam zadinjeno Slovenijo!" je klical oče slovenskega na roda dr. Janez Bleiweis na vižmar skem taboru zbrani množioi, štej oči 25 do 30.000 ljudi. Navdušenja za naša sveta narodna prava, polnečega tedaj slovenska srca, ni moči popisati. Kdor si bil navzočen na tem doslej največjem slovenskem zbor o vanju, čutiš še danes, kakšen ogenj je tedaj vzburjai naša samozavestna srca. Vse je hrepenelo po skorajšnjem vresniČenju resolucij, ki so jih predlagali na taboru in vtemeljevali vneti govorniki. V spomin na nepozabni binkoštni ponedeljek leta 1869 sem si ohranil ogromni taborski lepak navajajoč točke, ki so ukrepali o njih taborjani Govorilo in sklepalo seje: I. O sredstvih, ki so neobhodno potrebna, da se ohrani in okrepi narodnost slovenska, in to: 1. po zedinjenju vseh Slovencev na postavni poti v eno kronovino z deželnim zborom v Ljubljani; 2 po uvedbi slovenskega jezika v šole; 3. po ustanovitvi slovenskega vseučilišča v Ljubljani; 4 po uvedbi slovenskega jezika v urade II. O napravi denarnih zavodov v podporo kmetijstva in obrtnijstva. ia osnovi lastnega zavsrovaluega društva Dae 17. t. m. bo minilo 40 let, odkar smo taboroAali na Vižmarjih. Ali so se v tej dobi izpolnile tamkaj sprejete zahteve? Razen točke II smo Slovenci domalega tam, kjer smo bili pred štirimi desetletji. Ne da se tajit', da smo v marsičem sadaj celo na slabšem nego pred leti. Narodno vprašanje se je pod znanim vplivom potisnilo v ozadje, češ, da ni na dnevnem redu. Kdor se Čuti za narodnjaka, proglašen je bil za „liberalca" in naj si je imel vso vero, kolikor je je v 12. členih. Namesto organizacije naperjene zoper mogočnega sovražnika delajočega na našo narodno pogubo osnovala se je močna stranka, ki ji je poglavitni namen: horba z >-per brate, ne zoper tujce — te treba pustiti zmirom. V volilnih proglasih njenih kandidatov se ne omenjajo naše narodne zahteve sprejete na slovenskih taborih. V vladni službi stoječa je omenjena stranka vsalej zvesto stregla Še tako narodao krivičnim vladam in ščitila v odločilnih hipih njihove zastopnike. Za borno skledo leče — za razne osebne in strankarske podpore — jeizdajala splošne narodne koristi (primeri: CM i— fremdes Gebiet; oškodovanje slovenskega naroda o volilni prenaredbi; dve nemškonacionalui gimnaziji na Kranjskem; razna imenovanja itd itd ). Složno nastopanje v važoih narodnih vprašanjih je onemogočevala osebia in strankarska sebičnost. Kar je tru doma zidal narodnjak, podrl je z drzno roko slovenski vladni sluga Ob takem neskladu je sostavno in vztrajno naraščala nemška moč kažoča se ob mejah in vsepovsod med nami. Ko je lani v jeseni prikipela do vrhunca in je tekla nedolžna kri v našem stolnem mestu, menili smo, da je nastopil trenotek, ko se poravna razdor in se strnejo Slovenci v eno, v narodnem in gospodarskem oziru edino vojno vrsto, zmagovito nastopajočo zoper tujstvo. Žal, da se naša nada ni izpolnila . . . Značilnega pomena je dejstvo, da se vižmarskega tabora spomenik, naročen in izdelan pri kamnoseku Čamerniku, še doslej ni postavil. — Glas Iz S|estrorfecka na Baskom n Slovenski Narod" ima v daljnem Sjestrorjecku na Riskem naročnika in marljivega Čitatelja. No, ditični gospod ni samo marljiv Čitatelj, nego tudi dobrohoten, včasih oelo strog kritik našega lista, zlasti ako mu kaka notica ali kak drug sestavek, tičoč se slovanstva, ne ugaja. V takšnih slučajih nam vedno pismeno sporoči svoje mnenje, kar nas posebno veseli, ker smo vsakomur hvaležni za vsako informacijo. Te dni nam je naš prijatelj iz Sestro -rjeoka poslal pismo, nanašajoče se na dve brzojavni vesti, ki smo jih priobčili v 81. številki „Slovenskega Naroda". Prva vest pravi, da je rmka vlada izdala ukaz, da se smejo v kraljestvu Poljskem Poljaki sprejemati samo v takšne državne službe, v katerih snaša letne plača manj nego 1000 rublje v na leto. Druga vest se glasi doslovno tako-le: nBal-tijaki (t. j. nemški) poslanci v gosu d ar at veni dumi so vlošili predlog, naj se uredi vprašanje o nemških šolah v baltijskih provinoijah. Ako uvezujemo, da ruska vlada brutalno zapira poljske šole, podpira pa snovanje nemških Šol, potem' se morajo pač vsakemu vseliti dvomi o slovanski misiji Rusje." — O prvi vesti glede poljskih uradnikov zatrjuje naš prijatelj, da je popolnoma izmišljena ter navaja v dokaz tega dejstvo, da so vse državne inženirske služba po pretežni večini v poljskih rokah O drugi naši vesti glede šolskega predloga nemških poslancev v gosudar-atveni dumi pravi naš prijatelj, daje bila naša kritika o postopanju ruske vlade napram Nemcem in Poljakom neumestna in prezgodnja, ker dotični predlog še ni bit sprejet v dumi ; šele ako bi duma sprejela eni pred-lrg, bi bila na mestu naša kritika. Ciara pacta, boni amioi! S tem mnenjem se ne moremo strinjati. Fakt je, da podpira ruska vlada, oziroma oi-rokrati, ki jo tvorijo, na vse mogoče načine Nemce, dočim mečejo kaj radi Poljakom polena pod noge. Posledioa tega je, da dviga nemštvo v kraljestvu Poljskem in baltiških krajih tako drzno svojo glavo, da je postalo že prava nevarnost ne samo za Poljake, rego že tudi za rusko državo samo. To je nepobitno dokazal v go-sudarstveni dumi sami poslanec gr< f Bjbrinskij. Ako torej tudi mi to dej-stvo konštatujemo, ne more biti to noben greh. Fnkt je, da je največja rak - r^na na telesu Rusije ta, da podpira Nemce in zatira Poljake in da je vsa ruska tako zunanja kakor tudi notranja po itika prožeta ne s slovacskim, marveč z nemškim du-booD. Ako se, Če tudi z ostro kritiko, deluje na to, da se ta rak - rana odstrani, ni to greh, ampak dolžnost vsakega pošteno mislečega slovanskega rodoljuba Ako smo rekli, da bi skoro dvomili o slovanski misiji Risije, smo seveda mislili s tem sedanjo < finalno Rasijo, kjer je ša vedno nemški ali vsaj nemško nrv-dahnen birokrat takorekoČ neomejen gospodar, dočim nima pošteno, s slovanskim duhom prežeto rusko javno mnenje malodane nobene veljave. To je sicer žalostno, toda resnično. To-1 ko v pojasnilo}! P. — Is nemške , Kras jske hranilnice" v Ljublj ani je bilo meseca aprila od 1171 strank dvignjenih 1 milijon 128 820 kron. Stanje hranilnih vlog je vsied tega padlo na 46 milijonov. — n Veleizdajnik! na vseh koncih in krajih Piše sa nam iz Tolmina: Pred par dueu so štiri toi-nrnski fantje — nič hudega sluteč — prepevali v neki gostilni, dusedaj običajno pe3em „Što Čutiš Srbine tužni." V omenjeni gostilni sta se slučajno nahajala dva orožnika, kot navadna gosts, iu hajd, oni štirje fantje so bili že drugi dan naznanjeni poli tični oblasti, radi petja „veleizdajnike pesmi." In res je okrajni glavar na-mestništveni svetnik Pricc?g — znati neprijatelj Slovencev — že pezval pred se one štiri fante in jim zabičal pod kaznijo, da ne smejo več peti omenjene pesmi, a drugo si je pridr-žal v nadaljni premislek. V nedeljo se je vršila v Pcdmelcu (vas blizu Sv. Lucije-Tolmin) velika veselica dveh čitalnic, kamor je prihitelo od vseh strani obilo ljudstva Ako tudi gori označena pesem ni bila na programu je imenovani namestuištveni svetnik Prinoig pisal dopis Čitalnicama Podme-leo-Kneta, da pod kaznijo prepove duje da bi se ofioijelno aliner fiioijalno niti ne posamezniki pri mizi — pela pesem „što čutiš," — ker bi tista lahko dovedla do državi sovražnih pojavov. V očigled takemu absoluti čnemu a obeaem otročjemu in sme šnemu postopanju oziroma šikaniranju se moremo res vprašati: za boga, kam piovemo? Kaj res nimamo nikogar več na tem svetu, ki bi tem šikanom gotovih naših neprijateljev napravil konec? — Dva milijona za „Sflđ-m»rko~ S kakim navdušenjem in uspehom delajo Nemci za potujčevanie naših pokrajin, kaže zbirka, ki to jo pričeli potom subskripcij na ta način, da se vsak subskribent z a v že, da plača 20C0 K, ako dobijo 1000 podpisov. Kakor trdi graška „Tagespost" z dne 2 t. m., imajo že 20 000 kron zagotovljenih, ne da bi bili kaj agitirali za to. Kot subskribenti so se oglasila tudi posamezna buršev*ka in druga društva, med drugimi tudi mestece Ptuj. Upajo, da dobijo tako v kratkem času vsoto dveh miljonov, s katero se bo zdrževala cela vrsta potujčevalnih zavodov. Oče ideje je dr. R D8egger v zadnji številki svojega „Heimgartna". Rosegger je še pred kratkim časom v nekem Članku ostro obsojal to divje potujČevanje Takrat so planili seveda vsi „volkisoh" lističi po njem in to ga je menda tako prestrašilo, da piše sedaj z najhujšim Šovinizmom proti Slovanom. Med drugimi pravi tudi v omenjenem listu, da je v Avstriji itak preveč Slovanov. Zato pa le s krepelom po njih, kajne S. Rosegger! Saj ste lahko prepričani, a naša defenziva ne bode tako navdušena, kot je Vaš napad, saj je pri i naa naloga gotovih ljudi, da ovirajo delo C. M. diušbe. Ia kje bi bila nas amo ina slična zbirka, čeravno amo breadvomno tudi nekaj ljudi, bi lahko žrtvovali vsak nekaj ato- ov. — Imenovan Je sa < rte jala v X. lačilnem razreda davani as 8 ten t g. i j o Sobvvarz v Slov. Bistrioi. — Iz postao službo. Abiturijent A Kogoj je postal poštni urad. rafctikant v G _ rici. — Poštni kon-eptni praktikant je postal abs ju ist A. Carli, poštar II razreda pošt. sp. Fr. Guštin v Metliki, pošt rtiktikantje pa J. Ružič v Pulju in Ušner in Fr. Vol o v Ljubljani. Poštni tnoijant F. Spanjolv •ubijani je dobil mesto poštnega d:>ravitelja v Ičie h — Poštni urad x Žirovnici na Gorenjskem se ime uje od sedaj naprej ^Žirovnica r an j skou. 8 Ernest Windischer je torej nastopil včeraj svojo kazen — S mesečno težko ječo s postom in trdim ležiščem. Priiatelji so ga spremili do sodnih vrat. Gialjiv prizor je bil, ko se je poslavljal od svoje mamice nje edini sin ljubljeni Nestelj. Oklenila se g° je in zaplakala kakor otrok . . Žrtev septembrskih dt god kov Danes je nastopil gosp. Dragotin Šmuc tridnevni zapor, v katerega je bil obsojen, ker je na predvečer cesarjevega jubileja zaklical „Abzug!1*, vojaški godbi, ko je igrala pred palačo dež predsedništva. Radi septembrskih dogodkov obsojeni in zaprti g. S t aut jo prišel danes ob 11. v zlato prostost in kliče vsem prijateljem in znane?m krepak prisrčen Na zdar! Samonemske lepake je dal po vogalih nabiti cirkus Zavatta, ki pride te dni v Ljubljano. Ravnateljstvo tega cirkusa bo treba poučiti, da je Ljubljana slovensko mesto. Odvetnik dr Fran Novak je premestil in otvoril s v o j|o pisarno z današnjim dnem v Dalmatinovih ulicah št 3 (h?sa poleg Kmet sse posojilnice za ljubljansko okolioo). Srebrno poroko slavi danes v Trnovem znana m priljubljena red biaa Alojzij in Marija Banovec. Oba sta še Čvrsta, krepka in čila, vsljub temu, da sta imela 24 otrok, izmed katerih jih živi še šest. Vrlima zaročencema po prestanih dosedanjih življenskih bojih tudi zanaprej obilo mirne sreče in lepo bodočnost! Na-: v Ciril Metodova po dru t nica V GrOSUplJU je imela zadnjo cedeljo I <. bčni zbor v gostilni gosp. Rusa Govorila sta zastopnik glavne družbe g. Š k ulj in učitelj g. Kos. Začasni cdbor se je potrdil za eno eto. Za delegata h glavni skupščini je bil izvoljen predsednik gosp. Iv. Rus. Med vsemi sloji je lepo zanimanje za Šolsko družoo. Zopet dve novi Ciril Metodovi podružnici na Dolenjskem. V soboto, dne 8. t. m. ob polu 9 zvečer se vrši v Kostanjevici ustanovni občni zbor novoustanovljene podružnice. Drugi dan, v nedeljo, ob polu 9. dopoldne pa bo ustanovni občni zbor nove Dod; užnice v St Jerneju V Špitaliču pri Kamniku pogorel je večji kompleks v tamošnjih gozdih, ki so last barona Rud. Apfal-trerna. Zakrivil je ogenj baje sam gozdar. Kranjsko vino v Pragi Izvoz naš^h, z asti vipavskih vin na Češko in na Moravsko čedalje bolj raste in in se bode gotovo še bolj razvil, ko se bodo vinogradniki poprijel; pravilnega kletarjenja. Prva vipavs*ka vinarska zadrugu je ustanovila v Pragi ze zalogo svojih vin in v kratkem otveri tam svojo lastno vinarno V sloveči, starodavni patricijski hiši „u Vejvodu" (pri vojvodi). Da se češko občinstvo, zlasti pa vinski trgovci, viiiarnarji in gostilničar.i še bolj se zoanijo z našimi vini, zlasti pa da se mijrmirajo, kje in kakšne vrste vina na Kranjskem rasto, priredi novomeška podružnica kmet jske družbe v Pragi od 29. t m. do 6 junija deželno razstavo kranjskih vin z njih pokuševanjem. Te razstave se udeleži kakih 25 naših najboljših vinskih producentov in zadrug, ki razstavijo 30 do 40 vrat vina iz raznih krajev, tako, da bodo vsi tipi naših vin zastopani. Vse priprave so že v tiru in lokal že najet, vina se pa odpošljejo že 10 t m. v Prago. Razstavo in pokuševanje bo vodil na Uci mesta osebno g vinarski nadzornik B. Skalicky, ki bo dajal interesentom tudi strokovna pojasnila in informacije glede nakupa vio itd. Upajmo, da ta prireditev znatno pripomore k povzdigi eksporta naših domačih vin, ki gredo letos že tako težko v denaj. Gotovo hodo tudi v«i m ero daj ni faktorji to važno prireditev vsestransko pedpirali. Celjska posojllnična stavba na vogalu Graskih ulic in celjskega „R'ngaa je pod streho ter se pridno dela v nje izvršitev. Slišimo, da so prostori za razne trgovine, ki se bodo etablirale v tej hiši, že oddani. Mnogo se je govorilo, da se tu nastani tudi moderno opremljena kavarna, ki bi bila celjskim Slovencem — pa tudi v Celje došlim Slovanom — nujna pctreba. M JPota* Slovenski potnik nam pile: Ko pridem te dni v Celje in Srem po Kolodvorskih ulioah, aagle-am tu aamonemiki napis slovenske tvrdke: „Mehi Niederlage der Dtmpfmuhle P. M u — Začudil aem se, da je po septembrskih dogodkih« lanskega leta to še mogoča. Cadno, res Čudno! Utonil Jo v mali mlaki na Stanovskem vrhu pri Ormožu vin i Čar g. RakuŠa. Pri rezanju šibja ga je za dela kap, padel je s obrazom v malo mlako in se zadušil Kelelonlčno zvese je dobil Žalec z vsemi postajami na Štajerskem in Koroškem. Zaročil se je v Gradcu g. dr. Hofbauer z gdč. Tddo Fin k ovo, hčerko vrlega narodnega trgovoa. Motu Jo ttftla žena trgovoa z iužcim sadjem v Gradcu Klara Korošec Vzela si je iz blagajne 800 kron in haid na kolodvor. — Ko je priletel mož za njo, je vlak z u beg I o ženico ravno zapihal proti Dunaju. Doma mu je pustila listek, da se ga je naveličala in gre v Ameriko. V mrtvašnici v Friderikstadtu so našli v jutru šiloma odprto krsto in mrliča v popolnoma drugačni legi, kot so ga zvečer položili. Ker ni bilo kaj ukrasti, in se tudi ne mere sumiti, da bi kdo to napravil iz zlebnosti, je bil mrlič skoro gotovo le na videz mrtev in se je bržkone v noči zbudil. Umrl Jo v Brezovici na Primorskem znan in priljubljen, zvest na-rodajak posestnik in krčmar g. Anton O bersnel. Kako ao objavlja v tujini odstavljanje sultana. Turški konzul v Trstu je dal za tamošujo turSko naselbino v „Piocolou uradno BPo-slanou, v katerem se turškim podanikom javlja odstranjenje sultaua Abdula Hamida. To je res zanimivo in sila redso „Poslano". Burja v Trstu. Prvi dnevi maj nika presenetili so tudi Tržačaue v sled hitre vremenske spremembe. Padla je temperatura (7°—10°), završal je v:har z dežjem in močuimi nalivi in ogla sila se je burja ki je dosegla včeraj SI km. na uro. Drevje v poljem ovetu pač trpi pred viharjem in hudimi nalivi, mraz pa mu ne škoduje, marveč nasprotno šele uničuje zalege in ploditev škodljivega mrčesa. Ponesrečen mesečnik 24letni pcšcui uradnik Fran Igoršič v Trstu je v soboto ponoči, ko je bodil v spanju po sobi, stopil na okno, raz katerega je padel na ulico. Odpeljali so ga radi občutLih peškoab v bolnico Zastrupila se Je bila v Trstu 34letna Mar. Kante. Pila je kar bolno kislino in čez 2 uri umrla. Ponesrečil je v Pulju mernarski Častnik Leon Smole j, sin deželno-sodnega svetnika Smoieja v Cdju. Padel je z jamborja na krov ladje ter obležal mrtev. Fama pa pravi, da je bil dvoboj vzrok njegove smrti. Angleški izletoiki. V Kotor je priplul minulo sredo angleški izlet niški parnik „Vectis" ter pripeljal 200 izletnikov. Ogled ti si hočejo kotorsko okolioo in odidejo v par dneh na Cetinje, A kad društvo slovenskih agronomov ..Kras" na Dunaju priredi 7. t. m. ob nnlu 8 zvečer v lokalu pri Praćku, XVIII., Cottage-gdsse Št. 1 svoj prvi redni občni zbor z običajnim sporedom. Prijatelji dru št*; a dobrodošli. Slovenska gledališka predstava na Dunaju, Društvo „Zvfzdau na Dunaju priredi v soboto 8 maja na korist družbi sv. (1 i r i 1 a in Metoda v dvorani nČeŠkega narod nega doma**, XV. Turnergasse 9 narodno igro s petjem „Divji lovec", spisal F. S. F.nžgar. Prireditev igre je prevzel g. Milan Skrbinšek, ki je že pred tedni z nsjb djŠim uspehom nastopil na slovenskem odru v Ljubljani. Vioge so v spretnih rokah dunajskih Slovenk in S'ovencev ter slovenskih visokošolcev. Pii predstavi sodeluje tamburaški zbor dunajskega hrvaškega društva nPros■.jetau. Vstopnina je: sedeži I in II vrsto po 3 K, III. in IV. vrste po 2 K, ostali sedeži po 1 K, stojišča po 60 v. — Prepla-čila v korist nt še šolske družbe se najhvaležneje sprejemajo. — Začetek predstave je točno ob 8. zvečer. — Želeti je, da se Slovenci na Dunaju obilno udeleže te prireditve. Na zagrebšk*m vseučilišču »e bilo v minoiem zimskem tečaju 1055 slušateljev in sioer: 116 bogoslovoev, 609 pravnikov, 228 filozofov, 30 gozdarjev, 60 farmacevtov in 30 na geodetskem tečaju. Meteor, mesečni pregled. Mi noli mesec mali traven je bil topel in suh. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 6 3°, ob dveh popoldne 16 2°. ob devetih svečer 10 2°, tako da znaša srednja ztačna temperatura tega meseca 10 9°, sa 12° nad normalom; največ 24 1° dne 27., najmanj 2 7° dne 7. zjutraj. — Opazovanja na tlakomeru dado 735 8 mm stot. srednji zračni pritisk tega me- eeea, aa 09 pod normalom; najvišje 7461 dne 4. avečer, najnižje 7232 dne 13. opoldne. — Mokrih dni je bilo 5, padlo je pa 54 8 mm delja; največ 161 mm dne 2. — Dasi je bilo vreme sploh suho, vendar raavi-jajoča se vegetaoija ni trpela, ker ja v primernih presledkih deževalo. — Vetrovi ao bili sem ter tj a živahni, prevladoval je pa jngosahodni. — Megla je stala sjutraj ob 4 dnevih, nevihto amo imeli dvakrat. — Tekočega meseca velikega travna pride luna dne 8 zvečer v Zemljino o bližje. Topol V soboto ponoči ao se bili v neki gostilni na Opekarski cesti sprli štirje dragonci, dva železo-livarja in en zidar in si slednjič skočili v lase. Dragonoi so potegnili sablje ter začeli ž njimi klestit* po civilistih in ti so ae tudi revanžirali po svoje. Železolivarja bta bila poškodovana na glavi, ust h in hrbtu, zidar jo je dobil po levi roki, dva dragonoa pa sta bila tako poškodovana, da sta morala v garnizijsko bolnišnico. Gostilničarju so pa pobili Šip, kozarcev in steklenic toliko, da ima 86 kron škode. Zadeva pride pred sodišče. Površnik Izginil Pomožni uradnik tcbučne režije g. Leopold KleŠ nik je imel opraviti dne 2 t m. v plačilnem uradu pri finančnem ravnateljstvu. Vstopivši v pisarno, si sleče površnik in ga obesi, potem pa gre po svojem poslu k merodajnemu uradniku Ko je pa hotel zopet oditi, mu je bil površnik že izginil. Z Odra padla. Včeraj dopoldne je p*dia s 3 metre visokega odra pri stavbi Ivana Ogrina na Privozu 66 letna delavka Apolonija Pirnatova ter je zadobila pri padcu take notranje poškodbe, da so jo morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Am« riko 130 Hrvatov, 7 Ltrijancev, 36 Srbov in 54 S'ovencev. 69 Maoedon cev je slo v Beljak, 80 slovenskih tesačev se je pa odpeljalo v rumuuake gozde Izgubljeno in nijdeno. Ziseb- nica g. Ana Korčetova je izgubila bankovec za 10 K. — Gdč. Julija Kromarjeva je izgubila bankovec za 20 K — S užkinja Marija Kovačeva je izgubila ziat uhan. — Ga Marija KovaČeviČeva je izgubila bar kovec za 20 K. — Posedtmcd Marija čemažar jeva je našla žensko ročno torbico z manjfto vsoto denarja. — Ga. Jeni Kow*ldova je našla denarnico z manjšo vsoto denarja. Uradna vesti. Razpisano je me to uradnega siuge pri okrajnem sodišču v Črnomlju. Prošnje do 4. rožnika predsedstvu okrožnega sodišča v Novem mestu. — Javna dražba hiše št 94 z zemljiščem k. o Vojsko se vrši dne 13. maj nika ob 11. dop. pri okrajnem sodišču v Idriji D ločena vrednost zoafca kron 3849 92, najmanjši ponudek pa kron 2574 Izbris tvrdke. Šmartno pri Litiji, Vencelj Arko, trg z meš. blagom vsled opus ta kupčije. V k o n-kurzu Fr. Štighca in St Šm ta je določen narok za likvidovanje in usta novitev vrste naknadno zglašenih in onih terjatev, ki bi se morda zglasile do 12 maj. na 19 maj nika dop. ob 10. pri okr. sod. v Radovljici. Drobne novice. — Tri žrtve električnega toka. V Parizu se j<> približal igraje si1 aa nekem drevesu 91etni učenec po neprevidnosti napeljavi visoko napetega električnega Inka. Tok ga je v trenutku ubil. Pritekla sta mu na pomoč dva moža, toda komaj sta se ga dotaknila, je tudi ta dva tok usmrtil. Pretrgali so napeljavo in odpeljali ponesrečence, katerih trupla so bila popolnoma sežgana. — Za 160.(MM) mark zlatnine in dragulj je pokradel neznan tat iz izložbe tvrdke Diimar v Hamburgu. Tat je prišel iz kleti v prodajalno, pobral in ravne takt) neopaženo odšel. — V Knlahriji se vedno ponavljajo posamezni potresni sunki, spremljevani z močnim podzemeljskim bobnenjem. — Požar je popolnoma vpepelil 1MH) hiš broječo vas Sandorhoca v okolici Budapeste. — Mraz v Benetkah. V Benetkah je zavladala popolnoma zima. V Belwuo neprestano sneži. — Vlak je povozil iz Bosne vra-čajočega se rezervista 11. aprila na zadnji postaji pred Lineem. Stopil j«' i voza, hoteČ iti na stran, nakar je pridrvel po sosednem tiru skozi vozeč vlak, kateri gi\ je zagrabil in mu odtrgal obe nogi. Mesto v naročje svojcev, je revež v kratkem umrl. — Tursko železnico otvorijo slovesno 1. julija. Otvoritveni vlak bo vozil od Beljaka do Solnograda, kjer bo končni slavnostni banket. Slovenci In Slovenke! fle zttltf dražbe sv. Orilo in Metodo! fkauaamA naananal Rune STOTI * •estiinfteareke postove v Clevelanta 1 Raeun ameriškega državljana ne sme nihče otvoriti gostilne. Isključen je tudi oni, ki je bil kdaj obdolžen krive prisege. 2 Gostilničar ne sme prodajati pijače mladoletnim in pijanim. 3. V gostilni ae ne sme igrati sa denar. 4 Slabih žensk ne sme biti v gostilniškem poslopju, še manj pa v gostilni. 5. V gostilni ne sme biti obešemh nikakih le količkaj nespodobnih slik. Kdor se ne ravna po teh pravilih, izgubi pri prvem prestopku gostilniško pravico. — Ako se pet davkoplačevalcev pritoži, da gostilna ni poštena, jo okrajni odvetnik toži. Zagovarjati se ima pred porotnim sodiščem, katerega tvorijo možje-vv liloi, kateri stanujejo že nad eno leto v bližini najmanj tisoč čevljev (na kmetih pol milje) od gostilne oddaljeni. * Strastno ponemčevanls Pollake Hakatisti v zvezi z nemško vlado silno delujejo na ponemčevanje Poljske. Ne boje se truda, ne Štedijo denarja, katerega dobivajo obilno od vsenemških za vodo-*. Pri tem delu zasledujejo princip, ki je sicer najuspešnejši, a nam nasprotno kaže, da se prav nič ne sramujejo javno kazati njih sramotnega vpadanja v tujo deželo. Kupujejo namreč s pomočjo izdajalskih mešetarjev z raznimi golju fiivimi izgovori, kod da hočejo zidati tovarne itd. večja posestva, katera razdele in prodajajo za prav nizke oene nemškim naseinikom. Na ta način so kupili v zadnjem času graščinsko posestvo Grun\vald. To je zgodovinsko posestvo, katero spominja Nemce na strahovit poraz vsiljivih nemških vitezov, katere so pobili združeni Poljaki 1. 1410 ravno pri tem posestvu, katero bitko krasno in zanimivo opisuje najboljši zgodovinski romanopisec S;enkiewicz Dalie so kupili v zadnjem času na Poznanjskem tri velika posestva, Zolce, GjraČioe in Radomice in jih razdelili. V splošnem pa je glasom pruske statistike naselila nemška kolonizacijska dražba že v lanskem letu v Poznanju nad 10C00 nemških naselnikov. * Kosmati ljudje. V prvi polo-vicj tega meseca se je vrnil v Nevv-York znani ameriški potovaleo dr AVm. Gail. Prepotoval je 1250 milj dolg kitajski obmejni zid, ki se'prične pri vasi Shan Iha Vuana in neha pri vasi Kian Ku*Vinau. severoo od Nau-šanskega gorovja. Že prej je slišal večkrat razne trditve, da živi v skrajnem severu Kitajske globoko v pogorju nek rod pritlikavce?, ki hodi nag in je po celem t9lesu tako gosto cbrašČen. da se ga sme opravičeno imenovati kosmate ljudi Na potovanju je našel razne napise v ob mejnem zidu, ki so govorili o tem redu Povpraševal je tudi razne ki tajske učenjake, kateri so mu tudi potrdili njega eksistenoo, ter mu opisali približno lego gorovja, kjer bivajo ti pritlikavci. Dolgo jih je iskal, in slednjič res našel. Opisuje jih kot pol metra visoke, precej čokate in močne postave. Žive popolnoma kot živali v gorskih duplinah m luknjah po več skupaj, ter se hranijo s sadjem, koreninami in surovim mesom manjših živali. Ognja no poznajo niti nimajo prav nobenega umetnega orodja. Za hranitev iu napad jim rabijo močne drevesne vej« iu kamenje, katero mečejo po 10 metrov daleč tako natančno, da zadenejo vsako žival. Govorico imajo prav slabo razvito in se po noči oelo med seboj težko razumejo, ker jim služi za veliko izrazov mimika obraza in kazanje z rokami, s katerim spremljajo govorico. Hodijo popolnoma nagi, so po vsem telesu gosto poraščeni, ter jako divjih, da prav groznih obrazov. Na rokah in nogah imajo dolge in nevarne ostre nohte. Ljudi ne ne padajo in se tudi med seboj jako ljubijo. O teh pritlikavcih poroča kitajska zgodovina, da so bili znani že leta 300 pred Krist rojstvom. Književnost, MPOsledn]a VOlJo" ae imenuje knjižioa, katero je sestavil o. kr. dež. svet. M. Primožič v Tolminu, in ki vsebuje natančne predpise in pravila pri sestavi oporok. Ker ravno v tem manjka splošnega znanja med ljudstvom in se zapletajo ljudje nepo trebno v dolgove in drage pravde radi napačnih oporok, je knjižica vredna priporočila. Dobi se za 30 vin. (s poštnino 35) pri gori navede nem pisatelju. Telefonsko h brzojnvnc poročila. Poslanska sbornioa. Dauf 4. maja. Današnja seja je izredno slabo obiskana. Zbornioa je danes končala raspravo o delavnem Časa v trgovinah ter sprejela dotično zakonsko predlogo, ki določa med I drugim: Vsem trgovinskim naatav- ljencem ae mora sajam Siti Humi nepretrgani nočni počitek. Trgovinski uslužbenec, ki ne stanuje v lokalu, kjer ae nahaja trgovina, ima pravico do poldrugournega opoldanskega počitka, oni pa, ki stanuje v hiši. kjer se nahaja trgovina, ima pravico samo do enournega počitka. Vsak raz oček med trgovinskimi uslužbenci po mestih in na kmetih ima v bodeče od-pasti. — Parlament je nato pričel s prvim čitanjem haanČnih predlog. Govorila sta: bivši trgovinski minister dr. Fiedler in dr. Steinwender. Kdaj bo prihodnja seja, Še ni določeno. Proračunski odsek Dnnal 4 maja. Proračunski odsek ima danes popoldne sejo, na kateri bo nadaljeval razpravo o izdaji zakladnih listkov. P.s a».ec dr. S:ein \v *nder bo v imenu nemških strank predlagal, naj se z oz rom na izredne razmere da vladi absolutorij g'ede zakladnih listov, a se jo obenem pozove, naj naknadno zaprosi parlament, da odobri izdajo teh listkov. Predlog o zagrebškem „veleizdaj-niskem" procesu Dnu) 4. maja. Poslanec dr. Masaivk je koncem današnje seje vložil svoj nujni prediog glede zagrebškega nvdleizdajuiskegau procesa. Nujni predlog prida torej že v prihoduji seji v razpravo. Za govornike k temu predlogu se je zglasila že cela vrsta poslaLcev vseh strank. Od poslancev »Jugoslovanskega kluba*4 bodo se za besedo oglasili malo-daue vsi. Proti finančnim predlogam. Dunaj, 4 maja. K debati o finančnih predlogah se je prijavilo okog 200 govornikov. Dua«j 4 maja. Poljski klub je sklenil glasovati proti finančnim predlogam, ako se iz njih ne črtajo nekatere točke, ki so v nasprotju z avtonomijo dežela. Cesarjevo polo/snje v Pašto. Dunal, 4 maja C. Violu* nxd rocrjem S(M 8. Srednji cr»oni tlak 7S6 0 mm 34 9. z v. 7 arf. Z pop. 737 8 I J 56 733 5 733*5 53 116 sr. jvzhod del. jasno si. jvzh oblačno sr szahod , *"-'nia vć^ra in s tr.mnetann 12 4°. Padavina v 24 urah 0 0 mm. Zahvala. Podpisana se najtopleje zahvaljujeva vsem, ki so narca bili v tolažilo v bolezni in ob smrti najine preljube sestre 1772 KATRICE Posebno zahvalo izrekava še gosp. dr. Štverakn, g. Eng. Ganjzlu, vsem slavnim društvom in korpo rac j jam kakor tudi vsemu slav. občinstvu, ki je spremilo umrlo na zadnji poti Žalujoča: Fran Bončlna, brat. Marija Strel roj. Bonćlna, sestra. Zanesljiv in trezen mo£, izuČen strojni ključar in izkušen strojevodja '(Masohinen-sohlosser — Maschinist) se sprejme ¥ stalno službo v tovarni za lep v Ljubljen?. 1775-1 m m g| m v lepem krajo mM g i SI snem, popol- UaV B fl BvB i:orna opremljena, se da za aezijo v najem event. se tudi proda. D pfsi na uprav. „Slov. Narodaw pod „F. M ftt 23% 1774 1 Šivilje Se sprejmejo za novo podjetje. Lahko delo, dober zaslužek. Zglasiti se je osebno na Privozu it. 3 v Ljubljani 176.-2 s kupuje specijalist v hotelu pri »Muliću" I. nadstrople soba ftt 3 od 5—7. popoldne. n63—2 Samo nekaj dni tukaj Inteligentna gospodična ki govori slovenščino in Čisto nemščino, iftče primerne službe k Otrokom, tudi takim brez matere. Gre v tujino in na deželo. 1770—l Prijazne ponudbe pod , Mejnik §09" na uprav „Slov. Naroda". 2 stanovanji a 3 aobami in pritiklinami, v I. nadstropju, se oddasta v Vrhovčevih nlieab za avgustov termin. Poizve se pri Fr Ostermann, Trg Tabor it 5/II v L|ublJ«ni 17I6-3 Učenec se sprejme takoj. Anton Polonc, valjčni mlin takte pri Zidanem mosta. mV A. Lukič Pred škofijo 19 najmodernejšo konfekcijo obleke za gospode, dame, dečke,, deklice in otroke 1095—23 Klavir (Stutl-FlAgol), dobro ohranjen, se tekel VeČ pove upravništvo nSloven- skega Naroda*. 1677-3 Elegantno stanovanje obstoječe is 4 sob, kuhinje in pritiklin, s posebnim vrtom in paviljonom se Odda radi preselitve iz Ljubljaue a 1. avgustom v kili it 21 na Kuk novi cesti v I. nadstropju 1759 2 Še nekaj 5*93 28 vinskih sodov iz hrastovega in kostanjevega lesa. prav dobro vzdržanih in močnih v obsegu 150, 600, 700, 800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po pri-— me mi ceni tvrdka- Rosner in drug veleiganjarna sadja ¥ LJubljani poieg Koslerleve pivovarne. Večje posestvo v Lončarjevem dolu na Štajerskem se proda. «wi 2 Več pove A. Kurent v Sevnici. Učenca s primerno Šolsko izobrazbo sprejme V frgoviM mešanega blaga Peter Durjeva, Skocjao, Dolenjsko, poitn Hovo meato. i7cs—3 t SUKNA In modno 749 34 blago za obleke priporoča llrma Karel Kociao tvornico zo sukno v Humpoicu na Ćaskam. i Tvormlske cene. ttgodat prilika za peka! V Rožni dolini pri LJubljani, 15 minut od mesta, se radi družinskih razmer odda v najem ali se tudi proda hiša 8 pekarijo in Špecerijsko prodajno ~W Hiša se nahaja na dobrem kraju in je edina v Rožni dolini ter v bli-zini velikih opekarnic. — Več pove lastnik Ivan Rent V Roini dolini pri LJubljani 1773-1 S 16 5/221 )748~2 Naznanilo. V konkurzno maso Rudolfa Zoreta, biviega trgovca na Jesenicah spadajoče, dosedaj še neizterjane terjatve v skupnem znesku Kil 823 15 se bodo brez jamstva mase za njih resničnost in izterljivost potom javne dražbe preti takojšnjemu plačilu na roke oskrbnika mase dr. M. Plrca prodale pri deželnem sodišča v Ijubljani v razpravni dvorani št. 123 = dne 6. majnika 1909 ob 10. dopoldne ===== in sicer tudi pod nominalno vrednostjo. V Ljubljani, dne 30. aprila 1909. Dr. M. Firc s. r. upravitelj konknrzne mase. Nc I 232 9 2. 1777-1 Dražbeni oklic. Po zahtevanju konkurznega sklada zapuščine Jakoba Petrovčiča, trgovca iz Trebnjega, zastopanega po konknranem upravitelju Andreju Kuharju c. kr. notarju v Trebnjem, bo dne 26. maja 1909, ob 10. uri dopoldne pri spodaj označeni sodniji v isbi štev. 30 dražba semljiftč vi. štev. 389 in 390 k. o. BuŠinja vas obstoječ h is peroel štev. 304 (hiša štev. 36 v BereČi vasi in stavbišče), 2538 (vinograd) in 2543 (vinograd) Poslopje leži tik glavne ceste in je bila doslej v njem prodajalna. Nepremičninam, ki jih je prodati na dražbi, je določena vrednost na 865 K 53 h. Najmanjši ponudek »naša 577 K 02 h, pod tem zneskom se ne prodaja. Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemljiško knjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek is katastra, cenitveni zapisnik itd) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji v isbi št. 23 med opravilnimi arami. > ri Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji naj* pozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same. O na daljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah prsvioe ali bremena ali jih ssdobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo s nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj osnamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega pooblaščenca za vročbe. Določitev dražbenega obroka je zaznamovati v bremenskem liatu vložkov za nepremičnine, ki so prodati na dražbi. C. kr. okrajna sodnija v Jffetliki, odd. 1, dne 17. sprils 1909. Ihjiiun mini na teden sprejme takoj sa stalno delo 1756—3 P. CASSERMANN. dobro oh ran j avtomobi s 4 sedeži. Več pove Lovro Stbenlk v 8 ftlskl 437 17:5 2 Itučen kovač izprašan kurjač in strojnik, želi premeniti slntbo. Kdo, pove upravništvo „Sloven-skega Naroda". 754-1 lta Jesenicah na Gorenjskem 80 takoj proda če skero popolnoma hiša v najboljšem stanju, s 6 sobami, z vsemi pritiklinami, večjim ali manjšim vrtom itd. Hiša je pripravna tudi za letovišče. — Dopisi na upravništvo rSlov. Nsroda" pod šifro f Hiša na Jesenicah". 724-2 lil Slijlstt sobni In dekoracljskl slikar ter pleskar v Spod. Sliki pri Ljubljani Vodnikova cesta št. 88 se priporoča p. n. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela ob najmodernejši izvršitvi in po najniž Jih cenah. 1737-2 Sprejema naročila tudi na deželo. Kurjač, strojevodja, ključavničar, prileten, oženjen, teli vstopiti tovarno, mlin alf psrno iapo detelL — Cenjene ponudbe na: Fran Hiral, Ajdovščina, Primorje. PfOSlO llltaiij i dobi penzijonist samec v vili zra ven LJubljane Kje, pove upravništvo „Sloven skega Naroda. 176S : Trgovsko izobražena gospodična želi premeniti službo kot blag i j m čarka 1769-i Prijazne ponudbe pod „PoSte nost 333" ns uprav. rSiov. N«r u Ikiem vrtnarja. Prednost imajo taki, ki so izučeui za cveiličnlake in zelenjavo A. Kajfež vinski trgovec v Kočevju. 1 1779 v Kusllovih ulicah it 5 v II. nad stropju s 3 sobami, predsobo, ku-bin|o, poselske sobo in pripadkl se odd* za avgust. Več pove upravništvo tisksroe ali gusp Jos Lavrenčlc, pisarna mest. užit zakupa, Dunajska o. 13. Resljeva cesta št. 12 poleg učiteljišča. S. do 9« maja velik sejem za posodo Karlovovarska porcelanasta« steklena, pločevinasta in lita po-- soda; zaloga vaz in naglzdnlb predmetov. - Znižane c*«***«* X 1780-1 Fr. Lippautz. Naznanilo prodaje. Upniški odbor konknrzne mase Frana Pleterskv, trgovca v Ljub liani, Kopitarjeve Ulice it. 1, je sklenil v svoji seji dne 20. aprila t 1. vse v konkurzno maso Frana Pleterskv spadajoče trgovsko blago in opravo, na hajajočosse v prostorih trgovine v Kopitarjevih ulioah it. 1 prodati ofertnim potom najboljšemu ponudniku V konkursno maso spadajoče premičnine so sodno oenjene, in sioer: 1 oprava trgovino na . . . 377 K 00 h 2. manufakturno blago . • . 7751 K 97 h dočim znaša sodno ugotovljena fakturna vrednost istih, in sioer: ad 1. oprava trgovine 1070 K in ad 2. manufakturno blago 12 202 K 84 h Ponudniki, ki rtflektujejo na te predmete, stavijo naj svoje ponudbe pismeno v zaprtem kuvertu z zaznembo ,,ofert Pleter s ky 1 najkasneje do 10. maja t. 1. na upravitelja konkurzne mase dr. Karla TrlUer|a, odvetnika v Ljubljani ter obenem pcSijejo ko varščino sa premičnine ad 1. 37 K 79 h in ad %L 775 K 19 h, kjer dobijo tudi vsa nadaljaa pojasnila ter dovoljenje za pregled predmetov. Upraviteljstvo konkurzne mase si pridržuje pravico sprejeti ali pa odkloniti najvišji ponudek tekom 8 dni po odborovi seji, sklicani v s vrbo odobritev ponudb. Cenilni zapisnik se lahko vpogleda pri deželnem sodišču v pisarni g. konkurznega komisarja sli pa pri koukurinem upravitelja dr. Karla Tril-lerju, odvetniku v ljubljeni. UpraltelJ konknrzne maao dr. Karel Triller 1679 4 Odvetnik v LJnbllsni, Dalmatinove ullee it 7. Zavod za pohištvo in dekoracije, Fran Doberlet t Ljuljani Hlaosle ulice M10. ■ pohištvo vsake vrste o) najenostavnejšega do najnmetncjšega. Skladišče tapet, obokale in okenskih karnis, zaves in preprog. I Velika izbira pohištvenega blaga iti. €nostavne in razkošne žcattac opreme v najsotidnejši izvršbi 1493_5 J bdajatclj U «4c»Tvnl vWmlk K..t. P.at.al.ai.k. LMtaiM la tkk iNmtai tfakana«. 54