poštnina plačana v gotovini Štev. 156 F Ljubljani, v četrtek, 10. julija 104i-XIX | Leto VI. izkljočna pooBlaSCenka ca oglaSevanje Italijanskega lo tujega | Urednlltvo Ib apravai Kopitarjeva 4, L)nbl|aoa. | Concestionaria eaclntiva per la pnbblidti dl proTenienza (taliana Uvora: Union« Pabblicitš Italiana S. A, Milano. 1 Redazioo«, Amralnlatrasioaw Kopitarjeva 6, Lnbtana. | T*d eatera: Union« PubblicitA italiana 8. A-, Milana Nova meja med Italijo in Nemčijo na slovenskem ozemlju določena Meja poteka s Peči nad Ratečami po bivši italijansko-jugosiovanski meji do 2irl, od tam pa na vzhod do trojne meje med Nemčijo, Italijo In Hrvaško Rim, 10. julija, s. V nemškem zunanjem ministrstvu je bil 8. julija sklenjen sporazum med Italijo in Nemčijo. S tem sporazumom je določena nova skupna meja med obema državama po razdelitvi jugoslovanske države. Z talijanske strani je sporazum podpisal Soslanik Dino Alfieri. z nemške strani pa ržavni tajnik zunanjega ministrstva baron von Weiszacker. Nova meja med Italijo in Nemčijo_ je označena po črti ki izhaja s točke na bivši trojni meji med Nemčijo, Italijo in Jugoslavijo (Peč nad Ratečami), poteka nato vzdolž bivše italijansko-jugoslovanske meje do točke južno od Žiri, potem pa se v glavnem usmeri na vzhod do točke, kjer je trojna meja med Nemčijo, Italijo in Hrvaško. Italijansko - nemška komisija, ki bo v kratkem začela svoje delo, bo poskrbela za končno začrtan je meje na ozemlju. Vojno poročilo št. 399 Tobruk in Malta - središče vojne delavnosti na Sredozemlju Izgube v mesecu juniju Uradno vojno poročilo St. 399. pravi: Nali letalski oddelki so bombardirali letališče na otoku Malti v noči na 9. julij. Severna Afrika: Delovanje topništva na bojišču pri Tobruku. Naša letala so bombardirala utrdbe trdnjave in so bombe zadele tudi sovražne postojanke pri Marsa Matruchu in letališča na vihodu od tega kraja, kjer go nastali požari. Med letalskimi bo]i so naši lovci sestrelili eno sovražno letalo, drugo letalo pa je bilo sestreljeno od protiletalskega topništva. Angleška letala so izvedla polete na Bengazi in na Tripolis. Vzhodna Afrika: Nič posebnega. Vrhovno poveljstvo sporoča: Izgube ugotovljene v mesecu juniju, in tiste, ki jih Se ni v poprejšnjih seznamih, za katere so do 30. junija dospele predpisane listine z imeni, so naslednje: I Severna Afrika: padlih 319, ranjenih 463, pogrešanih 7852. Griko-albanska in alhansko-jogoslovanska meja: padlih 463, ranjenih 630. Iz vzhodne Afrike seznami ie niso dospeli Mornarica: padlih 65, ranjenih 169, pogrešanih 299. Letalstvo: padlih 39, ranjenih 30, pogreianih 56. Seznami padlih so objavljeni v posebnem dodatku lista »Oborožene Sile«. Slavnim bojevnikom in njihovim rodbinam velja ganjena ter neminljiva hvaležnost domovine. Boji na vzhodnem bojišču povsod še nadalje potekajo po načrtu Hitlerjev glavni stan, 10. julija. Nemško uradno vojno poročilo pravi: Na vsem vzhodnem bojišču potekajo boji uspešno. Ljubljana je navdušeno sprejela prvi obisk kr. opere iz Rima Najodličnejša udeležba na krasno uspelem sprejemu, prirejenem po ljubljanskem županu — Silovit uspeh »Traviate« v ljublj. gledališču Obisk Kr. rimske Opere v glavnem mestu Slovenije je po umetniško-političnem pomenu in po odzivu v vsej naši javnosti dogodek, ki mu ne najdemo primere med podobnimi. Sprejem, ki so ga bili rimski gostje deležni in pa spoštljivo priznanje veliki umetnosti, katere tvorci in nosilci so, sta cive dejstvi, ki potrjujeta sloves našega mesta kot gostoljubnega in za lepe umetnosti, po-6ebe za glasbo vnetega narodnega središča. Vezi, ki jih je ta obisk splel med Ljubljano in med središčem države, so dragocene, ker so jih spletle najdragocenejše prvine, ki morejo družiti ljudi: lepe umetnosti. Včerajšnji dan v Ljubljani in snošnji prvi veliki uspeh s >TraviaUx v Operi, sta rimske goste pač dovolj prepričala o tem, kaj pomeni njihova umetnost nam. Vodstvo in osebje prvega opernega gledališča v državi 60 včerajšnji dan porabili za priprave in za ogled našega mesta, ki je s svojo lepoto, arhitektonsko urejenostjo ter izredno živim kulturnim in splošno umetniškim življenjem naredilo nanje presentljivo ugoden in lep vtis, da so bili vsi polni hvale o njem. Ljudem, katerih visoki življenjski poklic je umetnost ter njeno širjenje med množice, je bivanje v takem ozračju nujno ljubo in kakor oddih od velikega, pa pogosto preveč zunanjega sveta. Vse to je povedal in zatrdil zastopnikom _ ljubljanskih listov šef propagandne 6lužbe pri tej umetniški ustanovi gospod ravnatelj Vitti, ki je ob sestanku s časnikarji v enournem razgovoru razodel veliko zanimivosti o ustroju, organizaciji, delu in uspehih Kr. Opere, hkratu pa jih zbližal z italijanskim, gotovo pred vsemi drugimi sprejemljivim pojmovanjem sodobne operne umetnosti in njenih nalog. Ljubljanski župan g- dr. AdlešiS je popoldne priredil rimskim gostom prigrizek na unionskem vrtu. Prireditve se je udeležilo veliko število povabljenih gostov iz vseh slojev m panog našega javnega in kulturnega življenja, uam rimskega gledališča, zlasti z njegovimi prvaki svetovne slave, v sredi. . . _ Prireditev, ki je potekla v kar na j prisrčne j-*»m razpoloženju, je z udeležbo počastil Visoki Komisar Eksc. Grazioli z gospo. Njegova posebna *®sluga je, da nam je bilo po Ducejevem visokem ra*umevanju bilo omogočeno dobiti na obisk slav-n°, .unjetniško skupino Dalje so bili navzoča j po-. armadnega zbora Eksc. gen. Robotti, divizijski generai Orlando s številnimi višjimi častniki, K-vestor Gr. Uff. Messana, načelnik tiskovnega urada oon*m. Tigoli. Dalje so biji §4 župan dr. Adtešič z gospo, rektor dr. olaviS, upravnjjj gledališča O. Zupančič, ravnatelj 'Per® Ukmar z gospo, predsednik Novinarskega društva Virant, več članov sosveta ter številni zastopniki slovenskega kulturnega in glasbenega življenja, domači časnikarji ter dopisniki italijanskih dnevnikov z g. Armanijem na čelu ter številno drugo občinstvo. Središče pozornosti so bili člani rimske Opere z vrhovnim nadzornikom Kr. gledališča knezom Dentice d’Accadia, dirigentom Serafinom in de Fabritiisom ter svetovnoznanim pevcem Benjaminom Giglijem in Marijo Caniglio na čelu. Prihod umetnikov med občinstvo je bil pozdravljen z burnim ploskanjem Goste sta sprejemala sredi lepo okrašenega vrta župan in gospa. Po opravljenem predstavljanju je župan dr. Adlešič imel naslednji nagovor- Ekscelence, gospe, gospodje! Dovolite, da Vas kot župan sredi bele Ljubljane najiskreneje pozdravim. Naša misel vodi k Duceju, ki je blagohotno odločil obisk slavne kraljeve rimske opere, da bo tudi prebivalstvo Ljubljane in Ljubljanske province deležno visoke umetnosti, ki diči umetnike Vašega, širom sveta slavnega opernega gledališča. Zato mu izrekam v imenu mesta Ljubljane in ljubljanskih prebivalcev našo najprisrčnejšo zahvalo. Iskrena zahvala vsem častitim damam in gospodom, ki se niste strašili truda ter dolge poti, da ste obiskali po tako krasnih uspehih v kraljevskem Zagrebu tudi našo helo Ljubljano in prinesli tudi našemu mestu in narodu neposreden užitek Vaše visoke umetnosti. Naše mesto in narod Vam bo za to od srca hvaležno. Zelo sem počaščen, da se morem v tem trenutku spomniti Eksc. princa Borghes*'«, rimskega guvernerja, ki je kot tolmač Ducejeve volje notel nuditi Ljubljani svojo visoko pomoč, in nasloviti najvdanejši in prisrčni pozdrav na Vas, knez Dentice, ki s tako ngledno modrostjo vodite usodo velikega teatra. Z enakimi občutki izražam priznanje Ljubljane uglednemu maestru Serafi-niju, velikemu Benjaminu Gigliju, famozni Mariji Caniglia in preko teh imen vsem umetnikom in onim, ki so tvorci slave kraljevega teatra v Rimu. Ljubljana je že v svoji preteklosti imela večkrat čast uživati lepote italijanske pevske umetnosti. Ze v 18. stoletju so pri nas gostovale pomembne italijanske umetniške družbe. Za najuglednejšo izmed njih, Mingotti, so bili tiskani tu V- Ljubljani celo libreti. V dobi velikega mecena Budimpešta, 10. julija, a. Madžarsko vrhovno poveljstvo sporoča: Naše nagle čete se bijejo s sovražnikom vzdolž reke Zbrus, da bi izsilile prehod čeznjo. Kolesarski oddelki 60 z naglim napredovanjem znatno prispevali k dosedanjim uspehom, prav tako pa ženijske čete s svojim neutrudljivim delovanjem. Berlin, 10. julija, s. Nemški poročevalski urad javlja, da so sovjetske sile v Besarabiji včeraj s podporo napadalnih voz poskušale ovirati n®Prfj dovanje nemških in romunskih enot. Po silovitih bojih so bili Sovjeti odbiti. Nemške in romunske enote **> se morale boriti Se z nadaljnjim odporom nasprotnikovih zadnjih straž. Samo na tem delu bojišča so bile boljše vi kom prizadete nepopravljive izgube, zlasti v prevozih orožja, streliva in strojev vseh vrst, ki so padli v nemške roke. Bilo je nekaj tisoč ujetnikov. V severnem delu besarabskega bojišča so nemški pionirji morali zadnje dni omogočiti prehod čez obsežno ozemlje, pokrito z ribniki in močvirji in na katerem ni čisto nobenih cest. Po cestah, ki so jih zdaj odprli nemški pionirji na vzhod, korakajo zmagovite nemške čete. Berlin, 10. julija, s. DNB poroča, da eo nemške čete po silovitih bojih zavzele mesto Salla, kjer je bila močna sovjetska posadka. Iz poročila nemškega Člana nemških propagandnih kompanij, je razvidno, da so nemški oddelki na severnem finskem bojišču strli lažno utrjeno črto in to brez podpore težkega orožja. Na koncu se je bilo treba bojevati z bajoneti. Nemci eo ee med drugim polastili važne vojaške ceste, ki pelje v Murmansk. barona Zoisa so dale italijanske operne družbe umetniško obliko tudi slovenski besedi. Vi ste zopet navezali stike s to preteklostjo. Vsa slovenska, javnost je z veseljem sprejela vest o Vašem gostovanju in to nenavadno zanimanje ljubljanskega prebivalstva dokazuje, kako visoko ceni Vašo umetnost. Nadejam se, da bode imelo 5e večkrat priliko slišati Vas v svoji sredi. Svojo zahvalo združujem z željo, da bi Vam bilo bivanje v našem mestu prijetno in da bi odnesli v večno mesto od nas najboljše spomine. Nadaljevanje na 2. strani. • i" " Dnce pregleduje veliko motorizirano enoto, pripadajočo ekspedicijskemu zboru zoper Rosijo^ Duce imenoval Civilnega komisarja za Kosovo Tirana, 10. jul. s. Po Ducejevem razglasu in po sklepu albanske vlade je bil imenovan Civilni Komisar albanske vlade za izvajanje oblasti na vsem ozemlju Kosova, Debra in Struge. Imenovan je bil minister brez listnice Feizzi Aiizoti. Novi Komisar je ena najvidnejših oseb v albanskem političnem svetu in ie bil že večkrat minister. Politične ugotovitve po ameriški zasedbi Islandije Rim, 10. julija. 6. O zasedbi Islandije po USA ugotavljajo po različnih evropskih prestolnicah naslednje: 1. Zasedba pomeni pristno napadalno dejanje Združenih držav zoper evropsko skupnost. 2. Zasedba je nasilje nad majhno državo, kakor je Danska, ki ni sposobna odgovoriti velikanu, kateri jo napada in izropava. 3. Zasedba je nov dokaz za protievropski duh Anglije, ki z lastnimi rokami odpira vrata Evrope krvavemu severoameriškemu imperializmu. 4 Zasedba je nov korak Združenih držav za poseg v vojno in diktatorska Rooseveltova potiza, ki naj spravi severoameriško ljudstvo v vojno, katere ne mara. 5. To je novo dejanje, s katerim je Roosevelt, kakor že tolikokrat, s svojimi predsedniškimi čevlji pohodil načelo »Amerika Amerikancem« tudi v zemljepisju ter premišljeno stopil iz severo-ameriškega prostora v evropski prostor. 6. Zasedba je odkrita grožnja zoper druga otočja v Atlantskem morju in zoper narode, ki jih imajo v posesti. 7. Je nov in predrzen Rooseveltov poskus, da bi povzročil krvave neljube dogodke, po katerih računa, da bo zavedel ameriško narodno čustvovanje. 8. Zadeba je končno jasno priznanje, da bi bila bitka za Atlantsko morje neizprosno izgubljena za Anglijo, če bi stvari potekale, kakor potekajo zdaj, zaradi česar mora Roosevelt brezpogojno poskusiti s kakim odločnim pripomočkom. Nemško vojno poročilo Berlin, 10. julija. Nemško uradno vojno poročilo pravi: Letalstvo je v boju proti Angliji bombardiralo naprave oboroževalne industrije v Birminghama, mestne naprave in oskrbovalna skladišča v Ply-mouthu, kakor tudi vojaško važne cilje v pristaniščih Greath Yarmouth in Aberdeen. Številni požari so pokazali uspeh teh napadov. Pri letalskih napadih na letališča v jugovzhodni Angliji so bombe zadele letala, ki so bila pripravljena za odlet. Na morju okoli Anglije so bojna letala potopila trgovsko ladjo s 3000 tonami in poškodovala dve tovorni ladji z bombnimi zadetki zelo. Ko je sovražnik včeraj popoldne skušal napasti nemški zaliv in obalo Rokavskega preliva, so nemški lovei sestrelili 11 angleških lovskih letal, pri tem pa je bilo izgubljeno samo eno nemško letalo. Angleška bojna letala so ponoči metala rušilne in zažigalne bombe na razne kraje v zahodni Nemčiji. Civilno prebivalstvo je imelo izgube na mrtvih in ranjenih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo je sestrelilo osem napadajočih angleških letal. Italijanski mornarji v Združenih državah oproščeni Norfolk, USA, 10. julija, s. Pred ameriškim sodiščem v Norfolku so se končale razprave proti članom posadk na italijanskih parnikih, katere so zasegle ameriške oblasti. Ti parniki so »Giuan« (5473 ton). »Guidonia« (5129 ton), »Laeonia« (5932 ton) in »San Giuseppe« (5074 ton). Vsi obtoženci razen treh so rrili oproščeni obdolžitve, da so sabotirali Tri mornarje s parnika »San Giuseppe« so spoznali za krive, toda vložen je bil priziv za razveljavitev obsodbe. Sodišče je z razsodbo dejankso potrdilo razloge, ki jih je navajala italijanska protestna spomenica glede te zadeve. Sovjetsko vojaško odposlanstvo dospelo v London Rim, 10. julija, s. Londonski listi poročajo, da je v angleško prestolnico dopotovalo sovjetsko vojaško odposlanstvo, ki ima enako nalogo, kakor angleško vojaško odposlanstvo v Rusiji. Sovjetsko zastopstvo v Angliji vodi podnačelnik generalnega štaba, generalni major Golikov. Osem angleških letal je včeraj v nizkem letu napadlo pet danskih ribiških Ladij v Severnem morju. Eno letalo 6e je zadelo ob jambor in padlo v morje z vso posadko. Po najnovejžih poročilih iz Amerike naj bi zbornica nameravala imenovati posebno komisijo senatorjev, ki bi se bavila z zunanjo politiko predsednika Roosevelta, zlasti z ozirom na zasedbo Islandije, o kateri menijo razni ameriški politiki, da je z njo prekoračil svojo oblast. Včeraj so v Londonu obesili prvega angleškega podanika, obsojenega na smrt po zakonu o veleizdaj«. Razprava proti njemu je bila za zaprtimi vrati in je trajala šest ur. Obvezno delovno iit pomožno vojaško službo so uvedli na Finskem. Za službo se mora priglasili vsa šolska mladina, 150.000 po številu, im vse ženske od 18. do 59. leta. Na vzhodnem bojišču je te dni padel, kakor poročajo nemški listi, še en slavni nemšiki smučar in 9icer Willy Wakh, zmagovalec na zadnjih zwnwkiJi olimpijskih igrah. j»n umi rf« Sijajen nastop Kr. rimske Opere v Ljubljani Italijanski umetniki so na odru ljubljanske Opere želi navdušeno priznanje Naše mesto je z veliko nestrpnostjo pričakovalo že dolgo poprej napovedanega dneva go-stovanja_ kraljevske rimske opere, ki je na povratku iz Zagreba obiskala tudi tias in snoči dala predstavo Giuseppeja Verdija »Traviato«. Gledališče je bilo do zadnjega kotička popolnoma zasedeno, da že" dolgo nismo videli tako polnega. Poseben sijaj je predstavi dala najodličnejša udeležba. Med slavnimi gosti so bili: Visoki Komisar Eksc. Emilio Grazioli, armadni poveljnik Robotli, poveljnik divizije sardinskih grenadirjev Orlando, poveljnik divizije »Isonzo« general Ro-mero, Kvestor Messana, zastopnik Stranke comm. Gatti, podpretekt comm. Bisia, nemški konzul dr. Brosch, številni častniki in uradniki. „ Predstave se je udeležilo tudi vse vodstvo rimske umetniške skupine z generalnim nadzornikom knezom Denticem d’Accadia. Od domačih odličnikov so bili navzoči župan dr. Adlešič z gospo ter vodilni zastopniki vsega javnega, kulturnega in gospodarskega življenja. Mnogo naših stalnih obiskovalcev je zunaj oblegalo hišo, upajoč, da se jim bo posrečilo vsaj pevce od daleč mimogrede videti in slišati, toda zaman, kajti nihče ni smel prestopiti praga brez karte. Ob pol devetih je stopil pred dirigentski pult sivolasi, častitljivi dirigent g. Tullio Serafin, ki ga je občinstvo sprejelo z navdušenim ploskanjem. Po krasni uverturi je dirigent dožjvel enako toplo priznanje. Ko se je zastor dvignil, se je nudila bogata scenska oprema. Ko se je pokazul na odru poznani slavni italijanski pevec g. Benjamiuo Gigli ga je sprejel gromovit aplavz, za kar se je pevec simpatično zahvaljeval. Pel je Alfreda Germonda. Njegovo petje in glas slavnega tenorista je pač našemu občinstvu predobro poznan. Razmahnil se je zlasti v drugem in tretjem dejanju ter žel za lepe tone velike simpatije v gromovitem aplavzu. Violetto Valery je pela pri nas manj poznana, a izredno dobra pevka ga. Maria Caniglia. Ta razpolaga s sijajnim pevskim materialom velikega obsega, z lepim enakoburvnim tonom in silno prodornostjo, ki je še naše, akustično šibko gledališče napolnil s polno donečim blagozvočjem. Bila je vseskozi odlična muzikalna oblikovalka, enakovredna tudi v igri. Podala je zanimivo in prepričljivo, pristno Violetto. Maria Caniglia spada med najboljše vrste pevk sploh. Poleg lepega in močnega glasu jo odlikuje silna muzikalna kultura in velik smisel za gledališko dejstvova-nje. Kakor sta bila glavna oblikovalca posamič dobra, sta nudila tudi v duetih lepoto speva in igre. Giorgio Germond, Alfredov oče, je bil gospod Gino Boehi. Tudi ta je v lepem, mehkem baritonu podal lepote Verdijevih spevov v dobri interpretaciji. Lep ton je prišel do veljave zlasti v višinah. Je zelo inteligenten pevec, ki ne izrablja svojega glasu prekomerno, nego se vedno podreja muzikalnim oblikovalnim zahtevnostim. Za svoje visokovredno podajanje je bil nagrajen s priznanjem in spontanim aplav-diranjem. Marija Hnder je predstavljala Floro Bcrvoix. Čeprav ni njena vloga velika, je kljnb temu pokazala smiselno oblikovano igro, ki je močno prepričala in zadivila. Tudi pevsko vrednost izkazuje, čeprav ji omenjena vloga nudi le malo prilike za razmahnjeno dejstvovanje. Jo pa odlikuje profinjena kultura v dramatskem 'oblikovanju. Tudi ostale manjše vloge so bile žiisedene z dobrimi poustvarjalci: Anrtino je podala ga. Tina Macchia, Gastona, grofa de Leto- Nadaljcvanje s 1. strani Govor so navzoči odličniki in občinstvo pozdravili z navdušenim ploskanjem. Zupanu je odgovoril knez Dcntice d’Accadia, ki se je zahvalil županu v imenu umetniškega zbora. Vsi člani so dobili kar najlepši vtis o prisrčnem, odkritosrčnem in navdušenem sprejemu v Ljubljani, ko so se vozili v Zagreb. Najbolj navdušeno je bil pozdravljen seveda Benjamin Gigli, ki so ga zasuli s cvetjem in s prošnjami za podpise. Kr. rimska opera, za katero je Duce hotel, da se ustavi tudi v Ljubljani, je glasnik največje umetnosti, ki je zakoreninjena v naravi italijanskega naroda. Ta umetnost je tudi oblika rimske omike v svetu, omike, pod katere blagoslovljeni vpliv je prišel tudi delavni, izobraženi in umetnost ljubeči slovenski narod. Da je prav zaradi te omike lahko prepričan, da bo v Italiji deležen popolne ravnopravnosti. kakor gre državljanom Rima, da bodo kar najvišje in najširše upoštevana vsa njegova narodnostna, jezikovna in kulturna izročila, kako to zahteva pravica Rima. Knez Dentice je zaključil z zahvalo in pozdravom Duceju, Visokemu Komisarju, Vojski in županu s prošnjo, naj bo tolmač te zahvale pri ljudstvu. Tudi njegov govor je bil pozdravljen z navdušenjem. - Potem se je razvil neprisiljen pogovor, ki je veljal zlasti seznanitvi naše kulturne javnnosti z rimskimi gosti. Ko 30 gostje zapuščali vrt, je veliko ljudi čakalo na Miklošičevi cesti, da bi pozdravili Benjamina Giglija. Ogromen uspeh ob udeležbi najodličnejšega občinstva je doživela zvečer »Traviata«, o kateri poročamo na drugem mestu. rieres, g. Adclio Zagonara, barona Douphola g. Gino Conti, markija d’Obigny g. Millo Ma-rucci, doktorja Grenvila g. Grnesto Dominici, Giuseppeja, slugo Violette, g. Biando Giusti in postreseka g. Tonio Gici. Nadvse dobro je bilo vodstvo predstave v dirigentu g. Tulliu Serafinu. Sijajna igra orkestra in čudovita skladnost pevcev je izpričala visoko kulturo italijanske gledališke umetnosti, ki nosi prvenstvo v Evropi. Slavna tradicija italijanske operne vrednosti je bila prikazana v vsem razmahu. Pevski zbor rimske opere ima krasne glasove. Zvok je popolno uravnovešen, poln in sočen. Odlikuje ga izredna preciznost v glasbenem oblikovanju, pa tudi dobra, prepričevalna igra. Vodi ga zborovodja g. Giuseppe Conca. Baletni zbor je s prvo plesal ko go. Attil-lijo Radiče izvrstno poda'jal po koreografiji gospoda Aurelija M. Millossa. Zanimiva je inscenacija g. Camilla Parravicinija zlasti v prvem in tretjem dejanju: krasno opremljen salon v prvem dejanju menda ni v taki obliki videl še našega odra. Mojster g. Pericle Ansaldo je zna! izrabiti vsak kotiček premale prostornosti našega odra. Impozanten vtis je napravila na gledalce lepo inscenirana dvorana v tretjem dejanju, ki je šla v vso globino odra in zadobila videz ogromne dvorane. Vse scenske postave imajo visok strop, kar je pač važno za glas, ki se ne more zgubljati v praznino nad odrom. Režija g. Marcella Govom teži za tem, da se odigrava vse čimbolj v ospredju; pri tem ima režiser namen pevce približati čimbolj auditoriju, kar je z gledišča petja, ki naj pride čimbolj v prostor, popolnoma razumljivo. Tudi vzpostavitev ansamblov je dobra in učinkovita. Občudovali smo tudi odlične kostume po zamisli g. Marija Pom-peija. Snočna predstava »Traviate« v podajanju kraljeve opere iz Rima je bila veličasten triumf tradicionalne italijanske prodnktivne in reproduktivne operne umetnosti. Ob tej priliki je omeniti, da gostovanje italijanskih opernih pevcev v Ljubljani sega že daleč nazaj; Na poti skozi naše mesto so se vedno vstavljali in za časa Zoisa so celo peli arije v slovenskem jeziku; prav Zois je za to poskrbel. Za dobro glpsbo je Ljubljana bila vedno vneta, zato je tudi včeraj dala toplo priznanje v navdušenju, aplavdirala pri odprtih scenah in po dejanjih klicala pevce in dirigenta pred zastor. Danes na Kongresnem trgu velik ljudski koncert Začel se bo točno ob petih popoldne Ljudski koncert solistov Kraljeve opere iz Rima, ki bo danes popoldne ob 17 na Kongres nem trgu, odnosno v primeru slabega vremena v veliki unionski dvorani, je dobrodelni koncert in je ves dohodek namenjen deloma Rdečemu križu, deloma pa v podporo umetnikov. Na koncertu bodo nastopili naslednji umetniki pevci: tenorist Benjamin Cigli, sopranistka Marija Caniglia, sopranistka Marija iluder, mezzosopranistka Medera Limberti, sopranistka Tina Macchia in baritonist Gino Becchi. Na klavirju bosta spremljala pevce maestro Nicola Rtissi in maestro Rainoldo Zamboni. Pred začetkom koncerta in ob sklepu bo sodelovala godba grenadirjev. Sporedne točke ljudskega koncerta se bodo sproti napovedovale. Vse po-posetnike koncerta opozarjamo na točen začetek. Če bo vreme ugodno, bo koncert na Kongresnem trgu, sicer pa prav tako ob 17 v veliki unionski dvorani. Predprodaja vstopnic bo danes do 16 v veži Kina Matice, od 16 dalje pa bo poslovala ena blagajna pri lekarni Bahovec, druga blagajna pa pri Novi Založbi. Na obeh teh mestih bo tudi dostop za občinstvo na koncertni prostor. Iz gradišča ne bo dohoda na koncertni prostor, zato prosimo občinstvo, da prihaja h koncertu iz Selenburgove ulice ali po Kongresnem trgu. Ponovno opozarjamo, da se dobe v predprodaji bele in ze- 11, v »J« jami a ivi u v vri ci ui po uu tu. ut.# v parterju. Sedeži leve skupine po 10 lir i Kongresnem trgu proti Gradišču, v uni- lene vstopmice. Bele vstopnice imajo natančno označeno vrsto in številko sedeža tako za Kongresni trg, kakor tudi za unionsko dvorano. Sedeži so razvrščeni v Unionski dvorani od t. do 15. vrste v parterju. Sedeži desne skupine po 10 lir so na Kongresnem trgu proti kavarni Zvezdi, v Unionski dvorani pa od 16. do 30. vrste so na _ onski dvorani na vsem balkonu in v ozadju parterja. Stojišča so po 5 lire. Ker je zanimanje občinstva veliko, se je pripravilo za Kongresni trg 1430 stolov, dočiin je v unionski dvorani 980 stolov. Kar je več stolov na Kongresnem trgu, so vsi jiumerirani in razvrščeni od 15 do 25 vrste desne in leve skupine sedežev. Za zelene vstopnice (sedeži in stojišča) v Unionu ni prostora, zato se bo denar za le vstopnice v primeru slabega vremena vrnil v Matični knjigarni. Občinstvo, ki bo v predprodaji dobilo zelene vstopnice, prosimo, da v primeru slabega vremena ne pride v Union, Ker ne bo mogoče dobiti mesta, ker je vse nurne^irano. Zelene vstopnice pridejo v pred- 1 prodajo šele takrat, ko bodo bele popolnoma .razprodane. Vstop na koncertni prostor in v unionsko dvorano bo od pol 17 popoldne dalje. Trosimo občinstvo, da to upošteva. Hov velikodušen dar naši vseučiliški knjižnici »Katoliška univerza sv. Srca« v Milanu ji je poklonila 67 zvezkov odličnih publikacij Tudi »Katoliško vseučilišče sv. Srca« v Milanu, . je hotelo biti med tistimi italijanskimi kulturnimi I zavodi, ki so s posebnim darom obogatili ljubljansko vseučiliško knjižnico in s tem poudarili svoje prizadevanje po čim tesnejših stikih m«*d Ljubljansko pokrajino in ostalimi deželami Kraljevine Italije. Ljubljanski vseučiliški knjižnici je omenjena univerza v Milanu poklonila bogato zbirko svojih publikacij, 67 zvezkov, S tem bo v precejšnji meri izpopolnjena dosedanja njena zbirka italijanskih znanstvenih književnih del. »Katoliško vseučilišče sv. Srca« v Milanu spada med mlajše znanstvene italijanske zavode, saj je bilo ustanovljeno šele po svetovna vojni. Vendar pa je že v teh kratkih letih doseglo sijajno organizacijo, o čemer priča tudi dar, ki ga je poslalo v Ljubljano. Izdaja v prvi vrsti »Publikacije Kat. univerze sv. Srca« v 12 serijah, ki obsegajo filozofske, pravne, socialne, politične, zemljepisne in še številne druge vede. In vprav iz te bogate zbirke je poklonilo ljubljanski vseučiliški knjižnici 27 najnovejših del. Potem izdaja omenjena milanska univerza pod imenom »Orbis Romanum«, posvečeno srednjeveškim besedilom, tretjo zbirko, ki )o je začela izdajati Sele leta. 1939, pa tvorijo »Razprave in raziskovanja«, s katerimi rešuje vprašanje, kje in kako naj znanstveniki-začetniki objivljajo svoja prva dela, v katera so položili dostikrat toliko truda in prizadevanj. Poleg vseh navedenih zbirk pa milanska Katoliška univerza izdaja še celo vreto znanstvenih časopisov in revij. Kljub temu, da »Katoliška univerza sv. Srce« ni popolna univerza, je vendar njeno delo zelo plodovito, kakor se vidi že iz. navedenih publikacij, in kar nič ne zaostaja za drugimi, popolnimi vseučilišči v Italiji. Ljubljanska kulturna javnost pa zna ceniti njen velikodušni dar, ki ga je poklonila naši mladi vseučiliški knjižnici in vsem, ki bodo bogatili svoje znanje z njenimi knjigami, in je zanj zares hvaležna Računski zaključek OUZD za lansko leto Iz njega se lepo vidi, kako važna je socialna ustanova 0UZD Ljubljana, 11. julija. OUZD je te dni izdal potrjen računski zaključek za lansko leto. Iz njega posnemamo nekaj najvažnejših postavk, ki bodo zanimali tudi širšo javnost. Račumski zaključek OUZD vsebuje samo poslovanje bolniškega zavarovanja. Vsa druga zavarovanja pa so v njem vsebovana le v toliko, v kolikor je to potrebno za obračunavanje z v poštev prihajajočimi zavodi (Delavska zbornica itd.). V letu 1940 je bilo zavarovanih povprečno 104 tisoč 408 delavcev (1939 — 99.995). Najnižje povprečno stanje zavarovancev je bilo januarja 1940, in sicer 89.944, najvišje pa v septembru, ko je naraslo na 111.345, nato pa je do kčnea leta padlo za 12.795 članov. Povprečna zavarovana mezda je znašala 1. 1940 28.92 din nasproti 1. 1939, ko je znašala 25.17 din. Januarja 1940 je znašala 25.07, nato se je dvignila im dosegla oktobra višek s 30.75 dinarja. Na naraščanje zavarovane mezde so vplivati oblastni ukrepi. Ti ukrepi so: Uvedba o minimalnih mezdah za nekvalificirane delavce (1. ok-. tobra 1940), uredba o razsodiščih o mezdnem sporu v stavbeni stroki (26. oktobra 1940). Ti odredbi sta vplivali na povišanje zaslužkov tako, da se je višina zavarovane mezde v septembru (29.48) dvignila oktobra za 1.27 din (30,75). Prvega novembra 1940 je stopila v veljavo še naredba o spremembi mezdnih razredov, ki je določila 9 mezdnih razredov, namesto prejšnjih 12. Vse te odredbe so vplivale na porast zavarovane mezde, tako da so narasle od 30.75 din v oktobru na 34.35 din v novembru, kar pomeni 3.60 din ali skoraj 12%. Celokupni dnevni povprečni zavarovani zaslužek je znašal 1. 1940 3,019.947 din. Celodnevni zavarovani zaslužek pa je narasel na 945 milijonov din nasproti 788 milijonom L 1939. Prva dva meseca v letu 1940 sta potekla v znamenju slabih zdravstvenih razmer. Januarja je bil bil odstotek bolnikov 3.60%, februarja pa le malo manjši. Maja je padel na 2.83%, nato pa se je neznatno stopnjeval. Povprečni odstotek bolnikov je dosegel v letu 1940 — 2.63%, kar je še dokaj ugodno. V bilanci z 31. XII. 1940 so dosegli zaostanki neporavnanih zavar. prispevkov 32,997.794.81 din. Račun izgube in dobička za 1940 taaša 65,820.784.59 din, račun bilance z dne 31. decembra 1940 pa 47,559.533.47 din. Med najvažnejše izdatke bolniškega zavarovanja spadajo podpore, dajatve in 6toritve, prav tako pa tudi režijski stroški. Od skupnih ietnih dohodkov odpade v letu 1940 na enega zavarovanca letno 630.42 din dohodkov, 603.62 din izdatkov, poslovnega prebitka pa 26.90 din. Dohodki bolniškega zavarovanja so dosegli v letu 1940 65,820.784.59 din. Bolniško zavarovalnih prispevkov je bilo predpisanih 64,521.088; povra-cila-regresi so znašali 368.778.29 din; dohodki iz naslova 5% prispevkov za poljedelske stroje in ena enajstina prispevkov od nezgodnega zavarovanja delavcev 29.849.95 din; dohodki kopaliških naprav v Ljubljani, Kranju in Mariboru 229.221.36 din; obresti 848.601.41 din ter prispevki zavarovanih članov za zobno nego 323.245 din. Med izdatke, ki so znašali 63,012.228.01 din, spadajo med drugim hranarina, porodniške podpore, dajatve in storitve, pogrebnina, zdravniški stroški, zdravila in zdravilni pripomočki, oskrbni stroški v bolnišnicah, kopališča in zdravilišča, zdravljenje in popravila zob, vzdrževanje splošnih ambulatorijev, upravni stroški, stroški samouprave, stroški laične kontrole bolnikov, obresti, tečajne izgube pri vrednostnih papirjih, dotacije raznim skladom itd. Račun izgube in dobička je izravnan s poslovnim prebitkom v znesku 2 mi-lij. 808.556.58 din. V računu bilance izkazujejo na dan 31. dec. 1940 aktiva din 47,559.533.45, pasiva pa 44 mi-lij. 750.976.89 din. Poslovnega prebitka je 2 milij. 808.556.58, kakor je že zgoraj omenjeno. Največja postavka v pasivih je zahtevek Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu v skupnem znesku 19,349.770.23 din. V treh vrstah... Za današnji veliki koncert italijanskih pevcev vlada po našem mestu veliko zanimanje in že skoraj vse vstopnice 60 razprodane. Gigli je bil sprejet pri zagrebškem županu ob priliki ko je gostovala Kr. rimska Opera v glavnem mestu Hrvptske. V Rihenbergu je strela udarila v velik senik, ki je bil naložen do vrha s senom. Senik je zgorel. Lastnik baron Leowetzov pa ima precej škode. V bolnišnico sta morala strojnik Černe in njegov sinček. Oba 6ta padla s kolesa in dobila hujše poškodbe. Na Vodnikovem trgu je padel med dvema kolesarjema 71-letni Anton Ker in se potolkel po nogah. Tudi njega so prepeljali v bolnišnico. Strela ga je ubila. Ko je oni dan divjala nevihta po kamniškem okraju, je strela udarila v hišo Andreja Pečevnika v Mekinjah. Andrej je sedel pri štedilniku. Ker je strela najbrž udarila v dimnik, je bil Pečevnik na mestu mrtev. Drugim se ni zgodilo nič hudega. V Begunjah pri Cerknici so ustanovili lesno zadrugo z o. z. Povodnji eo ob zadnjih nalivih naredile na Dolenjskem precej škode. Posebno Temenica je močno besnela. V Novem mestu je izpila triletna deklica Plut Stanka precej ocetne kisline. Prepeljali eo jo takoj v bolnišnico, vendar pa njeno žavijenje še ni izven nevarnosti. V Velikem Gabru je konj stopil posestniku Francu Brezniku na roke in noge in ga tudi sicer precej poškodoval. V Suhorju pni Prečni je obiral češnjo 13 letni šolar Franc Dragman. Padel pa je z drevesa in si zlomil desno roko. Na hodniku je nesrečno padla delavka v tovarni Saturnus Vera Žagar in se precej pobila po glavi. Morala je v bolnišnico. Madler Ferdinand, delavec iz Ribnice j« padel z drevesa in se močno poškodoval po glavL Prepeljati so ga morali v ljubljansko bolnišnico. Prav tako je padla z drevesa delavčeva hči Škerlj Ivana. V Kozarjah je nabirala lipo, pa ji je spodrsnilo, Tudi ona je dobila hujie notranje poškodbe. Tomažič Angela, je 4 letna hči orožniškega narednika iz Horjula. Na cesti je tako neprevidno hodila, da jo je podrl neznan avtomobilist in je pri trku dobila notranje telesne poškodbe. Na zdravljenje so jo pripeljali v bolnišnico. Med Hrvaško in Nemčijo so odprli meje tudi za promet. Prav tako so odprli meje tudi že proti Madžarski. To je pa prav. Zagrebške mestne uradnice se ne smejo šminkati, ne barvati nohtov in tudi kaditi ne smejo, kadar so v službi. Vse, ki so se priglasili za pevsko tekmo, obveščamo, da bo pevska preizkušnja v nedeljo, dne 13. t. m. ob 10. dopoldne na odru Opere. Note naj po možnosti prinesejo s seboj. Rdfar Wallnce: Na sever, potepuh! Ker je dobro poznal ljudi, se te ojunačil in povedal ekscelenci o svojem načrtu, katerega je njegov prihod uničil. »Za božjo voljo! Nikakor vas nočem prikrajšati za ta užitek,« se je prijazno zasmejal ekscelenca- »Ker ste, če se ne motiin, določeni za mojo osebno službo, in ker vas gotovo ne bom nujno potreboval, vam dajem uraden dopust.« Robin se je ves vesel vrnil v svojo vilo v Majors Hill Parku. Ko je stopil iz avtomobila, je zrastla poleg njega temna postava. Nek stokajoč glas je prosil miloščine. »Ni pametno, da laziš tod. Glej, da jih ne boš dobil po grbi,« je dejal neznancu. Vrgel je dolar v potepuhov klobuk in hotel odpreti hišne uri. Namesto da bi vstopil, se je okrenil in poklical potepuha nazaj. »Kako gre kaj s slepimi vožnjami?« »Slabo, gospod. Kanadske detektive je izučil sam satan. Kljub temu pa se moram potruditi. da pridem čez reko in ujamem brzo-vlak v Ollanv. To je zelo dobro mesto. Tu človeku ni treba stradati in še kaj okroglega se lahko prihrani.« ... »Srečno poti« mu je dejal Robin in se zopet vrnil k hiši. Ko je stopil v vežo, mu je prišel nasproti njegov sluga Mortimer in mu sporočil izredno novico. . _ »Zelo mi ie žal, milord,« je zašepetal. »Dobili ste obisk.« Robin je namršil obrvi. »Kdo neki je prišel?« je vprašal nejevoljno. »Ladv Georgina in mr. Loamer.« »K vragul Prav sedaj ju je bilo treba!« Robin prav za prav ni vedel, ali naj bi se jezil ali smejal. Zadnji pogovor z ladv Georgi-no, čeprav je na zunaj ohranil zelo vljudno obliko, je povzročil precejšnjo napetost med njima. Ladv Georgina je sedela poleg kamina, ki je bil okrašen s cvetlicami. Robin se ji je približal in io prijazno pozdravil. »Neukrotljiva si, Georgina,« je dejal in prijazno pokimal mlademu možu, ki je sedel pri mizi s časopisom v roki. »Neukrotljiva si in izzivalna. * Pri teh besedah je uprl svoj pogled v veliko kameio, katero je obiskovalka imela pripeto na prsih, kakor da bi bila kakšno odlikovanje. Kameje Rochfordov so svetovno znane. Na vsem svetu ni nobene popolnejše zbirke. Ze Robinov ded jih je z veliko skrbnostjo zbiral. Njegova babica pa je za to imela manj smisla. Po moževi smrti • je darovala mladi Georgini eno izmed najdragocenejših kamej iz zbirke Rochfordov. Robinov oče in Robin sam sta se zaman trudila, da bi io zopet dobila, četudi za drag denar. »Izzivalna?« Z zadovoljnim smehljajem je pogledala kameio. »Grda, mala stvarca, ki pa je s tisoč funti ni mogoče kupiti.« Robin se ie zasmejal. »Nočem, da bi me iezila,« je dejal. »Jutri nastopim svoi dopust. Kaj pa prav za nrav delaš v Ottawi?« Ladv Georgina je pogledala svojega sin&. »Vračava se domov. Bila sva v Newvorku. Allan je hotel odpotovati naravnost v Quebec, toda mene čaka tukaj neka dolžnost.« »Gotovo kakšna neprijetna dolžnost. Vendar pa se zdi, da si zelo zadovoljna s tem,« je pripomnil Robin. »Vse dolžnosti so neprijetne.« Držala je v rokah pahljačo in se je je znala prav spretno posluževati. »Gre za dolžnost napram Allanu in napram meni sami.« Robin ni vprašal ničesar več, ker je dobro vedel, kaj ima priti. »Povem ti čisto na kratko. Položaj ie tak: Robin, ti si neizmerno bogat, midva sva pa neizmerno tevna. Allan je tvoi bratranec, dedič tvojega naslova in tvojega premoženja. Ali se ti ne. zdi krivično, da naju gledaš v tolikšnem pomanjkanju in trpljenju, ko bi z enim samim podpisom mogel olajšati najin položaj in naju rešiti vseh skrbi?* »Z drugimi besedami povedano, se ti zdi, da imaš pravico do neke rente,« je dobrodušno dejal Robin. »Moreš se izraziti kakor koli hočeš,« mu je odvrnila Ladv Georgina; »tudi če so tvoje opazke še tako malo obzirne, se vendarle ne moreš odtegniti obveznostim, ki jih imaš do svojih sorodnikov.« Allan ie gledal zdaj mater, zdaj Robina. Pogledi obeh mož so se srečali. »Kai praviš ti k temu ljubeznivemu predlogu?« Allan ie skomizgnil z rameni, skrbno spravil časopis in ga položil na mizo. »To je v celoti zamisel moje matere.^ Sicer nikakor ni moja želja, da bi živel od tuje miloščine, vendar pa sem mnenja, da bi nama ti res lahko nekoliko pomagal.« »Ali tega nisem delal tudi sedal?« .ie mirno vprašal lord Rockford. »Če se ne motim, roma vsako leto prvega januarja tisoč dvesto funtov iz moje banke v banko tvoje matere.« Ladv Georgina se je zasmejala. »Tisoč dvesto funtov! Kako smešno! Prav za prav je to že nekaj, toda spomni se, da je Allan tvoj naslednik ...« »To še ni tako zelo gotovo. t>ai se bom lahko še poročil. Ali misliš, da je to izključeno?« Robin se je čudil, da ie prekinila svoje potovanje z edinim namenom, da mu znova ponovi stvari, o katerih sta se že tolikokrat pogovarjala. Ta pogovor je bil zelo podoben onemu, ki sta Ra imela v Londonu, preden je odpotoval v Kanado, na svoje novo mesto. In prav nič drugačen ni bil njun razgovor pred tremi leti v Parizu. . Preden ji ie utegnil odgovoriti, le zaslišal neko kričanje s ceste. Stopil je k oknu m pogledal, kai »e je zgodilo. »LJbožček!« je vzkliknil in hipoma pozabil na ladv Georgino in na svojega predvidenega dediča. , ,, , Potepuh, katerega ie malo prej obdaroval, je padel v roke orožnikom. Ker si nikakor ni želel njihovega gostoljubja, se ie trudil na vse načine, da bi se jih iznebil. Ladv Georgina je vstala in se približala oknu. _ ,, Dalj« Pravičnejše prodajanje mesa v Ljubljani Mesarji bodo za svoje stranke preskrbeli knjižice, v katere bodo vsakokrat vpisali količino mesa in datum prodaje Ljubljana, 10. julija. Po odredbi Prehranjevalnega zavoda Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino se mora zaradi preskrbe z govejim mesom vsak odjemalec (stranka) najkasneje do 15. julija t. L prijaviti najbližjemu ali pa tistemu mojstru, kjer je doslej navadno jemal meso. Mesar mora vsakega družinskega glavarja in vse člane njegove družine vpisati v poseben seznam, navesti njib imena in druge podatke. Za to potrebne formularje seznamov bodo mesarji dobili pri svojem združenju. Po tri izvode vestno in pravilno Izpolnjenih seznamov morajo vsi mesarji do Četrtka 17. julija opoldne predložiti mestnemu preskrbovalnemu uradu v II. nadstropju Mestnega doma. Mestni preskrbovalni urad bo pb ugotovitvi pravilnosti in resničnosti prijav en seznam vinil mesarju. Mesar bo smel prodajati meso samo strankam, ki bodo vpisane v njegovem seznamu. Zaradi pravične in natančne prodaje mesa bo- do mesarji za svoje stranke priskrbeli knjižice, kamor bo mesar vsakokrat vpisal količimo mesa in datum, kdaj je to meso prodal. Brez te knjiižce stranke ne bodo dobile mesa. Zavodi in gostinski obrati ter vse civilne zavodske družine morajo prav tako mestnemu preskrbovalnemu uradu do 17. julija opoldne natanko in pravilno prijaviti število oseb, ki so pri njih na hrani. Za pravilnost prijav je odgovoren predstavnik zavoda oziroma lastnik gostinskega obrata. Ce bi se pa ugotovilo, da se je kdo dvakrat alt celo večkrat prijavil, Do najstrožje kaznovan ter bo izgubil za nekaj časa pravico dobivati meso. Prodaja mesa bo pod najstroijim nadzorstvom in bodo mesarji dobili še posebna navodila. Prva oddaja mesa na ta za pravično razdelitev zanesljivi način bo v soboto 26. julija t. L Mestni preskrbovalni urad bo pa to razglasil tudi še s posebnim lepakom, da se nihče ne bo mogel izgovarjati, češ da ni bil o tej odredbi poučen. Pismo iz Belgrada Belgrad, prve dni julija. Življenje.v Belgradu poteka zdaj že skoraj popolnoma tako kot v rednih časih. Raznih žalostnih in pretresljivih prizorov, ki si jih videl v razdejanem Belgradu takoj po zasedbi, ni več opaziti. Vse ulice še niso urejene in popravljene, sem ter tja še leže razvaline podrtih hiš. Promet je zelo živahen. Cestna železnica že obratuje, prav tako tudi vlaki v vseh smereh. Promet z Zemunom in Pančevom gre preko pontonskih mostov, potniki pa se morajo prevažati čez Savo z ladjo, ker je prehod za pešce čez mostove prepovedan. Na živilskem trgu Glede prehrane je J Belgradu vsak dan težje. Trg je eicer dobro založen z zelenjavo, kar pa ne pripomore k zboljšanju razmer, ker je vse zelo drago. Mnogo je na trgu stročjega fižola po 3—4 din za kg, dalje graha po 4—5 din (neluščen), oluščen pa stane 10—12 din. Solate primanjkuje in računajo glavico 2 din. Na trg so prinesli okoličani tudi že zelje (3—4 din kg) in ohrovt (6 din kilogram). Sadje je tudi drago. Češnje so 14—20 din kg, kakor v začetku sezone. Mnogo je naprodaj jagod — gozdnih in vrtnih — po 20—28 din, marelic po 12 din kg ter breskev po 20 din kg. Mesarji prodajajo povečini le jagnjetino. Malo je teletine in stane 82 din kg. Govejega in svinjskega mesa ter masti pa sploh ni mogoče dobiti. Mesarji mast skrivajo, ker je nočejo prodajati po maksimirani ceni 30 din kg ter jo rajši prodajajo pod roko po 40—45 din kg ali celo še dražje. Revnim slojem belgrajskega prebivalstva precej ustrežejo občinske špecerijske prodajalne kjer dobi vsak (kdor seveda pride na vrsto) po četrt kg masti, četrt litra olja (katerega tudi ni drugod mogoče dobiti), kg koruzne moke in drugih malenkosti za kuhinio po zmernih cenah. < Kadilci se morajo precej premagovati, ker ‘■pride tobak zelo redko na tržišče. Kadilci kar oblegajo trafike, kjer so zaduhali »duvan«, tako da v nekaj minutah že visi na okencih napis: »Duvana nemac. Tudi mila primanjkuje. Od časa do časa ga prodajajo nekateri trgovci po 24 din kg. Kruha je sedaj dovolj, ker so peki dobili zadostne količine koruzne in bele moke. Pekarne pečejo hlebce Iz 75% koruzne in 25% bele moke po 5 din za kg. Časopisi Z dogodki doma in po svetu seznanja bel. grajske prebivalce »Novo vreme«, ki izhaja na 10 straneh ter »Belgrader Nachrichten« na 4 str. Znani nemški tednik »Signal« izhaja v Belgradu v srbščini. Poleg teh kroži po mestu še mnogo drugih, nemških časopisov. Belgrad ima 237.000 ljudi Prebivalstvo Belgrada ee je po vojni precej skrčilo in danes šteje Belgrad 237.000 prebivalcev, skrčilo in danes šteje mesto Belgrad 237 tisoč prebivalcev. — Da bi zatrle veliko brezposelnost, ki grozi mali Srbiji, so nemške oblasti objavile razglas za sprejem delavcev v Nemčijo. Prijavilo ee jih je več tisoč. Dne 4. julija je že odpeljal prvi transport. Kako je s Slovenci Slovencev je v Belgradu ostalo malo. Večina jih je š» v službah in še nekako žive. V vsakdanjih težavah si me