NALOGE OB JESENSKI SETVI Jesenska setev pomerai pravza-prav začetek novega gospodar-skega leta v kmetijski proizvod-nji. G-lede na to, da odpade 95"/o setve na pšenico in rž, ki ju ne prldelamo dovolj (vsako leto uvažamo precej nad 1,000.000 ton), ima jesenska setev še po-sehen gospodarski pomen. Po-stavlja se vprašanje, ali smo si iz lanske jesenske in letošnje spornladanske setve nabrali do-volj izkušenj in pa, kako rešuje-n»o razne operativne naloge pri izvrševanju tega taiko obsežnega gospodarskega dela. Vremeaske razmere za sprav-v Ijanje posevkov so dosti bolj ugodne, kakor pa so bile lani. Suho vreme v drugi polovici po-letja in v začetku jeseni je po-spešilo dozorevanje posevkov, tako da bo mogoče z večine po-vršin pravočasno pospraviti prejšnje kutture. Delovne sUe 7.a spravljanje je tudi dovolj. Toda, kar zadeva možnost oranja in priprave zemljišta za jesensko setev, pa so pogoji r.elo neugod-ni. Zemlja je tolikanj suha, da jo je mogoče le z velil^o težavo ob-delovati. Tisti krnetovalci. ki ni-majo ledin za setev pšenice, ne morejo začeti oranja. To prifa, da bo za oranje in samo setev ostalo razmeroma zelo malo ča-sa, Ce želimo v najbolj ugodnem času posejati vse površine in ta-ko pnispevati k povečanju dono-sa. Pravočasna setev pomeni uspeh tudi pri pridelku in od nje so precej odvtsni tudi uspehi drugih ukrepov (uporaba umet-nih gnojil, kvaliteia mesena itd.). Za nas pa se postavlja vpraša-nje-, koliko naše kmetijske orga-nizacije lahko vplivajo na pra-vočasno setev. Pni tem mislim na zadruge, zadružne zveze, pri-delovalce semen, zbornice, pro-izvajalce in prodajalce sredstev za kmetijsko proizvodnjo ter znamstvene in strokovne ustano-ve in službe. Kar zadeva proizvajalne orga-ntizacije, ki so morale zagotoviti sredstva za proizvodnjo, lahko rečemo, da so v redu izpolnilo svojo nalogo. Imamo dosti izbra-nega semena: okrog 4700 vago-nov pšenice, 600 vagonov ječme-na in 400 vagonov ovsa. Proiz-vodnja kmetijskih strojev je bila ob koncu juiija za 16,5% večja kakor v istern obdobju lani. Umetnih gnojil smo proizvedli za 39,7"/o več kakor lani. Ob je-senski setvi bomo imeli v obratu akrog 3000 traktorjev več kakor lani deloraa iz domače proizvoct-nje, deloma iz uvoza. Zagotov-ljenih je 556 miHjonov dinarjev — v primerjavi z 270 milijoni la-ni — za nabavo rezervnih delov za popravilo traktorjev in kme-tijskih strojev. Kljub vserau te-mu pa nismo rešili pravočasno in kakor bi bilo treba celo vrsto problemov, ki predstavljajo po-goj za pravilno in gospodarsko korislno uporabo sredstev za proizvodnjo. Na prvem mestu je treba ome-nitl, da je bila pridelovalcem kvalitotnega semena obljubljena premija od 10 do 14 dinarjev po kilogramu. Toda Zveza kmetij-skih zborraic ni ra~.delila teh pre-mij po piidelku semena in izpol-njenih pogojih temveč po repu-blikah. Republižke zbovnice so storile več ali manj podobno v pogledu okrajev. Tako se je zgo-dilo, da je seme prižlo iz enega rajona, premija pa jc odšla v drugi rajon. Poleg tega je pride-lanega pšeničnega semena okrog 4700 vagonov. premije pa so dane samo za S690 vagonov, kar po-meni že vnaprej neenaka merila ja posamezne prklelovalee. Ce še upoštevamo, da daje zmleta se-menska pšenica večji zaslužek, kakor pa seme samo, potem je razumljivo, da so tudi pride-lovalci semena začeli premišljati, ali naj prodajajd seme ali pa moko. Zveza kmetijskih zbornic bi moraia to odločbo hitro spre-meniti in vsem tistim prideloval-cem, ki imajo potrdila o kakovo-sti semena, izplačati premijo m jih tako pridobiti, da azroCe se-me po pogodbi. No, to pa ni edini problem v zvezi s semenom. Ciščenje in za-praševanje gre zelo počasi, Se bolj pa se kontrolni zavodi obo-tavljajo pri izdajanju potrdil o kakovosti semena, na podlag' katerih gre seme lahko na pro-daj. Semenska podjetja, državna kmetijska posestva in kontrolni zavodi morajo v tem kratkem času podvojiti svoje napope, ci;» bi seme timprej prišlo do kme-tovalcev. Vse te tehničnomani-pulativne posle je treba čimprej konfati s tem. da organlzaciie in ustanove povečajo svoje napore. Dostl težje je z zamenjavo se-mena od strani kmetovalcev. Na-ie zadružae organizacije niso posvetile temu problemu zadosti porornosti. Nimajo določenega plana, niti progvama, temveč gre vse bolj ali manj na podlagi pro-grama za prodajo semena, kar pa še ne pomeni popolnega uspe-ha. Na primer: Vojvodina ima za svoje področje 1600 vagonov pšeničnega semena, s to količino pa lahko poseje okrog 20"/» se-tvenih površin. Ce seme zamenju-jemo v&aka štiri leta, pomeni, da s to kotičino in še s 400 vagoni ta problerh v Vojvodini lahko popolnoma rešijo. Teh 40G vago-nov bi Vojvodina lahko imela že letos, toda še iistih 1600 vagonov r? morejo razdeliti, ker zadruge niso zadosti usposobljene, da bi to delo opravile. Ce bomo pohi-teli, je še vedao dovolj časa, da stanj~ izboljSamo, ne moremo pa ga seveda sistematično rešiti. S kampanjo in brez programa za zamenjavo semena, ki bi ga mo-ral imeti vsak okraj in vsaka zadruga In ki ga je treba izdelo-vati vse leto, ni mogoče doseči popoltiih uspehov. Podobno je tudi z umatniml gnojili. Imamo jih več kakor lansko jesen, toda še vedno ai-smo zagotovil; pravilne uporabe, s katero bi lahko dosegli popoln gospodarski učinek. O tem raz-pravljajo na vseh konferencah. Toda proizvajalci gnojil in pod-jetja, ki jiii prodajajo, kakor tu-di zadružne organizacije, nuo izvedle niti ene sis