l o v e n s k a B L / ¡Mimn ^ Ä ^^ 1 v v r^ Slovenska BLADET 'i II liiiiii Fi M i l iTrif'iiM 1 POMLAD I VÂREN 2010 ^m f ISSN 2000-2173 > Št./Nr 30 Letnik/Ârgâng 9 Pn'^íl •1 J SM^M .MJi: ™ L D E T injtl Slovenska riksforbundet i Sverige S Slovensko GLASILO / Slovenska BLADET Št. / Nr 30 Letnik / Ärgäng 9 Izdajatelj/ Utgivare: Slovenska zveza na Švedskem / Slovenska riksförbundet i Sveri^ge, PG:72 18 77-9 Finančna podpora: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu; Članarina SZ Slovensko GLASILO izhaja 4 x letno v 580 izvodih Naslovne fotografije in fotgrafije na zadnji strani / Uppslagsfoton: Razne obletnice in večji dogodki v slovenskih društvih na Švedskem. Foto: A. Budja, Z. Bencek, C. Stopar, Anna Kokol in drugi. Izbor / Urval: A. Budja Za vsebino objavljenih člankov so odgovorni avtorji. VSEBINA 1 INNEHÄLL Slov. KULTURNI DAN 2 Slovenska zveza 3 Društva 5 Planika, Malmö 5 Orfeum, Landskrona Simon Gregorčič, Köping Slovenija, Olofström KULTURDAGEN Slovenska riksförbundet Föreningar 7 11 Slov.Švedsko društvo , Helsingborg 14 Slovenski DOM, Göteborg 15 Slovensko društvo v Stockholmu 17 Vaša pisma 20 Era brev Slovenske novice 22 Nyheter Intervu/Reportaže 26 Intervju/Reportage Kultura 38 Kultur Šport 47 Sport Naša Cerkev 48 Var Kyrka Slovenci po svetu 53 Slovener i varlden Razno 57 Allt mojligt Slovensk historia 62 Slovenska zgodovina (švedsko) Arhiv 65 Arkiv Naslovi 66 Adresser Glavni in odgovorni urednik/izdajatelj — Huvudredaktör/ansvarig utgivare: Avguština Budja (Gusti) Člana redakcije - Redaktionsmedlemmar Jožef Ficko / Ciril M. Stopar Tehnični urednik/Teknisk redaktör: Zvonimir Bencek Naslov uredništva/Redaktionsadressen: Augustina Budja Hantverkargatan 50 261 52 LANDSKRONA, Tel. 0418- 269 26 Elektronska pošta: budja@bredband.net Svoje prispevke pošljite na zgornji naslov do 15. maja 2010 Skicka era bidrag till Slovenska BLADET senast den 15 maj 2010, anvand adressen ovan 9 Slov. KULTURNI DAN, 8. februar KULTURDAGEN Avtor slike: Rudolf Spanzel (1948), slikar in grafik Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Dr. France Prešeren (1844) France Prešeren 18001849 Ett Ceve för nationer som Cangtar efter fredens dag, Att fejder under solen fördrivs ochfredbCir världens sak, fienden blir en vän, i sämja grannar bor igen! Prevod: Augustina Budja V rokah držimo 30. številko SLOVENSKEGA GLASILA, ki ga pod pokroviteljstvom Slovenske zveze na Švedskem in s finančno podporo Urada Vlade RS za Slovence po svetu izdajamo že 9. leto. GLASILO izhaja 4 x letno v 580 izvodih. Vabimo naše bralce, dopisnike in druge sodelavce, da naj nam pišejo in povedo svoja mnenja, naj nam pomagajo z nasveti in svojimi prispevki narediti SLOVENSKO GLASILO takšno, da bo ugajalo veliki večini; vsem pa tako ne bo mogoče ugoditi. Mi v uredništvu se trudimo po svojih močeh v upanju, da GLASILO služi svojemu namenu, prikaz življenja Slovencev na Švedskem, po društvih in doma, k informiranju ter k ohranitvi slovenskega -n jezika. Poleg tega pa vabimo tudi ' ^ dostopna. dopisnike švedskem jeziku, saj slovenščina vsem ni dovolj SlovenskaBLADET vCUbevaka slovenernasliv i Sverige samt hidratCU att vdrdasSlovensSka siproket. Uredniki/Redaktörer: Gusti, Jože, Ciril in Zvonko Slovenska zveza na Švedskem slovenska.riksforbundet@telia.com Predsednik ima besedo^ v Snežna odeja pokriva Švedsko že od sredine decembra, bog nas je to leto izredno obdaril s snegom. Neprestano, večkrat v tednu smo morali čistiti sneg, saj je globina snega že presegla pol metra. Ne spominjam se, da bi jaz tolikokrat čistil sneg kot sem ga letos. Čeprav imam stroj za čiščenje snega, je bilo to delo težavno, saj sem moral začeti z delom že v temi zgodaj zjutraj, da se je lahko hčerka odpeljala na delo v sosednje mesto. Potem pa sem moral pomagati še ostarelim sosedom, pa sorodnikom itd. Žena, ki se vozi že 37 let na delo s kolesom, pa ga ima že dva meseca parkiranega v garaži in ga zelo pogreša. Starejši pogrešajo očiščene ulice in pločnike, le redko gredo na sprehode, ker se bojijo zlomov in poškodb. V januarju je bilo res mrzlo in marsikateri so tarnali, da jim že dolgo ni bilo tako hladno v stanovanju ali v hiši. No pa so vsaj otroci imeli veliko veselja na snegu, sanke in smučke so letos dobro izkoristili. V nekaterih društvih smo začeli z delom že v januarju, tisti ki imajo društvene prostore, tam je steklo delo sekcij in krožkov. V januarju je bilo več občnih zborov, drugje pa jih imajo malce kasneje. Praznovali smo tudi slovenski kulturni »Prešernov« dan, v marcu pa Dan žena. Občni zbor Slovenske zveze bo tretjo soboto v marcu, kjer bomo med drugim sprejeli program dela za to leto, ker društva pripravljajo veliko prireditev, koncertov, piknikov, razstav, izletov in kulturnih prireditev. Vse to bomo poskušali koordinirati v upravnem odboru Slov. zveze. Ta koordinacija je potrebna zato, da se bodo društva večkrat srečala in se med seboj obiskovala, to je pomembno za obstoj društev in za njihovo kulturno dejavnost. Slovenska zveza je v minulem letu imela 1043 članov, to pomeni, da smo si zagotovili pomembna sredstva tudi v letu 2011, ko bomo praznovali 20-to obletnico Zveze. Tudi Urad Vlade RS nam je odobril 2 projekta za delo Zveze in za izdajanje Slovenskega glasila. Kot ste opazili so se začele naše vrste v prvi generaciji redčiti, kajti na Švedskem so nekateri že skoraj 50 let in po težkem delu so prišle bolezni in starost. Prav zaradi tega apeliramo na upravne odbore društev in na vse člane, da se res potrudimo in se pogovorimo s tistimi, ki še omahujejo kam spadajo. S plačilom članarine enemu izmed društev, boste podprli lokalna društva, Slovensko zvezo in nam omogočili, da vas predstavljamo pri švedskih in slovenskih oblasteh. Obenem 3 boste sprejemali Slovensko glasilo, s katerim naznanjamo vsem, da je za vse nas slovenska pisana beseda izredno pomembna. Prav tako potrebujemo novo spletno stran Slovenske zveze, zato smo poslali na seminar v Stockholm 2 mladinca, ki nam bosta potem pomagala pripraviti moderno spletno stran v tem in naslednjem letu. Na kraju vam iz srca želim veliko zdravja in lepo pomlad. Ciril Marjan Stopar Pomembno obvestilo o TV Slovenija na satelitu: Vsi, ki ste člani enega izmed slovenskih društev imate pravico do satelitske kartice, ki jo vam bo izdala naročniška družba RTV Slovenija. S to kartico in sat. modulom boste lahko gledali 4 slovenske TV postaje, drugače sta prvi drugi program občasno zaklenjena. Plačali boste samo enkrat stroške izdelave kartice15,86€. PRIDOBITEV_KARTICE_RIV_SLOVENIJA Ko jih boste pismeno obvestili, da želite SAT-kartico RTV Slovenija, vam bodo v podpis poslali dva izvoda pogodbe. Če se boste s pogoji strinjali, jim boste vrnili oba podpisana izvoda. Priporočajo vam, da fotokopijo plačila priložite podpisani pogodbi, ki jo boste poslali v Ljubljano. Po prejemu plačila zneska za izdelavo kartice, vam bodo sat. kartico poslali na vaš naslov po pošti. v Naslov; Služba za obračun RTV prispevka, Čufarjeva 2, p.p. 590, 1001 Ljubljana. Telefon za pridobitev več informacij: 00386 1 475 46 46 Obenem morate imeti satelitsko anteno za HOT BIRD in satelitski digitalni sprejemnik z vgrajenim sat. modulom VIACESS v katerega boste vstavili sat. kartico RTV Slovenija. NOVA FREKVENCA TV SLOVENIJA TV Slovenija je v januarju zamenjala frekvenco: satelit Hot Bird, vzhod, frekvenca: 12 520, vertikalno, 27500, Program dela Slovenske zveze 2010 20. marca, občni zbor Slov. zveze v SKD Planika, Malmö. ^ marec- april: prireditve v slovenskih društvih. 22. maja, binkoštna sobota: romanje v Vadsteno. Organizatorje Slov. kat. misija. ^ 11-20. junija, sodelovanje na slikarski koloniji v Mostu na Soči v organizaciji združenja Slov. izseljenske matice. ^ maj- avgust, balinarsko srečanje in pikniki v društvih 28. avgusta, srečanje vseh generacij in tradicionalni piknik v Barnakälla pri Bromölli. Slovenska zveza na Internetu http://www.slovenien.nu/slovenskariksforbundet.htm http://www. Slovenci. si http://www.stockholm.embassv.si Ciril M. Stopar DRUŠTVA FORENINGA R PLANIKA MALMO V Planiki, občnemu zboru navkljub, nič novega! Prav ste prebrali: v soboto, 16. januarja smo imeli v društvenih prostorih občni zbor, ki pa ni prinesel nobenih sprememb. Na čelu Planike ostaja popolnoma enaka ekipa, katera je društvo vodila zadnjih 10 let in sicer; predsednik Ivanka Franseus, podpredsednik Marjeta Pagon, tajnik Jožef Ficko in blagajnik, Jože Kenič. Odborniki so še: Zlata Silič, Angela Stanič in Jože Bergoč. Občni zbor je ugotovil, da je Planika v letu 2009 poslovala zelo dobro, se pravi, točno po navodilih, med drugim se je občutno izboljšalo finančno stanje društva. Po več letih nismo ugotovili nobenega primanjkljaja in celo prenesli nekaj sredstev (cca 3200 SEK) v letošnji proračun. Povečalo se je tudi število članov in sicer na 210. Določili smo tudi koledar prireditev za prvo polletje 2010: v petek, 12. februarja proslava kulturnega dne in pustna zabava, v soboto, 06. marca bomo proslavili Dan žena, zadnji petek v aprilu društvena večerja, v soboto, 22. maja bomo potovali z avtobusom v Vadsteno in polletje zaokrožili s piknikom na Bulltofti - v Malmo. Tudi v bodoče bo pod okriljem društva deloval pevski zbor Planika, vodil ga bo kot doslej zborovodja Johannes Likar, potekale pa bodo tudi vse ostale aktivnosti in tečaji. Zimske olimpijske igre 2010. Tiskovna konferenca in sprejem za slovenske olimpionike Vir: IT, 2010 Vancouver, Kanada - Slovenci na OI Slovenijo zastopa na letošnji zimski olimpiadi precejšnje število te kmovalcev. Po napovedih imajo največje možnosti smučarski skakalci, alpska smučarka Tina Maze, tekačici Petra Majdič ter Vesna Fabjan in biatlonka Teja Gregorin. V soboto, 13. 02 so bili v ognju skakalci in biatlonke ter povsem izpolnli pričakovanja. Robert Kranjec in Peter Prevc sta na srednji skakalnici osvojila 7. in 8. mesto - zmagal je Švicar Simon Ammann - kar je vsekakor uspeh. Za pravo senzacijo pa je nekaj ur kasneje poskrbela Teja Gregorin, ki je na biatlonskem sprintu čez 7,5 km zasedla 9. mesto in za seboj pustila večji del svetovne elite. Zmagala je, prav tako nepričakovano Slovakinja, Anastasia Kuzmina. Uspeh Gregorinove je toliko večji zato, ker ženski biatlon v Sloveniji nima takšne tradicije kot denimo alpsko smučanje in skoki na smučeh, katerih zastopniki so že v preteklosti dokazali kaj znajo. JoF Lansko leto na Bulltofti - Planikin piknik 06.06.2009 Tudi letošnji bo na istem mestu 12.06.2010 Mnogo si imajo povedati - od leve proti desni: Jože Habjanič, Johann Bratuschek, Ciril in Tončka Kralj, Lia Popotnik, Mirko Lukačič in Albina Habjanič. V ozadju so vidni še: Ivan Rabzelj, Andrej Pagon in Karl Šnurer. Veseli »delavci«. Pevci, muzikanti in mojstri za peko na žaru. Prizor s planikinega piknika na Bulltofti, 06. junija, 2009 Planika im a č l a n e, ki se spoznajo tako rekoč skoraj na vse, vsakoletni piknik bi bil brez njih prava katastrofa. Nahraniti 70 lačnih ust ni mačji kašelj. Od leve proti desni: Vilibald Šoba, Franc Franseus , sedi Ludvik Cimerman. J o F ORFEUM Landskrona Tudi letos smo v društvu »preskočili« formalitete in obdržali stari upravni odbor. Torej so funkcije v vodstvu društva Orfeum za prihodnje leto nespremenjene. Tudi o posebnostih glede aktivnosti nismo razmišljali, zato ostaja društvo okvirno nespremenj Orfeum ima letos 95 članov. Vsem želimo sončno pomlad in vesele velikonočne praznike! Naš krog prijateljev, ki so umrli, se povečuje_ Včasih srečamo človeka in ne mislimo na to, da se morda še vidimo, morda pa tudi ne. Pomembno pa je, da damo tej osebi vedeti, da jo imamo radi - povejmo ji ali pokažimo na kakšen drugi način. Dobiti diagnozo - imaš raka - je dokaj trda in jasna. In takšno diagnozo je pred skoraj 13. leti v Stockholmu dobil naš zdaj že pokojni prijatelj - JUSTIN HVALA. Justin je torej bil pripravljen na smrt in jo je vzel kot nekaj neizbežnega, vendar ga je skrbelo, kako bo z njegovo soprogo Ingrid potem, ko njega ne bo več. Do konca je vstrajal doma, da ji je bil blizu in razen nekaj dni pred njegovo smrtjo, ji je stregel na vseh področjih - od gospodinjstva, higiene in druženja. Vendar se je poslovil še pred njo in zdaj je njegova vdova Ingrid v eni od oskrbniških institucij na Silvergšrdenu v Landskroni. Skoraj da se ne zaveda več, da je Justin za vedno odšel od nje, da je zapustil ta svet. JUSTIN HVALA se je rodil 12. aprila 1930 v vasi Ponikve v zahodnem delu Slovenije, že skoraj na Primorskem. Starša - zakonca Leopold in Marija Hvala sta v zakonu dobila pet otrok - dve hčeri in tri sinove: Marica, Anica, Rajko, Jože in Justin. Obe sestri sta že pred leti odšli v večnost, Justin pa se jima je pridružil 14. decembra 2009, star dobrih 79 let. Umrl je doma, lahko bi rekli da v naročju bolniške strežnice Lajle, ki mu je stregla zadnji teden pred smrtjo, ko sam res ni več zmogel. Justinova desna roka pri vseh praktičnih nalogah pa je bil do konca prijatelj Zvonko. Po želji Justina bodo njegovi posmrtni ostanki kremirani, pepel pa bo raztresen na pokopališču v SPOMINSKEM PARKU (MINNESLUND), anonimno, brez spomenika. Po tej obredni sv. maši tudi ne bo skupnega shoda, ampak bomo šli vsak po svoje - na domove ali kamor že pač nas bo vodila pot. Tako je želel Justin. Takoj po končani osnovni šoli se je Justin izučil za čevljarja. Čevljarsko delo je tudi nekaj let opravljal doma in v širši okolici. Kmalu pa je uvidel, da mu to delo doma ne bo zadoščalo za solidno preživetje. Politično se ni udejstvoval, tako pač tudi ni napredoval, kar je v tistih časih bil predpogoj za službeno karijero. Zato se je Justin leta 1967 odločil za usodni korak in pobegnil v Italijo. V tistih časih je Švedska klicala po delavcih, iskala jih je po vsej Evropi in ena od delegacij je našla tudi skupino, v kateri je bil Justin in ga zvabila na Švedsko. Foto - zgoraj: Justin - slovo, sorodniki in pogrebna slovesnost v Landskroni, 4. jan. 2010; spodaj: Justin z ženo Ingrid (desno) in svakinjo Evy (1998) FOTO: Z: Bencek 8 Justin se je kmalu po prihodu na Švedsko naselil v predmestju Stockolma in se zaposlil v Karolinški bolnici kot čevljar. Tu je spoznal tudi svojo bodočo ženo Ingrid Arbonius in se z njo poročil le ta 1976. Kmalu sta kupila hišo in nič jima ni manjkalo, le lastnih otrok nista dobila. Justin je bil aktiven član v Slovenskem društvu v Stockholmu. Tu sta zakonca ostala vse do upokojitve, nato sta leta 1996 hišo prodala in se preselila v Landskrono, od koder izhaja Justinova soproga Ingrid. Tu se je Justin kmalu spoprijateljil z nekaterimi slovenskimi rojaki, se spet včlanil v slovensko društvo in bil reden gost pri družinah Matičič in Bencek - Budja. Ti so mu tudi stali ob strani, predvsem v zadnjih mesecih Justinove bolezni, ko se je rak prostate sprevrgel v kostnega raka. Bil je tudi podporni član pevskemu društvu Orfeum v Landskroni. Justin Hvala je bil krščansko vzgojen, zato je tudi na Švedskem rad zahajal v cerkev, posebno vsako prvo nedeljo v mesecu, ko je bila slovenska maša v Landskroni. Želel je katoliški pogreb in tako mu bo tudi ta želja izpolnjena. Justina bomo pogrešali kot kristjana, rojaka, prijatelja in znanca, predvsem pa ga bo pogrešala soproga Ingrid, bližnji prijatelji in njegovi domači, ki živijo v Sloveniji. Pogrešali te bomo. Vsem domačim voščimo iskreno sožalje, Justinu pa želimo, naj mu bo švedska zemjica lahka in naj ga dobri Bog sprejme med svoje izbrane v nebesih. Počivaj v miru, Justin! A.B. Köping Slovensko društvo Simon Gregorčič Dragi člani društva Simon Gregorčič v Kopingu! Leto, ki je pred nami, naj nam prinese dosti veselja, številna srečanja in družabnosti . Naj bo to leto veselja, kajti imamo obletnice, ki jih bomo obeležili. Kot predsednik društva želim in upam, da se bomo večkrat dobivali v čim večjem številu, in da bi bilo čim več veselja pri vseh naših aktivnostih. Imam tudi veliko željo, da bi se nam pridružili naši mlajši člani in članice društva , da so med nami v središču pri vseh dejavnosti. Pomagajmo si in se potrudimo, da jih privabimo v našo sredino, naj bodo z nami, del naših srečanj in druženj. Načrt dela v letu 2010 Januar : Družabni večeri ob sobotah Februar: Srečanje ob sobotah, plus Valentinovo Marec: Dan Žena April: Družabni večeri ob sobotah Maj: Binkošti (romanje v Vadsteno) Juni: Praznovanje poletnega časa ( Midsommar ) Od meseca julija do konec septembra delo v društvu po dogovoru. Oktober : Družabni večeri v prostorih društva November : Spominjamo se naših rajnih svojcev in prijateljev, praznovanje očetovega dne in martinovanje December : Postalo je že tradicija, da skupaj okrasimo novoletno jelko, nato bo Miklavž obiskal najmlajše, in to že popoldne (čas po dogovoru). In še decemberski družabni večeri in silvestrovanje Vabljeni tudi k aktivnosti ki jih imamo med tednom v prostorih društva! V septembru in oktobru je tudi čas nabiranja gob, tudi takrat se dobivamo in skupaj preživimo lepe trenutke v na svežem zraku gozdovih, potem pa še doma ob čiščenju, rezanju in pripravljanju za sušenje. Ob torkih ženski krožki; odb 16.00 ure naprej vabljene vse k sodelovanju. Ob sredah pa moški del, prav tako vabljeni vsi. Želim dosti veselja in uspeha pri delu. Čestitke Jožici Breznik ob jubilejnem prazniku Draga Jožica! Kar je bilo dobrega, naj se nadaljuje, vse, kar je bilo slabo, naj se oddaljuje! Naj sreča, zadovoljstvo vsak dan ti cvetita, naj ves čas smeh in zdravj žarita! K šopku let dodala si cvet. Zdaj bo velik in je lep. najlepše voščilo naj ti velja, ni veliko, je pa iz srca! Vse najlepše in vse najboljše, draga avljenka Jožica, avje, sreča mir in veselje naj te lja skozi življenje! so žeiiečlanov društva regorčič". Gratulationer till Monika Grattis, grattis du fyller jamj man kan tro det är ett skä Men nu är du 40 ar utan graa har Vi har räknat pa fingrar och tar och det stämmer du fyller 40 ar. Vad detta kan vara kommer du snart att första, när du latit ögonen genom dessa rader ga. Att du snart ska bli tant Ju för mig ganska bekant. DUhar berättat att "'intVkan baka det^lir ju ingen fest ka. du vill ju slippa objuden gäst sa ett litet kalas blir nog bäst. Vi är ganska tidiga med vara gratulationer och önskar dig allt bra pa din födelsedag! Vänner och medlemmar i Slovenska Föreningen "Simon Gregorčič", Köping Alojz Macuh, predsednik društva »Simon Gregorčič« KULTURNO DRUŠTVO W SLOVENIJA O l o f s t r ö m E-mail: slovenij a.olofstrom@telia.com VESELO ZA MIKLAVŽA V OLOFSTROMU Likovni krozek v januarji 2010, Dusanka Kelecinji, Tina Belec in Silvana Stopar Presemov dan, UO v Olofströmu je imel sestanek UO KD Slovenija, Olofström(manjka Sabina Kranj c) Že več let zaporedoma smo združili praznovanje Sv. Miklavža in božičnih praznikov. Ja vzrok je ta, da so nekateri člani upravnega odbora na Miklavževo na dopustu, drugi vzrok je ta, da dve članice odbora delata v zdravstvu, kar pomeni da morata delati tudi v sobotah in nedeljah, tretji vzrok pa je, da je tretja generacija porasla in se nekako sramotijo sprejemati darila iz rok sv. Miklavža. Toda slovenski običaji in tradicije so trdo zakoreninjeni v olofstromskem društvu, kajti to je tisto, ki pokažejo identiteto društva. No tokrat smo bili vsi prosti na omenjeni dan in Miklavž je pri nesel darili Tini in Vilmi, ki se nista sramovali sprejeti darila iz Miklavževih rok. Daril smo pač imeli dosti več, ker človek nikdar ne ve koliko otrok in mladine bo prišlo, preostala darila po pošljemo tistim otrokom, ki so bolj oddaljeni od društva. Potem je bila na vrsti okusna večerja, Silvana in Dušanka sta se prav potrudile, da smo bili zadovoljni. Za pripravo in pogretje hrane v društveni kuhinji pa zmeraj kdo priskoči na pomoč. Pri nas je navada, da se hrana postavi na podolgovato mizo in ko se objavi, da je čas za večerjo, potem si gosti sami postrežejo in prinesejo krožnik, tako da si vsak vzame toliko kolikor lahko poje. Ta navada je pri nas zelo priljubljena. Po večerji pa je harmoniko raztegnil naš Viktor Semprimožnik, ki nas zmeraj spravi v čudovito razpoloženje, tako da smeha, pesmi, polk in valčkov ter veselja ni nikdar konca. Kdo bi šel domov ob takem vzdušju, ja Slovenci se znamo res zabavati, le nekdo mora biti, ki to vodi in poskrbi za smeh in dobro počutje. Med nam je bil tudi Robertino Belec, ki je čez nekaj dni slavil 40-ti rojstni dan, no in ko smo mu nazdravili in zapeli v obeh jezikih, ni bilo veselja nikdar konca. LIKOVNA SEKCIJA IN RAZSTAVE Od januarja pa do decembra smo uspeli organizirati kar tri likovne krožke, skupno je bilo več kot 30 srečanj likovnikov v društvenih prostorih. Člani likovne sekcije so se v minulem letu zelo potrudili in pripravili kar nekaj razstav. Silvana Stopar, ki se je udeležila slikarske kolonije v Sloveniji, je tudi sodelovala na skupni razstavi v Mostu na Soči in v Šmartnem v Goriških Brdih. Sodelovanje z Slov. izseljensko matico je bilo zelo dobro. Dušanka in Silvana pa tudi obiskujeta spomladi in jeseni likovni krožek , ki ga organizira ABF v Ronneby in v Olofströmu, tako da nadaljujeta svoje umetniško izobraževanje tudi v švedskem okolju. USPEŠNO JUBILEJNO LETO Leto 2009 je bilo res uspešno, saj smo organizirali Slovenske kulturne dneve v Olofströmu, Slovensko srečanje in kulturni nastop na mestnem trgu. Uspelo nam je, da so nas obiskali švedski politični predstavniki, ter bratsko društvo KUD OŽ iz Sore, predstavniki občine Medvode in iz Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Imeli smo res obsežne društvene aktivnosti v katerih je sodelovalo okoli 35-40 članov. Izdali smo 5 številk Društvenega glasila v nakladi 200-250 izvodov. Letos smo že izdali 64-to številko glasila v začetku marca. Tudi člani so nas izredno podprli saj smo imeli 265 članov, ki se nahajajo v štiriindvajsetih občinah južne Švedske. Pohvaliti moramo požrtvovalno delo upravnega odbora in vseh aktivnih članov sekcij, prav tako pa tudi ostalo članstvo, ki nas podpira z udeležbo na prireditvah, tisti bolj oddaljeni pa s plačilom članarine. Sodelujemo s kulturnimi organizacijami v domovini in zamejstvu, prav tako pa s švedskimi kulturnimi organizacijami, ki nas podpirajo, ker slovensko kulturo prikažemo tudi švedskemu občinstvu, kar se nam je večkrat dobro obrestovalo. Tudi v letu 2010 planiramo v oktobru koncert velikega mešanega pevskega zbora MPZ Lipa iz Šempasa pri Novi Gorici. Zahvaljujemo se vsem, ki so nas podprli in obiskali na prireditvah, članom in sosednjim društvom, organizacijam, oblastem v domovini in tukaj, še posebej pa Slovenski zvezi na Švedskem. P L A N D R U Š T V E N E G A D E L A v letu 2010 i. marec: občni zbor in Dan žena I. maj: balinarski turnir v Olofströmu. 22. maj, romanje v Vadsteno. Nedelja 30. maja, slov. maša v Olofströmu in Nybru. II. - 20. junija, se bosta Silvana Stopar in Dušanka Kelečinji udeležili Slikarske kolonije v Mostu na Soči in Goriških Brdih pod pokroviteljstvom Slovenske izseljenske matice in TD Most na Soči. 28. avgusta: Barnakälla, srečanje vseh generacij in tradicionalni. slov. piknik. 23. oktober, Vinska trgatev, likovna razstava in koncert MPZ Lipa iz Šempasa. Pride ansambel iz Slovenije. 18. Decembra, miklavževanje. Med letom bodo tudi slovenske maše v Olofströmu in Nybru. Likovna sekcija: od januarja - junija, krožek likovne sekcije 3 nedelje v mesecu. Vabimo vas od 14-18.30 ure. Slovenska šola: zainteresirani starši naj prijavijo svoje otroke. Društveni prostori bodo odprti, ko ima likovna sekcija krožek, to je v nedeljah od 15.00 ure naprej, (trikrat mesečno). Viktor na harmoniki nam je veselje prinašal Zbiranje in obvezni pogovori Tudi Vilma Rampre je prišla k Miklavžu po dariloin Tina Belec je z veseljem sprejela darilo Žene so imele posebne razgovore v drugi sobi Tudi slovenske radi prepevamo Večerja nam je dobro prišla po pogovoru Druga in tretja generacija tudi radi pridejo na družabno prireditev Robertino Belec je praznoval 40 let. Prepevali smo pozno v noč Ciril M. Stopar, KD Slovenija, Olofström SLOVENSKO - SVEDSKO društvo Helsingborg Osmrtnica 1 vest o smrti Sporočamo še eno žalostno vest iz zahodnega juga Švedske, da je umrla ga. Emilija Barač, živeča v Helsingborgu. Milka - pod tem imenom smo jo poznali, je bila vse do svoje smrti dolgoletna predsednica slovensko švedskega društva v Helsingborgu. Rodila se je na Štajerskem v Sloveniji, dne 12. 09. 1939 in umrla 31. 01. 2010. Jeseni 2009 je Ljudmila napolnila 70 let. Znanci nismo vedeli, da bi bolehala za kakšno resno boleznijo, pred kratkim je prestala kirurški poseg operacije kolena, drugače pa smo jo poznali kot veselo in prijazno osebo. Pred kratkim jo je zadelo, strdek v možganih je povzročil, daje padla v komo iz katere se ni več zbudila. Umrla je zadnjega januarja letos. Za sabo je pustila žalujoče otroke ter znance in prijatelje. Pogrešali jo bodo tudi v društvu, katerega steber in predsednica je bila veliko let. V trenutku pisanja teh vrstic uredništvu GLASILA podrobnejši podatki I niso bili dostopni, zato objavljamo samo Ljudmile Barač, ne pa tudi o pogrebu in ostalo. Vsi, ki smo Ljudmilo, Milko Barač poznali, se je bomo radi spominjali. Pogrešali te bomo, tvojo veselo naravo in dobro voljo. Počivaj v miru in naj ti bo zemljica lahka! Za slovensko skupnost v Helsingborgu Darko Berginc z družino • ^ ^ ' "v Obvestilo članom Vse važnejše zadeve v zvezi z društvom bo do naslednjega občnega zbora vodil blagajnik Darko Berginc iz Helsingborga. Kontaktirate ga lahko na telefosnko številko, ki jo najdete na predzadnji strani Slovenskega GLASILA med naslovi društev. Vsem sorodnikom in prijateljem izrekamo iskreno sožalje! Uredništvo SLOVENSKI DOM GOTEBORG Novice iz Göteborga Zima je v pravem pomenu besede pokazala, da je sneg in stopinje pod ničlo tisti čas, ko smo najraje v stanovanju na toplem. Letos je zmanjkalo v športnih trgovinah smuči in sank že pred Božičem. Saj nismo ravno razvajeni s snegom na jugu Švedske. Letos še posebno, saj kot sem izvedela, že 60 let ni bilo tako mrzlo in toliko snega. To zimo bodo vsi ljubitelji zimskih športov prišli na svoj račun. Veliko starejših pa s poškodbam ii ob padcih na poledenih poteh. No sedaj se že pozna, da je svetlo ob 8. uri zjutraj in tudi kasneje je treba prižgati luči. Foto: v društvu Planika, Malmö, pomlad in jesen 2009 Delo v društvu smo začeli z 12. občnim zborom, ki je bil obiskan s člani (lahko bi jih bilo še več), katerim smo predstavili delo v prejšnjem letu in tudi za 2010. Člani upravnega odbora, ki jim je potekel mandat, so ponovili svojo kanditaturo in tako smo spet popolni. Jože je dobil novo zaupnico za predsednika. Članarina je ostala ista, 200:- za samske in 300:- za družine. Dogovorili smo se tudi, da se bomo srečevali vsakih štirinajst dni ob sredah, kjer se bomo za vsakič dogovorili, kaj bomo počeli. Branje knjig, pogovori o mladosti in o življenskih izkušnjah. Radi bi tudi, da obiščemo Rdeči križ, kjer nas bodo informirali o prvi pomoči in kako pomagati če pride do kakšne nesreče v naši bližini. Postajamo starejši in pozabljivi, zato je dobro to obnoviti in tudi novi pripomočki so na tržišču, ki gotovo lahko pripomorejo k hitri in dobri ozdravitvi. Po končanem Občnem zboru smo nadaljevali s Kulturnim programom ob prazniku 8. februar. Iz knjige Prešernove Poezije smo prebrali »Lepa Vida« vsak po eno kitico, tako, da so vsi bili udeleženi. Marija Lajšič je nadaljevala z zgodbami iz knjige »Ludje so gučali", kljub besedam in narečju je bilo smeha, saj je zgodba bila o fantu, ki je šel vasovat in pes, ki ga je pregnal, da je fant padel v apnico (luknja za gašenje apna) prilezel iz nje in prestrašil sosedo, ki je ravno šla domov. Marija to tako prečita z doživetjem, da je bilo prijetno poslušati. Sama sem prečitala iz knjige »Vsako srce potrebuje dom«, razne odlomke o življenju. Kulturni program smo zaključili s slovensko himno. Vse navzoče člane smo nato pogostili z večerjo, kavo in pecivom. Jože zsharmoniko je nekatere zvabil na plesišče. Pesem je odmevala še pozno v noč in kot sem videla z obrazov, so bili vsi zadovoljni. Težko je morda priti od doma, izgovorov je veliko, ko smo pa že na mestu, pa ugotovimo, kako je lepo, kadar smo skupaj. Zavedajte se, da majhna skupina upravnega odbora poskuša zadovoljiti vsem in to s prostovoljnim delom in časom in, da nam je to Vaše plačilo, kadar se odzavete na naše prireditve. Radi bi napravili piknik na prostem, le tega je težko najti, čas mora biti primeren za otroke in odrasle in ob slabem vremenu tudi streha nad glavo. Če veste za kaj takega, nam javite. Naslednja srečanja bodo še po sv. mašah v Astridsalen: Februarja Kulturni dan Marec Dan staršev in mamic Maj Romanje v Vadsteno Junij Dan državnosti V pomladanskem programu, bomo poskusili preko Rdečega križa organizirati tečaj prve pomoči. V jeseni za Martinovanje 13. november bo veselica v Medborgarhuset v Gamlestadu in dobili bomo goste iz Slovenije. Zato rezerviraje ta dan že sedaj. O tem več v jesenski pošti. Socialna skupina na srečo ni rabila nikogar obiskati v bolnišnici ali doma, sem pa poslala voščilnice tistim, ki so dopolnili okrogli jubilej ali pa zaslužen pokoj, ter rože tem ki so pripravljeni pomagati pri društvenem delu. Vesele babice so bile na božičnem bazarju v mestih Hannover in Celle. Dopoldan smo si ogledale z vodičko obe mesti in izvedeli za zgodovino in pomembne ljudi, ki so pomagali pri razvijanju mesta. Popoldan smo hodile po trgovinah in zvečer na božičnem marknadu, kjer je bilo veliko ljudi in veliko različnih prodajalcev. Ker je bilo hladno in tudi dež je nagajal je »gluhwein" kar dobro ogrel naša telesa. V petek se bomo srečale babice v mestu in malo pokramljale ob kavi in pecivu in morda določile, kam bomo odšle letos decembra. Tudi tokrat je nekaj naših članov, ki bodo napolnili okrogle obletnice: Februar Josef Kociano 80 let April Veronika Slebič 75 let; Florjan Mrak 70 let Želimo Vam odkritij in čudežev, Želimo Vam uspehov, Želimo Vam radosti, miru in zadovoljstva Ter polno čašo ljubezni. Prejmite prisrčne čestitke in tople želje! Poskušala sem napisati in opisati naše delo, katerega cenimo in poskušamo, da bi ga cenili tudi Vi. Nismo popolni in delamo napake na katerih se učimo. Kdor ne dela napak, ne more narediti drugič bolje. Nepričakujemo pohvale in diplome, Vaš obisk nam je plačilo, za vse. Za konec naj pripišem: Kaj je čas? Razdalja med jutrom in večerom, razdalja med zibelko in grobom. Prostor za življenje in za užitek, prostor za sončni vzhod, za ptička, ki poje v zgodnjem jutru, za cvetlico, ki cveti le en dan, za otroka, ki se ti nasmehne, za lepo besedo, ki ti jo kdo izreče. Vsem bi rada zaželela konec zime in lepo toplo pomlad s soncem, cvetjem, ptičjim petjem in dobrim počutjem. Za upravni odbor Slovenski Dom - Marija Kolar 16 Slovensko društvo v Stockholmu Društvo švedsko-slovenskega prijateljstva Smo sicer že v letu 2010, vendar je po mnenju uredništva vredno ponovno omeniti Slovenske dneve v Stockholmi, ki so se odvijali v maju 2008, saj je bil dogodek za Slovence nekaj neponovljivega. Izseljenci na Švedskem predstavili domovino Sončni »Slovenski dnevi v Stockholmu« so se odvijali od 21. do 24. maja. Potekali so pod naslovom Majhna dežela, bogata kultura - LITET LAND, STOR KULTUR, SLOVENIEN FESTIVAL. Igriva in poglobljena kulturna manifestacija z vrsto nastopov, ki so potekali v osrčju Stockholma, je po vsebini in tematikah, ki so presegle lokalne okvirje naših društev, največja prireditev, ki so jo kdaj zasnovali naši izseljenci, ki žive na Švedskem. Temeljni namen prireditve je bil, po besedah arh. Stanislave Borštnar Gillgren, predsednice Društva švedsko-slovenskega prijateljstva, poglabljanje, spoznavanje in sodelovanje na vseh ravneh prijateljstva med obema narodoma na različnih področjih, zlasti na kulturnem. Preseči želijo dolgoletno domačijsko društveno-veselično raven posamičnih društev, pretežno obarvano z ansambli in folkloro, saj se je četrta generacija Slovencev že močno integrirala v švedsko družbo, svoj jezik in identiteto pa Slovenci v enajstih društvih na Švedskem še vedno ohranjajo. V okviru Evropske unije pa lahko uresničujejo zahtevnejše skupne programe. Prireditev sta organizirali še Slovensko društvo v Stockholmu in Veleposlaništvo Republike Slovenije v Stockholmu. Podjetje Kraft & Kultur i Sverige AB, katerega direktor je Boris Benulič, ki je primorskih korenin, pa je poleg odlične organizatorke Ulrike Nordfeldt prispevalo velik del stroškov za dvorano, bivanje in pogostitev gostov iz Slovenije. Mnogi nastopajoči iz domovine pa so si (delno) sami krili stroške. Zaslužni organizatorji in gostje. Četrti z leve Kjell Sjostrom, prvi predsednik Društva švedsko-slovenskega prijateljstva, ustanovljenega v času osamosvajanja Slovenije Vriskajoče veselje in radost gibanja v skandinavskih Benetkah V sredo, 21. maja, je na trgu Medborgarplatsen nastopila folklorna skupina iz Škofje Loke pod vodstvom Marka Krajnika, nato še na trgu Slusen, S6dermalmstorg-Ryssgarden in navdušila gledalce. Mlada gledalka je dejala: »Slovenci ste prinesli vriskajočo veselje in radost gibanja v te naše hladne skandinavske Benetke, kot imenujejo Stockholm.« Naša sreča: štirje sončni dnevi! V knjižnici Slovenskega društva v Farsti je bila razstava akvarelov Lepote Slovenije slikarjev Emilije Erbežnik, Marije Strnad, Marjana Miklavca, Iva Kolarja, Jurija Repenška in Draga Jermana, ki so jo razširili z več deli tudi v prostorih Enskilda Galleriet. Zasnove moderne slovenske arhitekture so na razstavi predstavljali arhitekti pisarne Bevk-Perovic. Jože Stražar, mednarodno uveljavljeni kipar, grafik in medaljer, je ob 300-letnici rojstva znanstvenika, naravoslovca Šveda Carla von Linneja, ki je sodeloval z naravoslovcem in zdravnikom iz Idrije, J. A. Scopolijem, razstavil svoj opus medalj, ki ga je s skulpturami in akvareli svoje žene, Japonke Sumiko Kiyohara, prikazal že lani v Mestni galeriji v Velenju. Lojze Hribar, pravnik, organizator in veteran stockholmskih rojakov, je ponudil streho nad glavo četici gostujočih. Prvi z leve Marjan Marinšek, vodilni kulturnik iz Velenja, idejni oče Festivala Pika Nogavička, dolgoletni prijatelj švedske pisateljice Astrid Lindgren, je s citrami obogatil vrsto nastopov. Vrhunski fotografski mojster umetniške fotografije Oskar - Karel Dolenc je očaral s fotografijami Cerkniškega jezera, ki je edinstven fenomen spremenljivosti letnih časov in enkratne lepote. Razstava o Primožu Trubarju, očetu prve slovenske knjige, je bila prav v knjižnici v Farsti, ki jo je projektirala naša arhitektka Stanislava Borštnar Gillgren. Prav tu je v 70. in 80. letih, v polnem razmahu slovenskega izseljenstva, učila naše potomce slovenščino Mihaela Hojnik. Sedaj se žal že nekaj let slovenske besede otrok četrte generacije ne sliši več! Folkloristi iz Škof] e Loke so najprej navdušili množico Švedov na ulicah, nato še v dvorani Enskilda Galleriet. Odprtje festivala v znamenju plesa in glasbe Odprtje festivala z nazivom Majhna dežela, bogata kultura se je naslednji dan (četrtek, 22. maja) začelo z nastopom že omenjenih folkloristov iz Škofje Loke. Dirigentka Jerica Bukovec je uspešno izvedla diplomski koncert s švedskimi pevskimi zbori KMH Vokalensemble, KFUMs kammarkor in Taby kammarkorb, saj jih je naučila peti ljudske pesmi v slovenščini! Eminentni švedski kulturniki, pevci, obiskovalci opere, profesorji glasbe in gledalci so ji izrekli častno priznanje. Popularni ženski slovenski trio Katrinas je spevno zaključil večer, ob prikazovanju filmov o Sloveniji in turističnem vabilu Švedom za obisk Slovenije in občudovanju »vriskajočega veselja in radosti, ki so ju prinesli Slovenci v Stockholm, hladne Benetke Skandinavije«. Moški pevski zbor pod vodstvom Janka Hareja je s primorsko-kraškim melosom, v katerega so položili moško strast in veselje do petja, navdušil; naslednji večer pa privabil v dvorano Enskilda Galleriet množico Švedov, ki so navdušeno ploskali mojstrskim vokalnim dosežkom postavnih fantov. Ulrika Nordfeldt, glavna, neumorna organizatorka, predstavnica sponzorja Kraft & Kultur AB s predsednikom društva pisateljev Slavkom Preglom. V petek, 23. maja, so opoldne na trgu Stureplan nastopili folkloristi. V knjižnici v Farsti so igrali in peli slovenske ljudske pesmi Lilijana Stepic, Emilija Erbežnik in Jože Jesenovec. Veličasten nastop se je odvijal v cerkvi sv. Štefana - Stefanskyrka, ko so nastopili: Mešani pevski zbor Gorenje-Velenje, Dornberški fantje in švedski Taby kammarkor z vodilno mislijo: V duši molitev, na ustih pesem, v srcu domovina. Prireditve so se nadaljevale v Enskilda Galleriet. Mlada filozofa in profesorja Vid Snoj in Gorazd Kocijančič sta z moderatorjem filozofom Tomasom Anderbergom nastopila z razpravama o etiki. Na citrah ju je spremljal Marjan Marinšek, direktor Kulturnega centra Velenje, ki je pred leti v povezavi s priljubljeno švedsko pisateljico za otroke Astrid Lindgren zasnoval vseslovensko prireditev Festival Pike Nogavičke. Kipar, grafik Jože Stražar, ki živi na Švedskem od leta l965, ]e dosegel mednarodni sloves. V soboto, 24. maja, je v Enskilda Galleriet dušni pastir Zvone Podvinski iz Goteborga daroval slovensko mašo. Pisatelja Ivan Cimerman z aforizmi in Slavko Pregl z basnimi, ki jih je v švedščino prevedla in brala prof. Mita Gustinčič Pahor, sta izvabila hudomušen smeh ob bičanju zablod in »globalnih etičnih blodnjah človeka tega planeta«. Moderator je bil pisatelj Richard Schwartz. Satiro je na kitari virtuozno dopolnila Danni Stražar, ki študira glasbo v Stockholmu. O razvoju današnje slovenske arhitekture je predaval in komentiral arhitekt Vasa Perovic. Njegov moderator je bil Johan Carlsson. Tema: kako sodobne globalne in evropske težnje vnesti v slovenski prostor. Prebudimo vsestransko sodelovanje Svečan zaključek prireditev so izvedle pevke tria Katrinas s tenkočutnim petjem, ki je zajemalo predvsem tipičen slovenski melos in obvladovanje sodobnih smeri evropske glasbe. Vse te predstavitve so imele namen prebuditi vsestransko, kulturno, znanstveno, gospodarsko pripravljenost med Švedi, ki le malo potujejo v »deželico pod Triglavom«. Društvo švedsko-slovenskega prijateljstva je bilo ustanovljeno med osamosvajanjem Republike Slovenije. Rojstvo samostojne republike je narekovalo drugačne odnose, kot pa so jih bili vajeni slovenski podjetniki na Švedskem, kupci slovenskih izdelkov in poslovni partnerji. Tudi mnoge družine z zakoncema obeh narodnosti so začutile potrebo, da se združujejo in tesneje povežejo Slovenijo in Švedsko. Ponudbe osrednjih turističnih organizacij iz Slovenije na švedski televiziji ni zaslediti, le kakšno hrvaško. Švedi, ki so podvrženi hladni severni klimi in dolgim zimam, negujejo zdravje. Iščejo topla morja in vroča poletja, mi pa lahko pustolovcem, »potomcem Vikingov«, ponudimo storitve v alpski, kontinentalni in sredozemski klimi, reke, jezera, gradove, arheologijo, etnološke bisere ... in storitve v 16 slovenskih zdraviliščih. Z desne: pisatelj Ivan Cimerman, arhitektka Stanislava Borštna -predsednica Društva švedsko-slovenskega prijateljstva, in Lojze Hribar -pravnik, prevajalec in organizator, »oče za vse zadeve izseljencev«, ki že več kot 40 let živi v Stockholmu. Po podatkih monografije Auguštine Budja (Slovenci na Švedskem, Landskrona 2005) je bilo na Švedskem leta 1999 registriranih, v Sloveniji rojenih priseljencev: 2657 moških in 2441 žensk. Danes se že vidijo sledovi asimilacije, saj se Slovenci vse bolj »integrirajo« in zlasti dekleta prevzemajo švedske priimke. Število otrok za dopolnilni pouk slovenskega jezika je premajhno, zato dajejo Švedi s svojo večkulturno politiko usodno prednost priseljencem drugih narodnosti iz različnih dežel Evrope, Azije in Afrike, ki imajo veliko število otrok. Majska prireditev je dokaz, da imamo v Stockholmu in drugih mestih na Švedskem sposobne »ambasadorje« na različnih področjih, ki zadevajo strokovna znanja, z dolgoletnimi izkušnjami in prakso. Ti izseljenci vseh generacij, ki domovini ponujajo roko, modrost, znanje in voljo ter poznajo švedsko mentaliteto in navade - in obenem čutijo pripadnost »matični domovini, staremu kraju«, so vredni velike pozornosti naših gospodarstvenikov, strokovnjakov, kulturnikov in aktivnejših politikov s čutom za izseljence na Švedskem. # JERICA BUKOVEC: Nekega lepega dne sem prejela klic Stanislave Gillgren, ki me je povabila na kosilo. Omenila sem, da imam zaključni koncert podiplomskega študija v mesecu maju. In tako se je vse skupaj začelo. Dana ideja je rodila novo idejo, oči so se vedno bolj iskrile, nasmeh je bil vedno bolj opazen in volja, da naredimo nekaj več, je bila od tistega tenutka naprej neomajna. Združeni v eno, z enim samim ciljem. Predstaviti Slovenijo Stockholmu, Švedski. Sodelovanje se je kasneje več kot le razširilo, začetna ideja se je še bolj razcvetela, dokler ni v lepem majskem dnevu vse skupaj otvoril ples folklorne skupine, dokler se naenkrat ni zaslišalo petje pevcev, dokler ni naenkrat Stockholm postal "slovenski" za nekaj dni. Še zdaj, ko na to pomislim, sem ponosna, da sem Slovenka in sem vesela, da mi je Stanislava že od samega začetka izkazala toliko zaupanja. Po festivalu sem na listu papirja prejela misli Jelke Repenšek, ki je našemu festivalu sledila od samega začetka, njeno zahvalo. Med drugim je napisala: "Zahvaljujem se Bogu, da imamo Slovenci tako bogato izročilo, da imamo Slovenci tako odlične skladatelje, da je Bog križal poti Zvoneta Podvinskega in teh ljudi, da so Švedi s pesmijo prišli Slovencem "pod kožo". Naj pri tem omenim, da je bilo na mojem koncertu predstavljenih sedem del slovenskih skladateljev in štiri dela švedskih skladateljev. Da ne omenjam vseh sodelujočih, ki so na toliko različnih načinov predstavljali svoj košček Slovenije. Več kot vesela sem, da nam je to uspelo. To je odskočna deska, da bo takšnih "kosil" v prihodnje morda še več. Besedilo in foto: Ivan Cimerman Spletni vir: Moja Slovenija, okt. 2009 VASA PISMA ERA BRE S ZGODOVINA SE PONAVLJ Januar 2010 A Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja Pred leti sem dobival informacijo znancev, ki so se vrnili iz Švedske v Slovenijo in dobivali švedsko pokojnino v Slovenijo, da bijejo boj "hlapca Jerneja" z davčnimi oblastmi zaradi obdavčitve njihove pokojnine v Sloveniji, kljub temu, da davek plačujejo na Švedskem. V posredovanje so bili vključeni celo Finančno ministrstvo RS in švedskie davčne oblasti. Večina mojih znancev je uspelo, da plačajo davek samo na Švedskem. Še vedno pa so posamezniki, ki ne vedo, da plačajo davek na Švedskem in v Sloveniji. So žrtve nepravilnega tolmačenja omenjene Konvencije in nimajo moči, da bi se borili z davčno birokracijo. Spominjam se diskusij o Konvenciji o socialni varnosti in Konvenciji o izogibanju dvojnega obdavčevanja pred 30 leti, ko sta Jugoslavija in Švedska podpisali omenjeni konvenciji..Prav tako o diskusijah o modernizaciji Konvencije o socialni varnosti med Švedsko in Jugoslavijo leta l989 in 1990, ki pa zaradi razpada Jugoslavije ni bila sprejeta. Za reševanje in tolmačenje tekočih problemov pri izvajanju konvencij so jugoslovanske in švedske oblasti imenovale mešane skupine strokovnjakov. Predpostavljam, da Švedska in Slovenija na enak način rešujeta tekoče probleme pri izvajanju konvencij. V decembru 2009 sem dobil od urednice Informativnega Glasila Slovenske zveze na Švedskem vprašanje našega rojaka glede dvojnega obdavčevanja in odgovor Ministrstva za finance Republike Slovenije, torej tolmačenje te Konvencije. Odgovor ali tolmačenje je težko razumljivo razen l.točke 18.člena Konvencije, ki se glasi: "Pokojnine in drugi podobni prejemki se obdavčijo le v državi, katere rezident je uživalec takšne pokojnine ali prejemka (torej Švedska). Odgovori ali tolmačenje točk 2, 3 in 4 je zamegleno. Tu je pomešano še vprašanje državljanstva, ki pa nima nobene veze z obdavčevanjem švedskih pokojnin. Znanka iz zapadnega dela Slovenije, ki se je pred leti vrnila iz Švedske v Slovenijo, me je večkrat klicala in tožila kako je krivično, da mora plačati na švedsko pokojnino davek na Švedskem in v Sloveniji. Tolažil sem jo, da je to nemogoče in da je verjetno nesporazum med njo in davčnim uradnikom. Pojasnjeval sem, da obstoja Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja iz leta 1981, ki je bila podpisana med SFRJ in Kraljevino Švedsko. Konvencija določa, da se davek na prejemek, pokojninino plača v državi, ki izplačuje pokojnino, to je v tem primeru Švedska. Po razpadu Jugoslavije so vse nastale države na prostoru bivše Jugoslavije sprejele to konvencijo in še vedno velja. Znanka je obiskala davčni urad in pojasnevala in pojasnevala, a nič ni pomagalo. Najprej je plačala davek enkrat letno, ko je napovedala dohodek. Za leto 2009 pa je dobila odločbo, da mora plačati davek tekoče, akontacijo vsak mesec. Pa si malo bolj oglejmo obrazložitev Odločbe davčnega urada. "Na podlagi prvega odstavka 18. člena Sporazuma (Konvencije) med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Kraljevino Švedsko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja(Uradni list...), se pokojnine in drugi podobni prejemki, obdavčijo le v državi pogodbenici, katere rezident je uživalec takšne pokojnine. Ne glede na prvi odstavek se obdavči pokojnina, ki jo fižični osebi izplača država pogodbenica ali njena družbenopolitična skupnost iz proračuna ali iz posebnih skladov, le v tej državi. Takšna pokojnina se obdavči le v drugi državi pogodbenici, če je uživalec državljan in rezident te države.. Glede na to da je zavezanka Rezident Republike Slovenije, se prejeta pokojnina iz Švedske obdavči le v Republiki Sloveniji. Odbitek tujega davka se zavezanki ne prizna , lahko pa zavezanka zahteva vračilo pri priostojnem davčnem organu v tujini«. Nisem mogel verjeti, kako more davčni urad formulirati odločbo, ki ni v skladu z veljavnimi predpisi. Izgleda, da je vse mogoče. Ista Konvencija, toda različno tolmačenje in odločanje. Pri vseh teh nejasnostih sem se poglobil, kako tolmačijo švedske davčne oblasti prav prvi odstavek 18.člena Konv encije o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Odgovor je jasen in se glasi: "Pokojnino, ki jo davčni zavezanec prejema na podlagi prejšnje zaposlitve (Forsakringskassan mm) se obdavči skladno s prvim odstakom 18. člena navedenega sporazuma (Konvencija), po katerem se pokojnine in drugi podobni prejemki obdavčijo le v državi pogodbenici (Švedski), katere rezident je uživalec takšne pokojnine ali prejemka". Švedska odbija načeloma davek na pokojnine po tako imenovani SINK tabeli, kar pomeni (načeloma 25% davka) vsem prejemnikom švedske pokojnine, ki živijo izven Švedske. Izjema od tega načela so lahko nekatere države (Skandinavija) s katerimi ima Švedska posebne dogovore. Torej, spoštovani rojaki, ki prejemate švedsko pokojnino v Slovenijo ali pa boste to pravico pridobili v bližnji bodočnosti in ste ali boste prizadeti, pa tega morda še ne veste, pravica je na vaši strani. Korajžno naprej po poti "hlapca Jerneja". Če boste dovolj samozavestni in vzstrajni, boste uspeli! Lojze Hribar Pismo lahko objaviš, če smatraš, da je primerno. Ja, kaj napraviti? Nimam odgovora. Pred 30. leti smo bili mladi, polni moči in idealov. Osebno sem sodeloval pri oblikovanju konvencij. Vedeli smo kaj hočemo. Danes je starost in bolezen. Mladih kadrov ni. To sama najbolj doživljaš. Morda bi odprli pri Slovenskem Glasilu rubriko, da se bralci oglasijo in povedo, kako doživljajo izvajanje prav te konvencije. Obdavčitev ja zelo boleča točka in če je krivično, je še toliko bolj boleče. Nato bi poslali vprašanje pristojnim organom v Sloveniji ali v imenu redakcije ali v imenu Slovenske zveze. Napake niso na švedski strani ampak na slovenski. Justinu Hvala v spomin Po dolgi bolezni nas je zapustil Justin Hvala, rojak iz Tolminskega, iz Šentviške gore nad reko Idrijco. Spoznala sva se v letih l973/74 v slovenski hiši v Farsti, kjer je bil sedež slovenskega društva v Stockholmu. S svojo švedsko življensko spremljevalko je živel v Handenu, južno od Stockholma. Po upokojitvi sta se preselila v Skane, Landskrono kjer je živel vse do svoje smrti 2009. Po poklicu je Justin bil čevljar. Predno je odšel za večjim kosom kruha na tuje je nekaj let po drugi svetovni vojni delal med drugim tudi v Tolminu. Naključje je tako naneslo, da sem nekaj casa v teh krajih služil vojsko In o teh idiličnih krajih, gostilnah, osebah, dogodkih sva imela skupne spomine. Justinovo narečje je bilo izrazito tolminsko, pomešano z narečjem benških Slovencev. Pri delu slovenskega društva v Stockholmu se je izogibal funkcij, češ, da nima primernih šol, da ni sposoben itn.toda vedno je bil pripravljen praktično pomagati . Skoraj ni bilo zabave, prireditve da ne bi videli Justina kako prenaša mize, stole, čisti in pomaga našim deklicam in mamicam v kuhinji. Bil je zaveden rojak. Mnogo bolj zavesten od povrečnega Slovenca, poznalo se je, da izhaja iz krajev kjer italijanske fašistične oblasti med obema vojnama niso dovolile slovenskega pouka, slovenske govorice, čitanje slovenskih knjig itn. Ponosen je bil na svoje skromno poreklo, na Slovenijo, na svoje hribovite kraje in ljudi. Lojze Hribar SLOVENSKE NOVICE SLOVENSKA NYHETE R Türk: Za nami težka preizkušnja, pred nami leto smelih vizij Danilo Türk se je v svoji poslanici spomnil vseh tistih, "ki skrbi za nas to najdaljšo noč preživeli na svojih delovnih mestih". Foto: Bobo V novoletni poslanici predsednik republike ugotavlja, da je za nami leto preizkušenj, za leto 2010 pa Slovencem želi, da bi bilo leto smelih vizij in pogumnih odločitev. Predsednik države Danilo Türk je v svoji poslanici najprej na kratko povzel že skoraj preteklo leto: "Za nami je leto preizkušenj. Ves svet in naša domovina, Slovenija, sta preživela največjo gospodarsko krizo po drugi svetovni vojni. Za nami je resna preizkušnja. Ta čas pa se že kažejo znaki okrevanja. Storiti moramo vse, kar je treba, da bi se gospodarsko okrevanje v prihodnjem letu nadaljevalo. Še več, priložnost imamo za temeljite spremembe in izboljšanje, ki bodo zagotovili blaginjo naslednji generaciji," še pravi predsednik. Pohvala za solidarnost V nadaljevanju poslanice je predsednik pohvalil "našo solidarnost", pa tudi humanitarne in nevladne organizacije ter prostovoljce, ki so ob vse bolj grozeči gospodarski krizi priskočili na pomoč najbolj prizadetim. "Vsem njim gre ob koncu tega leta posebna zahvala, vsem nam pa naloga, da v prihodnjem letu še okrepimo mrežo naših organizacij civilne družbe. To bo omogočilo boljšo skrb za sočloveka in višjo kakovost življenja nas vseh," še meni predsednik. Türk še dodaja, da moramo vsi skupaj storiti več za to, "da bi mladi našli pravo mesto v družbenem razvoju in da bi v stoletju, ki se je komaj dobro začelo, našli pot, ki bo v polni meri priznala in angažirala mladostno energijo in ustvarjalno moč mlade generacije". "Naj bo to čas dobrih dejanj" Ob koncu je Türk dejal; "Ob vstopu v novo leto želim vse dobro in veliko dobre volje in osebne sreče, zadovoljstva in uspehov vsem državljankam in državljanom Slovenije, našim rojakom v sosedstvu in po svetu ter vsem ljudem, ki živijo v Sloveniji. /.../Naj bo leto, ki je pred nami, leto smelih vizij in pogumnih odločitev, naj bo to čas dobrih dejanj. Vsem voščim srečno v 2010!" 31. december 2009 Ljubljana - MMC RTV SLO T. K. B. V večini držav EU-ja upokojitev v 65. letu Več kot 15 odstotkov Slovencev starih 65 let in več 15. september 2009, Ljubljana - MMC RTV SLO Pokojninska reforma, o kateri v tem trenutku zagotovo vemo le, da zagotovo bo, v javnosti dviga veliko prahu. MMC je preveril, pri kateri starosti se upokojujejo Evropejci. Bomo Slovenci delali dlje, bo starostna doba izenačena, bomo sledili švicarskemu ali švedskemu modelu so teme, o katerih tečejo razprave v javnosti. Vlada je v sklopu varčevalnih ukrepov možnost razvoja pokojninske reforme v smeri podaljševanja delovne dobe sicer napovedala že aprila, na kar so se dokaj burno odzvali sindikati. Odziv je bil jasen; do 65. leta ne želi delati nihče. Po najnovejših informacijah pa naj bi vlada razmišljala o dvigu starostne meje celo na 67 let. Bomo spet delali "do smrti?" Upokojitev, ki jo delno s prispevki pokrivajo delavci, delno pa delodajalec in/ali država, je v zgodovini človeštva dokaj nov pojav. Pred uvedbo pokojninskih sistemov so ljudje delali, dokler so mogli, nato pa skušali preživeti od prihrankov in pomoči sorodnikov. Večina razvitih držav pozna pokojninske sisteme, v najrevnejših pa so onemogli, ki niso več sposobni za delo, še vedno odvisni od "milosti" bližnjih. Starost ob upokojitvi se je spreminjala glede na gibanje zaposlovanja, upokojevanja in pričakovane življenjske dobe. Medtem ko se je prav zaradi teh vzrokov v preteklosti zniževala (ZDA: leta 1910: 74 let in leta 2002: 62 let), pa se trend zaradi staranja prebivalstva in daljše življenjske dobe spet obrača. EU: V "penzijo" v 65. letu MmC je zato pobrskal za podatki o starosti ob upokojevanju v Evropski uniji. Gre za približne podatke, ki veljajo za optimalno zaposlovanje, torej zahtevano starost ob izpolnjeni polni delovni dobi. Podatki kažejo, da je 65 let povprečna starost za upokojevanje moških, ženske pa se upokojujejo stare nekaj več kot šestdeset let. Najdlje delajo na Norveškem, kjer se tako ženske kot moški upokojujejo pri 67 letih. Možnost upokojitve pri starosti pod 60 let je tako za moške mogoča le (še) v Sloveniji, za ženske pa v Sloveniji, na Češkem in v Romuniji. Slovenija: postopno povečanje starostne dobe Na ZPIZ-u so za MMC tako povedali, da se je ob polni delovni dobi v tem trenutku mogoče upokojiti pri starosti 58 let za moške in 56 let in 4 mesece za ženske. Starostna doba se sicer postopoma povečuje proti starosti 63 let za moške in 61 let za ženske. Država Odstotek prebivalstva starega 65 let ali več Starost ob upokojitvi moški Starost ob upokojitvi ženske SLOVENIJA 15,6 58 56,3 Avstrija 16,7 65 60 Belgija 17,6 65 64 Bolgarija ni podatka 63 59,5 Češka 14,2 61,5 55,66 Danska 15 65 65 Estonija ni podatka 63 60 Finska 15,9 65 65 Francija 16,6 60 60 Grčija 18,2 65 60 Irska 10,9 65 65 Italija 20 65 60 Latvija ni podatka 62 61,5 Litva ni podatka 62,5 60 62 Madžarska ni podatka 62 (povečano leta 2009) Malta ni podatka postopno povečevanje na 65 postopno povečevanje na 65 Nemčija 18,8 65 65 Nizozemska 14,1 65 65 Norveška 15 67 67 Polj ska 12,9 65 60 Portugalska 17,1 65 65 Romunija ni podatka 63,3 58,3 Slovaška 11,8 62 62 Španija 16,5 65 65 Švedska 17,2 65 65 Švica 16 65 64 Velika 12,3 65,8 65,8 Britanija Aleksandra K. Kovač V tabeli so informativni podatki zahtevane starosti ob upokojitvi s polno delovno dobo. Ker pa zaradi staranja evropskega prebivalstva več držav v zadnjih letih vpeljuje ali razmišlja o spremembah, so možna odstopanja. Vir: Social Security Programs Throughout the World: Europe, 2006 in 2008 Slovenija brez kompasa Če smo pred časom mislili, da je državni aparat z odlikovanjem nekdanjega šefa Uprave državne varnosti, odgovornega za aretacijo četverice (Ertla), padel na samo moralno dno, smo se pač zmotili. Najnovejša cvetka poliranja lastne podobe in svojega ravnanja pred državljani je bil slavnostni govornik na državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Miran Potrč, eden od naslednikov trše prenoviteljske linije nekdanje partije, tisti za katerega opcija samostojnosti Slovenije »nikoli ni bila vredna besede«! Morda se nam je še do pred kratkim zdelo, da gre pač za posamezne primere, ki nimajo kakih zlih namenov, vendar pa nas zadnji manevri lahko resno zaskrbijo. Naj naštejemo nekaj stvari: 1. Slovenski parlament ni sprejel evropske resolucije, ki je obsodila vse totalitarizme, ampak se je z njo samo seznanil. 2. V prestolnici smo kot v posmeh izvensodno pobitim po vojni, spet dobili ulico imenovano po diktatorju Titu. 3. Slovenija ni z državno slovesnostjo obeležila okrogle obletnice padca železne zavese in prehod v demokracijo. 4. Slovenija se z državno slovesnostjo ni spomnila 20 letnice ustanovitve Demokratične opozicije Demosa, ki je zaslužen za to, da imamo samostojno in suvereno državo. 5. Gregor Golobič je v enem od časopisov razlagal, da ni samo Demos osamosvojil Slovenije in da bi se vse skupaj enako končalo, tudi če Demos takrat na bi dobil volitev. 6. Predsednik države je odlikoval zadnjega šefa Udbe, za zasluge, ki jih ima za demokratične procese. Ni pa odlikoval nikogar, ki je pri teh procesih sodeloval na strani Demosa. 7. Slavnostni govornik na državni proslavi ob Dnevu samostojnosti in enotnosti je bil človek, ki je tem procesom aktivno nasprotoval. 8. Predsednik vlade se je z vsem tem strinjal, čeprav so ga polna usta politične širine. Še bi lahko našteval, ampak je popolnoma dovolj, da pokaže brezskropuloznost politične linije, ki nas trenutno vodi. Mi očitno nismo izgubili kompasa ampak smo naročili novega. Takega z magnetom, ki pokaže smer tja, kamor krmar(ji) trenutno hočejo. Ni namreč pomembno kaj se je v resnici zgodilo, pomembno je to kako to prikažemo javnosti. In še to bi rad zapisal, kako globoko smo v svojem revizionizmu padli. To kažejo nekateri komentarji na različnih forumih, predvsem spletnih časopisov, kjer so nekateri ob današnjem prazniku, ko se spominjamo razglasitve rezultatov plebiscita o samostojni in suvereni Sloveniji, odkrito zapisali, da se je »narod takrat napačno odločil«^ Kje je danes tistih 572 novinarjev, da nam povejo, kaj je v Sloveniji danes najbolj ogroženo? Svoboda ali zgodovinski spomin? Jože Bartolj, Radio Ognjišče, dec. 2009 PTUJ in PUST _ Robert Pavšič je o jubilejnem kurentovanju za MMC dejal: "Obiskovalce poleg obilice pustnih dobrot in pisanih pustnih kulis na Ptuju pričakujemo s številnimi zabavami, razstavami in drugimi dogodki." Na Ptuju so odprli dokumentarno razstavo "50 let kurentovanja", ki je hkrati dogodek ob odprtju pestrega pustnega dogajanja na okroglem 50. kurentovanju na Ptuju. Razstava, na kateri je Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož zbral dokumentacijo in eksponate o bogati kulturno-etnološki dediščini, je postala vez med preteklostjo in prihodnostjo, ki jo združuje glavni lik pustnega dogajanja - kurent. Kurentovanje je trajalo 10 norčavih dni. Kurenti so vladali Ptuju od 6. do 16. februarja, od svečnice do pepelnične srede. Že 2. februarja ob polnoči so kurenti vstali s tradicionalnim skokom, nato so si nadeli zvonce in se spopadli z zli duhovi, ki v temačnih zimskih dneh vladajo svetu. Foto: EPA 28. januar 2010 Ptuj - MMC RTV SLO Poslanke in poslanci so z 32 glasovi za in 52 glasovi proti zavrnili predlog ustavne obtožbe predsednika republike Danila Türka Predlog ustavne obtožbe predsednika države Danila Tiirka so konec januarja vložili poslanci ¡SDS in SLS. Predsednik je namreč po njihovem mnenju odlikovanjem nekdanjega republiškega sekretarja za ¡notranje zadeve Tomaža Ertla, ki naj bi bil odgovoren za sistematične kršitve človekovih pravic, kršil ustavo. ¡¡Poslanci so z 32 glasovi za in 52 glasovi proti zavrnili Ipredlog ustavne obtožbe predsednika republike Danila Türka. Da ustavna obtožba predsednika nima možnosti za uspeh, je pokazala že poslanska razprava pred glasovanjem. Podprli so ga namreč le v SDS in SLS, kjer so Türku očitali kršitev ustave, v ostalih poslanskih skupinah pa so obtožbo videli le kot pretvezo za "politikantsko" obtoževanje. Janša: odlikovanje nekdanjega šefa Udbe pomeni legitimacijo zločinov Kot je ob obrazložitvi predloga na seji DZ dejal predsednik SDS Janez Janša, odlikovanje nekdanjega šefa Udbe pomeni grobo kršitev več členov ustave ter hujšo kršitev zakona, pomeni pa tudi legitimacijo in simbolno odlikovanje zločinov, ki jih je naredila nekdanja politična policija. Türk: Predlog ustavne obtožbe je bil nevzdržen Türk tudi meni, da je bil predlog ustavne obtožbe tudi pravno nevzdržen, saj ne vsebuje nobenega argumenta o kršitvi ustave. "Ne zadošča reči, katera ustavna določba naj bi bila domnevno prekršena. Povedati je treba, katera zapoved ali prepoved je bila konkretno prekršena in kako, s katerim dejanjem naj bi to bilo storjeno," opozarja Türk in dodaja, da v predlogu ustavne obtožne ne najdemo nič od tega. Opozicija: imenovanje Ertla je v posmeh vsem, ki so delali za osamosvojitev "Podelitev najvišjega državnega odlikovanja za eno samo dejanje človeku, ki je mnogim Slovencem dolga leta povzročal veliko trpljenje, je neresno in nevredno predsednika države," pa je menil France Cukjati (SDS). Podporo obtožbi so napovedali tudi v SLS, saj menijo, da je odlikovanje Ertla "posmeh vsem, ki so iskreno delovali za osamosvojitev Slovenije", kot je dejal Radovan Žerjav. Vir: Novice.Dnevnik.si Novice/Svet Afera z bulmastifi odmeva pri sosedih: Posiljeni psi rušijo slovensko vlado Svet - torek, 02.03.2010 Tekst: (sta) (Fotografija je simbolična.) (Foto: Bojan Velikonja) Zagreb - Ko so pred tremi meseci trije bullmastiffi v Ljubljani umorili znanega zdravnika Saša Baričeviča, nihče ni pričakoval, da bo omenjena smrt pripeljala do političnega škandala zaradi katerega slovenska opozicija zahteva odstope kmetijskega ministra Milana Pogačnika in notranje ministrice Katarine Kresal, ter tudi celotne vlade, piše danes Nacional. V začetku je šlo za bizarno medijsko uspešnico, ker se je razkrilo, da je Baričevič seksualno zlorabil pse, ki so ga potem ogrizli do smrti. Potem so ugotovili, da naj bi morali pse že pred časom evtanazirati, sicer pa tega niso storili, ker je Baričevič, kot večinski lastnik klinike Barsos, vzpostavil prijateljstva s številnimi slovenskimi politiki in poslovneži, ki jih je tudi zdravil, dodaja zagrebški tednik. Omenja domneve, da se je na kliniki zdravil tudi slovenski premier Borut Pahor. Baričevičev odvetnik je bil Miro Senica, ki je obenem tudi partner ministrice in predsednice LDS Katarine Kresal, pojasnjuje Nacional. Poudarja domneve, da je Senica zahvaljujoč Kresalovi uspel vplivati na komisijo kmetijskega ministrstva, ki je pred enim letom odločila, da pse vrnejo Baričeviču. "Rezultat je ne zgolj Baričevičeva smrt, temveč tudi odkritje, da si skupina politikov in poslovnežev medsebojno pomaga, če je treba tudi mimo zakona", sklepa Nacional. Pri tem se sklicuje tudi na izjave predsednik SDS Janeza Janše, da "neka odvetniška pisarna nadzoruje, izvršno, zakonodajno in pravosodno oblast". Povezave med Senico in notranjim ministrstvom so se razkrile, ko so v garaži našli Baričevičevo truplo, policija pa je najprej poklicala Senico in ne preiskovalnega sodnika, medtem ko Senica trdi, da so policisti najprej poklicali Kresalovo, ki je na to poklicala njega, pa poroča Nacional. Zagrebški tednik navaja, da so obstajala številna medijska ugibanja o povezanosti Senice z umorjenim Baričevičem, ter da je SDS zahtevala odstopa Kresalove in Pogačnika. Poudarja, da se je Kresalova nekoliko ustrašila za svoj položaj, ker je premier Pahor nemudoma stal v bran Pogačniku, nekaj več časa pa je potreboval, da bi zaščitil tudi notranjo ministrico. Nacional omenja tudi Stanislava Megliča, ki so ga omenjeni bullmastiffi napadli pred tremi leti in pol, do danes pa ni dobil odškodnine. Njegov odvetnik po navedbah časnika zahteva od klinike Barsos objavo podatkov, ali so bili člani komisije, ki so odločali o evtanaziji psov, tudi pacienti omenjene klinike. Vir: Novice.Dnevnik.si Novice/Svet INTERVJU / Reportaže INTERVJU / Reportage Rojaki na Švedskem: Piše Matjaž Merljak Marija Mak "Pridno sva delala, ampak brez božje roke ne bi naredila tega, kar sva.' Skupinska fotografija pri Makovih Marija Mak potrjuje rek, da za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna žen(sk)a. Iz Slovenije je prišla mesec dni za možem, sicer pa je doma iz Slovenske Bistrice. Dobro se je znaša v moškem svetu izdelovalcev furnirja in precej pomaga možu pri poslu. Vesela je, kadar pridejo Slovenci in se oglasijo pri njih doma. Ponosna je na svojo družino. Sinova sta prevzela podjetje, ena hči živ v Luksemborugu, druga pa v Italiji. Ima sedem vnukov in vesela je skupnih srečanj. Med seboj so vedno govorili slovensko. Pri poslu tudi precej sodelujejo s Slovenijo in precejšen del leta preživijo na sončni strani Karavank. V domači Slovenski Bistrici ima hišo in majhen vinograd. Sicer pa sta si z možem Ludvikom okolico hiše tudi uredila po slovensko: imela sta vrtiček, imata nekaj slovenskih sadnih dreves in seveda trto. Slednjo hodijo občudovat tudi od drugod. Marija Mak med obiskovalci iz Slovenije Kot pravi, sta jima pri uspehu pomagale pridne roke, potem pa še poštenost in vztrajnost. Tudi na skromnost ne pozabita. „Pridno sva delala, ampak brez božje roke ne bi naredila tega, kar sva," dodaja. Ker sta bila sama najprej navadna delavca, vesta, da če je delavec zadovoljen, se to v podjetju pozna. Zato imajo v njihovem podjetju lepo poskrbljeno za zaposlene. Pomembna se ji zdi duhovna vez s slovenskim duhovnikom in če le moreta, z možem Ludvikom prideta enkrat ne mesec k slovenski maši v 34 kilometrov oddaljeni Jonkoping. Zaključi pa: „V notranjosti sta še vedno Slovenca. V tujino sva šla, ker sva bila revna in sva le želela zaslužiti." Radio Ognjišče, Matjaž Merljak, dne 23. 12. 2009 Rojaki na Švedskem: župnik Zvone Podvinski Piše: Matjaž Merljak Objavljeno 24. 12. 2009 / Zvone Podvinski Foto © Matjaž Merljak 'Vedno več je bolnih in ostarelih, ki ne Zvone Podvinski je od leta 1993 slovenski izseljenski duhovnik na Švedskem. Njegovo področje je veliko za pet Slovenij. Obiskuje trinajst večjih ali manjših slovenskih skupnosti. Za ohranjanje slovenske identitete je še kako potreben osebni stik. To ohranjanje uresničuje prek pristne slovenske vernosti in narodne zavednosti in ponosa. V zadnjem času si z rojaki prizadeva, da bi otroci spoznali slovenski jezik in ob podpori in pomoči staršev znanje poglobili. Najprej je potrebno je pomagati ljudem ohranjati stik s Cerkvijo preko zakramentalnega življenja. Tudi drugi in tretji generaciji je treba pomagati, da se v cerkvi in na srečanjih po mašah čuti kot doma. Del rojakov skuša tisto, kar so dobili doma, prakticirati. Ni je slovenske skupnosti na Švedskem, kjer ne bi vsaj nekdo bil reden obiskovalec nedeljskih svetih maš. morejo prihajati na skupna srečanja in jih je Nekateri skrbijo za duhovno lepoto. Čuti potrebo treba osebno obiskati." ljudi po slovenskem duhovniku. To vedno bolj pride do izraza pri bolnih in ostarelih, ki ne morejo prihajati na skupna srečanja in jih je treba osebno obiskati. Tega je vedno več. Slovenski duhovniki na Švedskem delujejo od leta 1962. Zvone Podvinski skuša nadaljevati, kar so začrtali njegovi predhodniki. Prvo nedeljo v mesecu obišče Landskrono in Malmö, naslednjo nedeljo Halmstad in Helsingborgu, tretjo nedeljo na vrsto prideta Jönköping in Göteborg, v soboto pred četrto nedeljo obišče Stockholm, na četrto nedeljo pa mašuje v Köpingu in Örebroju oz. Eskilstun. V mesecih s petimi nedeljami, pa se oglasi še v Olofströmu in Nybru. Občasno je maša tudi v Borasu. Mesečno se pri svetih mašah zbere približno 300 rojakov. V poletnih mesecih se po sveti maši rojaki zadržijo na družabnem srečanju. Vesel je, da družine v teh krajih poskrbijo tudi za duhovnika. Večinoma so to mlajši in radi pomagajo, kolikor morejo. V veliko veselje mu je bilo, kako so mlade družine in tudi starejši pomagali pri priprav' birmank ob letošnjem prejemu zakramenta. Leta 2012 naj bi spet bila sveta birma. Takrat bo tudi 50-letnica obstoja misije in redne oskrbe slovenskih rojakov s strani slovenskega duhovnika. Na birmo se že pripravljajo štirje mladi Mladina se sicer rada vključuje v dejavnosti, vključeni so v pastoralno delo, radi pomagajo pri prireditvah (videli smo jih na romanju v Vadsteni) in tako nadaljujejo, kar so začeli njihovi starši. Zvone Podvinski stanuje v Göteborgu na zahodu Švedske v župniji Kristusa Kralja. Poleg njega tam živijo še štirje narodni duhovniki, ki skrbijo za Libanonce, Poljake, Hrvate in špansko govoreče priseljence. V župniji se srečuje več narodnosti, skoraj 60 maš je na teden - redne župnijske in v različnih jezikih. Tudi mašo za gluhoneme imajo. Zadnjih nekaj let švedska Cerkev skrbi za narodne duhovnike, saj določen odstotek bruto dohodka ljudje namenijo eni od cerkvenih skupnosti. Od takrat je ekonomsko stanje misije bolj stabilno. Je eden redkih, ki pokriva vso Švedsko. Večinska cerkev je protestantska - 80 odstotkov je krščenih, 10 odstotkov jih prakticira vero, 10 odstotkov pa je ostalih veroizpovedi. Katoliška Cerkev na Švedskem je ena redkih v Evropi, da ima porast vernikov. Nekaj več kot 90 tisoč je registriranih katoličanov, vseh pa je okoli 160 tisoč. To je še posebej veliko v primerjavi z Norveško, Dansko, Finsko in Islandi jo. Veliko vlogo ima tudi sveta Brigita Švedska. Kot žena in mati ter kristjana je znala reči močno besedo vsakomur. Kar ona ni dosegla je sveta Katarina, njena hči. Vadstena, kjer je sveta Brigita pokopana, je duhovno središče Švedske, Skandinavije in Evrope. Ljudje se ustavijo na grobu v modri cerkvi, ki je zgrajena po njenih videnjih. Slovenci se priporočajo tudi Mariji Pomagaj in blaženemu Slomšku. V Goteborgu priprav'jo tudi večer krščanskih izroči in obnovo posvetitve slovenskega naroda Mariji. Rojaki na Švedskem: Marija Perovic Piše: Matjaž Merljak Objavljeno 20. 12. 2009, Marija Perovic je doma iz Svečine pri Zgornji Kungoti pri Mariboru. Na Švedskem je že 43. leto. Prišla je za nekaj let, a nato so prišli otroci, šli so v šolo ... Želja po vrnitvi še obstaja, a najbrž ne bo izpolnjena. Na Švedskem ima drugi dom in družino. Na Švedskem ima med Slovenci tudi veliko prijateljev. Z njimi se dobijo na srečanjih v društvu. Žal ji je, ker jih veliko lažje najde izgovor kot pa pride. Meni namreč, da vsi potrebujejo družbo. Opaža, da se druge narodnosti več družijo med seboj kot Slovenci, saj si vzamejo čas. Slovensko društvo Slovenski dom v Goteborgu je staro enajst let, sama je njegova tajnica, hkrati je tudi tajnica misijskega pastoralnega sveta. Marija Perovic Dela je dovolj in sama rada dela. Veseli jo, Foto © Matjaž Merljak da je pridna in prizadevna tudi druga generacija. Sicer se glavnina ponavlja, to je neke vrste zlata sredina slovenstva, ki je potrebna kot motor, ki zadeva poganja naprej. Ponosni so na svojega župnika Zvoneta Podvinskega in se bojijo njegovega odhoda v Slovenijo, ker je pravi človek na prvem mestu. Ko je Marija Perovic prišla na Švedsko, je bila stara 18 let. Doma je končala šolo, zaposlitve pa ni dobila. Brat, ki je že živel v Goteborgu, pa je potreboval varuško za otroke. To je počela dve leti, nato pa je začela ob sobotah in nedeljah delati v restavracijah. Leta 1970 je začela delati v Volvu in tam ostala 20 let. Prek interneta in satelita redno spremlja slovenske programe, tako je v stiku z aktualnim dogajanjem. "Žal mi je, da je lažje najti izgovor kot pa priti na srečanje." Življenjskim zgodbam rojakov s Švedskem smo prisluhnili v oddaji Slovencem po svetu in domovini 20. decembra 2009. Ludvik Mak Zgodbe rojakov so prepletene z ustvarjalnostjo in Švedskem znašli, je tudi Ludvik Mak, ki živi v delu države. Objavljeno 22. 12. 2009, Piše: Matjaž Merljak Ludvik Mak Foto © Matjaž Merljak "Na poti do poslovne uspešneosti mu je poleg izkušenj najbolj pomagala volja do dela." pridnostjo. Med tistimi, ki so se na Vaggerydu blizu Jonkopinga v južnem V kraj je prišel leta 1965 in tam ostal vseh 45 let. Prišel je še z dvema fantoma, punca - zdaj žena Marija - je prišla dober mesec za njim. Meni, da mu je pri poti do poslovne uspešnosti poleg izkušenj najbolj pomagala volja do dela. Sicer mu je nekaj malega pomagalo tudi znanje klavirja, a to sodi že k anekdotam. Še dandanes rad zaigra nanj, tako za dušo. Pred leti je igral tudi na orgle, zdaj pa zaradi težav z zdravjem ne more več. Ludvik Mak je na Švedskem pa tudi drugod po svetu znan po izdelavi furnirja. S tem se je ukvarjal že kot delavec v Lesni industriji Litija. Ko je prišel na Švedsko, je bilo to področje zelo iskano. Z ženo sta začela delati doma v kleti in podjetje je počasi raslo. Zdaj je najbolj razvito na Švedskem in v Skandinaviji. Imajo lastno kontrolo od gozda do nabave hlodovine, proizvodnje do prodaje. Veliko delajo za Kanado in Ameriko, sodelujejo tudi s Slovenijo. Od 13. marca je upokojen in delo v podjetju, ki je staro 37 let, nadaljujeta sinova in na to je ponosen. Malo še pomaga, a je ponosen, da je podjetje ostalo v domačih rokah. „To je več kot vse pridobljeno premoženje." „Ko si tujec, ti nihče ne zaupa. Kredita ne dobiš, dela ne dobiš takoj," se spominja začetkov. Sam si je moral preskrbeti delo in potem je dobil delovno vizo. Danes je drugače, „je skoraj prepovedano delati, če nimaš vize." Kot pravi, ljudje, ki pridejo, pet, šest let ne delajo nič in dobivajo pomoč države. Z ženo sta se že na začetku navadila skromnosti in počasi nadaljevala. Poročila sta se na Švedskem. Ker denarja ni bilo, sta šla v Stockholm, vzela s sabo župnika. Prič nista imela, tako, da je bil mežnar ena priča, druga pa sestra. Poroka je bila veljavna, zakon dobro 'drži' in z ženo se dobro ujameta. 1 Veliko mu pomeni prisotnost slovenskega duhovnika na Švedskem. Z njim se srečajo vsaj enkrat na mesec, sicer pa so v rednih stikih. Veliko mu tudi pomeni samostojna Slovenija. Pravi, da morda celo več kot komu v Sloveniji. Velikokrat potuje v Slovenijo, večkrat je prišel tudi z letalom in kot pravi je Slovenija ena najlepših držav: imamo vse od morja do Alp, vinske nasade, polje ... Ludvik in Marija Mak ob obisku mariborskega nadškofa in metropolita Franca Krambergerja v družinskem podjetju Mackfaner, ¡.junija 2009 Nekaj zgodb o življenju Slovencev na Švedskem smo objavili v oddaji Slovencem po svetu in domovini 20. decemba 2009. Radio Ognjišče Slavko Avsenik: Če nas lahko kdo ujame, je to moj vnuk! Slavko v družbi sina Gregorja, Saševega očeta, ki velja za kitarskega virtuoza. Foto: RTV SLO/Stane Sršen Pred natanko 80 leti je na svet prijokal velikan slovenske narodno-zabavne glasbe Slavko Avsenik, ki je ime svoje domovine med prvimi ponesel daleč v svet. Slavko Avsenik bo, kot nam je zaupal, okroglih 80 let praznoval s kosilom v družbi svojih najdražjih. Danes sicer za harmoniko ne prime več, pogosto pa sede za klavir in še vedno z veseljem ustvarja glasbo - zdaj predvsem za svojega vnuka Saša, ki je pred kratkim ustanovil svoj ansambel in se pripravlja na izid prve zgoščenke. Slavko nam je v pogovoru sicer zaupal še nekaj zanimiv podrobnosti iz svojih glasbenih začetkov, ob tem pa zatrdil še nekaj zanimivega - do danes se ni naučil branja in pisanja not, a to zanj ni nikakršna ovira. Kako danes gledate nazaj na delovanje ansambla bratov Avsenik? Vam je zaradi česa žal? Zaradi ničesar mi ni žal, ker nisem nikdar misli, da bom glasbenik. Vse, kar se je dogajalo, se je zgodilo slučajno, in še danes to analiziram. Lahko samo rečem: 'Hvala moji usodi.' Kako je ansambel nastal? Ste se doma že od nekdaj ukvarjali z glasbo? Ne, ne. Brat je bil v Adamičevem orkestru v Ljubljani. In jaz sem prišel v Ljubljano v tovarno nogavic kot pletilec. In potem je Franc Koren potreboval nekoga, ki bi ga spremljal ob petju. Moj brat mu je rekel, da bi ga morda Slavko (torej jaz) lahko spremljal. In to je bil nekakšen začetek. Moram priznati, da me je odkril moj brat. Vaša najbolj znana skladba je Na Golici. Kako je skladba sploh nastala? Veste, kako je bilo. Jaz sem bil v nočni službi in ta moj pletilni stroj je pač delal bolj počasi, zato sem se malo sprehajal in mi pride na misel ta melodija para-rara-para-rara-pararararam. In ker nisem znal not in tega (in jih še danes ne znam), sem nekako po svoje to napisal. Potem sem pa brata poklical in mu rekel: 'Jaz imam tukaj neko melodijo. Bi jo ti lahko zapisal?' In to je bilo to. Golica je danes praktično ponarodela, vrti se na vsaki večji športni prireditve in že dolgo velja rek "Ni veselice brez Golice". Vas kdaj moti, da je Golico danes mogoče slišati skoraj na vsakem koraku? Ne, ravno nasprotno. Golica je bila tudi pred kratkim izbrana za največkrat predvajano inštrumentalno skladbo na svetu, med vokalnimi je bila izbrana pa La Paloma. Kar pomeni, da ima Golica res odprto pot v svet. Kako vi danes gledate na to skladbo? Vam že kdaj preseda, ko vas vedno znova prosijo, da jo zaigrate? No, jaz zdaj nisem več tako aktiven. Igram le še klavir, pa za vnuka Saša sem zdaj pisal pesmi. Slavko Avsenik velja za utemeljitelja narodno-zabavne glasbe na Slovenskem. Foto: avsenik.com Ansambel bratov Avsenik je veliko igral tudi za Slovence v tujini. Kako se vam je sploh uspelo prebiti preko meja? To je bila naša največja sreča. Ko smo mi se prebili, na primer, v Švico, smo imeli potem za štiri leta vnaprej oddane vse sobote in nedelje za veselice ipd. In to nam je nato dalo korajže, da smo pustili svoje službe in šli med profesionalce. Največja sreča je bila, da smo lahko toliko igrali po Nemčiji, Avstriji in drugje, da smo se lahko preživeli. Kako so vas sicer sprejemali v tujih državah? Je bila tudi kakšna negativna izkušnja? Ne, nikoli. Veliko let, pa ne da bi žalil Slovence, je bilo tako, da so nas zunaj ljudje sprejeli, doma pa ne. Domačo publiko je najtežje osvojiti. Menda je bila skladba Tam kjer murke cveto v Nemčiji prepovedana. Je to res? Ne, ni bila prepovedana, ampak jaz je nisem hotel prevesti v nemški jezik, ker je to pesem, ki preprosto ne spada v nemški jezik. Tekst govori: "Ti dolina zelena, s krvjo prepojena, predraga ..." (s čimer namiguje na drugo svetovno vojno in nemško okupacijo, op. a.) To so bili pač hudi časi. Vaš največji "tekmec" je Lojze Slak. Je bilo med vama kdaj kakšno večje rivalstvo? Se ne spomnim, da bi bilo kdaj kaj takšnega med nama. Jaz njega zelo spoštujem, tudi njegovo glasbo, poleg tega sem pa zelo ponosen, ker je moj brat Vilko veliko pomagal, da je Slak tako lepo izvajal oz. snemal svojo glasbo. Se mi zdi, da bi bila brez Slaka Slovenija precej prazna. Kako pa ocenjujete današnje narodno-zabavne ansamble? Imajo potencial, da vas dosežejo ali morda celo presežejo? Danes je takšnih ansamblov ogromno. Da bi nas dosegli ali celo presegli ... v tem žanru, v katerem smo mi original, bolj težko. So pa tako kvalitetni, da jih jaz res občudujem. Tudi vaš vnuk je ustanovil ansambel. Ja, glede tega pa moram priznati, da ima neverjetno veliko volje, ves čas vadi. In ko poslušam njegove posnetke pesmi, ki sem mu jih jaz naredil ... Bi rekel, da je njegov ansambel kar na prvem mestu med mladimi ansambli. Menite, da bo vašemu vnuku težje ali lažje uspeti v glasbi, ker ima tako slavnega deda? To je pa vse odvisno od njegovega dela. Če bo tako delal kot do zdaj ... Ko poslušam njegove pesmi, mislim, da je on tisti, ki nas bo ujel. Mislim, da mu mora uspeti. Ob častitljivem jubileju smo se pogovarjali z glasbenikom 26. november 2009 Ljubljana - MMC RTV SLO Spisano na Ornvagen 25, SE-22732 Lund e-mail: Jure.Piskur@cob.lu.se, tel.: +46462111982, zgodnjega januarja leta 2010 Od odhajajočega leta smo se prvič po nekaj letih poslovili pod domačo streho. Temperatura se je spustila na minus deset, nebo je bilo polno zvezd, a preden nas je zaslepill novoletni ognjemet se je Mesec sramežljivo skril za Zemljino senco. Tik pred polnočjo je zopet prijazno pokazal obraz, kot da bi hotel reči, da se nam obeta zelo milo leto. Iztekel se je tudi eden naših najbolj mrzlih decembrov: kot bi se narava hotela posmejati pravkar končanemu Srečanju elite o klimatskih razmerah v sosednjem Koebenhavnu. Konec decembra je prinesel tudi snežni metež, ki je v Lundu natrosil 40 cm snega. Po dolgih letih smo tako imeli bel Bozič, in bilo je tako pravljično, da bi se samo še Dedek Mraz moral pripeljati s sanmi. No, smo pa 25. decembra vsaj na naše krožnike dobili jelena. Prvi del leta je bil sicer naporen, druga polovica pa lažja in skoraj spokojna: v družini smo bili bolj zdravi pa gospodarska kriza je začela jenjati, čeprav brezposelnost raste in raste. Začetni negotovosti v 2009 je potem sledilo nekaj prijetnejsih dogodkov: Jan je dobil službo v Akvariju, jaz sem poleti zavrnil ponujeno profesuro v Koebenhavnu in tako ostajamo v Lundu, jeseni se je tudi na Carlsbergu začelo umirjati in Judita bo še kar nekaj časa križala kvasovke. In te dni pišemo našo prošnjo za novo državljanstvo, in že čez kakšen mesec bomo belo-modro-rdečim barvam pridružili še rumen križ na modrem polju. To bo nekakšna pika na i: na Švedsko sem prvič prišel poleti leta 1981 in po več kot dvajsetih letih prebivanja v Skandinaviji postajamo vsaj na papirju prebivalci prvega razreda. To leto smo potovali kot za stavo: Jurček je videl kar nekaj novih dežel, Juditi je končno uspelo obiskati Finsko, Jan se je prvič "vrnil" v San Francisco, kjer smo preživeli nekaj mesecev v začetku devetdesetih let, jaz pa sem bil prvič v Latinski Ameriki. Kar prevec beganja je bilo, da bi lahko nanizal vse vtise, a nekaj jih je še posebej močnih. Tudi moje delo je bilo dinamično in tudi kar nekaj svetovnih dogodkov zlepa ne bo pozabljenih. Recimo, prvo leto predsedovanja ameriškega predsednika Obame je prineslo otoplitev znotraj severnoatlantskih odnosov. Vendar sta jo oba Obamina obiska v Koebenhavnu zaradi varnostnih ukrepov precej zagodla Juditi, ker je promet preko mostu pred in med obiskoma obstal. Nemiri v Teheranu se nadaljujejo in dežela čedalje bolj krvavi. Držim pesti za študente, ki si žele reform.Veliko se je govorilo o klimi. Tudi nekaj novejših filmov se mi je preteklo leto vtisnilo v spomin, posebej pa von Trierjev Antichrist in Hanekejev Beli trak. Od glasbe pa so bili doma proti koncu leta posebej poslušani Gogol Bordello, Lily Allen in Norah Jones. Lund dobiva novi sinhotron in še vir neutronov (http://ess-scandinavia.eu/), ki bo imenitno in prvovrstno orodje za raziskovanje atomov in bioloških makromolekul. Jurčkov dvanajsti rojstni dan, november 2009 v Lundu. V sivem januarju sem po dolgih letih obiskal mojo staro Univerzo v Stockholmu. Imel sem predavanje o nasih raziskavah na zelo živahnih kromosomih patogene kvasovke Candida glabrata. Ni kaj, srce mi je močneje utripalo, ko sem prepoznal stare hodnike in laboratorije, kjer sem začenjal z mojo raziskovalno kariero. Zdelo se mi je, da lahko prepoznam celo stari vonj laboraotrijev, in vrišč in trušč študentov sta me v mislih popeljala na začetek osemdesetih let. Države in vojaške zveze so razpadale, nove so se rojevale, tu pa je še tako nespremenjeno in domače. Podobno predavanje o kvasovkah sem potem to leto imel še skoraj na ducatu drugih univerz in kongresov. 2009 je se posebej imenitno leto za genetiko, saj ravno mineva sto let odkar se je začela uporabljati beseda "gen" (na mojem bivšem delovnem mestu v Koebenhavnskem botaničnem vrtu jo je "uzakonil" botanik Johanssen). Na začetku februarja je bila uradna promocija naše nove knjige o strukturni biolgiji. Zalili smo jo z brunellom in se potem naslednje mesece veselili pozitivnih recenzij in pa seveda vsake informacije da so knjigo "posvojili" kot učbenik na kakšni univerzi. Med zimskimi počitnicami smo zamnejali snežno belino z belimi kopalnimi plašči. Obiskali smo Budimpesto in prebivanje v secesijskem hotelu Gellert in stare cesarske palače so nas popeljale sto let nazaj, ko je bila Avstroogrska monarhija še na vrhuncu svoje moči. Mozaiki v starodavnih toplicah, kjer smo se namakali, pa so spominjali na čase, ko so osrednjo Evropo kontrolirali še iz Istanbula. Z mojimi bivšimi bratislavskimi študenti smo se skoraj preobjedli race in soma, tort pa nam nikoli ni bilo dovolj. Posebno poglavje je bil obisk zbirke grafik Viktorja Vasarely-a. Par dni pozneje sem potem le okusil pravo zimo med obiskom centralne Finske, v Kuopio. Tam so uspešno razvili prvo gensko zdravilo, ki se uporablja proti raku na možganih, in ga potem poleti že uporabili na prvih pacientih. Morda majhen korak, ki bolniku podari le dobrega pol leta dodatnega življenja, a velik misleni premik, da se tudi košček DNA lahko uspešno uporabi kot zdravilo. Pomlad je prinesla Jurčkov prvi pravi rock koncert: v Lund so prišle finske pošasti, Lordi. In aprila je Jan praznoval petindvajseti rojstni dan. Da je krog popoln: naše darilo je bila Vasarelyjeva grafika. Zabava je bila med ribami v koebenhavnskem Akvariju. Kletzmer skupina je igrala tudi balkansko cigansko glasbo in topotali smo, da so se tresle šipe akvarijev, in celo najodločnejsi: piranhe in morski psi, so se poskrili. Aprila je v Lundu igral zadnji Wajdin film, Katyn. Morda estetsko ne preveč posrečen, a z močnim in jasnim poročilom o pomoru tisočev poljskih oficirjev na začetku druge svetovne vojne. Pred to dolgo prikrito umazanijo Rdeče armade sedaj res ni več mogoče zatisniti oči. Podobno trpkost, da bi človek zajokal vase in se napolnil s solzami, je prineslo tudi razkritje pobojev v Barbarinem rovu opuščenega laškega rudnika. Maja sem obiskal Vipavsko dolino in predaval na Zemonu. Čeprav je novogoriska univerza ena najmanjših, ki sem jih obiskal preteklo leto, pa mi je bilo par dni v Vipavi in Ajdovščini presneto všeč. Posebej zgodnji jutranji tek mimo izvirov reke Vipave, pa do ruševin gradu in mimo zrelih zgodnjih češenj na pobočju Zemona. Tudi pokušanje prijetnega vina Zelen z Melito in obisk cele vrste vinskih kleti se kar težko pozabi. Potem sem obiskal tudi Celje in mojim sokrajanom predaval o mojih vtisih iz Avstralije. Prvo polovico leta sta nas v laboraotoriju posebej zabavali Zagrebčanka Tanja in Pirančanka Tinkara. Še s Kitajko Mingming, Eritrejko Sofijo, italijansko Silvijo, švedsko Ano predstavlja moja skupina gotovo enega najlepših laboratorijev. S Saafo, ki je begunec iz Iraka, ki je še pred letom dni delal na ministrstvu za zdravje v Bagdadu, pa sem zaradi njegove velikosti tudi dobil ustreznega "telesnega staražarja", in pa seveda "zaščitnika" mojih deklet. Njegova zgodba, saj je moral emigrirati čisto pred kratkim, pa žal tudi opominja, da se Irak še nekaj časa ne bo umiril. Maja se je po slabem letu žalovanja za pokojnim možem v laboratorij vrnila tudi Libijka Khadija. Če k temu dodam še moje fante, ki prihajajo iz dežel med Skandinavijo in Bližnjim Vzhodom, potem je bil laboratorij pravi etnični mozaik. Poletje je prineslo celo vrsto konferenc, od Pavije v Italiji pa v Stockholmu, Manchestru in Parizu. Meni je poletje prineslo še kopico razmišljanja ali naj ostanemo v Lundu ali ne. Univerza se je preteklo leto znašla v silovitem ekonomskem krču in stvari so se spomladi zgledale neskočno črne, kar od petine naših akademskih kolegov smo se morali posloviti. Tako je prisla ponudba iz Koebenhavna ravno prav, da se je moja glava vsaj malo ohladila od zaskrbljenosti za prihodnost moje skupine. Prav zares smo doma tuhtali, če naj se vrnemo na drugo stran mostu. Hkrati pa sem tudi selil moje laboratorije in pisarne z enega konca na drugi konec naše stavbe. Dela in problemov ni in ni zmanjkalo. Pa sem spakiral moje ribiške potrebščine in se še s petimi prijatelji podal na Laponsko: cel dan vožnje z vlakom pa potem s helikopterjem. V divjini brez cest in telefonov, brez elektrike, in tudi brez noči, smo preživeli osem dni. Lovili smo postrvi in bile so tudi naša vsakodnevna hrana: kuhane, pečene, surove, marinirane in dimljene. In smo se seveda pogovarjali le o ribolovu in o tistih ogromnih ribah, ki so potegnile za trnek pa potem ušle. Nabiral sem borovnice in gobe, se kopal v mrzlih jezerih in moje noge so bile ena sama velika rana od komarjevih pikov in mušjih ugrizov. Medtem sta se Judita in Jurček "kuhala" z Darjo in njenima fantoma na plaži v bližini Benetk. Pogled s helikopterja na laponska jezera (v v okolici Arjeploga na Švedskem), poletje 2009. Na poti z Laponske sem se za par dni ustavil v srcu Švedske, pokrajini Dalarna. Tam kjer je kralj Vasa pred skoraj petsto leti zbral svojo vojsko in pognal Dance v beg in tam kjer se sedaj vsako leto teče Vasa tek na smučeh. Zanimala me je predvsem galerija slikarja in grafika Andersa Zorna, pa majhna zbirka slik Marie Kroeger, ki je bila svoj čas poročena z najbolj znanim skandinavskim impresionistom Soerenom Kroegerjem in pozneje komponistom Hugom Alvenom (njegove skladbe igrajo vsako leto pri podelitvi Nobelovih nagrad). Z bistro glavo sem se vrnil v Lund. Tam me je že čakal dekan in me prepričeval, da mi je v Lundu vendar najlepše. No, na koncu koncev, pri tem je seveda pomagal tudi zven cekinov pa močno Jurčkovo nasprotovanje seljenju, smo se odločili, da ostanemo. Skoraj nemogoče bi bilo zopet v kratkem času postaviti funkcionalen laboratorij, posebej sedaj ko nam fermentorji in laboratorijska evolucija kvasovk tako lepo tečejo. Zadnje dni avgusta sva bila z Janom v Parizu, jaz na konferenci na Pasteurjevem Institutu, Jan pa je pohajkoval naokoli. Ob večerih pa sva se predajala kulinariki. Ena od posledic konference je bila, da sem se zopet vrnil k stari partnerici, vinski mušici, in jo začel uporabljati kot model za študij nase patogene kandide. Ubogi žuželki vbrizgamo pod krilo nekaj tisoč kvasovk in bi radi razumeli kako različni sevi v mušici tekmujejo med sabo in z njenim imunskim sistemom. Konec za mušice seveda ni prijeten, ker jih spestamo in določimo zmagovalca med kvasovkami. Čeprav mušice po umetni okužbi postanejo nabite s kvasovkami, se vedno mirno letajo naokoli in ne delujejo nič kaj bolno. Prav idelen model so, pa prisrčne ko se igrajo na moji pisalni mizi. Jesen je prinesla moj kratek sluzženi obisk Mehike. Kar preveč vtisov je bilo za par dni, sem se pa vsaj naučil, kako se pije tequilla. Zaradi časovnega zamika in pa visoke nadmorske višine se kar nisem mogel znebiti glavobola. Kakorkoli, ta eksotična dežela je vredna daljšega obiska, čeprav so revni deli v prestolnici, ki ima skoraj toliko prebivalcev kot cela Skandinavija, vse prej kot prijetni. Oktobrska razglasitev Nobelovih nagrad je prinesla nagrado za dela, ki so pravzaprav zelo blizu mojim raziskovanjem. Nagrada za medicino je šla tudi za raziskave na kromosomih kvasovk, in nagrada za kemijo za strukturno biologijo. Nagrada za literaturo Herti Muller pa je bila za večino vsaj majhno presenečenje. Konec oktobra sem jo mahnil na jug in dva tedna preživel v Piranu. Bral in popravljal sem dve doktorski nalogi. Po petih letih mojega mentorstva sta dozorela Anders in Ela, in potem v decembru tudi uspešno zagovarjala svoja doktorata. V Piranu mi ni manjkalo družbe. Trikrat smo tudi obiskali "razvpiti" hotel Palace in občudovali notranjo opremo, bele orhideje, razgled na morje, a bili parkrat razočarani nad njihovo postrežbo in servirano hladno kavo. Vrhunec je bilo moje praznovanje rojstnega dne pri Burinu, ki so ga popestrile bivše sošolke: Ines, Romana, Lidija, Edita in seveda Judita, pa nekaj mojih zdajšnjih študentk in še kup žlahte, prijateljev in otrok. Kar do štirih zjutraj se nismo spravili v posteljo. Jurček je potem za en dan obiskal svoj razred v piranski šoli. Novembra smo se spomnili dvajsetletnice padca Berlinskega zidu. V glavi se je zopet zavrtela serija dogodkov tiste jeseni, od prvih prestopanj avstrijske in nemške meje, do Causescujevega neuspelega pobega s helikopterjem. Z leti bolj in bolj dojemam, kako pomembna je bila jesen 1989 za ponovno sožitje v Evropi. Moj december je bil popolnoma zapolnjen s koordiniranjem EU projekta. Se nam je pa uspelo odtrgati od dela in priti na sprejem pri novem veleposlaniku v Koebenhavnu. Na teh sprejemih je vedno tudi veliko starih znancev, danskih Slovencev. Jurček je vso energijo usmeril na poziranje z "odhajajočim" ministrom za okolje. No, te dni njegova usoda pravzaprva še vedno lebdi v zraku. Vožnja nazaj v Lund pa je bila posebna avantura, po nenavadno zasneženih in zaledenelih decembrskih cestah je avto poplesaval kot vinska mušica preden sede na zrel sadež. Pa naj se kdo razume te klimatske spremembe. Kot pravi moja kolegica Birgitte, kupiti je potrebno počitniško hišico ali pa vsaj parcelo v Sredozemlju in na Laponskem, potem pa naj se podnebje otopljuje ali pa ohlaja. Mesec je zadnje ure leta napovedal, da bo Novo leto prijazno, a kakorkoli vsaj naših okroglih obletnic bo na pretek: z Judito bova skupaj dopolnila 100 let, moja mama jih bo dopolnila 80 in teta Olga 85. Dober izgovor za kakšno obsežnejso zabavo! Morda bo tudi čas, da si nabavim očala, pri branju postajajo roke skoraj prekratke. SREČNO 2010! Jure Piškur pri krizanju kinažnih mutant navadnega repnjakovca Arabidopsis thaliana (pomlad 2009) 34 m n Haijedalen är eär besegrades han av hertigen. I Eeljak/Villack stâiliîes de tiUfängatagnaßrrädama inßr krigsrätt. Destraßades hört genom att mjJH ifctri" îtv dem kroppsdelar en efier enpä ett sä bestialiskt sätt att andra ßender tili den Aminil tron skaile £nirij™r att göra uppror mot sina hertigar. Under deßilfande äi en säg hertig Valdttng tili att atrota den hedniska tron med hjäip crv jindemisning i den Äriiina iron j^jn/^ïJtii^jtfifffi ftoj biskopen Virgilij efier nya predikanter och lärare. Det kom sex präster som han sàg tili art skydda moi alla ktistendomens fiender. Ncir han bad biskop Virgilij att Auntnt^ pâ b^ok ¡" egen högperson, sä gjorde han det denna gäng tili skilinadfi-ön när hertigens far hade bett biskopen om jamnirt JirJt. reife biskop Virgilij genom Krain och Koroska/I^ämten och ingöt mod hos de Ämina, som tog emoi honom som vore hflM en ängei och med stor gläc^e (ur Vaivasors "The Giory oftheDuchy ofCamioLa"). Eu sloveuak legend frâa deuua tid utgörs av hjäLtea Criomirs kaiiç mot kristianiseringen. Fraace Prešeren (se del S') beskriver legenden i siu histcuisk-epiKka dikt Krsîpri Savici (Dopet vid Savica), som han tillaguade minnet av sin väa, Matija Čtjp(3eMi)- I denna beskrivs förhallandena innan det avgörande slaget - den hopplösa situationen omringade av fienden, Črtomirs tal och den meningslösa kampen. Ivan Zajec: relief där Črtomir och Bogomila tar avsked av varandra Sedan lugnar situationen ner sig och följderna av kampen beskrivs. Črtomirs budskap är "Bättre att dö för frihet än att överleva och bli slav". I sista delen beskrivs Črtomirs dop under Savicas vattenfall (se ovan). V Huvudpersonerna här är Črtomir och hans älskade Bogomila. Črtomir ämnade bega självmord, men tanken pa Bogomila far honom att ändra sig. Det förälskade paret möts igen - hon är redan kristen och rader honom därför att döpa sig för att göra slut pa de blodiga striderna. Črtomir följer hennes rad, later döpa sig och ger sig sedan av till klostret i Oglej/- Aquilea - han avsäger sig den jordiska kärleken, blir munk och t.o.m. missionär bland sitt eget folk. Kristendomen infördes pa det inhemska spraket. Viktiga tros- och bönetexter översattes till slovenska, sa som apostlatron, fader var, m.m. De hedniska riterna angreps inte med vald utan fick istället ett kristet innehall (se del 12). Korta bönesanger uppstod - Kyrie eleison (kirielejson) - äldsta slovenska formen av kyrkosang. Den utgick ifran tacksamhetsuttryck gentemot den hedniske guden. Strukturen behölls efter kristianiseringen - litanior med växelsang mellan präst och församling. Den första och äldsta var kröningskirielejson där de "tackar Gud och skaparen för att vi och vart land har fatt en hertig efter eget tycke". I Köttlachkulturen dyker inte symbolen med punkten i cirkeln (se förra numret av Slovensko Glasilo) upp längre. Ett exempel har hittats endast i Aquileia (Oglej), där den forna latinska kristna traditionen bevarades mest. Dekorativa broscher fran Aquileia (Oglej) i Friuli, 800-/900-talet e.Kr. - en brosch har fortfarande symbolen med cirkeln och punkten som pa den andra har ersatts med ett kors. Inom Köttlachkulturens omrade ersattes punkten i centrum i en mängd broscher av ett kors och flera andra symboler, som bättre överensstämde med slovenernas tankesätt och sentimentalare religiösa upplevelse, där de fann Gud i Dekorativa broscher fran Aquileia (Oglej) sangen. i naturen och landskapet, i bönen och Friuli, 800-/900-talet e.Kr. - en brosch har fortfarande symbolen med cirkeln och punkten som pa den andra har ersatts med ett kors. Karantanienkorset var en andlig symbol frän Köttlach (Kotle)-kulturen i Karantanien frän det 8:e till det 11:e ärhundrandet e.Kr. Det har ska^ i form av stiliserade blommor, som föreställer frälsning, och en cirkel i mitten, som föreställer det heliga nattvardsbrödet (hostian). Broscher som skildrar olika former av det karantanska blomsterkorset, som funnits pa följande platser (frän vänster till höger): Köttlach (Österrike), Kranj (Slovenien), Krungl (Österrike), Bled - Pristava (Slovenien), Köttlach (Österrike), okänt, Mengeš (Slovenien), Gradenberg (Österrike). I de mänga gravarna frän Köttlachkulturens period har man funnit mest smä ting som örhängen och broscher. Mänga av dem har sitt ursprung i 800-talet - i Köttlachkulturens början, dvs. de ärtionden som följde e^er kristianiseringen av karantanerna. Nägra av bilderna som fanns pä tingen föreställde korset, livsträdet, liljan, duvan, pantern, Agnus Dei (Guds lamm), rosetten, tuppen, örnen osv. Dessa är tidiga kristna symboler som hittats över hela Medelhavsomrädet och Europa, men i Karantanien har de en särskilt säregen design, som reflekterar just den känsla och den andliga världen som rädde inom slovenskt omräde. Exempelvis sä finns det mänga varianter av en viss figur och mänga bilder är omgivna av ornament inte bara i förskönande syfte utan som har en symbolisk betydelse. Cirkeln t.ex. betyder evigheten, dä den inte har nägon början eller nägot slut. Den längt utvecklade kristna andligheten visar att det bland de nyss kristianiserade karantanerna mäste ha befunnit sig kristna sedan romersk tid och att det e^er att karantanerna hade kristianiserats med deras hjälp blommade upp en djup och rik andlighet bland folket. Andlighetens centrum läg i Aquileia (Oglej), som redan under romarriket var kyrkans centrum för hela Noricum (Karantaniens föregängare, se del 8). Denna romerska stad förstördes är 452 av Attila, Hunnernas konung (se del 8), men patriarken frän Aquileia och dess rika kristna andliga tradition fortsatte att existera genom hela Medeltiden. Den intensivaste koncentrationen av fynd som hör till Köttlachkulturen finner man i centrala Kärnten och i norra Krain (Kranjska, Carniola). Detta förmodligen inte bara för att det där var den politiska maktens centrum, utan där fanns och finns forfarande en mycket vacker natur: utsikt över höga berg, stillsamma sjöar, gröna slätter och kullar, som bidrog till de andliga upplevelserna. I Bled t.ex. finns, pä grund av den vackra omgivningen, ^era gamla gravplatser (Bled - Grad, Bled -Pristava, Bled - Žale). fortsättning följer ARHIV ARKI Slovensko GLASILO Slovenska BLADET Izdajatelj / Utgivare: Slovenska zveza / Slovenska riksforbundet i Sverige Box 237, 261 23 LANDSKRONA Telefax: 0457-771 85 / 031-52 82 96 Predsednik/Ordfor: Ciril M Stopar, Tajnik/Sekr: Marjana Ratajc NASLOVI - ADRESSER KK SLOVENIJA c/o Rudolf Uršič Norregata 9, 633 46 Eskilstuna Preds.: Rudolf Uršič, 016-14 45 49 IVAN CANKAR N Langgatan 93 330 30 Smalandsstenar Preds.: Branko Jenko, 0371-303 15 SD SIMON GREGORČIČ Scheelegatan 7 731 32 Köping Preds.: Alojz Macuh, 0221-185 44 KD SLOVENIJA Vallmovägen 10 293 34 Olofström Preds.: Ciril M. Stopar, 0457-771 85 SLOVENSKI DOM Parkgatan 14 411 38 Göteborg Jože Zupančič, 031-98 19 37 SLOV./ŠVEDSKO DRUŠTVO Darko Berginc; Kadettg 30 D 254 55 Helsingborg Blagajnik: 042-156 188 SLOVENSKA AMBASADA Styrmansgatan 4 114 54 Stockholm 08-545 65 885/6 Fax 08 662 92 74, e-pošta: vst@gov.si_ SKD FRANCE PREŠEREN Box 5271 402 25 Göteborg Lado Lomšek, 031-46 26 87 SKD PLANIKA V:a Hindbyvägen 1 214 58 Malmö I va n ka F ran ce us , 040-49 43 85 DRUŠTVO ARENA Brantaforsv 10 372 50 Kallinge Tel.: 0457-20840/ 103 80 SLOV. DRUŠTVO STHLM BOX 832 101 36 Stockholm Stefan Udovic, st.erix@bredband.net PEVSKO DRUŠTVO ORFEUM c/o Bencek-Budja, Hantverkarg 50 261 52 Landskrona A. Budja, 0418-269 26 SLOVENSKA KATOL. MISIJA Parkgatan 14 411 38 Göteborg Zvone Podvinski, 031711 54 21 VELEPOSLANIŠTVO KRALJEVINE ŠVEDSKE Ajdovščina 4/8 SI - 1000 Ljubljana, Slovenija (+386) 01-300 02 70 Tisk / Tryck: JASK AB, Landskrona, 0418-44 83 00 GLAD PASK! redakcija / redaktionen S/ ■ ' f • Si l.if. ■