Sle?. 141
V Ljubljani, v ponedeljek, dne 5. Mu 1909.
Leto XXXVII.
Velja po pošti: s=
.U celo leto naprej . K 26-— sa pol leta > . » 13*— za četrt » » , » 6*50 sa en meseo » . » 2-20 sa Nemčijo oeloletno » 29-— sa ostalo Inozemstvo > 35-—
sh V npravništvn: ss
Za oelo leto naprej . K 22-40 sa pol leta » . » U-20 sa četrt » > . » 5-80 sa en meseo » . » 1'90 Za pošiljanje na dom 30 v, na tneaec. — Posamezne itev. 10 v.
Inseratl:
Enostolpna patltvrata (72 mm):
sa enkrkt......po 15 v
sa dvakrat ...... 13 »
■a trikrat.....• 10 »
sa več ko trikrat . . » 8 »
V reklamnih noticah atane enostolpna garmondvrata 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenjn primeren popoat
Izhaja:
vsak dan, lzvsemši nedelje ta praznike, ob 5. url popoldne.
w Uredništvo je v Kopitarjevih olioah štev. 8/I1I. Kokopisi ae ne vračajo; neirankirana pisma se ne me sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. c=		P	olitičen list za slovenski tiaro	!i	■	Upravnlštvo je v Kopitarjevih nlloah itev. 6. ~<m = Sprejema naročnino, lnserate in reklamaoije. sa '•"■' Opravniškega telefona štev. 188. -i »
Današnja številka obsega 6 strani.
Kako na Dunaju?
Slovenski poslanci so začeli najostrejši bo5 proti sedanji vladi. Češki agrarci in radikalci jim zvesto pomagajo. Mladočehi in katoliško-narodni Čehi se nečejo ločiti od njih. Savez južnih Slavena je pa razbit: Bulic je stalno v Dalmaciji, Biankini, Ivčevič, Peric in Vukovič so izstopili. Par bi jih bilo pripravljenih iti & Slpvenci; drugi bi pa najrajši skočili med vladne stranke. Ploj je dvorni svetnik, Hribar pa nastopa dosledno kot Ivan Hribar. — Stranke v večini so brez poguma; ni ga med rtjimj, ki bi ne bil prepričan, da se slo-vensko-češki odpor ne da zlomiti. Socialni demokrati so pozvali vlado in ostale stranke na odločen boj, da se reši poobla-stilen zakon in romunska pogodba, a njihov poziv buta ob gluha ušesa. Na ministrskih sedežih sedi kričavi Sclireiner; njegova stranka — nemški agrarci — pa ima sklep, da do zadnjega moža glasuje proti romunski pogodbi in proti poobla-stilnemu zakonu. Po svojih listih divje napada krščansko socialne kmečke zastopnike, zlasti Lista, Bauchingerja in Stock-lerja, češ, da izdajajo kmečke koristi in delajo v nasprotju s tem, kar so prej obetali svojim volivcem. Poljska ljudska stranka, katere volivci bi pravzaprav imeli vsled romunske pogodbe največ škode pri svoji prašičereji, ki donaša na leto v Galiciji nad 20 milijonov kron, izjavlja, da izstopi iz poljskega kola, če bi se ji ne dala pravica glasovati proti pooblastilnemu zakonu in imenovani pogodbi. Lahi so jezni na večino, ker jih je sicer izrabila zase, zavozila jih pa v vseučili-škem vprašanju na napčen tir. Bilinski je s svojimi davčnimi predlogi razburil celo zbornico;' vse komaj čaka, kdaj pade. Država je v deficitu in strahom gleda večina, da bo vendar nekoliko težko s Hochen-bergerjem in Rittom izvesti prepotrebno finančno preosnovo. Ogrska kriza, na katero so se vedno izgovarjale po naročilu dvornih krogov vladne stranke, je odložena na jesen. To pomenja, da ogrski drž. zbor ne pride do rednega zasedanja pred jesenjo, in da torej romunske pogodbe pred 'jesenjo na noben način ne bo rešil; ravno tako pa tudi pooblastilnega zakona, ki velja dozdaj na Ogrskem samo do 31. grudna 1909 v sedaj nameravanem obsegu do 1. 1915. ne more rešiti pred jesenjo. Iz tega sledi jasno, da ne bi tudi za tiste sloje avstrijskega prebivalstva, ki si želč trgovskih pogodb z balkanskimi državicami, sklep državnega zbora v sedanjem zasedanju prav nič ne pomenjal.
Naj bo to enkrat za vselej rečeno bu-kastim liberalnim kričačem po »Narodu« in tudi soc. demokratom. Pooblastiimi zakon z rum. pogodbo vred bi imel tak po-med glede na draginjo, kaor ga imajo»Na-rodovi« članki proti našim poslancem. Edini uspeh, ko bi se zdaj sklenil pooblast zakon in romunska pogodba, bi bil ta, da bi se sedanja vlada utrdila in vladna gonja proti nam bi dobila svobodni spremni list za daljšo dobo. Socialne demokrate, ki bi radi vsaj kak navidezen uspeh, da pomirijo svoje volivce razumemo; toda po naši sodbi bi bila mnogo bolj pametna njihova politika, ko bi volivcem pojašnjevali razmere, kakršne so in jih ne slepili z neresnico, da sedanja obstrukcija v državnem zboru podražuje meso in kruh. Kar ni res, ni res, četudi se stokrat na dan ponavlja v besedi in pismu. Lažnjiva politika se bridko maščuje; to vidijo lahko pri naših in drugih liberalcih. Naj mimogrede še omenjamo, da so vladne stranke z vlado vred mnogo bolj nejevoljne na tiste stranke v »Slovanski Uniji«, ki so se delale prijazne pooblastilnemu zakonu, ki so se pa končno vendarle izrekle za skupni sklep, da je s proračunom za sedai državnozborsko deio končano. Hinavščina ne uspeva ob takih prilikah, ker se je nazadnje mogoče postaviti vendar le samo na eno stran.
Vlada se pogaja; tako poročajo časopisi. V resnici lazita res Zdček in Braf za češkimi agrarci in jim ponujajo zdaj to, zdaj drugo reč v imenu tiste vlade, o ka-
teri je bahavo rekel Bienerth v gosposki zbornici, da se ne pogaja in da hoče odvaditi stranke od koncesij. Od čeških agrarcev pa slišita Braf in Žaček vedno samo odgovor, da prično dogovore samo, če se pritegne še dr. Susteršič. Nato pa ministrska mešetarja dosledno zaporedoma tiho izgineta.
Dr. Conci bi rad v laškem vseučili-škem vprašanju prišel iz zagate. Z vlado in z večino ni nič; torej k dr. Šusteršiču* Pod njegovim predsedstvom se je vsled tega že posvetovala Slovanska zveza o -ti zadevi; brez dvojbe se s tem marsikaj izjasni. Bilo je težko našim poslancem udeležiti se seje »Slovanske zveze«, ne da bi se prej obračunalo s poslanci, ki časiitajo ministrom, ko napadajo naše govornike, kateri govore strogo v smislu zvezinih sklepov, in ne da bi poklicali na odgovor tiste, kateri so se odstranili od glasovanja proti vladi pri proračunu, dasi je bilo sklenjeno, da mora vsak glasovati. Toda stvar jim je več kakor vse drugo. Zato so kljub vsem neprijetnim izkušnjam sedli ž njimi skupaj in prezrli vse, tudi Hribarja. V politiki velja pač vedno, zlasti pa za tako važno dobo, ki smo zdaj v nji, staro geslo Mirna kril! Hribar naj se le obeša Bilin-skemu za frak; oba bosta izginila in to bo za nju in njuni stranki najboljše. V zbornici bo pa nastala vrzel, ker prav takih junakov-poštenj'akov kot sta ta dva, ni mnogo več. Naj imenujemo Hribarja z Bi-linskim skupaj, ker se oba razumeta na banke in imata oba precej podobne pojme o oderuštvu. Seveda se loči Bilinski ovenčan z zlatimi svetinjami, Hribar pa prej ko slej s praznim frakom, ker je bil tako nesebičen, da je vrnil Petru red sv. Save.
Naš namen mora biti vreči ponem-čevaino, Slovencem naravnost sovražno vlado in pri ti priliki seveda tudi onemogočiti daljnjo poljsko-neniško zvezo. Naši poslanci so si izbrali pravo orožje. Pri proračunu ni šlo, ker niso držali slovenski liberalci, Istrani k nekateri Dalmatinci. S takimi opozicionalci so uspehi nemogoči. Vlada je s svojo navidezno večino postajala vedno bolj predrzna. Hochenbur-ger in Sturgkh sta pod Schreinerjevo komando postala neznosna. Med vladnimi strankami je pa na eni strani kruta resnost oderuške banke, ki so jo s svojim postopanjem naravnost odobrili, vzbudila nekaj sramu, na drugi strani je pa boj proti pooblastilnemu zakonu razrahljal njihove vrste. Crez poletje bo gromel Hohenblum in Schreinerju temeljito, dasi neprostovoljno, izpodnesel tla. Finančni načrt bo od-pihal Ritta, Hochenburgerja in Bilinskega in ž njimi vred cel kabinet. Iz vse kolobo-cije bo pa zvenela za vedno v boju izkazana resnica, da se v Avstriji tudi proti Slovencem ne da vladati. Ta boj so izzvali naši poslanci; vodijo ga in pri tem morajo poditi v kot dečake lastne krvi, ki bi jim utegnili vsled popolne politiške nesposobnosti kvariti enoten nastop. Ni dosti opravka ž njimi; lahen migljaj, pa se izgube. Ostaja nam pa za bodoče nauk, kako naj govorimo s krvavimi manšetarji, če nam zopet kdaj pridejo v obližje s kakimi radikalnimi puhlicami. Doigrali so naši liberalci s svojo nemško zvezo; zdaj pa do-igravajo tudi s svojo, že itak rahlo zvezo s slovenskim narodom. Mi pa gremo naprej, mi strelci!
Shod S. L. S. ? Ljubljani.
V	natlačeno polnih prostorih gostilne pri Majarončku so zborovali včeraj dopoldne somišljeniki S. L. S.
V	imenu sklicateljev otvori zborovanje Moškerc, ki po kratkem uvodu podeli besedo poročevalcu de. odborniku dr. E. Lampetu, ki ga zborovalci burno pozdravljajo. Dr. Lanipe je izvajal sledeče;
Govor deželnega odbornika dr. Evgcna Lampeta.
O položaju v državnem zboru.
'Kakor znano, se je v državnem zboru zadnji čas začela obstrukcija, od poslancev iz vseh slovanskih strank. Njim so se bili pridružili prej tudi socialni demokrati. Zdaj pa so se pokazali neki elementi, ki
so začeli kršiti edinost in rušiti slogo med Slovani. Oni, ki so ostali zvesti slovanski solidarnosti, so naši poslanci, ki zdaj na lastno pest vodijo boj proti vladi in ki 'bodo, kakor nas iiči-jo zadnji dogodki, v tem boju tudi zmagali. (Zivio!)
Za kaj se gre v tem boju? Kakor sem omenil že na zadnjem shodu, je naša stranka po svojem načelniku dr. Šuster-šiču izrekla novi vladi, Bienerthovemu kabinetu štev. 2 taikoj s početka, da stopi proti njej v brezobziren boj, ker je Bienerth pri sestavi nove vlade postopal proti nam Slovencem sovražno. Pridružile so se še druge stvari, ena hujša ko druga, med njimi vprašanje o bosenski agrarni banki, ki je za nas Jugoslovane največje važnosti. Gre se za stotisoče in stotisoče jugoslovanskega ljudstva, ki jih hoče vlada izdati mažarskim judom, ki jih bodo uničili. Baron Burian, upravitelj Bosne, je dal Madžarom to pravico protipostavno, kajti po ustavi se v Bosni in Hercegovini ne sme vpeljati nobena nova stvar brez pritrjenja obeh vlad. avstrijske in ogrske. Bienerthova vlada je torej pri koncesioni-ranju madžarske agrarne banke moraia biti udeležena, saj se je Bienerth tudi saiji izgovarjal, da je zamudil pravo priložnost, upreti se nameri skupnega finančnega ministra Buriana. No, vTada, ki tako reč zamudi, pač zasluži, da drugi ne zamude svoje dolžnosti proti njej. (Odobravanje.)
Finančni minister Bilinski.
Najbolj -je pri tej stvari kriv finančni minister Bilinski. Brez njegove vednosti bj se vsa reč ne bi mogla izpeljati. Zato je šel boj naših poslancev v prvi vrsti proti osebi finančnega ministra in je dr. Krek predlagal ne samo, da se mu izreče nezaupnica, ampak da se mu v proračunu črta tudi tistih 5000 kron, ki jih plačuje žurnalistu, ki ga ima v svoji osebni službi, da po časopisju Bilinskega hvali.
Kmaoi pa se je začela protivladna falanga nekaj majati in eden prvih, ki je padel na tla, je bil Hribar. Kar na enkrat je priobčil »Slovenski Narod« z Dunaja vest, da naši poslanci vodijo osebno politiko, da Bilinskega napadajo le, ker ga baje osebno sovražijo.
Koga pa dr. Krek osebno sovraži? Kdor dr. Kreka pozna, vč, da 011 osebno ne sovraži nikogar, še celo finančnega ministra ne more Krek sovražiti. (Tako je!) Tu se gre ■samo za stvar, za rešitev Jugoslovanov iz madžarskih okovov.
Hribar je prišel tudi na to idejo, da dr. Susteršič Bilinskega zato napada, ker bi sam rad bil minister. To so potem nemškp-nacionalni listi drage volje pogrevali. Dr. Šusteršič je nato že v državnem zboru pravilno odgovoril, da bi vodil pač drugačno politiko, ako bi hotel postati minister, morda takšno, kakor dr. Ploj, c katerem bom še tudi govoril.
Vkljub temu, da se je obstrukcija začela krhati, ker je Hribar padel našim za hrbet, vzdržujejo naši poslanci boj, in vladni in nemško-nacionalni listi, ki so še nedavno prerokovali, da bodo naši poslanci omagali, zdaj priznavajo sami, da bo konec državnega zbora, ako se vlada ne bo bolj, kaikor doslej, ozirala na Slovence.
O ministrih rojakih.
Omenil sem že dvornega svetnika dr. Ploja, ki smo ga zadnjič pri deželnozbor-skih volitvah na Štajerskem vrgli. Tudi on ima svojo idejo, namreč, da bi silno potreben bil za nas Slovence — »minister rojak«. Kaj pa je minister rojak? To je minister, ki nima ničesar govoriti in ničesar delati, ampak je samo za to tu, da pazi, če kak drug minister stori kaj škodljivega proti njegovemu narodu, in da tedaj ugovarja. Ali se pa drugi ministri kaj ozirajo na tak ugovor ali ne, je pa seveda druga stvar. To je tako, kakor pri kvar-tah: štirje tarokirajo, peti, ki je zraven, pa sme gledati, govoriti ne sme nič. (Kibic!) Če se oglasi, se mu lahko kaj zgodi. To je »kibic« ali po naše priba.
Naša stranka ministrov-prib ne potrebuje in je politiko ministrov rojakov obsodila kot korupcijo. Saj je gotovo izprijena politika, če se ustvarjajo taka mestu, ki nimajo drugega namena, kakor tega, da
se koga ddbro preskrbi. Dolgo časa nobeden ne ostane, za njim pride drugi, za drugim tretji, in tako se vrste.. Potem bi prišli tudi mi Slovenci tako daleč, kakor Poljaki in Čehi, kjer vsaki hip kakšnega ministra rojaka, če sam ne gre, vržejo, da postavijo drugega na njegovo mesto. In tako gre lov za službami leto za letom V veliko škodo narodov in države.
Kaj pa bi dosegli, če bi dobili svojega ministra rojaka? En sam Slovenec bi bil med ministri, recimo 'kaJk dvorni svetnik, ki je za tak posel veliko bolj elastičen kakor kdo drug. Toda med 14 ministri bi en slovenski minister nič ne odločal, ostali 'bi ga preglasovali, in mi bi bili še na slab-; šem kakor zdaj. Zanašali bi se, da imamo v kabinetu nekoga, ki nas brani, v resnic., pa bi bili brez brarnbe. Take gnilobe mi ne želimo, ampak proti njej protestiramo. Pač pa bi bilo v korist našemu narodu in Jugoslovanom sploh, če bi nam država priznala pravico, da imamo svojega zastopnika v kronskem svetu, toda ministra, ki ima vse pravice kot pravi minister, ne samo kot »kibic«.
Ogrska kriza.
Ta upor naših poslancev v državnem zboru je imel že eno posledico, ki je zgodovinske važnosti za našo državo.
Odkar sta Avstrija in Ogrska združeni po nagodbi iz leta 1868., gre,politični razvoj od leta do leta v tej smeri, da postaja Madžarska vedno močnejša, dočimi se Avstrija vsled notranje razkosanosti vedno 'bolj umika. Dozdaj se je krona udala še vsaki madžarski zahtevi. To smo videli zlasti pri vojaštvu. Zdaj hočejo imeti svojo lastno banko, zahtevajo svojo lastno armado, sploh svojo lastno državo; popolnoma se hočejo ločiti od nas. Sprva bi še pustili osebo cesarjevo na miru, da bi bil vladar skupen, a ne bi dolgo trajalo, da bi se zgodilo to tako kakor 'leta 1848., ko je Košut cesarja odstavil in sebe pro-giasil za vladarja. Madžari hočejo imeti svojo lastno državo, preje pa hočejo Avstrijo še izkoristiti, kar se da. In krona se je doslej neprenehoma udajala madžarskim zahtevam. Zdaj pa se je prvikrat pojavil resen odpor proti madžarskemu nasilstvu, padel je Wekerlov kabinet, padla je KoSutova stranka, in zdaj limajo drugo, s katero se bo krona znova pogajala.
Odkod to, da je krona naenkrat močnejša postala? Zato, ker je v naši državni zbornici prvič nastal krepak odpor proti madžarskim zahtevam, odpor mož, ki so pripravljeni zapostaviti svoje osebne aspi-racije, kadar se gre za korist države. To so dosegli naši poslanci. Uspeh našega kluba je, uspeli vstrajnosti, uspeh mogočne obstrukcije, da je krona postala proti Madžarom močnejša, da je Wekerle s Košu toni padel.
Agrarna banka in bodoči bosenski sabor.
To je prvi uspeh. Drugi mora biti ta. da se madžarska agrarna banka v Bosni onemogoči kakorkoli. To oderuštvo se :ie sme dopustiti, ker bi bilo v največjo škodo bosenskemu narodu.
Bilinski je hotel naš parlament preslepiti. Rekel je: naredimo ta pogoj, da, ko bo sklican bosenski sabor, naj se sam odloči, ali naj se ustanovi agarna banka ali ne. »Jaz ne moreni biti bolj bosenski«. je dejal, »kakor Bošnjaki sami«.'
Bosenskega sabora še ni, vemo pa že, kako se 'bo volil. Volili bodo v treh razredih, in sicer pripadniki vsake vere: Turki, katoličani, pravoslavni in Judje posebej svoje zastopnike. V prvi kuriji bodo volili turški veleposestniki, uradništvo in duhovščina, v drugi mesta, v tretji kmetje.
Kmečki stan bo v saboru slabo zastopan. Volivne okraje so tako razdelili, da bodo imeli kmetje 30 do 60 km daleč do volišča. Zdaj si pa mislite, koliko bo jih šlo volit, če bodo imeli do volišča tako daleč kakor od Jesenic do Ljubljane, in to v krajih, kjer ni železnic niti cest!
Pomislimo nadalje, da med bosen-skimi kmeti okoli 90% ne zna brati in pisati. Volilo se bo pa javno, tako da bo moral vsak v pričo vseh povedati, koga voli. Kdor nima svojega posestva, aurpak dela za veleposestnika, ali bo se upal vo-
liti drugače, kakor bo veleposestnik hotel? In kdor se je odkupil in bo zadolžen pri madžarski banki ali drugod, ali bo se upal voliti drugače, kakor bo zahteval njegov upnik?
Po tem vodivnom • redu bo bosenski krnet brezpraven. In temu bosenskemu saboru naj se piepusti, ali se oderuška madžarska banka naredi ali ne!
Pa je še druga določba, ki je na škodo kmetom, namreč ta; da se zahteva za sklepe bosehskega sabora, v koiikor se tičejo odkupovanja kmetov, dvetretjinska večina, ki je po vsem, kar smo slišali, zagotovljena ne kmetom, marveč bogatašem in uradnikom. Dvetretjinska večina 'je torej v korist Madžarom in judom in na škodo kmetom. Zato je pa že v naprej izključeno, da bi mogel bosenski sabor za kmetje kaj koristnega naučili. Zaradi tega so se naši uprli za pravice in obstanek bosetrskih kmetov. In če se dobe nehvaležneži in neumneži, kakor naši liberalci, ki jim ta boj zamerijo, našli bodo se pozneje ljudje, ki jim bodo hvaležno ^priznali njihovo delovanje.
Italijansko vseučilišče.
Drugo vprašanje, ki je zadnji čas v političnem ospredju, -je italijansko vseučilišče. Liberalci so vedno zahtevali slovensko vseučilišče v Ljubljani, storili pa niso zanje ničesar. Šele naša stranka se je začela resno brigati za to stvar in storila vse, kar je bilo v njeni moči. V deželni blagajni imamo za ta namen pripravljenih 600.000 'kron, kar je pa seveda ve-Jiiko premailo. Vseučilišče mora ustanoviti država. Treba je skrbeti za plače profesorjem, za knjižnice, zbirke itd. To pa stane mnogo denarja. Mi smo prepričani, da bo se tudi to izvojevalo, kar čez noč pa se ne da narediti.
Italijani hočejo imeti vseučilišče v Trstu. Liberalci so po svojih listih zahtevali, da se naj to na vsak način prepreči, ali pa vsaj naredi junktim med italijanskim in slovenskim vseučiliščem. Stvar pa je drugače izpadla. Nemci so se zvezali z Italijani, tudi socialni demokrati so se jim pridružili, in zdaj je nastala nevarnost, da se italijansko vseučilišče osnuje, slovensko pa ne. Naša obstrukcija v državnem zbo-ju je obrnjena tudi proti italijanskemu vseučilišču.
»Slovenski Narod« je napadal dr. Šu-.steršrča in dr. Kreka, zakaj se nista uprla proti naučnemu ministru Sturgkiiu in glasovala proti proračunu. Hriibar pa Stiirgkha hvali in brani; največjega sovražnika Slovencev brani! Še roko mu je stiskal na Dunaju. Jaz, če bi bil mesto Stiirgkha, bi takrat roko v žep dal. (Smeh.) Nekaj se vrši za kulisami! Ali se gre zopet za kak tajni podpis, ali kaj takega, ne vem. Čudni so taki politični poštenjaki, kaikor sta Hribar in Ploj, ki naše v časopisih tirajo v boj, kadar pa naši rečejo: zdaj udarimo! — pa zbežijo. Taiki ljudje bi morali izginiti iz političnega življenja. (Tako je!)
Primerjajte našega Gostinčarja s Hribarjem. Že tri dni vodi v proračunskem odseku sam borbo proti italijanski fakulteti. Govori cele seje in je vse delo zavlekel. Poslanci drugih strank ga hodi-jo gledat in se čudijo, kaj vse ve, koliko zna povedati, kako se Gostinčar drži. Drži se za dva cela moža, in vjada bo, če bo šlo tako naprej, prisiljena, zbornico domov poslati, predno bo ji dovolila glavne zakone, ki jih mora pred jesenjo imeti pod streho.
Za ugled Slovanstva.
Gre se zdaj za vprašanje, aH je obstrukcija opravičena ali ne.
Obstrukcija je izredno parlamentarno sredstvo, ki mu je namen, zadržati in onemogočiti delovanje državnega zbora. Na •mestu je le, če so važne stvari na dnevnem redu. Iz malih vzrokov se ne sme rabiti. Poglejmo zdaj. ali je v tem slučaju dovolj vzrokov za obstrukcijo.
Našim poslancem se pri obstrukciji ne gre samo za bosensko agrarno banko in za italijansko vseučilišče, gre se jim še 'za drugo veliko stvar neprecenljive vrednosti: za ugled slovenskega naroda. Ugled narodu morajo poslanci priboriti, jn za to ni nobeno sredstvo prehudo! (Tako je!) Kdor čita časopise, ve, kako se vlada pogaja zdaj s socialnimi demokrati, zdaj z Nemci, s Cehi, s Poljaki, z Italijani itd. Z vsemi strankami se pogaja, le z enim se noče pogajati, in to je Slovenec. Vse kliče, enega samega se boji poklicati, — to -je dr. Susteršič.
Ne gre se tu za priznanje oseb. Jaz sem večkrat na Dunaju in moram reči, da uživajo naši poslanci splošno spoštovanje, splošen ugled med češkimi, nemškimi, poljskimi poslanci itd. kot izredni možje. Tudi pri vladi, v ministrstvih jih osebno spoštujejo. Zakaj se torej noče vlada pogajati tudi z našimi poslanci? Zato, ker so Slovenci, ker noče priznati, da se mora ozirati tudi na Slovence. To se mora spremeniti, to nam morajo naši poslanci izvojevati, da bo prisiljen ministrski predsednik tudi zaničevanega dr. Šusteršiča
Sirašati, kako se naj v Avstriji vlada, ivio dr. Šustcršič!) In čc zmagajo, čc
? nam pribore ta ugled, bo ta uspeh zgodovinske važnosti. Enkrat- pridob>jenega ugleda ne bomo več izgubili.
To je staiišče naše stranke na Dunaju.
(Dalje.)
»	' I
Liberalci proti kmetu.
LIBERALCI RAZBILI OBČNI ZBOR KMETIJSKE DRUŽBE.
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe se je danes vršil v veliki dvorani »Mestnega doma«. Prihitelo je nanj veliko število kmetov, dasi je zdaj čas košnje in prinaša kmet žrtev, da se more udeležiti občnega zbora. To je smrdelo liberalcem, pristnim kmetom, kakor so 11. ;pr. ^pivovarnar dr. Oražen, veliki kmet dr. Žerjav, trgovec s prešiči Predovič, izkuhar Bergant, ve-i liki kmet kavarnar Krapež, še večji ljubljanski magistratni tržni nadzornik Rvbni-kar, trgovec Perdan, odvetnik dr. Pire in mestni kranjski poslanec Pire pa še kakih štirdeset. povečini ljubljanskih liberalcev. Zbrali so se liberalci na levi strani dvorane. Deže.no- vlado je zastopal vladni svetnik vitez pl. Laschan. Med zborovalci opazimo državne poslance Pogačnik, Demšar, Zabret, deželne poslance dr. Lamipe, Lavrenčič, Hladnik, Dimnik, Pi-ber, Zabret, Ravnikar, Bartl. Občni zbor ■otvori predsednik: kom. svetnik Povše. Za njegovim govorom pozdravi udeležence vladni svetnik vitez pl. Laschan; nakar poroča o družbineim delovanju. Po njegovem poročilu se oglasi v skupini, s katero je pred otvoritvijo občnega zbora ponovno konferiral ravnatelj Kmetijske družbe Pire, k besedi neki Domicelj, ki vpraša, zakaj da ni prevzela Kmetijska družba pomožne akcije. Po pojasnilih predsednika so liberalci tiho. Kuralt v ravno te-j- skupini vpraša, zakaj da je bil odslovljen uradnik Oražen. Predsednik: Odslovil ga je ravnatelj. Pire: Razmere so bile take, da sem ga moral odsloviti. Ne bilo bi prijetno, ako bi se o stvari javno govorilo. Škodo sem nosil sam. Nato se pa oglasi, dr. Žerjav, ki protestira, če'š» da je bil občni zbor nepravilno sklican, ker ni bil pravočasno naznanjen. Protestira tudi, da se ne vrši občni zbor v četrtek, ker ne morejo priti nanj učitelji. Predsednik pojasni da je stavil predlog za ponedeljek ravnatelj Pire. Žerjavov govor je bilo znamenje za kraval. Liberalci veliki kmetje, na čelu jim velika kmeta Ribnikar in dr. Žerjav, prično kričati. Velik hrup. Kmetje so^ mirni, predsednik zvoni. Liberalni velelkrnetje kriče, vpijejo. Kmetje' se jim smejei^«in kličejo: To so kmetje! Počasi gresta ve-lekmeta dr. Žerjav in Ribnikar proti odru in stopita nanj. Liberalni razbijalci shoda jo uderejo za njima. Kmetje vidijo, da-se približujejo liberalci predsedstvu. Hitro obkolijo predsedništvo. Kolikor je še liberalcev pod odrom, kriče. Pred liberalci stoji državni poslanec Jaklič, nad katerim se vsuje ploha olikanih liberalnih psovk. Med velikanskim hruščem odobri ogromna večina poročili predsedstva. in tajništva. Ravnatelj Pire poroča o družbinem računsikem zaključku za leto 1908 in o proračunu za leto 1910. Ko liberalci vidijo, da se bližajo volitve, povzroče pretep. Navale na Jakliča. Pri pehanju se ubije šipa. Liberalci so napadli tudi nekega svojega, ki se je ves tresel strahu. Ja!k'iič,. ki je stal poleg njega, jih je pa navduševal: Le dajte ga! Potlej so ga šele mahali. Preprosta njegova 'kmečka obleka je bila vzrok, da so padli po njem. Med šumom in hrupom začno nekateri klicati: žlindra j Naš poročevalec dr. Žerjavu: To je pa staro! Dr. Žerjav: Je res staro in nič več moderno. Dr. Triller je tudi kričal. Naprej se ni upal. Stopil je na stol in v ozadju dirigiral. Ciril Pire in Kuralt sta pripeljala nekaj ljudi, ne znamo če kmetov, ki niso znali nič drugega kričati kakor žlindra. Jaklič jih je vprašal, da naj povedo kaj novega, ker to je že otročja reč. Nato so le tulili. Vladni zastopnik pl. Laschan razpusti občni zbor tik pred volitvami menda v zahvalo liberalcem za napade njihovih poslancev na Schvvarza v deželnem zboru. Nihče se ne umakne. Grozi s policijo. Prideta dva magistratna uradnika, ki taktno prosita zborovalce, naj zapuste dvorano. Naši mirno zapuste dvorano, liberalci, kakih trideset, se ne umaknejo. Vitez pl. Laschan zakliče: Prosim, zapustite dvorano, če ne jo dam s silo izprazniti. Liberalci ga pa še ne ubogajo in se zbero pri zadnjih dvoraninih vratih. Dr. Triller jim ukaže, naj zapojejo in nato so peli »Hej Slovani!« Triller začetkom dirigira, obrne se k našemu poročevalcu iti pravi: Vidite, saj nas je še kaj. Naš poročevalec se je moral smejati, ker je dr. Triller tako vesel, ko vidi pred seboj trideset liberalnih hripavih pevcev. Med liberalnimi pevci so se nabolj odlikovali Trillerjev podkapelnik Ribnikar, kavarnar .Krapež, deželni poslanec Ciril Pire in Kuralt. Pelo se je pa slabo, bilo je veliko »fovš« glasov, kar ni nič čudnega, ker je danes ponedeljek. Trillerjev pa Ribnikar-jev pevski zbor že ne bo konkuriral nikomur. Ko so libcralci odpeli, so lepo odšli
in liberalne komedije je bilo konec. Take t stvari uprizarjajo liberalci s kmeti, ki naj ne pozabijo, kako se je danes liberalna gospoda norčevala ž njimi. Liberalci naj bodo veseJ, da so naši ohranili mirno kri, ker bilo bi treba le namigniti, pa bi pričele padati žuljave kmečke pesti po liberalnih pevskih glavicah.
XXX Posebno je kričal farbar Pire iz Kranja, dalje so bili med obstrukcionisti: trgovec Engelmann iz Tuhinjske doline (!), lesni trgovec Hajnrihar, Hribarjev župnik Vrhovnik, zdravnik-pivovarnar dr. Ora-žem, advokat dr. Triller, izkuhar Bergant, miečni trgovec Rus iz Grosuplja, Ogore-lec, prekupec Knez, Hren, s tržnim nadzornikom Ribnikarjem in prešičjim trgovcem Predovičem gotovo sami — kmetje!
SpšEanie mm bojne laflUe ..IMecksT w morje.
Po običajnem ceremonijelu so v soboto med zvoki himne prisotnih vojaških in veteranskih kapel in med gromenjem topov spremili nadvojvodo Ferdinanda in njegovo soprogo kneginjo Hohenberg k dvornemu paviljonu.
Župnik mornarice monsig. Uredniček je že prej blagoslovil ladjo. Opore ladje So bile že padle. Nova bojna ladja je bila pripravljena za spuščanje v morje.
Tedaj se je mornariški poveljnik v kratkih besedah obrnil h kneginji Hohenberg in jo naprosil, naj zaprične krst ladje.
Kumica je odgovorita: »Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo me je naj-milostneje blagovolilo pooblastiti1, naj opravim krst te ladje. Naj vedno s častjo nosi svojo zastavo in svoje sijajno ime in naj postane dika naše slavne flote.« ' ; Tu je kneginja pritisnila na električno tipko »krst« in tradicijonalna šampanjska steklenica se je razpočila ob boku ladje. Nato je spregovorila: »Na najvišje povelje te krstim »Radecky«.« Pritisnila je sedaj na tipko »Spuščanje v morje« in spregovorila: »Zdrči na morje in sreča bodi s teboj na vseh tvojih potih«.
Med velikansko tišino se je kolosalna ladja začela najprej polagoma pomikati in je potem vedno hitreje drčala majeste-tično v vzpenjajoče se valovje, po par stotin metrov se je ustavila. Hura-klicem množice so se pridružili zvoki 'himne vseh kapel in gromenje topov vseh vojnih ladij. Ta veličastni trenotek 'je trajal komaj 40 sekund. Ob 10. uri16 minut je bila slavnost že dovršena.
Zvečer so bile vojne ladje - čarobno razsvetljene; nudile so impozanten" pogled. Godba je igrala na nabrežju, kjer se je nahajala velikanska množica.
Nova vojna ladja »Radecky«, ki je druga zgrajena po istem tipu (prva -je bila »Nadvojvoda Fran Ferdinand«, ki so jo lansko leto spustili na morje), bo imela 14.600 tonelat dislokacije; dolga je 131 m, široka ob vodni črti 24 50 m. Do popolne ureditve bo treba še kakih 15 mesecev. Njena dva stroja 20.000 konjskih sil ji bosta dajala hitrost 20 5 morskih milj. Oborožena bo s 4 topovi od 30*5 cm, 8 topovi od 24 cm, 20 od 10 cm, 6 od 7 cm in dvema mitraljezama.
Avstrijska mornarica je imela že dve ladji istega imena: leseno korveto »Ra-decky«, ki se je udeležila bitk pri Helgo-landu in Visu in se leta 1869 razpršila v zrak, ter leseno 'oklepno fregato »Ra-decky«, ki se sedaj pod imenom »Adrija« nahaja kakor šolska ladja v puljskem pristanišču. Obe ladji sta bili neprimerno majhni nasproti sedanji novi ladji1.
Majmgjša poroflk
Vlada se bo z obstrukcijo pogajala.
»Narodni Listi« poročajo z Dunaja: Ministrski predsednik baron Bienerth je v sobotnem ministrskem svetu, ki je trajal več ur, poročal o svoji sobotni avdijenci pri cesarju. Prevladalo je naziranje, da je krona izrekla željo, naj baron Bienerth na temelju konkretnih pogajanj stopi v do-tiko s strankami Slovanske Unije in da je s poletnim zasedanjem zbornice smatrati nalogo kabineta Bienertha v svoji sedanji sestavi za končano.
Češki narodni svet.
Češki narodni svet je na svojem današnjem občnem zboru sklenil, da se jezikovne predloge ne smejo sprejeti. Ker je ' profesor Ceiakovsky od predsedstva odstopil, so izvolili za predsednika dr. Pod-lipnega.
Bosno hočejo zrevolucijoniratl ?
»Vossische Zeitung« poroča, da so se v Gornjem Milanovcu zbrala srbska revo-lucijska društva in sklenila zrevolucioni-rati Bosno.
r	Železnico skozi Ture-
so danes slovešno otvorili. Otvoritvi jc prisostvoval tudi cesar. Nekateri nemški > listi prinašajo tem povodom arogantne •članke »Deutsch bis zur Adria «. Nemci upajo, da so s to okrajšano železniško t zvezo z našimi južnimi pokrajinami dobili
važen tok za nemško prodiranje proti jugu. Iz Ljubljane v Monakovo se bo lahko prišlo v devetih urah. Slovencem je ta nova železnica nov klic po-krepki narodni •obrambi.
Z železnico skozi Ture je sedem in pol-letno delo za, novo železniško zvezo s Trstom dokončano. Od jutri .naprej bo povišani tujski promet tudi. na Karavanski železnici kazal, da so v prometnem oziru naši alpski kraji s to železnico mnogo pridobili. Ob priliki priobčimo kratek opis te proge, za daiies naj zddošča opomba, da ima ta železnica za železniškim predorom arlberške železnice v Avstriji drugi največji železniški predor. Ta železniški predor gre skozi Visoke Ture, je dolg 8550-55 metrov (arlberški železniški predor je dolg 10247 m) in veže Koroško s Solnograško.
Ogrske komedije.
Nič se ne bo zgodilo ?
Z Dunaja poročajo: Cesar je sprejel v avdijenci barona VVekerla, Dozdaj o rezultatu te konference ni še ničesar znano. Mnogo jih je. ki se prav resno boje, da bo vladar celo krizo do jeseni odgodil; v jeseni pa bo neodvisna stranka močna in bo kroni lahko v parlamentu napovedala boj. Košut je izjavil, da je nasprotnik splošne in enake volivne pravice. Mažaronski krogi triumfirajo, češ, krona se ne upa napraviti redu in se bo Košutovcem udala.
Cesar naprosil Wekerla, naj vodi dalje vlado.
Z Dunaja poročajo, da je cesar včeraj sprejel V/ekerla v eni in pol urni avdijenci. Popoldne je Wekerle odpotoval v Budimpešto. Weker!e se je izavil napram časnikarjem, da je vzel naznanje vladarjevo željo, naj dalje vodi posle.
Odlikovan diplomat.
Predsednik francoske republike je avstr_o-ogrskemu poslaniku grofu Kheven-hiillerju, ki mu je izročil veliki križ Štefanovega reda, podelil veliki križ Častne legije v priznanje za velike zasluge Khe-venhullerjeve, da se je balkanska kriza mirno rešila.
Kreta ostane mirna ?
»Frankfurter Zeitung« prinaša od svojega carigrajskega dopisnika poročilo, da je došla tjekaj Sz Kaneje zanesljiva vest, da so se vse stranke na Kreti sporazumele, da z ozirorn na nevarni položaj, v katerega bi lahko prišla Grška v slučaju upora krečanskega ljudstva, ostanejo za sedaj popolnoma mirne.
Velevlasti so sklenile: 1. Vse mednarodne čete zapuste Kreto 24. julija. 2. Velevlasti puste svojo zastavo poleg oto-manske. 3. V pristanišču ostanejo štacij-ske ladje velevlasti s posadkami1. 4. Turčiji se naznani, naj vprašanje o avtonomiji Krete z večjim povdarkom turške nad-oblasti začas pusti pri miru. 5. Grčiji se sporoči, da velevlasti nočejo, da bi se kreško vprašanje že zdaj rešilo — naj torej ljudstvo pomiri.
Iz Soluna poročajo: Turško vojaštvo zaseda mejo ob Grčiji. Opazujejo se velika vojaška gibanja.
Revizija francoske carinske tarife.
Danes bo francoski trgovinski minister zbornici naznanil, pod katerimi pogoji sprejme vlada revizijo carinske tarife. Minister bo povdaril, da se francoske trgovske zveze, Id so v najožjem stiku s politiko, ne smejo komprčmitirati.
Car in Poljaki.
Poljski poslanci dume iz nove zapad-ne gubernije so poslali carju v bizantinskem duhu sestavljeno udanostno izjavo, v kateri se zavarujejo proti temu, kakor da bi Poljaki težili zta državi nevarnimi cilji. Car je odgovoril potom dvornega ministra, da ni nikdar dvomil o zvestobi poljskih poslancev v državni zbornici.
Španski kralj bolan.
Španski kralj Alfons se je dal pred kratkim operirati v ušesih, sedaj pa ga zdravi specialist za vratne bolezni dr. More. Sluti še, da je kralj v vratu nevarno bolan.
Turško poslanstvo v Belgiji.
Iz Bruselja prihaja poročilo: Poslanci Mohameda V. so odpotovali. Pred odhodom so izjavljali, da so zelo zadovoljni s prijaznim sprejemom, ki So ga našli pri belgijskem kralju. Kraljevi nazori so napravili nanje globok vtis. Izjavljali so tudi, da bodo Belgijci, ki jih bodo posli privedli v Carigrad, ondi najljubeznivejše sprejeti. Kakor kažejo zunanja znamenja, se bo Turčija zopet dvignila, kajti vlada je v različnih deželah naročila inženerje in profesorje.
Proti italijanski pomorski konvenciji.
V Benetkah vlada veliko razburjenje proti pomorski konvenciji, ki je v zbornici ravnokar v razpravi in ki bi v slučaju, da postane zakon, jako oškodovala italijanska pristanišča. Vrše se številni shodi, na katerih se zahteva, da se konvencijo vrže.
Neapoljska trgovinska zbornica se je izjavila proti pomorski konvenciji in pozivala poslance, da jo odklonijo.
Indijsko protiangleško gibanje.
V	Londonu je indijski dijak Madar Sab ustrelil podpolkovnika Sir Curzona Willie in indiiskega zdravnika dr. SaJkaka.
Javnost je silno razburjena, ker se gre za široko razpleteno indijsko protiangleško zaroto. Angleška vlada se je obrnila do Francoske s prošnjo, da izžene iz Pariza voditelja tega gibanja, Krišnavara.
Srbija.
Srbska vlada dementira vesti, ki jih avstrijski in ogrski listi zadnji' čas priob-čujejo o aferah princa Jurija. Vse te vesti da so izmišljene, zlasti pa ni res, da bi bil nastal kak konflikt med princem in zarotniki.
Ruskb okupacija v Perziji.
Ruska vlada je velevlastem naznanila, da je primorana poslati v Perzijo iz Bakuja en kazaški polk, en bataljon pehate in eno baterijo. Povod temu je to, da se perzijski revolucionarji, ki hočejo ustavo, bližajo Teheranu, rezidenci šahovi in so v nevarnosti evropska poslanstva ter cesta iz Enzelija v Teheran. Rusija, ki dela v sporazumu z Anglijo, nima nikakor namena vmešavati se v notranje zadeve Perzije, temveč le varstvo svojih in inozemskih interesov. Ruske čete bodo, ako bo potreba, korakale tudi pred Teheran.
Degradacije v Carigradu.
Včeraj so v Carigradu izvršili degradacije polkovnika Fuada, cesarskega ad-jutanta in podmajoria Feiffedeina. Oba so obsodili v dosmrtno prisilno delo.
Vojno sodišče v Carigradu je obsodilo armenskega metropolita v Adani, ki se je baje udeleževal ondotnih nemirov, na 101 leto ječe. Dobro, da je metropolit že davno pobegnil.
Papež sprejel turškega poslanika.
Sv. oče je včeraj sprejel turškega poslanika, ki je sv. očetu javil nastop novega turškega sultana.
Bitka pri Teheranu.
Včeraj je "bila v trtržini Teherana pri Šahabadu 'bitka med perzijskimi revoluci-jonarji in šahovimi kazaki. Revolucijo-narci so podlegli. Revolucijonarci so imeli 12 mrtvih, na kazaški strani so padli en častnik in trije možje, dva kazaka sta ranjena. Revolucionarje je vodil guverner iz Gile Sipahdar.
Potres v Tiflisu.
V	soboto ob 10. uri 5 minut zvečer so čutili v Tiflisu tekom treh sekund dva potresna sunka.
Zopet potres v Messini.
Tekom včerajšnje nedelje so v Messini zopet čutili štiri potresne sunke.
Kolera v Peterburgu.
Včeraj je bilo v Peterburgu 74 novih slučajev kolere, 37 smrtnih. Dosedaj je V Peterburgu 672 slučajev kolere.
Nesreča v premogovniku.
Iz Pariza poročajo: V nekem rovu premogovnika v Charleroi je zasulo štiri delavce. Eden se je rešil, do ostalih treh še niso prišli, kljub napornemu reševalnemu delu. Tu in tam se začujejo zamolkli klici na pomoč.
Trpinčenje na parniku.
Iz Rima poročajo: 28. aprila 1.1. se je na neki hamburški parnik vdinjal za kuharja Sicilijanec Tripi. Odslej je vedno pisal starišem, kako ga trpinčijo in preganjajo mornarji. Sedaj pa je njegov sin slučajno zvedel, da so truplo njegovega očeta v Cataniji natihoma izkrcali in pokopali. Doslej še ni dognano, ali je bil umorjen ali pa se je iz obupa sam usmrtil.
Vodljivi zrakoplov Parseval III.
je včeraj srečno izvršil vožnjo Dessau-Magdeburg.
Vožnja Zeppeina I. v Metz.
Zrakoplov Zeppelin I. je včeraj ob 8. uri zjutraj srečno priplul v Metz ter se spustil na tla na vojaškem vežbališču Fre-scate. Zrakoplov se je moral med potjo vsled viharja in dežja ustaviti nekaj dni v Biberachu ter se je dvignil zopet v soboto ponoči ob 11. uri. V Metzu je pričakovala zrakoplov nešteta množica ter ga, ko se je prikazal na obzorju navdušeno pozdravljala. Radost je bila nepopisna, ko se je zrakoplov s pomočjo vojakov srečno ustavil na vežbališču in so ga nato brez najmanjše nezgode spravili v pripravljeno lopo. Vodil je zrakoplov major Scherling, ki jei izjavil, da imajo sedaj že toliko izkušenj v zračni vožnji in so Zeppelinovi zrakoplovi tako izvrstni, da bodo nedvomno izborno služili pri ekspediciji v arktične pokrajine, ki je nameravana za prihodnje leto.
Družinska drama.
V	Monakovem se je pred kratkim ustrelil poročnik Heinlein, sedaj pa sta iz žalosti nad sinovo smrtjo izvršila samo-umor tudi njegova oče in mati. Oče se je ustrelil, mati pa si je prerezala žile na rokah in izkrvavela.
Pozor pred strupenimi gobami.
V	Bauvaisu na Francoskem je vsled uživanja strupenih gob nevarno obolelo
osem oseb. Ena 'je že umrla, drugi so v smrtni nevarnosti.
Mati umorila svojo hčer.
Iz Bruselja poročajo: Včeraj so našli mrtvo truplo mlade deklice — hčerke neke krčmarice. Sum umora je padel na mater samo. Slednji je namreč pisal te dni mož i.z Amerike, da se v kratkem vrne domov in ji je tudi poslal večjo vsoto denarja. Ker pa je v njegovi odsotnosti ne-nravno živela, se je bala, da bi jo hčerka očetu zatožila in jo je zato začasa hotela spraviti s sveta. Nek otrok je videl, kako je ženska klečala na svoji žrtvi, a je ni natančno spoznal; vendar so krčmarico takoj zaprli.
Dnevne novice.
-r Slovensko vseučlliško vprašanje.
»Reichspost« poroča o pogajanjih med laškimi in slovenskimi poslanci glede laške fakultete, da slovenski poslanci neomajno stoje na stališču, da v Trstu ni mesta za laško fakulteto; zato bodo glasovali za fakulteto na Dunaju ali pa v kakem čisto laškem mestu, pa tudi to le pod pogojem, da dobe Slovencti obenem fakulteto v Ljubljani. Laški poslanci so nato izjavili, da so pripravljeni dati Slovencem ljudsko šolo v Trstu, ako slednji privole v univerzo. Ker pa so tržaški državno<zborski mandati v socialmodemokraških rokah, so obljube laških liberalnih in krščanskoso-cialnih poslancev zelo platonične; pomisliti pa je tudi tre'ba, da ima odločilno besedo glede na slovensko ljudsko šolstvo v Trstu magistralna stranka, ki 'pa je po svojem glasilu »Piccolo« že izjavila, da v kaj takega niti v sanjah ne privoli. — ,»Reichspo'sta« pravi, da je vzlic temu veliko (?) 'slovenskih poslancev za kompromis z Lahi, posebno dr. Rybar, dočim dr. Šusteršič brezpogojno vztraja na po-stulatih vsega slovenskega ljudstva in tozadevnih sklepih »Slovenskega kluba« ter •»Narodne zveze«: laška fakulteta nikakor v Trstu in pa junetim s slovensko. Sicer pa tre'ba povdarjati, da je dr. Rybar, kakor se razvidi iz »Edinosti«, za kompromis z Italijani le, ako ti Slovencem v Trstu dovolijo tudi slovenske vzporednice na gimnazijah in realkah in/privolijo v utrakvrzacijo fakultete. Dr. Šusteršič se bo o celi zadevi posvetoval s svojim klubom in s »Savezom« in Lahom definitivno odgovoril v torek. Sicer pa bo s celo rečjo težko kaj, ker laški poslanci ne bodo slovenskih pogojev sprejeli, saj jih tudi nemški nacionalci šuntajo, naj Slovencem ničesar ne priznajo.
+ Drugi protialkohoini kongres v Ljubljani se je obnesel nad pričakovanje dobro. Radi velikega števila udeležencev je bilo treba v zadnjem trenutku odpreti veliko dvorano »Uniona«. Predsedoval je gospod državni in deželni poslanec dr. J. Krek in otvoril shod v navzočnosti g. deželnega glavarja pl. Šukljeja. Pismeno je pozdravil shod .gospod deželni predsednik baron Sclnvarz, v imenu visokočastitsga ordinarijata je pozdravil shod s kratkim nagovorom č. g. prelat Andrej Kalan. Med drugimi so bili navzoči tudi deželna odbornika dr. Lampe in profesor Jarc, poslanca Mandelj 'in dr. Zaje, profesor dr. Ilešič, Stritof, Pajlk, šolski nadzornik Mayer in mnogo drugih uglednih eseh. Zborovalo se je predpoldnem in popoldne. Zvečer je sledila- brezalkoholna veselica, ki je bila izborno obiskana. Velika dvorana je bila polna. Videli smo mnogo milih obrazov znanih rodoljubov z dežele. Dvorana je 'bila lepo okrašena. Zanimiva je bila razstava 'brezalkoholnih pijač. Za prireditev gre posebna zasluga g. Vekosiavu Ravnikarju, podpredsedniku »Abstinentu«, in gospodičnam Podbojevi, Ložarjevi in Severjevi. Obširnejše poročilo o tej zanimivi in za naše socialno gibanje važni prireditvi prinesemo prihodnjič. Dan 4. julija naj bi bil začetek novega silnejšega protialkoholnega toka po naši domovini.
+ Kmetijska družba. Potem, ko so liberalci osramotili Kmetijsko družbo s svojim silnim vpitjem, sc je sešel posvet, ki so se ga udeležili skoro vsi navzoči Kani S. L. S. iz Kmetijske družbe. Ko-merčni svetnik Povše in dr. Lampe sta pojasnila izipremeinbe, ki se bodo izvršile s Kmetijsko družbo potom zakona v kratki dobi. Gotova stvar je, da je Kmetijske družbe v tej obliki — konec. Po novi organizaciji niti eden od sedanjih liberalnih kričačev ne bo več dobil vstopa v Kmetijsko stanovsko družbo.
+ Nov telovadni odsek. V torek. 29. m. m. se je ustanovil nov telovadni odsek v Zagradcu. Po govoru brata Supina iz Krke pristopilo 'je takoj. 30 članov in izvolili so sledeči odbor. Predsednik brat Engelbert Berlan, župnik; tajnik br. Benjamin Jcrnejčič; blagajnik br. Orel Alojzij; odbornika br. Martin Zabukovec in 'brat Franc Vidmar. Dolenjska gre na dan. Na zdar!
+ Poslanec Bieoh!awek jc dobra I dunajska dušica in je svoj čas tudi dobre ! »vicc« koval, posebno ko je bil s svojo i stranko v opoziciji in manjšini. Zdaj pa,
ko se možu zelo dobro godi in sedi skupaj z Los-von-Rom-ovci pri vladni mizi ali pa vsaj zelo blizu nje, je šel njegov humor rakom žvižgat in njegovo krščansko so-cialstvo je dobilo zelo pangcrmatisko barvo. Tako je mož 3. t. m. Grafenauerju, ki je govoril o justičnih in drugih krivicah, ki se gode koroškim Slovencem, zaklical: »Die Galerie lacht euch ja ausl Das ist ja politisehe Vertrottehmg, was ihr da maclits!« Dobrega moža je dr. Korošec krepko zavrnil, nam pa je žal, da je Bielo-hla\vek izgubil svojo luštno »Gemuthlich-keit« in je šel med netnško-nacijonalne zagrizene puščobe.
+ »Piccolo« poroča po »Hrvaški korespondenci«, da se je »Jugoslovanska zveza« že odločila proti laškemu vseučilišču v Trstu, ter da smatra le Trident ali Dunaj pripraven za sedež, da zahteva nadalje junktiin med laško in slovensko fakulteto in da hoče tudi, da se v Trstu ustanove slovenske ljudske šole. »Piccolo« kategorično izjavlja, da je to absolutno izključeno, napada Nemce in vlado, ki ničesar ne storč proti slovenski obstrukciji, slednji očita, da so njene zahteve »neumne« in »nesramne« ter končno pravi, da so laške nade zopet pokopane. — Nam za to gotovo ni nič žal.
—	Za župana v Spodnji Šiški je bil izvoljen g. Anton Pogačnik. Njegov protikandidat g. Franc Burger je dobil le 11 glasov. Namestnik županov je g. Edvard Zelenka; občinski svetovalci pa so poleg g. Zelenke gg.: Alojzij Zajec, Ivan Kle-menčič, J. Zorman, Franc Borštnar in Anton Ojster.
—	S kolesom je povozil včeraj v Ilirski Bistrici tov. Ani. Žnideršič ondotno poštno odpravnico, ki je pri padcu dobila nevarno rano na glavi. Tudi Znidaršič se je pri padcu poškodoval na obrazu.
—	Zopet eden povožen. Iz Sežane se nam poroča: Hud udarec zadel je v soboto, 3. t. m., vzgledno družino čevljarja Škrinjar. Njen osemletni sinček, učenec drugega razreda, 'hitel je za svojima bratcema k večernicam. Ko dospe do železniške proge, bila je ograja zaprta. Deček počaka, da odide tovorni vlak, ki vozi v Trst. Ko vidi, da je zadnji voz že odšel, teče črez progo. A v istem trenotku pri-drdra brzovlak iz Trsta in zagrabi dečka ter ga nese nekaj korakov s seboj. Odtrgal mu je obe nogi. Bil je seveda takoj mrtev. — Ne vemo. zakaj se je opustilo dajati znamenja, kadar se imajo vlaki srečati. Morebiti bi se v tem slučaju ne pripetila ta nesreča. Potrti rodbini naše so-žalje!
—	Novo kavarno »Central« je dobilo Novo mesto poleg gostilne pri pošti.
—	Umrla je v Novem mestu gospa Ana Milavc roj. Bortolini, soproga c. kr. sod. višjega oficijala Antona Milavc.
-- Desinfekcijo proti kužnim boleznim, oziroma mikroorganizmom, ki jih povzročajo, označujejo zdaj francoske medicinske avtoritete, kakor Canibry, Courinont, Lemoine, Chaupel in brezbroj drugih za popo'noma brezuspešno in sicer na podlagi izkustva. Proti kužnim boleznim se je treba varovati s pametnim in treznim življenjem, snago, primerno dijeto in z izobrazbo, aesinfekcijska sredstva pa so stran vržen denar. Mikroorganizmi pridejo v disponirano telo kljub različnim karbolom, lysolom itd., itd. Sicer bodi pri-pomnjeno, da tega ne povdarjajo samo novejši francoski medicinci, ampak da se je jeio o uspešnosti desinfekcijskih sredstev že davnej dvomiti.
—	Grofica medicinka. Grofica Karmen Coronini-Cronbcrg, hči visokorodne-ga gospoda Alfreda grofa Coronini-Cron-berg, ie napravila te dni v Trstu zrelostni izpit za gimnazijo. Grofica Karmen Coro-nini je pred par leti napravila zrelostni izpit na tukajšnjem ženskem izobraževa-liščn za učiteljice ljudskih šol. Omenjena grofica so bode posvetila sedaj medicinskim študijam.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Idriji mi-noli petek gospod Urban Grom, oče gosp. carinskega revidenta Antona Groma in tast gospe Maše Grom.
—	Preobrat v »veleizdajniškem« procesu. Zagrebški »Pokret« prinaša vest, da se je vršila konferenca članov deželnega sodnega dvora, ki se je je udeležil tudi šef državnega pravdništva. Predmetom razprave, da je bila sprememba kvalifikacije v obtožnici »veleizdajniškega« procesa. Državni pravdnik Accurti ie zastopal nazor, da je vsaj pri nekaterih obtožencih na vsak način vzdržati kvalifikacijo na veleizdajo, dočim jc glede pretežnega dela obtožencev to kvalifkacijo opustiti. Večina članov konference se -je pa izrekla za to, da se proces sploh zaustavi er prepuščajo državnemu pravdništvu, če hoče dvigniti novo obtožbo, ki sc pa ne bi glasila na veleizdajo.
—	Zarubtev pri Nastiču. V soboto po« poldne se jc vršila na stanovanju kronski, oriče Nastiča (hotel »Pri treh gavranih«) v Zagrebu zarubitev radi nekega dolga 500 kron. Eksekucijska komisija ni našla v sobi ne kovčeka, ne perila, ne obleke. Nastič sam je imel pri sebi le 10 K. sicer
pa ni imel ne prstana, ne ure, ne -kaj dru-
zega.
Štajerske novice.
š Zmaga »Slovenske kmečke zveze«.
V občini Bočna, ki se je smatrala dozdaj za liberalno trdnjavo, je pri občinskih volitvah sijajno zmagala »Slovenska' kmečka zveza«. Prejšnji župan še niti v odbor ni prišel. »Narodna stranka« je poražena v vseh treh razredih. Živeli zavedni volivci I Veselje je nepopisno.
š S. K. S. Z. K zvezi je pristopilo bralno društvo na Gomilskem. — Naročilo se je večje število mladinskih knjig za ljudsko in osrednjo knjižnico. — Storijo se vsi potrebni koraki, da se izvrši revizija v društvih. Revizijo bodo izvršili dekanijski pododbori. — Društva se opozore, da začnejo misliti na ljudsko štetje, ki bo prihodnje leto, in da vse store, da bo isto za Slovence dobro izpadlo. — Za zgradbo Društvenega doma v Šmartnem pri Velenju se z ozirom na njegovo veliko socialno iti narodno važnost dovoli 400 K v dveh obrokih.
š Nemška pevska slavnost v Celju.
Celjsko nemško pevsko društvo je obhajalo te dni 60letnico 'svojega obstanka. Frankfurtarice so morale na povelje županovo zopet na strehe, tudi na ljudskih šolah, celo na deželni (!) meščanski šoli, ki je namenjena nekako tudi za Slovence (!). Društev je bilo kakih 30, slavnostnega sprevoda se je udeležilo kakih 300 oseb. Pred mestno hišo sprevodu spregovoril žuipan dr. pl. Jabornegg. Na vojaškem malem vežbališču je bila ljudska veselica.
š Kresi na predvečer sv. Cirila in Metoda. V celjski okolici so Slovenci kakor že precej let sem zažgali mnogo kresov. Na hribu pri starem gradu se ie slišala tudi godba in petje celjskih Slovencev.
š Notarski izpit je napravil dne 3. t. mes. pri graškem nadsodišču notarski kandidat na Vranskem gospod Franc Ko-šenina.
š Dekle ustrelil in položil na železniški tir. V soboto, 26. junija so dobili na železniškem tiru pri Pongercah od železniškega viaka razmesarjeno truplo Marije Frangež iz Gornjih Jablan. Prvotno so mislili, da je izvršila samoumor. Pri mrtvi so našli z nerodno pisavo pisan in z dvema žebljičema na progo pribiti listek, naj se ne, misli na kak umor in naj se ne dolži Antona Kmeteca. Orožniki so preiskali čevlje Antona Kmeteca, in v čevljih je manjkalo onih dveh žebljičev. Sedaj je dognano, da je Kmetec zvabil mnogo starejšo Marijo Frangež na polje, jo ondi ustrelil in nato truplo vlekel'na železniško progo, da bi odvrnil od sebe sum. Morilec je že pod ključem.
š Uinrl je v Celju milar Jožef Costa. star 72 let.
š Imenovan je za višjega poštnega kontrolorja Teodor Nendl v Mariboru.
'š Štajerski učiteljski »Bund« bo imel svoj občni zbor v Gradcu dne 11. septembra.
š Mariborske drobtine. V torek, dne 6. julifa, bo blagoslovil prevzvišeni gosp. knezoškof dr. Napotniik domačo kapelico v jubilejnem ženskem učiteljišču šolskih sester. — Ustna matura na tukajšnji gimnaziji se prične v petek, dne 9. julija, in bo trajala do srede 14. julija.
š Ali je res? Govori se, da g. Ljudevit Smole v Sevnici prodaja »Siidmarkine« vžigalice. Ali mogoče g. Smole meni, da ga bo to pri njegovih slovenskih odjemalcih priporočalo?
š Umrl je v Celju c. kr. državni pravnik v Travniku g. Lovrenc Bouha.
š Promoviral je na graški univerzi za doktorja prava g. Milko Kranjc.
š C. g. Ivan Kociper, stolni vikar in katehet v Mariboru, je imenovan za vero-učitelja na mariborski gimnaziji.
Orel.
Na Vrhniki so se zbrali včeraj zastopniki telovadnih odsekov iz Zg. in Sp. Logatca. Hotedršice. Borovnice, Horjula in Vrhnike, da ustanove okrožje. Po predavanju zastopnika Z. T. O. br. Padlesnika se jc vršila ustanovna seja. pri kateri so se določile vse podrobnosti glede okrožja. Vrhniško-Iogaško okrožje je eno izmed najmočnejših in soditi po odsekih, ki so združeni v tem okrožju, bo tudi izvrstno delovalo, kar Bog daj!
V Šmartnem pod Šmarno goro se je vršila včeraj okrožna telovadba šentviškega okrožja, ki je zelo lepo uspela. Telovadili so Orli iz Št. Vida, Šmartua in Viča. bilo jc nekaj bratov tudi iz Komende. Iz Ježice nas je prišlo posetit 15 Orlov ondotnega mladega odseka. Ljudstva je bilo do 400. Govorila sta župnik 'brat Lesar in F. Terscglav. Očetje in matere so bili veseli svojih zavednih fantov. Pri vcselici so nastopili pevci in tambu-1 raši. Okoli 9. ure je bil že vsak fant do-! tua, kar -je treba posebno pohvaliti.
Darovi.
ZA OBMEJNE SLOVENCE
so nam poslali: 1. C. g. Iv. Baloh, kaplan v Dobrepoljah, 20 K z geslom »Brata Ciril Metod, varujta slovenski rod«. 2. G. Rafael Thaler, trgovec v Škofji Loki, 20 K. 3. Č. g. župnik JaneZ Kalan v Ljubljani 20 K. 4. Č. g. stolni vikar Luka Smolnikar v Ljubljani 20 kron.
ljubljanske novice.
lj Ljubljanski Nemci razglašajo, da začno takoj z zidavo lastnega gledišča, 'ker imajo vštevši cesarjev dar že 700.000 kron fonda.
lj V »Slovenski Filharmoniji« je včeraj štrajkalo nekaj — čeških godcev in je pri prireditvi šentpeterskega Sokola godlo le IG godcev. V sedanje razmere pri godbi je odbor »Slovenske Filharmonije« krepko posegel in odpustil sedanjega kapelnika Friseka, ki je bil, kakor se sedaj čuje, kot kapelnik 27. pešpolka svoj čas tako naroden, da je prepovedoval češko govorico. Sedaj pa se je nekaterim mladičem zazdelo ž njim uganjati »radikalno« narod-njaštvo. Enkrat za vselej se mora napraviti konec takim škodljivim pojavom, da bi zavajali javnost ljudje, ki niso nikomur odgovorni in ki nikdar ne pomislijo na posledice. S kričavostjo takih nerazsodnih ljudi se narodnosti le škodi in se povrh marsikatero dobro stvar osmeši. Za take neresne ljudi je seve glasilo »Slovenski Narod«.
lj Razstavo brezalkoholnih pijač je
priredila povodom kongresa slovenskih abstinentov v »Unionu« tukajšnja, pod predsedstvom g. T o s t i j a jako živahno delujoča I. kranjska tovarna sodovice. Od raznih tam izloženih sokov omenjamo poleg že znanega domačega malinovca tudi izvrstno »Citronado«, Češnjevec«, »Li-meto« (kompozicija južnega sadja). »Ananas«. »Bile«, zelo priljubljeno »Jablonkc« :itd. Večina teh sokov je lastni proizvod zadruge. Izloženih je bilo tudi nekaj steklenic polnaravnrh rudninskih vod&, katere so najcenejši nadomestek vsakim dragim mineralnim vodam. Konštatirali smo lahko na tej razstavi, da I. kranjska tovarna so-davice v Ljubljani pazno zasleduje vsak pojav na polju industrije brezalkoholnih pijač, kar služi le v čast vodstvu zadruge in vsem članom. Včerajšnja razstava je pokazala, da ima ta zadruga v g. Potniku veščega poslovodjo, strokovnjaka na svojem mestu, ki je sposoben zadoščati največjim nalogam. Zadruga si je z res izvrstno uspelo včerajšnjo razstavo pridobila mnogo novega priznanja in novih orijateljev.
lj Osebne vesti. Praktikant »Mestne hranilnice«, g. Mat. R o d e je imenovan za asistenta. Naučnemu ministrstvu je predlagal občinski svet, naj provizorične-ga ravnatelja mestnega liceja g. Ivana M a c h e r j a imenuje za definitivnega ravnatelja. Razpiše se še eno definitivno učiteljsko mesto na mestnem liceju.
lj Cirkus »Orpheum« je došel v Ljubljano in se nastani! v Lattermannovem drevoredu.
lj Ljubljanske smeti se nekaj že precej znanega. Kako je zahteval magistrat, da morajo imeti stranke zaboje za smeti v predpisani velikosti, — morda celo politi-rane — tudi to vemo. Ampak, da bi magistrat pazil na to, da bi se smeti res tudi redno pobirale, tega pa ne. Sredi mesta morda še, — in sicer ob času, ko je po ulicah največ prometa, da lahko požiraš prah, ki ti ga meče v obraz veter ob stresanju smeti v odprte vozove. Po sv. Petra cesti v okolici župne cerkve pa se voz za smeti le redkokdaj prikaže. Zahtevamo. da se pobiranje smeti redno vrši in da smetar vsakokrat znamenje z zvoncem. Za vozom letale po mestu stranke ne bodo, pač pa se bodo smeti odkladale na način, ki bo edino primeren za Ljubljano — na sredo ceste.
lj Z odra padla. V soboto popoldne je padla pri zgradbi šole na Rakovniku s štiri metre visokega odra samska deiavka 51 letna Frančiška Jerasova, rodom iz Doba ter je zadobila pri padcu take notranje poškodbe, da so jo morali z izvoščekom prepeijati v deželno bolnišnico.
ABDUL HAMID BO POSTAVLJEN POD
OBTOŽBO.
V zadnji seji mladoturškega odibora jc 'bilo sklenjeno z ogromno večino, da se stavi odstavljenega sultana Abdul Hatnida pod obtožbo. Ta sklep je bil sporočen po posebnem odposlancu v Carigrad, kjer pade konečna odločitev.
Po svetu.
Potres v Srednii in Južni Ameriki jc
v soboto močno prestrašil ondotne prebivalce. Posebno sc je treslo v Arici, Kings-tonu in La Guaire.
— Orožniki ustrelili vojaki. Iz Osjcka poročajo: Na dopustu sc jc doma v Pe-trinjevcali vpijanil pijonir Turčinovič. V gostilni Deutsch je grozil gostom z bajo-
netom. Pozvana policija mu je vzela bajonet. Turčinovič se je pa vrnil v gostilno sekiro, s katero je grozil orožnikom. Ter Turčinovič ni odnehal, je orožnik pijonirja ustrelil. Zaradi umora je Turčinovič pre-dno je bil vojak že sedel 6 let v ječi.
To ni bila einancipiranka! Navadno se takozvanini emancipirankam očita, da hočejo v manirah in obleki posnemati moške in tako demonstrirati svo;o žensko samostojnost. V koliko so ti očitki zasluženi, v koliko pa so le sad moške maščevalnosti — to je vprašanje! Da se pa tudi čisto priprosta ženska starega ikova, ki se ji o emancipaciji niti ne sanja, prav dobro razume na moško vlogo, kaže ta-!e najnovejši slučaj: Te dni je kazenska zbar-nica deželnega sodišča v Monakovem izdala ukaz, da se privede k razpravi nekega starega hlaipca, ki je mnogo let s'iu»il v Miesbachu na Gor. Bavarskem. Mož je namreč v neki gostilni spil 9 in pol po-ličev piva in pokadil šest smodk, a plačati je — pozabil —, torej Mica Kovačeva . . . Hlapca so privedli na sodišče in tu po predpisih zdravniško preiskali. Pri tem pa je priišlo na dan, da čokati 50-leni hlapec pripada — nežnemu spolu in se v resnici zove Nothburga Kerndl. »Devica« je 30 let služila za hlapca in imela v gostilni in na kegljišču vedno prvo besedo. Sedaj je vse te slave konec.
Na Dunaju poneverjenih 700.000 kron. Pobegnil'je z Dunaja ravnatelj »Merkurja« Ferdinand Hro\vatka, ki je poneveri! do 700.000 kron. Defravdanta še niso dobili. Samoumor ni izključen.
Proti morskim roparjem. Nevvvorški carinski urad je ustavil po naročilu iz Va-šingtona parnik »Ethehvold« zaradi suma, da se je udeležil morskega ropa.
Ameriški dvoboj. V Budimpešti se je ustrelil vsled ameriškega dvoboja 2,-Metni uradnik Pa(ardy. Vzrok dvoboju seveda ženska.
Slikar brez rok. Na veliki slikarski razstavi londonske kraljeve akademije je razstavljena to 'leto izborila slika slikarja brez rdk, Bertrama Hilesa. Hiles je izgubil vsled neke nesreče kot osemletni dečko obe roki. Toda že takrat ie kazal nagne-nje in tarent za slikarsko umetnosti. Dečko ni hotel pustiti svojega nagnjenja in se je z junaško potrpežljivostjo vadil slikati s svinčnikom med zobmi. Po dveh letih je Hiies v slikanju že prekosil svoje tovariše, je dobil kot desetleten dečko darilo na umetniški šc'ii v Bristolu in je pozneje nadaljeval svoje študije v Parizu. Ko je pozneje prvič razstavil v Londonu svoje Slike, so našle iste splošno priznanje in jih je Ikupila kraljica Viktorija. Hiles slika navadno male sličice, vendar je pa že risal pokrajinske slike do velikosti 60 centimetrov.
Zastrupljene klobase povzročile smrt več oseb. V Št. Juriju pri Hamburgu je obolelo do sto oseb, ki so vživale klobase iz mesa bolne krave. Več zastrupljencev je umrlo.
Vohunstvo na Francoskem. V Reimsu na Francoskem so zaprli nekega Pruss-ceusta, ker je vohunil skrivnost neke nove granate v arsenalu.
KAJ JE Z AVSTRIJSKIM PARLAMENTOM ?
Dunaj, 5. julija. Položaj se ni nič iz-premenil in je še dalje za nadaljno delo državni zbor neugoden. Ako se jutri ne doseže kakega sporazumljenja, bo zasedanje državnega zbora po volitvi delegacij odgodeno.
INTERPELACIJA DR. KREKA.
Dunaj, 5. julija. Dr. Krek je vložil interpelacijo na ministrstvo javnih del o v pokojen ju cestarja Mat. Zorkota iz Lu-kovice. V zvezi s tovarišem Demšarjem je interpeliral poljedelskega ministra, ieli je voljan popraviti krivico, ki se je zgodila delavcu Jan. Lotriču iz Dražgoš pri njegovem delu v Jelovici.
DR, RYBAR.
Trst, 5. julija. Dr. Rybar dementuje v »Piccolu« vse vesti, ki so jih glede vse-učiliškega vprašanja prinesli različni listi, v prvi vrsti »Presse« in »Kroat. Korr.« ter izjavlja, da to vprašanje še ni prišlo v razgovor. vsled česar so vesti o različnih nesoglasjih ali pa celo o definitivnih sklepih »eosnovane.
VELIK SHOD V PULJU.
Pulj, 5. julija Včeraj je bil tu velik shod za hrvaške šole v Pulju.
REŠITEV OGRSKE KRIZE ODGODENA DO JESENI.
Budimpešta, 5. julija. Wekerle je povedal svojim ministrskim kolegom vladarjevo željo, naj \Vekerlovo ministrstvo provizerično še ostane v službi, ker vladar namerava krizo rešiti šele jeseni. Ministri so izjavili, da so pripravljeni ugoditi vladarjevi želji, pravijo pa, da ni parlamentarno, ako bi demisijonirano ministrstvo dalje vodilo posle, vladar naj \Veker-lovo ministrstvo v uradnem listu nanovo
imenuje kot provizorično novoimenovano ministrstvo. Wekerle se v sredo zopet odpelje na Dunaj. Ako cesar ugodi zahtevi po novem imenovanju, tedaj za sedaj odpadejo vse avdijence.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR. — OVACIJE KOŠUTU.
Budimpešt?, 5. julija. Danes je imel ogrski državni zbor sejo, v kateri je izrekel, da se je , aretacijo poslanca Novo-sela v Brodi kršiia imuniteta. Ko je govoril Supilo, prišel je v zbornico Košut, opirajoč se na palico. Košut se ni vsedel v ministrsko klop, ampak na svoj poslanski sedež. Neodvisna stranka je Košutu priredila veiiko ovacijo. Tudi drugi ministri se niso vsedli na ministrske sedeže, ampak na svoje poslanske sedeže. Zbornica je soglasno pritrdila predsedniku Justhu, da vztraja pri svojem sklepu, da smatra zasedanje za odgodeno, a da naj predsednik skliče sejo, ako smatra to za potrebno. Opoludne je nato Justh sejo zaključil.
UBOJ V POLITIČNEM PREPIRU.
Zagreb, 5. julija. V Sv. Ivanu-Zelini se je te dni prepiral odvetnik dr. Marinie, Frankovec, s tamošnjim trgovcem Puče-kom, ki je pristaš dr. M, Starčiviča. Oba Sta si biia vedno huda politična nasprotnika in tako sa tudi minoli petek zopet zašla v strasten političen prepir. Pričakovati je bilo, da se dejanski spopadeta in zato je pristopil trgovčev brat Ljubomir in ju začel mirii. To pa je dr. Marinica tako razdražilo, da je potegnil revolver in ustrelil Ljubomira Pučeka v spodnji del života. Nesrečnež se je takoj zgrudil in še tisti večer umrl v zagrebški bolnišnici. Pokojnik je bil odličen in bogat posestnik in zapušča vdovo in več otrok. Čuden slučaj je hotel, da se je pred 14 dnevi zavaroval življenje za 40.000 kron, ki pripadajo sedaj njegovi vdovi.
.	• ,	« ' 1 . • - V
Priporočamo našim rodbinam ^
VolinsRo dvorijo S
<J lf>

Rogaški
>v<>%wo
pospešuje tek do jedi, olajšuje prebavo ter i n i uspešno razkrojaje
,.templjev vrelec m.
M 711 6-1
tkjžinje cene,
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 5 julija
Pšenica za oktober......13 34
Pšenica za maj 1910
Rž za oktober 1. 1909,..........9 69
Oves za oktober..............7'58
Koruza za julij 1909 ..........7 74
Koruza za maj I. 1910.....7 02
Efektiv:----.
VIHna n. morjem 306 2 m, sred, zračni tlak 736-0 m*
S a	Čas opa-iotan|a	Slanjc barometra t mm	Temperatura po Cctil|s	Vetrovi	rfeba	ajs •SS*
3	9. zve J.	736-5	151	al. jvzh.	oblačno	
	7. zjutr.	365	14-7	brezvetr.	n	52
	2. pop.	37'2	199	sr. jvzh.	del. jasno	
4	9. zveč.	37-0	166	si. szah.	jasno	
5	/. zjutr.	372	118	si. jvzh.	»	00
	2. pop	36 2	250	sr. vzjvzh.	9	
Srednja predvčerajšnja temp. 14 93, norm. 19'3°. Srednja vCerajinja temp. 17-1°, norm. 193',
n«pUn srednje starosti, vežča slovenskega in **	nemSkega jezika, izurjena v šivanju
perila in postrežbi bolnikov	1839 2—1
■ v v
najraje pri kakem duhovniku. — Dotična ne gloda na voliko plačo in službo lahko takoj nastopi. Natančnejše so polzve pri upravništvn »Slovenca«.
Proda se iz proste roke skoro
Zahvala.
V pretužnih, težkih dneh, ki so nam bili usojeni pred in po bridki izgubi nepozabnega nam soproga, očeta, oziroma tasta, gospoda
Fran?. Sartory-a
se prav iskreno zahvaljujemo vsem gg. zdravnikom, osobito gosp. primariju dr. Šlajmerju in usmiljenim sestram tukajšnje deželne bolnice za njihov obilen trud, postrežbo in tolažbo, s katerim so nam bili naklonjeni v tako obilni meri.
Izrekamo tudi srčno zahvalo depu-taciji c. kr. poštnih uslužbencev in vsem udeležulkom, kateri so v tako obilnem številu izkazali pokojniku zadnjo čast, kakor tudi vsem darovalcem vencev in prekrasnega šopka.
Posebna zahvala pa bodi slavnemu „Kat. društvu rokodelskih pomočnikov", špecijelno tudi slav. del. pevskemu društvu Slavec" za srce tolažeče žalostinke v preginljivo slovo.	1842
Vsem iskrena zahvala.
Ljubljana, dne 5. julija 1909.
Globoko žalujoča rodbina.
za dva konja in dve šupi s podstrešjem za krmo se takoj odda. — Več pri D. Rovšeku, fotografu, Kolodvorske ulice 35. 1774 (1)
dobi takoj službo pri pogoditvenem društvu za vžitnino v Ribnici, za oddelek Sodra-
žica. — Plača po dogovoru. Prošnje z dokazili sposobnosti se naj pošljejo do 15. julija 1.1. na načelništvo pogoditvenega društva v Ribnici.	1843 1-1
stara 2 leti, sredi Rožne doline št. 203, s 4 stanovanji, pripravna tudi za prodajalno se proda po nizki ceni. — T. Čeh.	1687 (1)
Iz proste roke se proda
nnrozMis
blizu tovarne in železnice, v kateri se nahaja gostilna. Pripravna je tudi za kako drugo obrt. Natančna pojasnila daje lastnica Rozalija Žumer, Koroška Cela ift. 104. p. Javornfk.	1789 3-1
Odda se takoj v najem, pod dobrimi
pogoji, stara dobro vpeljana
liiiia predafalna s trallko mostno tehtnico zEfs.
stoječa od leta 1848. Poleg tudi veliki prostori za skladjšča. Ponudbe so pošiljati na naslov Anton Šapla, Šturje, Ajdovščina. 1831 3—1
1814
❖ ♦ (3-1)
se sprejmo proti dobri plači pri Zajec in Horn, Dunajska cesta 73.
Proda se takoj po ceni: izvrsten
ovir
(Stutzflugel), lepe podobe, zastori iz blaga s karnisami, lepa stropna svetilka, rožaste barve, ki je krasno delo, starinske omare, ure itd., eleg. pisalna garnitura, kuhinjske mize itd. Leuch-ov naslovnik, mod. novi podstavki za moko. — Več se poizve Pred škofijo štev. 3, 1816	I. nadstropje.	(2_u
tfcST KRASNA NOVOST. 15SJ
dvonadstropna, v kateri je sedaj gostilniška obrt, oddaljena 3 minute od kolodvora; v lepem kraju na Gorenjskem, pripravna tudi za kako drugo obrt, trgovino itd., velik promet, ker je v kraju samem tovarna; pogoji ugodni. Naslov se izve pri upravniitvu „Slovenca". 1841 3-1
z nočno lučjo in godbo predstavljajoče Srce Jezusovo, Srce Marijino, svetega Antona i. t. d. — Lep sobni okras, tolažba bolnikom, pomirjenje za one ki ne morejo spati ter otroke. - Cena le 8'— kron.
1845 Glavno zastopstvo: 5-1
i. CSrpsssr, Ljubljana, Hov! Vštet.
Na zahtevo vzorec na ogled. Dopisnica zadošča
KrSanskomisIeče dolenjsko nll-
Prihodnji 'četrtek, to je 8, t. m., vse •učiteljstvo cele Dolenjske v Zatičino, kjer se ustanovi podružnica »Slomškove zveze« za dolenjsko stran!
Vzbudimo se, tovariši in tovarišice, tudi mi, ter pokažimo očitno, da srno kr-ščansko-misleči učitelji, pa se otresimo neosnovanih ozirov in bojazni in pridružimo se društvu, ki zares dela, strmi le za ciljem spraviti učiteljski stan na površje, mu pomagati v vsakem oziru, zlasti v gmotnem, oprostiti ga vsakega terorizma in postaviti na lastne noge. To so ' načela »Slomškove zveze«, katere je ona dejansko vedno in povsod zastopala, česar nam ne morejo zanikati najhujši nasprotniki, čeprav, kar jim ni ljubo, gledajo le Z enim očesom.
Pridružimo se mladi zvezi, ki gotovo vedno zmaguje in odločuje povsod.
Pogum veija! Da je le začeto, je že napol storjeno. Zato prihitite 8. t. m. k zborovanju v Zatičini vsi, ki ste krščan-sko-demokratskih načel in se prizadevate uveljaviti jih v šoli in v javnem življenju! Slepo hujskanje, izvirajoče ali iz mržnje do naših načel ali pa večjidel i'z nepouče-110'sti, naj vas ne ovira in ne zadržuje, da ne bi prišli se sami prepričat, na kako zdrav in trden temelj je postavljena in kako lepe splošno-kulturne in stanovske cilje zasleduje!
Tovariši in tovarišice, na svidenje!
Učiteljske vesti. Namesto umrlega nadučitelja Rudolfa Završnika je nastavljena kot suplentinja v Preddvoru učiteljica Gabrijela Drmelj. Učiteljica v Ratečah na Gorenjskem Albina Kranjc - Legat je vsled bolezni dobila do konec leta dopust, nadomešča jo učiteljica Angela Kunej.
Razpisana učiteljska služba. Na eno-razrednici na Kalu (okraj Postojna) se razpisuje učno mesto — za moške prosilce—v stalno nameščenje do 26. julija 1.1.
Učni tečaj za izobrazbo učiteljskega osobja obrtno-nadaljevalnih šol v Beljaku 1909. V ta tečaj, ki se prične v Beljaku dne 19. julija, so glasom odloka c. kr. ministrstva za javna dela, poklicani s Kranjskega sledeče učiteljske 'osebe: Rihard Hruška, strokovni učitelj v Kočevju; Ja-roslav Foerster, profesor na c. kr. umet. obrt. strok, šoli v Ljubljani; Ivan Bernot, strokovni učitelj na isti šoli.
Ij Učiteljski tečaj. Tečaj za izobrazbo
učiteljev za poučevanje v risanju po prostih metodah, se vrši od 20. avg. do 10. sept. t. 1. pod vodstvom prof. Fran Sulier-ja na c. kr. učiteljišču v Ljubljani. Za obiskovanje tega tečaja so se doslej zglasili: IHran Schiffrer, učitelj v Ljubljani; Terezija Skulj, učiteljica v Šmarju; Fran Flc-re, nadučitelj v Rovtah pri Logatcu; Josip Novak, c. kr. učite1.j v Idriji; Ana Zev-nik, učiteljica v Gorjah; Karol Perko, učitelj v Stopicali; Rudolf Dengg, nadučitelj v Lenzing pri Saalfelden, okraj Zeli na Jezeru; Karol Rostohar, učitelj v Kostanjevici; Marija Arzelin, volonterka, Milena Rohrmann, zač. učiteljica, in Albina Sve-tek, začasna učiteljica, vse tri na Št. Ja-kobski šoli v Ljubljani; Fran Pirnat, nadučitelj na Krki; Roza Ermacora, učiteljica v Dolgi vasi pri Kočevju; s. Alfonza Fran-ko. učiteljica v Šmihelu pri Novem mestu; Tekla Schittnik, učiteljica v Mariazell, in Ema Schmidmayer, uspos. učitelj, kandi-datinja v Ljubljani. _
MM l
Pododbor »Slovenske dijaške zveze« za Belokrajino prosi uljudno slovenske •rodoljube, da se spomnijo belokranjske mladine. Pododbor S. D. Z. hoče počastiti spomin Ivana Navratila s spominsko ploščo ter Leopolda Gorenjca s skromnim nagrobnim spomenikom, obenem osnuje Navratilovo, Gorenjčevo in Tomšičevo mladinsko knjižnico v Metliki, v Adlesi-čih, oziroma na Vinici.
Belokranjska mladina je nadarjena, toda zanemarjena, o čemur pričajo žalostni dogodki zadn-jega časa.
Prepričani smo, da se našemu povabilu in prošnji odzovejo vsi prijatelji belokranjske mladine in pomorejo pododboru »Slovenske dijaške zveze« pri rodoljubnem delu.
Vsi prispevki naj se blagovolijo poslati na naslov: Iv. ŠaŠelj, župnik v Adle-šičih pri Črnomlju.
Profesor dr. K a r o 1 G 1 a s e r 1. r. — I v. Š a š e 1 j 1. r., župnik. — cand. iur. Juri j A d 1 e š !i č '1. r. — cand. iur. Martin M a 1 n e r i č 1. r. — cand. iur. N i k o _O b e r m a n 1. r.
NA KORIST OBMEJNIM SLOVENCEM
se dobe po 2 vinarja kfolki »Na pomoč obmejnim Slovencem« in računski listki pri
g. Antonu Volti, blagajniku »Gospodarske zveze« v Ljubljani. Na naročila brez denarja se ne ozira. Rabite povsod kolke in računske listke »Na pomoč obmejnim Slovencem!«
Razne stvari.
Turban — najnovejša ženska moda.
Parižanke so se v najnovejšem času odločile za turban kot pokrivalo. Ta moda sicer ni tako nova, kakor bi kdo mislil, marveč nam Tackeray v svojem romanu »Semenj življenja«, ki se vrši v začetku minulega stoletja, poroča o turbanih kot ženskem pokrivalu. Turbani ne bodo tako obširni kakor zadnji modni nestvori, kar je vsekakor že pridobitev. Razume pa se, da ženske tudi turbanov ne bodo nosile brez različnih eksotičnih ptičjih eksempla-rov in okraskov in bi morda lahko prišla do porabe tudi enkrat poštena domača goska — ne-li? Pa tudi Indijanci že nestrpno čakajo na to, da pride njih narodna noša, pri kateri igra ptičje perje glavno vlogo, že tudi enkrat v veljavo pri evropskih damah. Upajmo, da pridejo takoj za Turki na vrsto.
Slabo umevana pevska umetnost.
Znana španska operna pevka Ema Calvč se je po končani gledališki sezoni v Madridu podala na oddfltljej v tiho daljno gorsko vasico. Priprostim hribovcem se ie s svojim ljubeznivim obnašanjem in darež-ljivostjo tako prikupila, da so jo naravnost obožavali. Nekega večera povabi umetnica vso vas k mali pojedini in da bi jim izkazala vso svojo prijaznost, jim je zapela svoje najlepše pesmi, in sicer z vsem žarom. Ljudje so jo poslušali, a nihče ni zinil kake pohvalne besedice. Umetnici se je zdelo čudno in zato je vprašala, ako se jim petje ne dopade. Vse tiho. Še-le na ponovno vprašanje se zgane star kmetič, popraska se za ušesi in pravi: »To bi znalo biti lepo, toda, povejte nam, senora, ali ne postanete trudni, ko tako silno kričite?«
S Zeppelinovim zrakoplovom na severni tečaj. Cesar Viljem je prevzel pro-tektorat ekspedicije, ki bi s Zcppelinom in prof. Hergestellom na čelu z Zeppelinovim zrakoplovom poletela na severni tečaj.
Pri požaru v Messini, ki se je pojavil pri predvčerajšnjem potresu, so zgorele tudi barake pomožnega odbora, v katerih je bilo 80.000 lir, nabranih za vsled potresa ponesrečene. Pa ne, da bi se hotelo s tem prikriti nove defravdacije?
Ženski zdravnik. Medicine doktorica R. Machovd je začela te dni svojo zdravniško prakso v Pragi. Gdč. Machova je promovirala že I. 1903. ter je od te dobe prakticirala na klinikah za notranje, očesne in ženske bolezni, ter že bila tudi za sekundarko v otroški bolnici.
Vinske sode
iz hrastovega lesa in sicer:
30 komadov od 6 do 8 hektov
10	„ „ 15 do 18
1	„ „ 30
1	„ „ 50
1	„ „ 60
oddaja po primerni ceni M. Rosner & Co: 295	v Ljubljani.	iš6-i
n
M
N
»
ki ima veselje do špecerijske trgovine in je vešč slovenskega in nemškega jezika, iz dobre hiše, v starosti 14 do 16 let sprejme takoj	1680 (1)
Ignac Sitar, trgovec v Toplicah, Dol.
Gospodarsko društvo
v Bermu p. Pasin9 Satira posreduje brezplačno pri prodaji	svojih udov. Cena je nizka. Vino je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna. 362 &)

torej brezplačno dobi vsak človek v lokami TrnScoozj? zraven
rotovža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo.	3257 52—
!
se odda za avgustov termin v Rožni dolini št. 203, obstoječe iz sobe, kuhinje, shrambe in nekaj vrta. T. Čeh.	1709 4—1
se proda. Rabi se lahko za prodajalno ali za kakega obrtnika. Naslov pove upravništvo uSlovenca".	1808 6—1

priporoča sledeče knjige:
WalIaee~Podravski, Ben-Hur. Roman iz Časov Kristusovih. Vez. K 450.
Ljudska knjižica:
1.	zvezek: Znamenje štirih. Londonska povest. K -'60.
2.	zvezek: Dostšl, Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K - 60.
3.	zvezek: Sienkiewicz, Jemač Zmagovat. Povest. — flchtleitner, med plazovi. K —.60.
4.	zvezek: Detela dr., Malo življenje. Povest. K 1 —, vez. v platno K 1-60.
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1.60, v platno vez. K 2-60.
6.	zvezek: Finžgar, Gozdarjev sin. Povest. K -"20.
7.	zvezek: Detela dr., Prihajat. Povest. K —'90, vez. v platno K 170.
8.	zvezek: Pasjeglavci. Zgodovinska povest iz Kristusove legende. K 2'20, vezana v platno K 3-20.
Spillmanove povesti:
1.	zvezek: Ljubite svoje sovražnike! Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. II. natis. K -40, karton K - 60.
2.	zvezek: Maron, krščanski deček iz Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K —'40, karton K -'60.
3.	zvezek: Marijina otroka. Povest iz kav-kaških gora. K —'40, karton K "60.
4.	zvezek: Praški Judek. Povest. II. natis. K --40, karton K -'60.
5.	zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest. K —'40, karton K —'60.
6.	zvezek: flrumugam, sin indijskega kneza. Povest. K —"40, karton K — 60.
7.	zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. K —'60, karton K —'80.
8.	zvezek: Tri indijanske povesti. K —"60, karton K —-80.
9.	zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. K —"60, karton K - 90.
10- zvezek: Zvesti sin. Povest za vlado Ak-barja Velikega. K -'40, karton K —-60.
U. zvezek: Rdeča in bela vrtnica. K —"40, karton K 60.
12. zvezek: Korejska brata. Črtica iz misijonov v Koreji. K —-60, karton K —'SO.
13 zvezek: Boj in zmaga. Povest iz flnama. K --60, karton K - 80.
14.	zvezek: Prisega huronskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. K —"60, karton K —"80.
15.	zvezek: Angel sužnjev. Brazilska povest. K -'40, karton K - 60.
16.	zvezek: Zlatokopi. Povest iz misijonskega potovanja po Alaski. K—"60, kart.K—"80.
17.	zvezek: Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo. K —-60, karton K —"80.
Jurčičevi zbrani spisi:
1.	zvezek: Deseti brat. Roman.
2.	zvezek: l. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine.
II.	Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. III. Jesensko noč med slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
3.	zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov iutrov-ske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — IV. Koz-lovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine.
4.	zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. —
III.	Klošterski žolnir. Izvirn." povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest.
5.	zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest \z 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sm kmet-skega cesarja. Povest iz 16. stoletja. —
IV.	Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
,6. zvezek: I. sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. • VII. Črta iz življenja političnega agitatorja.
9. zvezek: I. Doktor Zobcr. Izviren roman. — II. Med dvema stoloma. Izviren roman.
11. zvezek: I. Tugomer. Tragedija. — II. Berite Novice! Vesela igra." — III. Veronika Deseniška. Tragedija.' — IV. Pripovedne pesmi.
Cena: broš. a K l-20, eleg. vez. a K 2 —.
flndrejčkovega Jožeta spisi:
T. zvezek: Črtice iz življenja na kmetih. 30v.
2.	zvezek: Matevž Klander. — Spiritus fa-miliaris. — Zgodovina motniškega polža.
—	Gregelj Koščenina. 30 v.
3.	zvezek: Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. 30 v.
U. zvezek: Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Damberški zvon. 90 v.
5.	zvezek: Žalost in veselje. 30 v.
6.	zvezek: Nekaj iz ruske zgodovine. — Voj-niška republika zaporoških kozakov. 30v.
7.	zvezek: Božja kazen. — Plaveč naSavini.
—	Čudovita zmaga. 30 v.
8.	zvezek: Emanek, lovčevsin. — Berač. 30v,
Gregorčič, Poezije.
—	Isto, II. K 2-. vez. K 3.20.
—	Isto, III. K 2-, vez. K 4-.
—	Isto, IV. K 2-70, vez. K 3 20.
Kociančič-Svave, Podučne povesti. 80 v.
—	26 povesti za mlade ljudi. V bohoričici tiskano). 40 v.
Kočevar, Mlinarjev Janez. Slovenski junak ali upiemenitba Teharčanov. Povest. SO v,
Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov. K —'60.
—	Kortonica, koroška deklica. Povest, K—'60.
Kržič, flngeijček, otrokom prijatelj, učitelj
in voditelj. Tečaj II,—XV. kart. a K - 80.
—	Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 95, 96, 97, 05, 06, 07, kart. a K 4.
—	Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva. I. —III. del a 60 v., kart. 80 v.
—	Nedolžnim srcem. Pesmi s slikami, vez. K 1-45, kart. K 1 20.
—	Sveta Germana, izgled krščanske potrpež-Ijivosti, 20 vinarjev.
Smid Krištof, Roza Jelodvorska. Lepa povest za mladino. S 6 podobami, vez. 2 K.
—	AMadi samotar. Povest, 30 v., kart. 50 v.
—	Timotej in Filemon. Povest krščanskih dvojčkov, 40 v., kart 60 v.
—	Nedolžnost, preganjana in poveličana. Povest. 60 v.
—	Evstahij. Povest. 40 v., kart. 60 v.
—	Genovelu. Povest iz starih časov. 40 v., kart. 6o v.
—	Genovefa. Povest. (Silvester) 40 v.
—	Dve povesti: Golobčelt, Kanarček. 30 v., kart. 50 v
—	100 majhnih pripovedek za mladino, vezana 10 v.
—	Cvetina Borograjska. Povest. 80 v. Tomšič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 1889, 1890, kart. a K 4-—.
Zakrajšek, Ogljdnica ali hudobija in nedolžnost. Povest. 60 v., kart. 80 v. Malavašič F., Oče naš. Povest za mladino
in ljudstvo. K 170. Mati božja dobrega svčta ali bratovska ljubezen. Povest iz časov turških bojev koncem XVI. stoietja. 80 v. Slovenski H. B. C. v koloriranih podobah s pesmicami. Priporočljiva knjiga otrokom v zabavo in za početni nauk v branju. 80 v., trdo vez. K 1'20.
Leposlovna knjižnica:
1.	zvezek: Bourget. Razporoka. Roman. K2—, vez. K 3-.
2.	zvezek: Turgenjcv, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. K 1-20, vez. K 2'20.
3.	zvezek: Prus (fllex. Glovvacki), Straža. Povest. K 2 40, vez. K 3'40.
4.	zvezek: Ponižani in razžaljeni. Roman. Broširano K 3-—, vez. K 4'20.
5.	zvezek; Sevčenko-flbram. Kobzar. Izbrane lirične in pripovedne pesmi z zgodovinskim uvodom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. Broš. K 2-40, vez. K 3'60.
6.zvezek:	Cuampol-Levstik, Mož Simone. Broš .K 1-90. vez. K 3'-.
7.	zvezek: Sevčenko-flbram, Kobzar II. del Hajdainaki. Poem z zgodovinskim uvodom o Hajdamaščini. Broš^ K 1'50.
6. in 7. zvezek skupno broš. K 3 40, vez. K 4'50. Sienkiewicz, Potop. Zgodovinski roman. I. in II. del. Broš. K 6"40. vez. K 9 20.
—	Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. Broš. K 5 20, vez. K T 30.
—	Z ognjem in mečem. Historičen roman, 4 deli. Broš. K 4'50. vez. K 6'50.
—	Rodbina Polaneških. Roman, 3 zvezki. Broš. K 10'—, vez. v 2 zv. K 12 60.
—	Mali vitez, Pan Volodijevski. Zgodovinski roman, 3 zvezki. Broš. K 7-—, vez. K 8 40.
Medved, Poezije, I. del. Broš K 3 80, vezano K 5'—.
—	II. del. Broš. K 4—, clegant. vez. K 540. Sardcnko Silvin, Roma. Poezije. Broš. K 2 —,
elegantno vez. K 3'20.
—	V mladem jutru. Poezije. Broš. K 1-50, vez. K 2 20.
Prešerna Fraticela, Poezijo. Uredil L. Pintar. Broš. K l1-, vez. K 1'40.

Nizko pod tovarniško ceno
prodajam radi ogromne zaloge letnih oblek za gospode, dečke in otroke.
Istotako najnovejšo konfekcijo za dame in deklice.
■■■■^■■^■■■■■■■■■■■■anHHna
Podružnice Spljet, Celovec In Trst	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani sme™ iitcs 2	Podružnice Splfet, Celovec in Trst
	sprejema vloge na knjižice in na te- /fgjj 1/ O/ koči račun, ter je obrestuje po čistih /2 /O Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev in po dnevnem kurzu. •,■■•:•= . ■ v. <. v •	
- Delniška glavnica -K 3,000.000. - j		Rezervni fond -K 300.000.
Za Šport in promet
s
Zalaga kol®
Puch, (Stvrla). Globus, Regent in Drugih Malnlh z&BiBR ter posameznih Mm.
Izposojevanje koles
Brejem koles za einajiMe, : Donlklaaje ter poprauiia :
solidno in oene.
s, Dunajska c. št. 9«
belo hrvaško, namreč: Renska graševina, kraljevina in zele-nika (450 hI) iz lastnega vinograda je naprodaj. Cena 24 K po 1001 ocl kolodvora Zagreb v doposlani kupčevi posodi.
F. Hočevar
1812 3-1	Zagreb, Prilaz 62.
Dne 7. julija ob 10. uri dopoldne se odda v najem za dobo petih let lovišče občine Šmartno pod Šmarno goro najboljšemu ponudniku.	1803 3—1
Lovišče je posebno pripravno za lovce iz Ljubljane, ker je oddaljeno le 5 minut od postaj Medvode in Tavčarjev dvor ter 10 minut od postaje Vižmarje. Poleg tega leži na takem kraju, da nudi lovcem tudi lep razgled.
(prva moč), se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. Kje — pove uprava .Slovenca."	1830 3-1
St. 10.323.
1814 3-1
Za zgradbo vodovoda v Kuteževem, občina Jablanica, politični okraj Postojna na 16.500 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do
12. julija 1.1. ob 12. uri opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolekovane s kolekom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom:
nPonudba za prevzetje gradbe vodovoda za Kuteževo, občina jablanica, politični okraj Postojna".
Ponudbi mora biti dodana izrečna izjava, da ponudnik pripozna stavbene pogoje po vsej vsebini, ter da se jim brezpogojno ukloni.
Ravnotako je izrečno izjaviti, od kje da hoče ponudnik armature dobaviti.
Ponudbi je tudi priložiti seznamek enotnih cen za pri hiSnih vpeljavah potrebna dela in dobave.
Razen tega je še dodati kot vadij 5% stavbenih stroškov v gotovini ali pa v pupi-larno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrečno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračuni in stavbni pogoii so na ogled v deželnem stavbnem uradu v običajnih uradnih urah.
Deželni odbor kranjski v Ljubljani,
dne 28. junija 1909.
31 Co3 na Izcfcovina za dam-e	\c
ioj i^Ejaria,nco&jizoki ^lame ^polte p&ipo^oča
mo be/tce, Sl/use, 6 p obrt j a ilz> ifa, dam&flo penite, r-oftamae, či-pfle, ^ifo, Sat-iu-vv i-vt t>6e< moder-aa-e 'viaHite/ in tre&šči/nz za tivvijc* in/ Hc-ojaČe. zzz
- &olib
-po-
ue oene. S
i
■	p
Kdor hoče varno, mirno in hitro
v AMERIKO
potovali, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika	1630 3o
Fr. Seunig, Ljubljana
Kolodvorske ulice štev. 28.
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani i
Kalsarin Augusta Vlotorla nosi 25.000 ton
Amerika....... 24.000 „
Presidant Lincoln ... „ 20-000 . Presldent Grant .... , 20.000 ,
Vožnja Ljubljjana-Hamburg traja
z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo
1	'/* dneva ter ima potnik pravico poraba brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Eger) naprej.
Bstnn M Piifidlii"
Specialiteta za kadilce.
3265	Glavna zaloga:	'11)
Lekarna Ub. pl.Trnkozcy t Ljubljani.
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega ulna, -
priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko da*u&two v Vipavi. — Izborna kvaliteta: letošnje belo mašno vino od 30—40 K. Sortirano vino rizling, beli burgundec, silvanec in zelen od 40—55 K, črni »Karminet" po 55 K, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. — Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 1*20 K, vinski kis po 30 K in tropinsko žganje po
2	K liter.	' ,
Prevara Izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko drufttvo v Vipavi.
se priporoča slavnemu občinstvu in opozarja na svojo veliko zalogo zajamčeno pristnih
raznih vin po znižanih cenah, liter od 20 vin. naprej.
1601 12-1

facViJateU: Dr. Ignacij Žitnik.
Tisk: »Katoliške TIskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan Štele.