113. Stnilka. I tmjnl, i toni, 20. mja 1913. XLVI. IbIo. .Slovenski Narod' vdji: v Ljubljani na dom dostavljen: > v upravništvu prejeman; ćelo leto.......K 24'— I ćelo leto.......K 22"— pol leta .»»•••• . 12-- I pollcta........n — Četrt leta • •<• • • • 9 6-— I četrt leta- «••••• 9 560 sa mesec •••••*. 9 2*— I na mesec •••••• m I 90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. «Mdni*fo<>i Knaflova nliem št S (v prittičju levo,) teleter *t 34. IikAfa fiik Um s?rttr U—iil atial|t Ih »raiiUke. Insenti veljajo: peterostopna petit vitla za enkrat po 16 vin., za dvakrat pg 14 vin., za trikrat aii večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri veijih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročaine, reklamacije, inserati L i, d.. to je administrativne stvari. ^———— Posameu* itevilka velj* 10 vlnarU'- ......... Na pismena na/očila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskam** telefon *t SI. .Slovenski Narod" velja po pošti; zi Avstio-Ogrsko: « za Nemčljo: ćelo leto.......K 25'- I ćelo leto.....K 3O'-r pol leta .•••••* • 13— I 2a Amefiko Jn vse ^gg deieie« četrt leta *••••• • 6 oO I fe na mesec ..»•••. . 230 ■ ćelo leto ....... K 35.— Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlstvo (spodaj, dvorišče levo). Snafiova ulica it 5, telefon St. 85. ___________________________„------------—~—- ■ - ■ ■— ———— Rlerlftalna dsželnozbopslfs politika in Narodna stranka. V Celju, 18. majnika. Dva politična dogodka sta se zadnje dni odigrala na Spodnjem Stajerskem, ki zaslužila, da se ju na tem mestu še posebej pribije. V seji občinskega odbora največje slovenske kmečke občine na Spodnjem Stajerskem, Celjske okolice, se je so-glasno sprejela resolucija, katera z isto ostrostjo obsoja rovanje nem-škonacijonalnih kakor slovensko-klerikalnih vodij proti delazmožnosti štajerskega deželnega zbora. V ob-činskem odboru Celjske okolice sedi 20 Slovencev. med katerimi jih je 13 klerikalnega mišljenja. In vseh teh 13 mož je glasovalo za omenjeno re-soluciio brez debate in brez vsakega pridržka. Dalje: v ormoškem okraj-nem zastopu, v katerem sedi klerikalni dež. posl. M e š k o , se je isto-tako sprejela resolucija, ki se obraća proti klerikalni deželnozborski poli-tiki. Resolucija je bila sprejeta so-glasno; ni se ji torej upiral niti eden izmed obstruirajočih poslancev, ka-teri se sicer prišteva. to priznamo, k opozicijonalni skupini v krbgu klerikalnih deželnih poslancev. 1 K temu je prišel naš mariborski shod — in iz klerikalnega politične-ga vodstva odgovarjajo na vse te dogodke s člankom v > Stražu: »Ne-mec pravičnejsi ko liberalec«. Iz re-solucije, sklenjene na občnem zboru štaierske nemškoklerikalne stranke v Gradcu, skušajo klerikalni general-štablerji zviti nek napad na našo de-želnozborsko politiko — če se sme-mo z ozirom na to, da imamo le ene-ga deželnozborskega poslanca, tako izraziti —, ki glede stvarne uteme-Ijenosti in resnicoljubnosti nič ne za-ostaja za podobnimi klerikalnimi po-litičnimi enunciaciami. Kakor je -Straža*' predrzno zatajila, da je obč. odbor Celjske okolice ravno na predlog dr. Božica oštro obsodil tisto nemškonacijonalno kliko, ki ne da miru v deželnem zboru stajerskem, tako tuđi zavija resolucijo svojih črnib graških bratcev in sku- ša javnosti dopovedati, da se isti le proti W a s t i a n u in N e g r i j u , ne pa tuđi proti deželnozborski politiki tlr. Korošca in dr. Benkovi-ča! Ako bi že šio za kako podobnost, bi lahko kvečjemu zatrjevali mi, da presojamo položaj v deželnem zboru z istega stališča kakor li a -srenhofer in Puchas: da nosi-jo namreč krivdo na nedelavnosti deželnega zbora Wastianovci v isti meri kakor Koroščevci. Ali povedali smo rni to že davno preje kakor nemški klerikalci. Ce torej >Straža« trdi, da vali-mo mi vso krivdo na nezdravih raz-merah v stajerskem deželnem zboru na dr. Korošča in dr. Benkoviča, je to neresnica. Nasprotno, mi smo vedno poudarjali, da so razmere v stajerskem zboru vsled zagrizenosti takozvane spodnještajerske skupine v nemškonacijonalni večini neznos-ne, mi nismo nikoli želeli in pospeše-vali kakega neuspeha klerikalni deželnozborski obstrukciji. Pr. Kuko-vec je izvajal na glavnem zboru Narodne stranke dne 6. oktobra v Celju: Kdorkoli izmed slovenskih poslancev v stajerskem deželnem zboru vodi politiko, njega se smatra kot zastopnika slovenskega naroda. In katerakoii slovenska stranka v šta-jerskem deželnem zboru doživi poraz, z isto vred je poraženo štajersko slovensko ljudstvo. Kakoršnoko-li delegacijo je poslala Spodnja Štajerska v Gradec, odgovorna je za isto in narod bo tepen, če slovenski poslanci v Gradcu pogore s svojim postopaniem. Zato bi bilo napačno želeti obstrukciji kierikalcev v Gradcu neuspeh. Mi se ne postavljamo na stališče, da bi eventuelna zmaga kierikalcev v Gradcu pome-niaia za nje tolik prirastek politične moči, da bi se naprednjaki sploh ne mogii več uveljaviti v političnem življenju ... Na tako visoko in vsakega res narodnega politika vredno stališče se še ni nikoli povspel kak klerikalni voditelj na Sp. Stajerskem. Nasprotno: »Straža" pravi zadnji petek, da se iz naše dežclno-zborske politike zrcali podlost, brezmejna brezstidnost, politična propalost«; da si naj zaponnimo, da s tako smrdljivo robo ne V rošnjari- ino po deželiv, ker da slovensko ljudstvo naši »izprijenosti < ne bo sledilo! Umevno je, zakaj klerikalni politični voditelji tako krčevito branijo ljudstvu, da bi čitalo naše časopis-je! Pa dasiravno so taka sredstva v političnem boju inorda trenutno uspešna, trajne koristi pa ne morejo donesti! Svojo trditev, da so klerikalni voditelji obstrukeijo v Gradcu že temeljito zavozili in da ni pričakovati vsled tega od nje nobenih nacijonal-nih ali gospodarskih pridobitev, pa smo kot pošteni politiki tuđi pošteno dokazali in prav žal nam je, ako poziva voiilstvo na podlagi teh tehtnih, žalibože pretehtnih dokazov klerikalne ctežehie poslance, naj se vrnejo v deželni zbor k delu! Prav žal nam je, ako se pridružujejo tem pozivom ćelo klerikalni občinski odborniki in ne protestirajo proti njim ćelo ob-struirajoči deželni poslanci, kakor nam kažeio dogodki v ormoskem okrajnem zastopu. Ako misli »Straža , da je naša kritika klerikalne de-želnozborske politike »izprijenosti, in ako slovesno bramabarzira, da je -slovensko ljudstvo« ne bo poslušalo — se moti v lastno škodo. Je tuđi nesrečno početje trditi, da bijejo klerikalci v dežeinem zboru boj za > naj-primitivnejše rarodne pravice^, če je še -Slovenski klub*, organizacija klerikalnih deželnoz&orskih poslancev, nedavno tega izjavil, da se ne pobota zaradi tega z većino, če se namerava urediti deželno gospodarstvo z zvišanjem dokladl In 1. 1910. je smatral dr. Korošec menJa za -najprimitivnejšo narodno pravico-to, da bi ustavil obstrukeijo za ene-ga slovenskega člana v deželnem šolskem svetu, tuđi za ceno ćele vrste novih nemskih članov iste korporaciji. Arnpak bilo bi več prilik za denunciranje naprednega učiteljstva — ostalim pa naj bi bilo magari v deželncm šolskem svetu še slabše! Po deželi so se začeli kazati do-volj razumljivi znaki proti dr. Koro-ščevi deželnozborski politiki in go-snoda v Mariboru postaja nervozna. Cc ji po našem vzgledu ni za stran-karske uspehe in če noče dr. Koro--cc obstrukcije prodati niti za dovo-litev nepotrebne klerikalne hranilni- ce v Mariboru, ki pač ni v nobeni zvezi s slovensko politiko v Gradcu — potem bo resno čas misliti na preobrat, na nova pota. V interesu narodne celokupnosti bi bilo to nuj-no želeti. Ponosen izrek dr. Korošca v »SIov. Gosp.«: >Mi delamo, kar hočemo!< ne drži. Dogodki kažejo, da ni kaplan Korošec absolutni go-snod Spcdnjega Štajerja. Državni zbor. Panes se prične v državni zbornici prvo branje proračunskega provizorija, ki je bo ministrski predsed-nik grof Stiirgkh kakor običajno uve-del. Prej so mislili, da se bo ministrski predsednik spričo dogodkov v zunanji politiki izjavil o poslednjih fazah balkanske krize in o diploma-tičnih akcijah ter podal izjavo, ki jo je sklenil skupni ministrski svet. Včeraj pa so govorili v informiranih krogih, da se bo ministrski predsednik pečal predvsem z notrar.jiir.i vprašanji in da bo zunanjo politiko v svojem govoru le omenil. Do tega koraka je ministrskega predsednika dovedlo dejstvo, da stoji zunanji mi-nister še vedno na stališču, da je le tediij mogoč govor ministrskega predsednika o zunanjepolitičnih do-crodkih, če bi dala državna zbornica jamstvo za to, da se o tem sploh ne bo debatiralo. Državni zbor seveda ni mogel dopustiti, đa bi na ta način prišel pod kuratelo zunanjega ministra in je kategorično rekel — ne! In tako hoče zdaj zunanje ministrstvo odvzcti ljudskim zastopnikom pravico, govoriti o zunanji politiki, če-prav morajo ravnoisti ljudski zastop-niki nositi odgovornost za bremena, ki jih povzroča zunanja politika. Zunanji minister pravi, da državni zbor ni kompetenten govoriti o zunanji politiki. Indirektno pa se poslancein tuđi grozi, da bo državni zbor odgođen ali pa ćelo zaključen, če bodo iz-pregovorili par ostrejših besed o zunanji politiki. Kdor torej pričakuje, da bo grof Stiirgkh danes podal temeljit ekspoze o zunanji politiki, se moti. Prvi bo govoril v proračunski debati dr. Korošec, za njim pa kot prvi pro - govornik dr. Gross. Deba- ta bo najbrže 28. t. m. končana. V. torek 27. t. ni. naj se zbere konvent seniorov, da določi nadalnji delovni program. _________ Razhrifja se nodaljujBjo. G. Kamila Theimer je v svojem včerajšnjem odgovoru na »Slovenče-ve« iz hude jeze in onemoglosti po-rojene napade obljubila, da priobči pismi, ki jih je p|sala soprogi dez. glavarja gospe Šusteršičevi in dež. komisarju dr. Pogačniku, kateri pismi popolnoma kazeta, kaj je z njeno »fiksno idejo, da postane soproga deželnega glavarja<; in na vsem dru-gem, s cimer je hotel »Slovenec« javnost spraviti v zmoto. Pismi se glasita: Pismo gospe Šusteršičevi. V Ljubljani, 21. aprila. Velecenjena gospa! Na svoje največje začudenje sem ravnokar iz-vedela, da je bil dr. Pogačnik včeraj po naročilu vašega gospoda soproga pri gospodu Povšetu vprašat, če ima namen, se z menoj poročiti. Ni mi sicer razumljivo, pod kakim naslovom se stavijajo po tretjih osebah na ljudi enake socijalne stopnje vpraša^ nja tako intimnega značaja, ker pa sem prizadeta tuđi jaz, sem prisiljena da na to odgovorim in da popravim izjave, ki jih dr. Pogačnik ni po resnici sporočil. Dr. Krek se je v novembru Ian-skega leta. v Času, ko je bil v raz-poru z vašim gospodom soprogom zaradi njegovega političnega posto-panja, obrnil prvič do mene z željo, naj poročim g. Povšeta. Prisodbo, naj se dam iz politično - oportuni-stičnih vzrokov zamešetariti na meni popolnoma tujega moža, sem za-vrnila z ogorčenjem, kar pa dr. Kre-ka ni zadrževalo, da se je do zadnjega časa vedno novič povračeval na ta nailjubši mu projekt. Še na dan svojega prihoda v Ljubljano sem dobila od njega v tem smislu pisano pismo. Ta prisodba je bila tuđi prvi vzrok mojega razpora z dr. Krekom. Jaz sem med tem spoznala gospoda Povšeta kot gentlemana v vsakem oziru, za kakršnega so mi ga že od LISTEK. Notarjcva sablja. Spomini strahopetnega junaka. Francoski spisal Louis d' Hurcourt; preložil Vladimir S v e t e k. (Dalje.) Prihodnje jutro smo opažali veliko gibanje čet okrog nas, in ves dan smo čuli grmenje topov v smeri proti Saint-Dizierju, toda sovražnika še nismo videli. Kor Belunskega vojvode in mlada garda, ki ji je poveljeval maršal Nev, sta bila pred nami ter sta vzela mesto ruskim četam kora Landskoi. Tvorili smo arjergardo ter smo dospeli sele zvečer v Sairu-Dizier, kjer smo prebili 28. in 29. pre-cej mirno, vedno pa smo čuli grmenje topov v daljavi, sedaj od Brienna sem. Maršal je odrinil proti Vassyju, nas pa je pustil z generalom La-grangeom v Saint-Dizierju. 30. se je prikazal sovražnik pred mestom. Bil je pruski kor df York, vsaj po tem, kar mi je povedal Bucherv; kajti jaz ga nisem videl, ker se je general Lagrange takoj umaknil proti maršalu in je naš batajon korakal na čelu njegove kolone. Toda topovi in puške so pokali sedaj krog in krog nas: Zadaj od Saint-Dizierja, kjer je naša arjergarda zadrževala sovraž- nika, spredaj od Vassvja, K er je bil maršal sam napaden od Wittgen-steina. Ta hrup mi je legal strašno neprijetno na živce. Pri vsakem strelu sem zadrgetal. — Oj! gnrmand, je dejal Bucherv, kar trese se o-d nestrpnosti; eden proti desetim smo, dosti jih bo za vse. Blaimisset ni več pel. V trenotku ko smo prišli v Vassv, so se maršalove čete umak-nile ter izpraznile višave pred mestom, kjer so pogumno vstrajale, da so nam dale čas, da smo jih dosegli. Zvečer smo se umaknili do Montie-rendra, odkoder smo dne 31. zjutraj odšli v Brienne - le - Chateau preko Anglusa in Soulaina. Lilo je v poto-kih od 28., pota so bila razorana vsled pohoda čet in brodili smo strašno blato. Korakali smo pri avantgardi z batajonom 32. lahkega. Nekaj jezde-cev 16. huzarskega je jahalo pred nami ter nam razsvetljevalo pot. Ko smo se bližali vaši Soulaines, smo jih videli dvigati se v stremenih, kakor v namenu, da vidijo v daljavo, nato so hipoma v galopu odjahali ter sneli puške z rame. Istočasno se je razlegnilo pokanje precej živahne fisilade v vaši. »Pozor! Naprej! Stopaj!« je za-klical Bucherv ter potegnil sabljo. Cesarstvo bi bil dal zato, da sem mogel ostati vzad, toda ni me izpustil iz vidika in moral sem priceti te^i kar so me noge nesle ob njegovi strani, kakor da se mi je silno mudilo iti batin iskat. Prišedši do prvih hiš v Soulainu smo srečali nekaj prestrašenih žensk, ki so bežale, noseč otroke na rokah in kričale iz vsega grla: »Kozaki. ko-zaki! Vse hočejo pomoriti! Vse po-žgati!^ — Četa stoj! je komandiral Bucherv, nabite puške, pa hitro. Naslonil sem se na mejnik, da se nekoliko oddahnem. Nikdar se mi ni zdelo škrtanje jeklenih krogel v cev potiskajočih paličic tako veličastno. Kmetje so prihajali iz hiš, lovsko puško ali pa koso v roki. Ko smo nabili puške, smo udrli za njimi. in na ovinku neke ceste smo zagledali na vaškem trgu, pred cerkvijo, naše huzarje. ki so se tepli s kako stotino iezdecev, oboroženih z dolgimi su-licami; bili so modro oblečeni, nosili so široke hlače z rdečim pašom, na glavah pa so imeli talppke iz crne kožuhovine. Skozi okna so streljali prebivalci na sovražnika z lovskimi puškami: neka stara ženska je me- i tala na kozake nenavadne projektile, kakor lonce, krožnike, sklede, pod-nožnike itd. — Stotnija, postati, stoj! Levo čelom! je zakričal Bucherv, ko smo prikorakali na trg. Ko pa je videl, da je stotnija formirana za boj, je komandiral: — Stre!jati! Salve! Stotnija, puške! K licu! Toda ni imel časa poveljevati k streljanju. Ko so namreč tuji jezdeci videli, da prihajamo, so obrnili konje in iz-ginili v galopu, ražen enega samega, ki so ga izdajale epolete in šerpa s srebrnimi čopi za častnika. lzgubil je bil v bojnem hrumu svoj talpak in ko je bežal mirno okna stare kmeti-ce, mu je padla posoda nočne toalete, ki jo je ta vrgla, naravnost na glavo ter se mu je utisnila do brade tako močno, da je ni mogel več odstraniti. Star huzarski podčastnik je pri-jel njegovega konja za uzdo ter je privedel jetnika, ki so mu ga hoteli kmetje iztrgati, z velikim trudom k nam. — Lumpi, tolovaji! so kričali, vse so pokradli, vse oropali. vfts so hoteli zažgati. — Mirujte nekoliko, je dejal Buchery ter stopil na stopnice ob-činske hiše, ga borno izprašali. In s ploskim udarcem sablje, ki je razbil nočno posodo na kose, je vrnil popolnoma zbeganemu ujetni-ku rabo vida in govora. — Razumeš francoski? ga je vprašal Bucherv. — Ich verstehe nicht, der Teu-fel! Schweinpelz! — Stojte! stojte! se je začudil Bucherv, to je pa nemški. Imamo li mogoče opraviti z nepravim Rusom? In ker se je bil v vojskah na Nemškem naučil jezika zavojevanih dežel, je nadaljeval zaslišavanje v nemščini. Ujetnik je bil res napaćen Kozak in v resnici nemški dijak, ki je bil vstopil leta 1813. v eskadrono kozakov-prostovoljcev pruske garde. Ta oddelek so priklopili Nemci gard-Tiim polkom ter ga v takratni navdu-šenosti za svoje ruske osvoboditelje vtaknili v uniformo, ki je bila koza-ški na las podobna. Pustili smo tega potvarjalca no-vega žanra, ki je onečašcal s plenje-njem uniformo svojih zaveznikov, v varstvu dveh mož naše stotnije z nalogom, da ga izroče žandarjem pro-fosije. Jaz sem bil od veselja ves iz sebe, ker sem videl, da jo je sovražnik tako hitro odkuril, ko nas je zagledah — Boje se nas, sem rekel sam pri sebi, o da bi to vedno trajalo. Med tem časom so nas došle druge čete. Maršal je prijahal v galopu, in takrat sem ga videl prvič od blizu in natančno. Bil je tišti čas v najlepši moški dobi, približno kakiti štirideset let star, velik, lepo rasel in izredno energičen. Nosil je desno roko radi rane, kr jo je bil dobil v Španiji leta 1812. še vedno v obvezi, kljub temu pa je bil ves čas, dokler je trajala vojska^ vsem drugim, bodisi na konju ali pa peš v izgled kar se tiče poguma in odpora proti utrujenosti. Obraz je imel popolnoma obrit; precej kratki, a la Titus postriženi lasje so ga ob-dajali. Velike crne oči so bile zela žive, nad njimi pa je Štrlelo dvoje dol-gih in nemirnih obrvi, skoro brkam podobnih. Govoril je z jasnim in moćnim glasom, ki je prevpil vsak; bojni hrup. (Dalje prih.) Stran 2. SLOVENSKI NAROD. 113 Stev. nekdaj popisovali uradni in parla- I inentarni krogi, in četudi nimava na-mena se poročiti, bi laz vemiar vsak udarec proti njemu smatrala za uda-rec proti meni. Tuđi kar se tiče druge točke Sporočil dr. Pogačnika bi si dovolila nekaj opomenj. Popolnoma resnično je, da sera rekla, da je vaš gospod soprog vodilno vlogo v javnem življenju doigral in je to tuđi splošno mnenje v merodajnih krogih, kakor sem že tekom zime opetovano od gotovo najbolje informiranih strani slišala. Kakor vam paČ utegne znano biti, ni bil vaš g. soprog osebno nik-dar posebno priljubljen in težko je verjeti, da je vloga, ki jo je v jeseni jgral, povećala v parlamentarnih in oficijelnih krogih, ki prihajajo v po-štev, simpatije do njega, kakor bi mu tuđi ne bilo v odlikovanje, če bi javnost izvedela, da poskuša kot de-želni glavar iz čisto zasebnih vzro-kov preprečiti tako socijalno, kakor parodnogospodarsko ne samo za njegovo ožjo domovino, nego za vse jugoslovanske dežele avstrijske ena-ko važno kulturno napravo, name-ravano semenišče, zakaj pri naših nestalnih političnih razmerah pome-ni odloženo žalibog navadno tuđi Opuščeno. Vem. velecenjena gospa, da vas te vrstice ne bodo ravno prijetno *adele, ali kakor sem miroljubna, če Se me pusti pri miru. vendar stre-liam nazaj, če se napade mene ali tište, ki so mi dragi in moje krogle imajo navadno to lastnost, da zade-nejo sredi v crno. * Gospa dr. šusteršičeva je na to pismo brzojavno odgovorila: Črnomelj, 25. aprila. Vest o mojem možu je popolnoma izmišljena. Bogomila ŠusterŠiČ. Pismo dr. Pogačniku. Ljubljana, 21. aprila. Vaše blagorodje! Na moje nai-Tečje presenečenje mi je gospod Povše danes povedal. da ste vi bili včeraj pri njem in ste ga po naroči-Ju gospoda deželnega glavarja vpra-šali, če se namerava z menoj poročiti. Ne dovolj tega, ste mu povrh se povedali popolnoma privatne stvari, ki sem jih slučajno na najinem poto-vanju v Idrijo tekom pogovora ome-nila in glede katerih vas nisem samo prosila, da jih smatrate za zaup-ne, nego je to tuđi ob sebi razumljiva dolžnost vsakega gentlemana. »Vrh tega ste pa tuđi trdili stvari, ki se nikakor ne vjemajo z resnico. | Popolnoma resnično je, da sem i vam rekia, da je po mojem trdnem prepričanju vloga Susteršičeva v javnem življenju doigrana in dosta-vi'a, da je to tuđi mnenje vseh merodajnih oseb. Ravno tako odgovarja dejstvom. da sem vam povedala tajno zgodovino njegovega imenovanja za deželnega glavarja. kakor sem jo svoj čas slišala od dr. Kreka in od drugih. Res je tuđi, da sem vam povedala, da je prvi vzrok mojega raz-pora s Krekom. da je v jeseni lan-skega leta, torej v času. ko gospoda Povšeta takorekoč še poznala nisem, stopil predme s prediogom, naj se i njim (Povšetom) iz političnih jiagibov poročim, kar sem z ogorčenjem zavrnila. Izmišljotina od vaše strani pa je, če trdite, da sem vam rekla, da se bodeva v kratkem poročila in da bom jaz prav dobra dežel-na mati. Jaz nisem ničesar takega trdila, pred vsem že zaradi tega ne, ker bi to bila prav podla laž. Ravno nasprotno sem vam rekla, da niti gospod Povše, niti jaz ne misliva na to, da bi se poročila, dasi sem ga spoznala in ga čislam kot častivrednega gentlemana v vsakem oziru in mi je jako simpatičen. V zvezi s tem pa sem vam res rekla, da se je Krek glede mojih politično - agitatoričnih zmožnosti popolnoma zmotil; jaz bi nikdar ne bila — če bi se bila izpol-nila njegova želja — postala za akcije zmožna strankarica, že ker so-vražim politično življenje in kar je ž njim v zvezi, pač pa pokazala mnogo inicijative v stvarjenju občeko-ristnih naprav. Vse to je pa bilo go-vorjeno izključno v vezalniku, re-trospektivno in ne v prihodrajiku ali sedanjiku. Kaj si o vašem postopanju mislim, mi pač ni treba sele povedati. iV očeh vsakega dostojnega človeka je to (postopanje) obsojeno po sebi; v začetku sem hotela samo misliti, da vas Povše ni razumel. Obenem vas prosim, da mi vrnete vam za informacijo prepuščene spise. Izjave o Kreku vzdržujem seveda v poinem cbsegu. * Na to pismo ni dal dr. Pogačnik feobenega odgovora. Đogodhi na Balkanu Balkanska zveza. Gotovim krogom je zelo nelju-bo, da Balkanska zveza še obstoja. Zato so začeli s pomočjo podkuplje-nih poročevalcev razširjevati laž-njive vesti ali pa jemljejo svoje informacije iz šovinističnih listov. To priznavajo vsi vodilni politični krogi držav, združenih v Balkanski zvezi. Dunajska poročila pravijo, da >rbsko Časopisje konstatira, da je vsled dogodkov v poslednjem času nadaljni obstoj Balkanske zveze zelo v nevarnosti. ^Politika* izjavlja, da se Srbija v zvezi ne čuti več var-no in da je prisiljena, pripravljati se na svojo obrambo proti zaveznikom. Srbija ne srne tmeti nikakoršnih de-placiranih ozirov in se mora smotre-no pripraviti za svoje cilje. »Tribuna« upa, da Rusija ne bo dopustila, da bi prišlo do bratomorne vojne. -»Štampa* se bavi z idejo, naj se skli-če kongres vseh štirih zaveznikov, ua katerem naj se resi kriza. Poluradni »Mir« piše o situaciji zaveznikov: Ni mogoče, da bi Bolgarska še nadalje pustila svoje čete pri Čataldži, dočim zavezniki nepre-nchoma pošiljajo nove sile v Make-donijo. Bolgarsko šovinisticno časo-pisje izjavlja, da nima nikakoršnega pomena več, še vedno slepiti z ob-stojem zveze, ki faktično nič več ne obstoji. Tako pravi »Večerna Pošta«, da je Balkanska zveza le še bajka. Zavezniki Srbije, pravi ta časopis, vodijo najgrozovitejŠo vojno proti bolgarskemu elementu, in Makedonija m pod petstoletnim turskim jarmom dozivela tako groznih dni kakor zdaj. O vseh ten grozovitostih pa seveda oficialni krogi prav nič ne vedo in pravijo, da obstojajo sicer nekate-ra sporna vprašanja med zavezniki, vendar pa da ta vprašanja nišo nikakor nevarna miru. »Sudslavische Korrespondenz-poroča, da se navzlic oficioznim iz-javam, da se ni sklenila med Srbijo in Grško vojaška konvencija, trdo-vratno vzdržuje v vojaških krogih vest o vojaški konvenciji, ki se bo baje v kratkem sklenila. Neka politična oseba pa se je izjavila, da sploh ni treba skleniti konvencije med Srbijo in Grško. V slučaju potrebe, ki, kakor je upati, ne bo nastopil, bi obe državi tuđi brez pogodbe sku-paj sli. Iz Soluna poročajo. da je prišlo pri postaji Salmanli na progi Solun med grškimi in bolgarskimi vojaki do spopada. Pravijo. da je bil ves spopad brez vsakega pomena. ^ Novoje Vremja poročajo o po- i govoru z bivšim srbskim ministrom OenČićem. ki je izjavit, da vsebuje srbsko - bolgarska zvezna pogodba organično dopolnilo v vojaški konvenciji, ki je vpoštevala vse eventu-alitete. Bolgarska bi morala po tej konvenciji postaviti na makedon-skem bojišču armado stotisoč mož, da operira skupno z ravnotako veliko srbsko armado. Par dni pred mobilizacijo pa je Bolgarska odklonila, ociposlati stotisoč mož v Maketi'>ni-io, ker je bolgarski generalni ;Podružnice mariborskega dramatičnega društva«. Vse člane društva vljudno vabimo, da se tega občnega zbora polnoštevilno udeleže. V četr-tek, dne 22. mala pa gostujejo na našem odru člani slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani, in sicer uprizore burko »Gospod Senator«. — Slavno občinstvo vljudno vabimo, da se te predstave v mnogobrojnem šte-vilu udeleži. Iz Ljutomera. Pri nas se je nase-HI muropoljski rojak dr. A. H e r i c kot novi slovenski zdravnik. Rorošho. Predrzen cestni rop. V Schiller-jevem parku v Celovcu je napadel neznan napadalec kuharico Heleno Juhovo. Bilo je zvečer, toda še pre-cej svetio. Skočil je na svojo žrtev izza drevesa, zagrabil jo je za vrat in ji iztrgal iz rok ročno torbico, v kateri je imela Juhova 16 K denarja in dva ključa. Napadalec je nato iz-ginil v parku. Policija je aretirala ponoći v gostilni pri Puschlu v Šolski ulici pomožnega delavca Henrika Hoselvja, ki je prisel sele pred kratkim iz zapora. Dognalo se je, da je on napadalec. Pri konfrontaciji z Juhovo, ga je ta takoj spoznala kot napa-dalca. Nesreča pri delu. Poskušni vaje-nec Friderik Matevžič pri ključavni-čarju Ferd. Muhlbacherju v Volšper-ku je zašel z desno nogo v gonilno kolo stroja za vrtanje. Kolo mu je od-trgalo skoro vse meso z desnega stegna. Dečka so odpeljali domov. Ponesrečen vlom. V Volšperku je vlomil neznan tat v gostilno Pfund-ner in hotel oropati v zid vzidano že-lezno blagajno. Razkopal je zid okoli blagajne, toda odpreti je ni mogel. ker je bil ali prepoden, ali pa je imel preslabo orodje. Neznana vtopljenka. Iz Osojske-ga jezera so potegnili včeraj vtop-ljenko, približno 24 let staro, čedno oblečeno žensko, katere nihče ne pozna. Pri nji nišo ničesar našli, iz če-sar bi mogli sklepati, kdo da ]e. Na truplu ni nobene rane in je izvršila tujka bržkone samomor. Ponesrečen miner. V celovško bolnišnico so pripeljali minerja Antona Kravanio iz Bohimske Bistrice. Kravania je dobil povodom eksplozije dinamita teške poškodbe na glavi. Posebno sta poškodovani obe ocesi. Primorsko. Magistratni uradni agitatorji ni priganjači groze! K soprogi volilcb; Ceglarja v Rocolu je prisel magi-stratni sluga ter li dostavi! rešitev reklamacije, s katero je njen soprog reklamiral prepis v drugi volilni razred. Reklamacija je bila ugodno reše-na. Ko je magistratni sluga izročil ženi rešitev, jo je začel nagovarjati, da naj vpliva na moža. da bo volil laske kandidate. Ker ga je žena zavrnila. češ, da ga to ne briga, je posta! uradni mož precej sirov in je zagro-zil ženi. da mora voliti mož laske kandidate, ker bi mu v nasprotnem slučaju mož odvzel dekret, s kate« r«m mu je podeljena domovinska pravica v Trstu, češ, Tržačani morajo vsi voliti laske kandidate. — Žena je seveda laŠkega vsiljivca kratko malo odslovila. kar naj stori vsak Slove-nec in Slovenka, če naleti na takega laškega magistratnega komedijanta. Skandal na državni meščanski soli v ulici Fontana v Trstu. Nedavno smo poročali, da so zaprli in odpeljali v Gradec pred vojaško sodi-šče pomorskega častnika Jirka, ker je zlorabil in oskrunil več deklic, ki so komaj prekoračile 14. leto. Bile so to gojenke državne dekliške meščan-ske sole v ulici Fontana v Trstu. Tri izmed teh žrtev so postale tuđi nose-če. — Jirka so torej oddali, da dobi svojo kazen. Kaj pa je naredila državna oblast glede skandala v soli? Ce bi se to pripetilo na kaki slovenski soli, bi ne nastal samo velikanski vrišč in huronski krik po nemških li-stih, marveč bi deževalo odpuščenj in kazni učiteljstvu in vodjem. Ćele golide gnojnice bi se izlivale na slovensko šolstvo, na slovensko učitelj- 113 Stev. SLOVENSKI NAROD. Stran 3. stvo in sploh na slovenski narod. A tu je druga mera- 15 nedolžnih deklic je zakrivilo skandal in brez preiska-ve in brez vsega se je državna oblast zadovoljila s tem, da je pritrdila skle-ru učiteljskega zbora, ki je sklenil, da je treba teh 15 nemarnih učenk izključiti. In s tem je za te tiče rese-na ćela tako umazana afera. Če so starši s tem zadovoljni, prav, toda tavnost, poštena javnost, tu vidi jasno, da kdor ima škarje. ta reže. Kaznovana laska zasramovalka Slovencev. Zagrizena Italijanka Olga , Moren. doma iz Pordenona v Italiji, ie bila obsojena pri c. kr. okr. sodišču v Trstu na 48 ur zapora in v povratilo pravdnih stroškov, ker ie zrner-Iiala Jakoba Kavčiča z znano laško rsovko »porco d' un ščavo*. Slovenci, vidite, da Lahi nišo sakro-sanktni. Zastrupila se je v Rojanu hči mestnega stražnika Ema Asquini. Pol ure po tem, ko je pila strup, je bila mrtva. Vzrok nesrečna ljubezen- Zaradi IJubosumnosti je* hotel cstreliti svojo ženo Al. Pavoni, delo-vodia v Trstu. Žena je ušla iz stanovanja, on je tekel za njo in je na ulici trikrat ustrelil na njo. Zadel pa je ni z nobenim strelom. Po poskušenem umoru je tekel Pavoni bos. brez suknje in klobuka na policijo. Nepoboljšljiv goljuf. Blagajnik Marino Ghezzo iz Skorklje je pone-veril pred nekaj časom svojemu go-^uodariu mesarju Josipu Rumecu v 7 rstu v več vsotah skupno 6884 K. Rumec je takrat Ohezzi odpustil, ket so njegovi starši obljubili, da mu škodo povrnejo. Včeraj pa je zalotil Ru-niec Ghezzo zopet pri goljuiiji. Ope-riariti ga je hotel za 200 K. Rumec ga je sedaj ovadil- Nadomestna deželnozborska vo. litev v Pulju. — Ožja volitev. Pri včerajšnji nadomestni deželnozborski volitvi so dosegli Hrvati in Slovenci V;;ub vsem mahinacijam laske kamo- - e. ki je nalašč iako dolgo čakala. da e postavila kandidata in s tem hotela rskodovati in preslepiti Hrvate, ven-darle svoj zaželjeni uspeh. Pri volit- - i je bilo oddanih 2212 veljavnih gla-^ov. Izmed teh je dobil laški liberalni -andidat dr. Devescovi 1031 gla-sov. socijalni demokrat L i r u s s i vM glasov in Hrvat dr. Flor. Ska-Kier 330 glasov. Vršila se bo torej |»>žia volitev, to je, kar so Hrvati na-neravali, in sicer med dr. Devesco-v'jem in Lirussijem. Ožja volitev se vrši v nedeljo. Volitev je bila prečej mirna, do izgredov ni prišlo. Pač pa st3 se srrla pod večer dr. Devescovi in Lit:ssi. pri čemer je dr. Devescovi Mrussiia udaril po glavi. Prišlo bi bi-'o do pretepa, da nišo trezneiši pristaši Lirussiia odpeliah in zapustili lasilnega kamorista, ki je kar besnel, | '-:n fe uvide!, da je kljub tolikim žrt- am tako čedno propade!. Za nadžupnika v O^leiu je ime- ovan bivši župnik v Perteolah dr. A e i z I i k, strasten laški politik in nvši vodja italijanske ljudske stranke. Oropana občinska blagajna. Neznani tatovi so vlomili v občinsko pi-«arno trg^a Ronki. prevrtali so želez-:io blagajno in ukradli iz nje 2500 K enaria- O tatovih nimajo se nobene-ira sledu. Samomor v ječi. Pred kratkim -<> aretirali v Červinianu železniške-.ra uslužbenca Maurisiga, ker je pro-4al dve kolesi. ki si i ih je na nepo- ren način prisvojil. Kmalu po areta- :ii je poskusil Maurisig samomor,to-ia *ečar mu je to zabranil. Predvče-•aišnjim pa se ie Maurisig v čelici L-treiil.Našli so ga tnrtvega sprestre-'eno glavo, s samokresom v roki. — Kako je dobil Maurisig samokres, se r.-so mogli dognati. Stekli pes. V Rovinju je popadel reki stekli pes 5 oseb, in sicer lllet- o Ivano Burlo, 61etno O. Sufičevo, etletnega L. Massarotija, štiriletne-;a Roka Funčiča in med tem ko je stražnik psa že lovil, 241etnega N. fanka. Končno se je posrećilo psa biti. Vseh pet oseb so odpeljali na unaj v Pasteurjev zavod. PustPijshi finančni poznih kat VBleizdajalec—obsojen. Novo mesto, 19. maja. V tej svoječasno obširno pojas-nieni aferi (glej »Slov. Narod« št. 2 h * iz 1. 1913.) se je danes doigral !ućaj, ki ga ne bodo samo lajiki tež- • razumeli, ampak h kateremu bo- -'» zmajevaii glave tuđi preizkušeni tari juristi. Kako tuđi ne? ČIovek, k< je stal dne 2. januarja pred istim r diščem, radi istega dejanja obto-U..!. in ki je bil takrat — oproščen, ■e bil danes — obsojen. Pri tem priđe ^e v poštev, da je ta človek stal danes pod veliko milejšo obtožbo kot ^adnjič, kajti danes se je izločil zanj nevarneii prvi akt na pošti v Kočev-:u nevarneji akt, ker je bil javen pred eč ijudmi — in se je obtožba ome-iila Ie na drugi akt — v kuhinji go- tilničarke Natalije Honigman, kate- ri se ima Cesnik pravzaprav edino zahvaliti za izgubo svoje karijere in za svojo obsodbo. Čudili se bodo lajiki in juristi to že zaradi nasprotja v razlogih prve in druge razprave, ki se je vršila v isti stvari. Kar je prvi senat v objektivnem in subjektivnem eziru smatral za veljavno za opro-stitev, to je drugi senat istega sodi-šca smatral kot pravno podlago za obsodbo. Samo en primer: Prvi senat je smatral dejanje v kuhinji, ČeŠ-rilkov pogovor z gostilničarko, kot nejavno, današnji senat pa je ravno to smatral za javno. O drugih na-sprotjih med prvo in drugo razsodbo se bo dalo sele govoriti, ko se izda pismena razsodba. Naravno je bil danes popolnoina drugi senat, kakor je bil zadnjič, dne 2. januarja. t>e ćelo državna pravd-nika sta to pot menjala. Danes je obtožbo zastopal sam prvi državni pravdnik, dr. Kremžar. Obtoženca ni bilo k obravnavi. Odsotnega je zastopal njegov prvi zagovornik dr. Žitek. Iz prebranih aktov uvodom razprave smo doznali, da je finančna direkcija Ćešnika med tem časom že odslovila iz službe. Kot glavna priča je tuđi danes fungirala gostilničarka Natalija Ho-nigsman, pri kateri je bil Ćešnik sta-!en gost in ki je njuni zaupni pogovor Kijub temu, da je vedela, da Kočevci Ćešnika kot Slovenca sovražijo, čist) brez vsakega povoda pozneje izdala v gostiini drugim gostom, ki so potom hitro poskrbeh". da so proti njemu napravili ovadbo. Priča ponovi svojo prvotno izpoved na dan pogovora s češnikom. Ta je nekoč me-szcz novembra prišel zgodaj zjutraj v kuhinjo zajtrkovat. Bila je sama v kuhinji. Začela sta pogovor o balkanski vojni. Ona ga je vprašala, zakaj se za to vojno tako zanima, saj če priđe do vojne, bodo tuđi njega vzeli. Na to da ji je Češnik odgovoril: Ce nas doli daio, mi borno že naše bele I robee na bojonete dali ter rekli, tu nas imate. — Ob drugi priliki pa je bila ob ravno takem času navzoča rudi služkinia Jožeta Pelko. Tedaj naj bi bil Češnik rekel: Če pridejo Srbi gori v Kočevje. bodo vsem Ko-čevarjem nosove in ušesa porezali. Ona pa ga je zavrnila: Kaj mislite, da bodo z vami napravili kakšno iz-jemo? On pa da ji je odgovoril: Tako daleč ne bo prišlo, ker bi mi naše U vere na tla postavili, pa bi šli na ono stran. Votant Kuder: Priča, ste vi to smatrali resno? Priča: prvo ne (namreč o rezanju ušes in nosov), drugo pa (hm!K Zdatno pa priča preminja prvotno mnenje ali bi ju bil kdo lahko slišal ali ne. Pravi, da leži kuhinja blizu stranišča, če bi ju hotel kdo poslušati, bi bil prav lahko slišal ves pogovor. Zadnjič je pa ista priča rekla, da zjutraj sploh ne prihajajo ljudje v kuhinjo in tuđi sicer ne, ker mož tega rad ne vidi. Priča Jožefa Pelko izpove o pogovoru ob drugi priliki, kakor zgorej omenjeno. Potrdi pa danes. da sta oba slovenski govorila in da se je Češnik pri tem resno držal. Zadnja priča Bazilij Pregel, Landuirtschaftlicher Sekretar in Gcttschee izpove danes z vso odločnostjo. da je gostilničarka že do tem do^odku o razgovoru s Čelnikom v kuhinji, v njeni gostilni na-vzočim gostom pripovedovala, k... je Češnik z njo govori!. Priča, da n na to opomnil. da bi do tega u/ko prišlo, ker bi slovenske polke po mesa li med druge, in če bi kdo 1 -tel -hinuberschuenken■-, bi ga pač drugi odzadej ustrelili. Prečitajo se potem spisi priče-vanja o dogodku na pošti, pri katerem čitanju zopet vzbujajo pozornost izjave priče Engele, ki je Češnika v gostilni Kleinschek dražil s tem. da je Srbe iinenoval roparje, kralja Petra, pa da je treba obesiti. Zanimivo je nadalje, da je Češnik na očitanje Kočevcev, kakšen patrijot je on, jim zabrusil v obraz, da imajo ti koCev-ski patrijotje več Bismarkovih po-dob, nego pa našega cesarja. Za točnost ovadbe pa govori ovadba inest-nega stražnika, ki v svoji ovadbi tuđi omenja, da je Češnik tuđi se izrazil, da bi naši vojaki v slučaju vojne na-mesto naprej, streljali nazaj. To se zdi ćelo za Češnika ne posebno vne-ti priči Honigman odveč in odločno izjavi, da Češnik tega tam v gostilni ni govoril, in da tega tuđi stražniku ni mogla povedati. Ugotovilo se je tuđi. da so Kočevci bili s svojimi simpatijami na strani — Turkov (zato ker so ti svoječasno tuđi Kočev-cem razbijali glave, jim morili žene in ker se imajo Turkom zahvaliti, da so sploh — Kočevci). Državni pravdnik se je skliceval na § 305 k. z. in napravil strašno sliko »von Fahnenflucht, Meuterei« in drugih veleizdajniških grozotah, do-kazujoč da nikakor ni potreba, da bi bil to storil »m feierlicher Anprei-sung«. Zagovornik dr. 2itek je v daljšem govoru temljito pobijal obtožbo. Skoro 1 uro je trajalo posveto-vanje. Predsednik ob splošni pozornosti razglasi razsodbo, s katero se Jožef Češnik spozna krivim pregre-ška zoper § .305 k. z. in se obsodi na 3 tedne strogega zapora, odračunši že prestani priporni zapor 19 dni 18 ur, tako da ima še presedeti 1 dan in 6 ur. Dnevne vesti. r Kamila Theiraer proti klerikalni stranki. Člankom, ki jih je g. Kamila Theimer priobčiia v »Sloven-skem Narodu<, je posvetila Zarja« tisto pozornost, ki jih zaslužijo. — -Zarja- je naravno da tuđi vprašala, kaki nagibi vodijo g. Theimerjevo, da je stopila v javnost in razkrila strmečemu občinstvu tajnosti klerikalne stranke. Na to vprašanje po na-gibih ćele vojske, je odgovorila g. Theimer je va »Zarji s posebnim po-jasnilom, ki se glasi tako - Ie: »Velecenjeni gospod! Dovolite mi, da odgovorim na notico v številki z dne 16. t. m. Vašega cenjenega lista z »odprtim pismom«-: Moji motivi za objavo član-kov proti Šusteršiču v >Sloven-skem Narodu , so dvojnega značaja: Osebni, kakor ste čisto prav slutili, in stvarni. Predvsem pa en popravek. Jaz nikakor nisem pripadnica klerikalne stranke, cetudi se mi je zdelo, da bi se morala poslužiti klerikalne pomoći za uresni-čenje mojih raznovrstnih občekori-stnih načrtov, kakor uvredbe in zgradbe bolniškega stražništva na deželi, kmetijskega gospodinjske-ga pouka itd. V verskem oziru sem sv obodomi^elna in nisem tajila tega^rvrjjega prepričanja niti na-pram klerikalcem, tako da sem se lani demonstrativno oddaljevala od evharističnega kongresa. Ali to Ie mimogrede. Moje zanimanje za socijalna in narodno - gospodarska vpraša-nja me ie tuđi najprej dovedlo z dr. Janezom Krekom, ki je spiritus rektor Slovenske ljudske stranke, v osebne stike, kateri so se kmalu zgostili v intimno prijateljstvo, ker se mi je po vsem njegovem vede-nju zdelo, da smem v njem kljub njegovi suknji slutiti somišljenika. Dr. Krek je postal za več kakor poldrugo leto stalen gost v moji hiši, in se je polagoma pogovarjal z menoj o vseh privatnih in javnih zadevah, ki so se ga dotikale. Tako sem izvedela tuđi za Šusteršičevo felonijo napram njemu. Pri tej priliki se mi je dr. Krek tuđi prvič približal s predlogom. naj se orao-žim s do tedaj mi osebno še skoraj popolnoma neznanim gosp. Povše-tom. da bi tako ustvarila politično protitežo proti Šusteršiču in postavila svoje raznovrstne socijalne zveze in svoie skromno strokovno znanje v službo njegovega naroda. Razume se. da sem z ogorčenjem zavrnila misel. da bi se dala eno-stavno prodati iz političnih razlo-gov. kar pač ni motilo Kreka. da se je ustno ;n pismeno venomer vra-cal k temu Ijubljenemu projektu. Medteni se je obnašal Krek \ vsakem ozini tako ogorče valno napram meni. in je poplačal izka-zano inu prijateljstvo s tako kri-čečo nehvaležnostjo, da se je porodila v meni želja — ne delam se boljso, kakor sem — da povrnem enako z enakim in da ga zadeneni tam. kjer je najbolj občuTijiv. Toliko o moiih osebnih moti-vih. V stvarnem oziru ie odločil l>usteršičev posrečeni poizkus, da je preprečil s svojimi nesramnimi intri^ami nstnnovitev semenišca za izobrazbo učitcljic za gospodini-stvo na kmetih v ju^oslovanskih deželah. Semenišče je bilo moja davno ljubljena misel. ki sem io gojila, kakor vse druge nacrte za po-vzdigo kmečkega prebivalstva v iugoslovanskih deželah že v letih, ko nisem poznala Kreka. Šuster-šiča, kaj še Povšeta. niti po imenu. Sicer moram tukaj dati resnici čast in konstatirati, da ni Povše, Kate-rega sem rnedtem spoznala kot poštenjaka in ga čislam, Ie povsem oddaljen od moje časniške kampanje, ampak da io je tuđi odločno obsojal. Toliko za popravo dejstev, za katere resničnost sem vsak čas pripravljena nastopiti dokaz resni-ce pred sodiščem. Ne glede na osebne neprijetnosti. ki mi nasta-jajo iz tega. se smatram vendar s srečno, da sem začela boj proti Su- j steršiču in tovarišem, ker imam . nemara ne povsem neutemeljeno upanje. da nrihaja naposled obračun s stranko, katere vsa njena nravnostna kvalifikacija nikakoi ne opravičuje, da igra vodilno vio-go v deželi. Z najlepšo zahvalo za objavo teh vrstic in z odličnim spostova-njem Kamila Theimer.« + O jugoslovanskem jezikov-nera vprašanju piše zadrški »Narodni List« med drugim: »Ideja kulturnega in narodnega edinstva vseh Jugosio-vanov je osvojila že veliko večino slovenske inteligence. Ražen dr. Ro-stoharja nima ta ideja med Slovenci niti enega uglednejšega protivnika. Vendar pa so med pristaši te ideje različne struje: večinoma vsled ne-praviinega pojmovanja. One, ki so stopili v vprašanju edinstva najdalje in zahtevajo radikalno izvajanje tega edinstva, nazivajo zmernejši »Hrvate-. Očitajo jim, da se hočejo pohrvatiti«. Tak »Hrvat« bi naj bil dr. Ilešič. Qd drugih >zmernejših« se razlikujejo v tem, da jih radi navda-jajo dvomi. Vzrok njihove zmerno-sti in opreznosti je ta, da Hrvatom in Srbom đosti ne zaupajo in da se boje, da bi jih le-ti — >,požrli«. Sicer pa napredujejo eni kakor drugi. Do-čiui je še pred par leti bila većina slovenske inteligence globoko prožeta črnega pesimizma brez vsake vere v spas in bodočnost, delujoč samo na to, da se narod »čim najdalje« vzdrži, je danes že veliko število te iiitdigence, zlasti mlajše, polno vere in volje, idealov in svetlih pogledov v boljšo bodočnost. Ideja edinstva, ideja narodne veličine — sedem-nL'jst milijonov velike, čustvo, da nišo sami, da za njimi stoji na Balkanu preko petnajst milijonov istega naroda, istih teženj in iste bodočnosti, vse to je ustvarilo v njih to silno ve-ro. In dasi je danes med njimi takih, ki so o tem pogledu še skeptični, miajsa Slovenija je tu in ona nam jamči za bodočnost. In njihova dobra volja je nam jamstvo za končni uspeh ... Pisec Niko Bartulović zaključuje svoja izvajanja tako-le: Naši govori so že došli v stadij, da se drug ne more več vsiliti drugemu. Vsi so enako lepi, ponosni in bogati, vsi že imajo lepo razvito književne st in znanost. Radevoljno se ne bo uklonil nobeden. To bi morda bilo idealno, ali je nemogoče. Saj poznamo sami sebe. Zato mislim, da je treba tu že sedaj započeti s praktičnim delom. Kot početek moramo ustvari-ti pogoie, da vsi Sloveci čitajo in razumejo srbo - hrvaški in vsi Srbi in Hrvatje slovensko. V to svrho bi se moral ustanoviti skupen književni list. v katerem bi se pisalo v obeh ^ovorih v latinici in ćirilici. List bi moral svojim naročnikom dajati brezplačno na razpolago male slovensko - hrvaške in srbsko - slovenske besednjake po vzorcu znanega Matičnega. S tem bi se doseglo tes-no razvijanje naših književnosti, one bi bile bližnje po vsebini, po duhu, po ^ rednosti. a končno tuđi po jeziku ... : Besede bi se jele križati in mešati in i list bi postal polje, na katerem bi se opaženo in neopaženo izvajala selekcija naših govorov ...« -f- Misijonarije od Save. Piše se nam: Teške gospodarske krize tare-jo dolenjskega kmeta. Najboljši po-sestniki se selijo na Nemško in v Ameriko. Toda — ako si zadolžen, kaj ti je storiti? — Moli, osobito se priporoči Mariji, ^to bolečine ozdravi ... Tako je pridigal nadebuden jezuit. Pa šalo na stran: ko bi ne bila stvar tako prokleto žalostna, imeno val bi jo srčno neumno. Naše dobro ljudstvo da še premalo moli! Izpre-govoriti je pa tuđi še prav resno be-sedo. Izpovednik je odrekel odvezo članu nepolttičnega društva »Sokol-, Ie ker je Sokol. Skesani grešnik je uvide! zmoto in se je odpovedal So-i kolu in hudiču in izpolnil vse druge zahteve strogega inkvizitorja. To je izsiljevanje, kakor je zapis, v bukvi-cah in ki ga treba dobro pomniti. Po-ziv'ljamo s tem jezuitskega misijonar-ja, naj izjavi, ali ie v sokolskih dru-štvih doma licemerstvo, zapeljivost, rohujšanje. prešestovanie vsake vrste, odganjanje in morenje otrok — ali kje pač? Ej, drzno čelo imate, ve-lečastiti gospodje. in vas li nič ni sram. da se osmelite take stvari očitati poštenjakom? Mar ste vse poza-bili, kar se je godilo v preteklem in polpreteklem času pri nas in v okolici? On. Ie bolj ponizni bodimo, sicer bo hudo. Priporočamo še našim klerikalnim kolovodjem vobče več skromnosti in pa da uvidijo svojo popolno ničevost, drugače bo žaro-potalo in pa — zasmrdelo do neba. Nikar ne grešite preveč na liberalno potrpežljivost in prizanesljivost, češ, ker smo sedaj dlje časa molčali. Me-ra je polna. Pred vsem pa od »Sokola ^ — roke proč! + Ubogi Kočevarji. Kako dobro se Kočevarjem godi, izpričuje dej-stvo, da je okrajno glavarstvo v Ko-čevju izstavilo od 1. januarja do 13. maja t. 1. 600 posov za inozemstvo. Če bo šio tako naprej, kmalu ne borno imeli nobenega Kočevarja več. Žalostil se skoraj gotovo ne bo nihče za njimi. — Predavanje dr. Ivana Oražna o njegovih doživljajih in opazovanjih med vojno na Balkanu, ki se vrši danes ob 9. zvečer v restavracijskih prostorih pri »Zlatorogu«, je javno in vsled tega vsakomur pristopno. Ob 8. zvečer se vrši v posebni sobi iste restavracije izreden občni zbor »Po-litičnega in izobraževalnega društva za dvorski okraj«- Vabimo društveni-ke, da se tega zbora zanesljivo ude-leže. — Vse kar je prav. C. kr. policijsko ravnateljstvo postopa silno strogo z gostilničarji, samo s »katoliško« pivnico v Rokodelskem domu dela y tem oziru posebno izjemo, tej katoli-ški pivnici je vse dovoljeno. Oblast namreč mirno trpi, da se na keglišču Rokodelskega doma kegla dolgo čez polnoč, da krogle neznosno ropotajo in vznemirjajo ćelo okolico daleč na-okrog. Če že keglajo čez policijsko uro, je to stvar, ki briga oblastvo, toda naj se vsaj poskrbi, da bodo krogle mirneje tekle, da ne bo takega peklenskega ropotanja vsako noč kot je sedaj. — Knjižnici gospodarskega na-prednega društva za šentjakobski okraj je podarilo zadnji čas več šent-jakobskih rodoljubov in rodoljubkinj knjige. Ker nečejo darovalci in daro-valke biti imenovani, se jim odbor neimenoma zahvaljuje za njih izred-no požrtvovalnost, obenem pa prosi še nadaljnje podpore pri drugih. Iz- . datki za knjižnico se vsled narašča-jočega obiska množe, zato je treba vsestranske pomoći. Darujte tej knjižnici knjige ali prispevke, ali pa ji saj prepustite lepo berilo proti maihni odškodnini. V knjižnico ima pristop vsakdo, ker je knjižnica javna, ljudska. Odprta je vsako sredo in soboto od pol 7. do 9. zvečer na Vožarskem potu št. 4. — Tatvine knjig iz knjižnice. Zadnji čas so se jele ponavljati tatvine knjig, izposoienih iz knjižnic. — Knjige nišo ukradene knjižnicam, ampak izposojevalcem, ki morajo seve-da dotične knjige potem plaćati. Ker bi bilo dobro, da bi se tem množečim. se tatvinam prišlo na sled, prosimo vsakogar. ki bi našel kako, iz knjižnice ukradeno knjigo kod, da to takoj naznani dotični knjižnici, saj je vsaka knjiga štampljirana na več krajih. Ravno tako pa opozarjamo kupoval-ce takih ukradenih knjig, da bodo morali izročiti knjige dotični knjižnici, ne da bi dobili povrnjeno plačilo. — Kako se dela za Jugoslovan^ stvo. Pred nekaj časom je bil neki Slovenec na zagrebški gornjegradski gimnaziji. Dobii je hipoma kakili deset naročnikov za knjige »Matice Slovenske-, ki so se obenem prijavili za Zemljevid slovenskega ozem-11a. — Poročil se je v Ljubljani gosp. Andrej Franz, pivovar gostilničar-ske pivovarne v Lescah, doma iz Zatca na Češkem, z gospodično Ano D o b i d a iz Lesec. Bilo srečno! — Nogometna tekma. Kakor smo že poročali, se vrši na praznik v če-trtek popoldne ob 5. uri na igrišČu poleg Lattermannovega drevoreda ob ugodnem vremenu takozvana kla- [ sifikacijska nogometna tekma mea prvim in drugim rnoštvom »Ilirije«. Sodec po uspehu. ki ga je dosegla »Ilirija« o Binkaštih, ste obe moštvi skoraj enako močnt. Da se moč vsakega moštva kakor tuđi sposobnost vsakega posameznega igralca ugoto-vi. se vrši ta tekma. In ravno radi tega bo ta tekma gotovo skozinskoz živahna ter zanimiva, kajti vsak po-samezen igralec si bo gotovo priza-deval, da se pokaže v svoji najboljši formi. Za to tekmo so določene sle-deče vstopnine: Sedeži po 1 K. štoji-šča po 40 v. Zeleti bi bilo, da občin-stvo s svojim posetom pokaže zanimanje za športno gibanje med nami. — Corrigenda k feljtonu »Slovensko »znanstvo« med Poljaki« v 111. št. z 17. maja, str. 1., stolp. 1., vrsta 2.: Krakovu namesto Krako-vem; — vrsta 12.: 149 namesto 109; — stolpič 2., zadnja vrsta: navaja letnike, kjer članki namesto: izmišlja si članke, ki; — 3. stolpič, 3. vrsta še: A. F(ekonja), Trubarica - Celjan-ka. Zvon VII. (18S7), 37S—79: — str. 2., stolpič 1., vrsta 1.: dr. Lenard, namesto dr. Logar; — stolpič 5., vrsta 27.: Elzejeva, namesto Elzeja. Lovska dražba. Pri c. kr. okr. šlavarstvu v Ljubljani (soba št. 2) se Io dne 3. junija t. 1. ob 11. uri dopol-dne oddal potom javne dražbe v zakup lov občine Pijava gorica za petletno dobo, ravnotako lov občine Sv. Jošt. — Pri c. kr. okr. glavarstvu pa se bo oddal 2. junija t. 1. ob 9. uri dopoldne v zakup lov krajevnih ob-čin Jesenice, Kropa, Lesce, Ljubno. Mošnje, Ovšiše, Radovljica, Bled, Bcgunje in Predtrg ter Bela peč. Dražba lovišč se bo vršila v vrsti, kakor so zgoraj občine navedene. Zakupni in dražbeni pogoji se more-jo vpogledati pri omenjenih glavar-stvih v navadnih uradnih urah. Praznovanje obletnSce ustanovljenja »Schulveretna« v Kočevju se je vršilo, kakor drugod dne 13. maja. j Zadeva je sicer že deloma zastarela,. a zasluži, da se v nekem oziru ne po-zabi. Tedaj Kočevarji so našli ta dan zopet svojo germansko dušo, ker do-sti svetlih kronc Schulvereinovih pri Stran 4. SLOVENSKI NAROD. ii5. štev. njih obleži. Ponosno so plapolale frankfurtarice, na nekaterih poslopjih bolj sramežljivo crno - žolte. To bi bilo vse v redu, kajti zakaj bi se Iju-dem nacijonalen šport ne dovolil. A nekai drugega treba pribiti: tuđi na c. kr. državni gimnaziji je plapolala ta dan zastava. Komentara ne borno pisali, naj si ga vsak sam napravi. Hei! takim državnim učnim zavodom! Preprečena avtomobilska nesreća. Na binkoštni ponedeljek ob 11. zvečer so neznani zlikovci v Trati pri Skoiji Loki položili sedem me-trov dolg tram čez deželno cesto. Ob istem času je prišel od postaje £kotja Loka avtomobilni omnibus s sedmimi osebami. Dvajset metrov pred tra-mom je Šofer zapazil oviro ter še pra-vočasno ustavil avtomobil. Pravijo, da so bili klerikalni nezadovoljneži. Nesreća. V petek ponoči ie šel gledat v Cirčičah pri Kranju hlapec posestnika, po domaće pri Češnju, v hlev k živini. Ko se približa h kobili, udari ga ta s kopitom s tako silo v prsa, da je takoj obležal in drugo noč umri. Umri je v Podbrezjah g. Josip J e g i i č . c. kr. davkar v p. Poskušen samomor na Bledu. Včeraj smo registrirali vest, ki ie bila priobčena v nekaterih nemških, pa tuđi slovenskih listih, o roparskem napadu na tehnika Cliunaga na Bledu. Mi smo takoj izrekli svoj dvom, da bi se moglo kaj takega zgoditi. — Gotovi listi pa komaj čakajo, da bi mogli s takimi krvavimi vestmi škodovati ugledu našega prvega leto-visča. Kakor se kaže, je bil naš dvom popolnoma utemeljen. Tehnik Cliu-nag je namrec — kakor nam poro-čajo z Bleda — zapravll in zaigral precejšnjo vsoto denaria. ki mu ga je zaupal njegov oče. Ker pa se je zbal oceta. se je poskusil usmrtiti ter fin-giral roparski napad. Rana je menda tuđi precei lahka. Čudno pa se nam zdi, da se gotovi listi prej ne informi-rajo. predno prineso tako krvavo senzacijo, ki Ie škoduie. Zadeva se zdaj preiskuje in borno svoječasno več poročali. Lovska dražba. Dne 7. junija ob 9. uri dopoldne se bo na uradnem dnevu c. kr. glavarstva v občinski pi-sarni v Tržicu potom javne dražbe v zakup oddal lov kraievne občine Tr-žič za dobo od 1- julija 1913 do 30. junija 191S. Zakupni in dražbeni po-goji se morejo vpogledati pri c. kr. okr. glavarstvu v Kranju v navadnih uradnih urah. Samomor. V Idriji se ie v noči od nedelje na ponedeljek v svojem stanovanju obesil na hlačni pas 251et-ni rudar Ivan Krapš. Usnjati pas je bil pritrdil na omaro, in sicer tako nizko, da se je še s skrčenimi nogami odtikal tal. Če bi se ga bilo preie našlo, bi se ga bilo gotovo otelo smrti. Tako pa je mogel zdravnik konstatirati Ie smrt vsled obešenia. Zdravnik je tuđi izjavil. da je Krapš izvršil samomor v duševni zmedenosti vsled alkoholizma. Tako zahteva sovraž-nik ljudstva alkohol vedno več žrtev, a navzlic temu se ne more odva-diti žganjepitju. Zdravniška vest. Bivši hišni zciravnik v zdravilišču Alland, dr. Fvgen Barac, je začel svojo zdravniško prakso v Gleichenbergu, zdraviiišču za bolezni srca in pljuč. Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 20.. sredo 21. in četrtek 22. maja: 1. Morska kopel Trouville. (Potovalna slika. V barvah.) Samo popoldne. 2. Rivalstvo morja. (Znanstveno.) — Samo nopoldne. 3. Lmet-nice na tranecu. (Varietetni film.) — Samo popoldne. 4. Žurnal Pathe. (Najnovejša kinematografska poro-čila.) 5. Moric pri telefonu. (Veleko-mično.) 6. Krinka lepote. (Senzacij-ska drama v dveh dejanjih.) — Samo popoldne. Senzacionalno! 7. Izkiju-čeni. (Senzacijska drama v štirih de-ianjih kakor >/Ljudje med ljudmi*. Dolgost filma 1400 metrov.) Samo zvečer! 8. Ljubezenska ženitev. (Komična učinkovitost z Maks Linder-iem.) — V soboto >Quo vadiš*. — Otvoritev vrta, kjer se bo tuđi pri dnevni luči predvajalo. Kino-Metropol v deželnem gleda-• •scu. Danes in jutri pcpolnoma nov spored: Eidsvold. (Naravni posne-tek.) Nepravi policist. (Drama.) Presenećen ja mornarja. (Komično.) Po-skušnja. (Veseloigra) Pravica žene. (Velika drama.) V glavnih vlogah te veleinteresantne drame nastopita svetovnoznana kinoigralca VValde-mar Psylander in Ebba Thomson. — Dupin seli klavir. (Komično.) Začetek ob pol 7. in pol 9. zvečer. Mladini vstop ni dovoljen. — Vodstvu Metropola se je posrećilo zasigurati si ne-kaj najboljših fiimov za bližnjo bo-dočnost. Opozarjamo že danes na 1000 m dolg film »Vražfa ženska«, ki se bo predvajal samo dva dni, v četrtek in petek v deželnem gledaliŠČu. V mestni klavnici se je zaklalo od 4. do 11. t. m. 68 volov, 7 bikov, 7 krav, 175 prašičev, 196 telet, 33 kostrunov. 14Q kozHčev. Vpeliala pa ' se ie 239 kg mesa, 106 zaklanih telet in 53 zaklanih kozličev. Signal za ogeni. Včeraj popoldne ob V4 na 5. je na Gradu enkrat ustrelil. Ljudje so, kakor običajno, začeli povpraševati, kje gori, a so kmalu izvedeli, da nikjer. Top je sprožil baje neki vojak iz nevedno-sti. kar je čuvaj rešilni postaji takoj tekfonično sporočll. Nesreća na železnici. Včeraj popoldne je na južnem kolodvoru vlak povozil železniškega pripenjača Aloj-zija Maroka. Njegovo truplo so pre-peljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Ponesrečenec se je pred kratkem oženil in je stanoval na Dolenjski cesti. Pod vlak je hotela skočiti snoči 361etna Marija Pibernikova iz Mo-kronoga, a so namen še pravočasno preprečili. Zdravnik je konstatiraj tia je umobolna ter odredil, da so jo z rešilnim vozom prepeljali na opa-zovalni oddelek v deželno bolnišnico. S trga. Včeraj se je na trgu z ozirom na zasirjenost mleko preiz-kusilo v 16 slučajih in je bilo vse dobro. Najdene stvari. 1 rjava denarnica z vsebino. 1 železna ^Drehstange«, 1 crna mala denarnica z vsebino, ^ zvezka, 1 dežnik, 1 denarnica, 1 ši-valne potrebščine, 1 športna veriži-ca. Izgubljene stvari: 1 svil-nata šerpa, 1 denarnica z 10 K, 4 ban-kovci po 10 K, 1 otročja jopica (mornarska), 1 zlata zapestnica v obliki verižice, 1 pes, srednje velikosti, rumen, z malo rano na hrbtu, 1 zlat pr-stan z 3 belimi kamenčki, I ključ, 1 crna denarnica z 22 K 4 vin., 1 crna denarnica s Čez 5 K denarja, 1 očala s košcenim držalom, 1 zlata zapestnica. 1 ura z verižico, 1 deženik s srebrnim držalom, 1 Crni mali psiček. 1 srebrna žepna ura z 1 pokrovom in 1 denarnica z 0 K vsebine. DežElna vlada proti mestni ohčini. V zadevi izrabe vodne sile na Ljubljanici je deželna vlada odločila proti mestni občini ljubljanski v prilog deželnemu odboru. Razsodba se glasi: Mestna občina ljubljanska je zaprosila vodopravno dovoljenje za projekt vodosilne naprave za prido-bitev električnega toka pri zajezni zatvornici ob Ljubljanici, ki jo napravi komisija za osuševanie ljublian-skega Barja. Kranjski deželni odbor, v sporazumu z upravo državnih že-leznic, je zaprosil vodopravnega do-voljenja za enak projekt za vkoristi-tev vodne sile reke Ljubljanice pn isti zajezni zatvornici za pridobitev električnega toka. V zmislu § 71. lit. b kraniskega vodopravnega zakona £ dne 15. maja 1872 dež. zak. št. 16 deželna vlada kot po § 54 odst. 2. na-vedenega zakona pristojno vodopravno oblastvo izreka na podstavi dne 17. in 20. marca izvršene komi-sijonalne razprave. da pristoji sku-pnemu projektu kraniskeca deželne-Ca odbora in c. kr. uprave državnih železnic z ozirom na njegovo pretežno važnost za narodno gospodarstvo prednost pred projektom rnestne obcine ljubljanske in da nr ra kranjski deželni odbor združeno s . kr. upravo državnih železnic podr >bne projekte, ki naj tvorijo postavo za na-daljnje privolilno postopan'e vložiti v enem letu po pravomoćnosti te raz-sodbe. — Razloge, na kat-re se opira ta razsodba, priobčimo jutri — Zo-per to razsodbo je dopuščena pritož-ba na c. kr. poljedelsko ministrstvo, ki jo je pismeno ali ustno v 14 dnch po tem razglasu vložiti pri c. kr. deželni vladi. Narodno obramha. šenpeterska moška in ženska podružnica družbe sv. Girila in Metoda ste imeli v soboto na Ahacljevi cesti pri Zupančiču svoj občni zbor. Pred-sednik g. M a 11 v naznani, da je pr-vomestnik vladni svetnik g. Sene-k o v i č zadržan ter pozdravlja blagajnika osrednjega odbora, notarja g. Hudovernika. Predsednica ženske podružnice, g. Mihaela Še-gova, pozivlja k vztrajnsmu skup-nemu delu ter naznanja, da je v mi-nulem letu umrla g. Ana M a t e 1 i -č e v a. Tajnica gdčna. Baudeko-v a poroča o društvenem delovanju ter sproži misel, da bi podružnici napravili v šentperterskem okraju po-seben Ciril-Metodov dan. Podružnica ima 4 pokroviteljice, 122 rednih čla-nic in 22 ustanovnic. Blagajničarka ga. Potočnikova poroča, da je podružnica oddala centrali nekaj nad 300 K več kakor lansko leto. Lansko Jurjevanje je neslo 292 K 85 vin. Vrtna veselica na Telovo 685 K 81 vin., Malenškov večer 255 K 15 v. Osrednjemu odboru je bilo skupno oddano 1494 K 97 vin. — Moška podružnica ima 207 članov. Oddala je centrali 468 K. G. Lavosiav C v e t n i č je vplačal obrambni kamen. — Blagaj- nik osrednje družbe, g. notar H u -dovernik se zahvali obema podružnicama za njih uspešno delova-nje. — Pri nato vršečih se volitvah, ki so se vršile per acclamationem, so bili izvoljeni: za predsednico ženske podružnice ga. Mihaela Šega, za predsednika moške podružnice gosp. M a 11 y; za odbornice ženske podružnice ge *. V u č n i k o v a, Potočnikova, Knei slova, Tr-š k an o v a, Podkrajškova in gdčna. Baudekova, Kendova in Rohrmannova; za odbornike moške podružnice so bili izvoljem sledeči gg.: Rohrmann, Potočni k, V u č n i k, šega, stotnik Ma -s e 1 j, profesor Maselj, Mencin-ger, Verovšek in Gherbaz. — Za delegatinje pri glavni skupščini so bile izvoljene gdčna. Rohrmannova in Kendova, eventualno K n e i s 1 o v a. Za kamen: 43. g. Šega, za kamen 9. g. Gherbaz, kamen 13. g. P o d k r a j š e k. Razven tega so bili izvoljeni kot delegati še gg.: Planinec, Župan-č i l\ K n e i s 1. in M a 11 y. Občni zbor je nato priporočal odboru, da uvažuje želio, da naj se priredi Ciril-Metodov dan. — Jurjevanje naj se priredi pozneje na kako nedeljo v letu, da se odnravi konkurenca gostil-ničarju. Končno se g. Sega še spomni neumorne tajnice gdčne. Ba u d e -kove, ki je že 21. bila izvoljena za tajnico. Društveno noznsnilo. V prid Društvu za zgradbo So-kolskega dotna Sokolu I. se priredi jutri, v sredo, na vrtu brata Pocival-nika, Sv. Petra cesta, vrtni koncert društvenega salonskega orkestra. — Spored je jako zanimiv in se vsem prijateljem godbe in Sokola I. pripo-roča ta prireditev. Začetek točno ob pol 9. uri zvečer. Vstopnina 30 vin. za osebo. Občekoristna zadruga za stavhe in stanovanja v Ljubljani ima svoj občni zbor v petek. 23. maja ob 8. zvečer v zgornjih prostorih restavra-cije Pri roži. Društvo za otroško varstvo in mlsdlnsko skrb v sodnem okraju Kamnik priredi dne 4. junija t. 1. popoldne ob 4. uri v sodni dvorani Št. 2 svoj občni zbor. Idrijska Sokolska župa priredi v nedeljo, 25. maia, pešizlet v Crni vrh. Iz Idrije je odhod ob :;/410. dopoldne. Skupni obed je v gostilni Blaža Zajca v Predgrižah. Na njegovem posestvu bc tuđi javna telovadba, pri kateri se hodo izvajale proste vaje in vaje na drogu. Povratek iz Crnega vrha je zvečer ob 6. uri. Predseclstvo vabi k najštevilnejši udeležbi. Društvo za otroško varstvo v Idriji sklicuje letni društveni občni zbor na 25. maja t. 1. dopoldne ob 9. uri k sodišču v Idriji v razpravni sobi št. 1 z uavadnim dnevnim redom. Akatlemično društvo slovenskim veterinariev na Dunaju priredi svoj II. redni občni zbor v «oboto dne 24. maja t. 1. v restavraciji Siegl, III.« Neulingasse 28. »Sava«, društvo svobodomisel-nilt slovenskih akademikov na Dunaju je konstituiralo svoj odbor, iz-vrlien na I. rednem občnem zboru XXI. tečaja 10. maja, sledeče: Pred-sednik .lože S a m e c , cand. med. vet. Podnredscdnik Anton C i z e 1 j, stud. med. Tajnik Vladislav T u r k , stud. com. Blagajnik Bogdan Ž u -ž e k , stud. iur. Gospodar Ivan O g o r e 1 c , stud. com. Knjižničar Božidar K r i s t a n č i č , stud. eksp. \rhivar Robert Sa II oker. cand. ilir. Namestnika FVanc I) r a š 1 e r , stud. eksp. in Josip Ermenc, stud. med. Pregiedniki Franc K o š m e 1 j, cand. iur.; Srečko L a p a j n e , cand. for. in Vinko Lapajne, cand. iur. Izpred sodiščo. Morilec poslanca Schuhmeierja pred dunajsko poroto. Včeraj se je pričela pred dunajskim porotnim so-diščeni na dva dni določena obrav-nava proti morilcu socijalnodemokra-tičnega poslanca Franca Schuhmeierja, krščanskemu socijalcu Pav-lu Kunschaku. Obtožnica dolži Kun-sehaka, rojenega na Dunaju, 43 let starega železarfa, zavratnega umora, ker je napadel dne 11. februarja 11a dunajskem kolodvoru severoza-radne železnice poslanca Franca Schumeierja od zadaj in ga ustrelil, vsled česar je Schuhmeier umri. — Obtožnica opisuje umor približno sledeče: Dne 11. febr. se je vračal posianec Franc Schuhmeier iz Stockeraua, kjer je imel volilni shod. Iz perona na kolodvoru severoza-padne železnice je šel Schuhmeier v carinsko dvorano, da bi prišel od tod k izhodu kolodvora. Bilo je okoli V4 na 11. zvečer. Ko je bil Schuhmeier'približno v sredi dvorane, je potegnil nenadoma neki moški, ki je šel komaj dva koraka za njim pišto-lo repetirko, nameril na poslanca in ustrelil. Schuhmeier, zadet v tilnik, je padel na obraz in je bil v nekaj minutah mrtev. Morilec je postal nekaj trenutkov s pobešeno roko v kateri je držal pištolo, kot bi čakal uspeh svojega dejanja, nato je vtak-nil pištolo mirno v žep in hotel oditi z besedami: »To je moje maščeva-nje«. V tem trenotu sta skočila na njega dva železniška uslužbenca, toda morilec jih je odrinil in jima za-klical: Stojta! Kar sem botel storiti sem storil, sedaj ne bom storil niko-mur nič žalega. In res je šel mož ž njima mirno v policijsko stražnico, kjer je povedal, da je Pavel Kun-sehak. Morilec Pavel Kunschak, ki pripada politično kršćansko socijalni stranki, je sin dunajskega izvoščka, je dovršil na Dunaju ljudsko solo in se izučil za livarja. V 22. letu je šel na popotovanje in je delal več ali manj časa v Mariboru, v Solnogradu, v Švici, v Nemčiji, v Argentiniji in končno zopet na Dunaju. Od 14. junija i. 1. pa je bil brez dela in je živel od svojih prihrankov. — Morilec je pripoznal, da je imel že delj časa namen usmrtiti enega socijalno demo-kratičnega vodjo in da je šel na kolodvor z namenom, da usmrti Schuhmeierja. Zato je tuđi ustrelil na njega od zadaj in tako blizo. V svojo obrambo pa navaja Kunschak, da je postal pravzaprav Ie žrtev socijalno demokratičnih delavcev. Kajti po-vsod, kjer je služil, so ga baje toliko časa silili in priganjali, da bi pristopil k socijalno demokratični organizaciji, dokler ga nišo, ker ni hotel postati socijalni demokrat, ali odpustili ali pa mu tako zagrenili življenje in otež-kočili njegovo stališče, da je delo sarn pustil. Zato tuđi že od 14. jun. L 1. ni imel dela in je živel od prihrankov. Ker mu je denar zacel pohajati, je sklenil, da se masčuje nad nasilnimi socijalnimi demokrati in sicer na ta način, da ustreli enega njihovih vo-dij. Razmišljal je dolgo, koga bi si izbral za svojo žrtev in je prišel končno na Schuhmeierja, katerega je že prej poznal in katerega je sma-tral za najvecjega socijalno demo-kratičnega krivca. To je teoretičen moment njegovega zlodejstva. — Sodni psihijatri so izjavili o dušev-nem stanju morilca, da kaže pač ne-navaden značaj, vendar pa se ne da dokazati pri njem, da bi bil duševno bolan in je torej za svoje v preslep-Ijeni maŠčevalnosti izvršeno, premiš-ljeno dejanje popolnoma odgovoren. Obravnava se je pričela ob 10. dopoldne. Za obravnavo vlada veliko zanimanje in že ob 7. zjutraj so čakali ljudje pred sodnim poslopjem, da pridejo v avditorij. — Obtožnico je poslušal morilec popolnoma mirno in je izjavil na vprašanje predsedni-ka. če prizna, da je kriv, da se čuti krivega, pač pa, da ni obtožnica točna. Prizna tuđi, da je imel v principu namen usmrtiti poslanca. Pri na-daljnem dolgem zasliševanju trdi Kunschak. da si je izbral ravno Schuhmeierja za svojo žrtev zato, ker ga je poznal kot ničvrednega človeka, ki je napravi! mnogim veliko škode, učil to. kar je vedel da ni prav in je tuđi njega ruiniral. Ni pa izbral njega ravno zaradi tega, ker je baje po mnenju najvplivnejši socijalni demokrat, ker bi si bil v tem slučaju pnvoščil dr. Adlerja ali koga drugega. Morilec je spremljal Schuh-meierja skrivaj v Stokerau, toda tam ni hotel izvršiti atentata, ker ni hotel imeti opraviti s tamošnjo policijo. Pravi dalje: »Na dunajskem peronu sem ga videl, prehitel me je, v tem trenotku sem potegnil pištolo, nameril, (pokaže z roko), sprožil in Schuhmeierja ni bilo več.« Priče ki so bile navzoce so iz-povedale v smislu obtožnice; njegova gospodinja opiše Kunschaka kot patnetnega in treznega človeka. — Danes bodo zaslišane Še ostale priče, sodbo pricakujejo danes zvečer. Razne stvori. * Železniška nesreča. Iz Rima poročajo: Na progi Rim-Foggia je v nedeljo zadel osebni vlak ob tovorne-ga. Tri osebe so bile ubite, več pa težko ranjenih. * Rodbinska drama. Iz Szatmar* ja poročajo: Oabrijela Hatori je iz obupa, ker so jo njeni sorodniki pripravili ob vse premoženje, zastrupila najprej svoja oba sina v starosti tren do petih let, nato pa še sama sebe. Prebivalstvo je hotelo sorodnike lin-čati, kar je orožništvo preprečilo. * Sufragetke. Iz Londona poročajo: V Boxnore so predvčerajšnjim našli dve bombi, ki pa so jih pravo-Časno uničili. Bombi so najbrže položile sufregetke. V Cambridge so sufregetke zažgale eno hišo, ki je popolnoma zgorela. Dve sufregatki so aretirali. * Zrakoplovna nesreča v Hercegovini. K včerajšnj. poročilu o zrakoplovni nesreči v Cepljini še poročajo; Kakar je izpovedal lahko po- škodovani poročnik Flassig, se je nezgoda zgodila sledeče: Stotnik An-drić je hotel v spremstvu Flassiga napraviti okrožni polet skozi Hercegovino. Po večurnem poletu je zapazil stotnik, da mu prihaja slabo vsled prevelike vročine, in se je vsled tega hotel pri Čapljini spustiti na tla. Kar naenkrat pa stotnik ni mogel več voditi zrakoplova, ki je padel na tla. Andriću je črepinja večkrat počila ter je umri v par urah. Flassig je dobil Ie par lahkih kontuzij in ga nišo mogli takoj zaslišati. Aparat se je razbil. Ponesrečencem je takoj prišla na po-moč voiaška pomoć iz Čapljine. * Tramvajska nesreča. Iz Bru-selja poročajo: Na električni cestni železnici v Verviersu je odpovedala zavira. Voz je zdrčal z največjo hitro-stjo po cesti navzdol ter zavozil v neko izložbo. Sedem pasažirjev je bilo ubitih, mnogo pa več ali manj po-škodovanih. * Nesreča v rudniku. Iz Novega Jorka poročajo: V nekem rudniku blizu Belle Vallev v državi Ohio je bilo vsled dveh eksplozij ubitih sest-najst rudarjev. * Povodnji na Francoskem. V različnih pokrajinah na Francoskem so velike povodnji. V okraju Beziers sta utonili dve osebi, v okolici Perpignana pa tri. * Veliko poneverjenje. Iz Draždan poročajo: BančniuradnikRichterBSploš-nega nemškega kreditnega zavoda" je bil aretiran zaradi poneverjenja. Pone-verbe znašajo pol milijona mark. * Velka tatvina. Iz Frakobroda poročajo: Na glavnem kolodvoru je bila v nedeljo popoldne nekemu ber-Hnskemu bankirju ukradena usnjata mapa, v kateri je imel za 200.000 mark menic. O tatu nimajo sledu. * Dragocena slika ukradena. Iz Budimpešte poročajo: Pri požaru pro-testantovske cerkve v Eperiesu je bila ukradena slavna Brockvjeva slika Je-zusa, ki je vredna 200.000 kron. Policija meni, da je tat cerkev zažgal, da s tem prikrije svoj zločin. * Avtomobilska nesreća. Iz Pia-cenze poročajo: Pri Pianellu je povozi! avtomobil grofa Cigale neko kmetico z imenom Angela Simonetti, ki je šla neprevidoma ravno tik pred avtomo-bilom čez cesto. Avtomobil je zavozil v ograjo nekega mosta ter se prevrnil. Grof Cigale, njegova mati, rojena grofica Stradella, in neka učiteljica, ki so bili v avtomobilu, so se poškpdovali. * Samomor turškega princa. Iz Carigrada poročajo: Princ Heireddin, vnuk sultana Abdul Asisa, se je v nedeljo zvečer ustrelil. 221etni princ je zapustil pismo, v katerem stoji, da je izvršil samomor zaradi svoje nervoz-nosti. Govori pa se, da ga je izvršil zaradi neke ljubavne afere. * Panamski kanal v nevarnosti. Iz Novega Jorka poročajo: Navzlic vsem dementijem je zgradba Panam-skega kanala vendarle resno ogrožena. Poročila, da se podira zemlja, se množe od dne do dne. V zadnjem času je zdrknilo več nego pol milijona kubičnih metrov zemlje v kanal. Otvoritev kanala se bo najbrže še za na-daljnih šest mesecev zakasnila. * Zrakoplovna nesreča. Iz Mo-nakovegaporočajo: Zrakoplov „Zilrich", v kateterem so bili trije moški in ena dama, se je hotel pri Landsbergu spustiti na tla. Pri tem \* tako zelo zadel ob tla, da je eden izmed moških padel iz košare ter se poškodoval. Damo, ki je izgubila ravnotežje, je eden od obeh gospodov še pravočasno zgrabil, vendar pa je z gorenjim delom telesa visela iz košare. Zrakoplov se je takoj zopet vzdignil. Moški, ki je držal damo, je končno omagal, in dama je Padla iz visine 200 metrov v Starn-berško jezero, kjer je utonila. * Vojaške demonstracije proti triletni vojaški službi. V Toulu na Francoskem so vprizorili vojaki, ko so izvedeli, da bodo morali reservi-sti, mesto da bi bili letos po dveletni službi odpuščeni, Še eno leto služiti, velike demonstracije. Vojaki so se zbrali na glavnih trgih in začeli napadati vojaške funkcijonarje. Da bi spravili vojake v vojašnice, je ukazal poveljnik garnizije dati znamenje za alarm. Vojaki, razun okoli 300 reser-vistov, so sli takoj v vojašnice, po dolgem in mirnem prigovarjanju pa se je posrećilo spraviti domov tuđi zaostale. Toda drugi dan so se demonstracije ponovile in pooštrile. Demonstranti so se zbrali na vežbali-šču in so hoteli v sklenjenih vrstah korakati v mesto, da demonstrirajo povodom vojaškega koncerta proti triletni vojaški službi. Castniki v uniformi in v civilnih oblekah so posku-šali demonstrante pomiriti. Toda za-man. Vojaki so nekaj častnikov pre-tepli, komandantu garnizije pa so rekli, da gredo rajši na vojno, kot bi ostali v vojašnicah. Hoćemo se tep-sti za Francijo, tri leta pa ne ostanemo tu. Nato je prišlo oboroženo vo-jaštvo in sicer infanterija in konjeni-ca. Demonstranti so zbežali v vinograde, kamor so jim vojaki sledili in kjer so se vneli kratki boji, v katerih so demonstranti podlegli. Civilno prebivalstvo ie večinoma proti de- 113. ltCY. SLOVENSKI NAROD. Stran 5. monstrantom in je pomagalo voja-štvu. Do večera so polovili skoro vse demonstrante in jih zaprli po raznih vojašnicah. Telefonska in brzojavna norotjla. Dogodkl na Balkanu. Srbsko stališče glede razdelitve osvojenega ozemlja. Belgrad, 20. maja. (Izvirno po ročilo). Z ozirom na srbsko stališče o razdelitvi osvojenega ozeralja so važni ti-le podatki, črpani iz tabele, ki je bila danes obelodanjena: Bolgarska je osvojila ozemlja 59.000km-, Srbija nO.000 kmr, Crna gora 5000 km2 in Grška brez otokov 30.000 km-. Od tega czemlja bi v smislu bolgarskih a spi racij pripadlo Bolgarski 87.000 km2, Srbiji 26.000 km2, Crni gori 7000 km2 in Grški 11.000 km2, ako se izloči Albanija s 26.000 km2. V smislu srb-sko-grškega stališča bi dobila Bolgarska 61.000 km-, Srbija 36.000 km2 Crna gora 7000 km5, Grška pa 27.000 km2. Po Bolgarski razdelitvi bi Bolga-rija po vojni merila 183.000 km-, Srbija 75.000 km2, Crna gora 16.000 km2 in Grška 76.000 knr. Po srbsko-grški razdelitvi bi Bolgarska merila 157.000 km2, Srbija 85.000, Grška 92.000 in Crna gora 16.000 km2. V tem slučaju bi Bolgarska štela 6 rnili-ionov 600.000 prebivalcev, Srbija 4 inilijone 100.000, Crna gora 1 ? mili-jona, Grška 3 milijone 500.000 pre-tuvalcev. Pred vojno je znašala veli-kost Srbije nasproti Bolgarski soraz-merno 50° 0, Crne gore 9'■'/«> *n Grške 67%. Po Bolgarski razdelitvi bi sedaj Srbija imela v primeri z bolgarskim ozemljem samo 41 ' 0, Crna gora 9°'o ■ n Grška samo 40%. Razmerje prebi-valstva, ki je bilo preje izraženo v številkah 70, oziroma 7 in 60 odstot-kov, bi bilo po srbski razdelitvi po končani vojni 68, oziroma 7 in 53 odstotkov. Pred vojno je ozemlje ostalih zaveznikov nasproti Bolgarski skupaj znašalo 126*6 od sto, po vojni pa bi v smislu bolgarske razdelitve znašalo 90 od sto, torej vse države ra 10" 0 m a n j od s a m e B o 1 g a r s k e, dočim bi po srbski delitvi znašalo ozemlje 124, prebivalstvo, ki je preje znašalo 126° 0, pa 128. Po srbski razdelitvi bi Bolgarska dobila 10.000 km2 manj ozemlja, ki bi ga naj dobila Srbija; za to pa dobi Bolgarska 17.000 km2 več zemlje vTrakiji, 5 čemer se v pogodbi ni računalo, pač pa se je računalo, da dobi Srbija Albanijo. V tem slučaju bi ostalo razmerje med Bolgarsko in ostalimi zavezniki isto in bi se potemtakem ravnotežje čisto nič ne spremenilo, ker bi tuđi sedaj Bolgarska bila skoro dvakrat večja od Srbije. Ker so za časa vojne mobilizirale Bolgarska 450.000 vojakov, Srbija 402.000, Crna jzora 45.000 in Grška 150.000 in je vojna stala, ako se računa na vojaka 2a 200 dni po 5 kron v dnevno in za vsakega padlega ali nesposobnega borca, katerih je imela Bolgarska 40.000, Srbija 21.000, Crna gora 8000 in Grška 6000 15.000 kron, Bolgarsko 1 milijardo _50 rnilijonov, Srbijo 717 milijonov, Crno goro 165 milijonov in Grško 340 milijonov, bi stalo po bolgarski razdelitvi dobljeno zem-ijišče 1 kilometer Bolgarsko 12.000 kron, Srbijo 27.000, Crno goro 23.000, Grško pa 30.000 kron. Po srbski razdelitvi bi stal 1 kilometer Bolgarsko 17.000 kron, Srbijo 20.000, Crno goro 25.700, Grško pa 14.000 -;ron. V vsakem slučaju plačata naj-ćražje Srbija in Crna gora dobljeno ozemlje. Te številke najbolje upravi-ćujejo srbsko-grško stališče in bodo služile *kot podlaga za utemeljevanje srbskega stališča pred Bolgarsko in pred svetom. Srbsko - boigarski spor. Belgrad, 20. maja. (Izvirno po-fočiloj Srbsko-bolgarski spor se zadnje dni presoja mnogo mirneje in mnogo indicij opravičuje optimizem. Pomirjevalni ton merodainih bolgarskih izjav harmonira sedaj z mirnim ^raiisčem srbskih krogov. Veliko nevoljo vzbujaio alarmujoče vesti, ki se razštrjajo preko Dunaja in ki nimajo nobene stvarne podlage. Te vesti :ovećujejo in dajejo pomen neodgovornim izpadom in senzacijam sofij--kega časopisja, odnosno brezvest-nih tujih korespondentov. Tukajšni rcsnejsi listi pišejo zelo umerjeno in zražajo nado v razsodnost bolgar-kih državnikov. Kakor se zdi, je bilo ^ianes končano posvetovanje srbskih nerodajnih krogov, ki je trajalo ves radnji teden. Vojvoda Putnik je danes odpotoval v Skoplje, poslanik dr. ^paJaiković pa odpotuje te dni v So-fijo. Pogajanja med srbsko in bolgarsko vlado se bodo vršila na prijateljski način. S stvarniini argumenti se *H) poskusilo izogniti vsemu, kar bi lahko izzvalo komplikacije. Ako le mogoče, se bosta Srbija in Bolgarska •zognili vsakemu razsodišču ali po-^redovanlu veiesit vsal y temeljnih vprašanjih. Vesti o uitimatu Bolgarski in o aneksiji okupiranega ozemlja se najodločnejše dementirajo. Zdi se, da se bodo po izmenjavi misli med zavezniškimi vladami vodila poga-janja o razdelitvi osvojenega ozemlja skupno in kot en kompleks v istodobni prisotnosti vseh štirih zaveznikov. Samo med Srbijo in Crno goro bodo morda teritorijalna vpraša-ma prišla na dnevni red kasneje, da se rešijo skupno z ostalimi vprašanji v bodočem razmerju med obema srbskima državama. Med Srbijo, Bolgarsko in Grško bodo vsekakor že te dni poskusili skupno resiti vsa vprašanja o razdelitvi osvojenega ozemlja. Prav tako se sodi, da bo mirovna pogodba v Londonu podpi-sana naenkrat od vseh zaveznikov, ker sedaj tuđi Bolgarska dovoljuje, da se sprejmo v pogodbo garancije za resitev vprašanj, ki interesirajo ostale zaveznike. Vsekakor se v poučenih krogih zatrjuje, da za sedaj nišo umestne alarmujoče vesti in da vse kaže na to, da priđe do mirnega sporazuma. S strani, ki jim ie ležeče na tem. da se splošno vladajoča neiz-vestnost čim preje konca, se vsaj trudi na vse načine, da se zagotovi mir, a miru žele najbolj zavezniki sami. O odloeitvah in sklepih srbske državniške konference, ki se je vrŠi-la zadnje dni. se čuva največja tajnost ne samo. ker so načelne, mar-več tuđi taktične narave. Gotovo je samo to, da zahtevata Srbija in Grška, da se teritorijano dotikata in da tvori rnejo med Bolgarsko in njima desno obrežje reke Vardarja. O kakšnih najnovejših propozicijah bolgarske vlade ni tukaj dosedaj ničesar pozitivnega znano. Tekom tega ted-na pa bo nemara mogoče tuđi o na-menih bolgarske vlade dobiti pozitivnih vesti. Vojna je izključena. London, 20. maja. Neki balkanski delegat se je nasproti angleškim listom izrazil. da se sedanja situacija na Balkanu ne sme presojati prepesi-mistično. Po njegovem zatrdilu ie nova vojna na Balkanu popolnoma izključena. Mir bo v kratkem zaključen, balkanski državniki pa bodo na-peli vse sile, da se med zavezniki ob-stoieči spori poravnajo mirnim potom. Nova navodila srbskim delegatom. Belgrad, 2«\ maja. Srbski delegati na mirovni konferenci v Londonu so dobili navodila, da morajo iz-poslovati, da se v mirovni zapisnik spreieme točka, kjer se bo fiksirala pravica Srbije do pristanišča ob Ja-dranskem moriu. Krali Peter odstopi? Pariz, 20. maja- -Echo de Pariš« javlja neverjetno vest, da se bo srbski kralj Peter tako} po sklenjenem miru odpovedal prestolu in da se naseli kot privatnik v Zenovi. kamor so že prišli njegovi pooblaščenci, da mu pripravilo stanovanje. Sestanek mirovnih delegatov. London, 20. maja. Danes popol-dne se ^estanejo delegati balkanskih držav, da se posvetuieio o skupnem postopanju napram mirovnem nacrtu velesil. Kakor se zatrjuje, se bodo delegati sporazumeli, da se izcrta iz protokola nekaj besed, ki bi delale vtisk. kakor da bi se balkanske države izročale na milost in nemilost ve-lesiiam. Spremenile bodo § 7., Ki do-loča čas in postopanje glede p znej-ših, na trgovske in gospodarsl- • od-nošaje med Turcijo in balkanskim! državami se nanašajodh določb« Poslanička konferenca. London, 20. maja. Na današnji seji poslaniške konference se bo najprvo razpravljalo o mirovnih pogo-jih. nato pa o južnih albanskih mejah in končno o albanskem statutu. Mirovni delegati v Londonu. London, 20. maja. Sir Edvard Grev je sprejel v uradu angleškega zunanjega ministrstva većino mirovnih delegatov balkanskih drzav* Nesreća srbskega delegata. London. 2(1 maja. Srbski delegat na mirovni konferenci. Stojan Nova-ković. je padel v svojem hotelu na stopnicah in si pretresel živce. Esad paša obolel. Dunaj, 20. maja. Iz Drača poročajo, da je Esad paša obolel v Tirani in se zaradi tega tuđi ni mogel udeležiti albanskega shoda. ki ga je sklical v Kroji. Srbsko-gršha pogodba. Đerotin, 20. maja. Berolinski listi poročajo, da obsega med Srbijo in Grško sklenjena pogodba sledeče točke: Srbija podpira Grško v vpra-šanju Soluna; Grška podpira Srbijo glede njene zahteve po ozemlju na desnem bregu reke Vardar; glede južne Makedonije se določa. da si jo Srbija in Grška med seboj razdelita po svobodnem svojem preudarku. Za vse slučaje si obedve državi obljubi-ta obojestransko oboroženo pomo& Iz AlbaHije. Duaa), 20. maja. »Siidslavische Korr.« poroča, da razvija bivši albanski poslanec v turškem parlamentu, Hassan bej, ki so ga Srbi izpustili iz ujetništva, v Severni Albaniji živahno agitacijo za Srbijo. Albanska skupščina, ki je bila sklicana v Krojo, se ni vršila. Pogajania med Esad pašo in provizorično albansko v Valoni so se razbila. Italija in Grška. Rim, 20. maja. Listi poročajo, cia se vrše med Italijo in Grško glede ju-žnoalbanskih mej direktna pogajanja, ki merijo na to, da se med obema državama doseže miren sporazum. Listi naglašajo, da so dani vsi predpo-goji, da bo prišlo med obema državama do popolnega sporazuma. Vjeta avstrijska patrulja. Cetlnje, 20. maja. V Crni gori so zasačili avstriisko patrulio, ki je prekoračila mejo. Patrulia pripada 5. ar-tilerijskemu polku, vodil pa jo je re-servni poročnik Knol. Patrulia ie za-šla iz Gorkovca v Krivošiji tri kilometre preko meje in je bila tu zajeta. Crnogorske oblasti so avstrij. vojake po kratki preiskavi izpustile in so Ie ti se že vrnili k svojemu polku. • * * Seja držav nega zbora. — Stiirgkh govori. Dunai, 20. maja. V današnji seji je poslanska zbornica najprej raz-pravijala o nekaterih zadevah legiti-macijskega odseka. Nato je prešla v razpravo proračunskega provizorija. Ministrski predsednik grof Stiirgkh je podal svoj ekspoze, ki se večino-ma tiče notranje politične situacije, dočim so navedbe o zunanji politiki zelo skromne in so samo reprodukcija koncepta, dobljenega iz ministrstva zunanjih del. Uvodoma je poudarjal ministrski predsednik, da ie dolžnost državnega zbora, da obrani svojo delazmožnost, ter priznat, da so notranji politični zaplet-ljaji taki, da se nasproti njim le tež-ko more razvijati optimizem. Stiirgkh je slikal razmere na Češkem in v Galiciji kot zelo resne in poudarjal, da ima parlament veliko nalogo izvesti finančni nacrt, ter naglašal, da ni mogoče razbiti junktima med no-vimi davki in raznimi za prebivalstvo velevažnimi postavami, kakor je uradniška službena pragmatika in drugi zakoni. Nadalje ie naglašal, da parlament ni kompetenten razprav-Ijati o zunanji politiki (?) vendar pa je on pripravljen ustreči radovedno-sti poslancev in dati kratek pregled avstro-ogrske zunanje politike. Ta politika baje sledi načelu »Balkan balkanskim narodom«. Avstrija je vstrajala pri svoji zahtevi, da naj ve-!ja to načelo nasproti vsem narodom, torej tuđi nasproti Albancem. Na-vzlic težkočam je Avstro-Ogrska pripomogla do veljave svojega prin-cipiialnega stališča in sedaj je priča-kovati, da bo že v kratkem sklenjen mir na Balkanu. Avstrijska diplomacija bo skrbela za ureditev zvez, ik nas vežejo z balkanskimi državami v gospodarskem oziru in upra-vičeno pričakuie. da bodo balkanske države prijateljsko postopanje (?) avstrijske države po zaslugi vpošte-vale. Sttirgkh je nadalje v Berchtol-dovem imenu zavračal napade časo-piso\ in poslancev na literarni biro zun;injega ministrstva in izjavi!, da nre\ zame za to delovanje literarne-ga biroja popoino odgovornost. (Ve-likanski lirup, ministru ugovarjajo poslanci vseh strank). Nadalje je na-7nanil. da bo vojna uprava odredila narialjne vojaške olajšave ter po-udariaf. da se demobilizacija v južnih pokrajinah monarhije izvrši sele, ko bodo razmere na Balkanu popolnoma urejenc. Končno je grof Stiirgkh pozval parlament, naj se izogne razpravam o državni zunanji politiki ter opusti vsako kritiko o de-lovanju avstro-ogrske diplomacije, ker bi to škodovalo državnim interesom. (Vihar v zbornici, poslanci hrupno ugovarjajo.) Prvi govornik je bil slovenski kierikalec dr. Anton Korošec. Omejil se ie na kratko kritiko duali-sticnega državnega sistema. Govornik ie poudarjal. da avstro-ogrski .lugoslovaiii ne iščejo svojih ciljev izven nieja avstro-ogrske monarhije, zahtevajo ap iste pravice kakor drugi narodi. Jugoslovani ne marajo madžarske Avstrije, od avstrijskih vlad ne pričakujejo ničesar, vse upe pa stavijo na dinastijo, ki je dovolj silna in močna, da razbije poguben dualistični vladni sistem. Za Koroscem je govoril v imenu nemškega Nationalverbanda dr. G r o s s. V današnji seji bo govoril tuai tržaški poslanec dr. Otokar R y b a r. Dr. Šusteršlč zopet na krtnilu. Dtioa], 20. maja. Danes se Ie slovensko-hrvaški klub zopet konstituirah Za predsednika je izvolil dr. $usterliča« za podpreflMdnika m dr. Dulibića in prof. Spinčića. ZopeU na izvolitev dr. Šusteršiča se smatra kot prehod slovenskih klerikalcev in hrvaških pravašev v oportunistlčno, vladi prijazno strujo. Odlikovanje. Dunaj, 20. maja. Generalni advokat pri kasacijskem kot najvišjem so-dišču Ivan O k r e t i ć je bil od ce-sarja odlikovan z viteškim križeem Leopolaovega reda. Poljski klub. Dunaj, 20. maja. Poljski listi poročajo, da bo parlamentarna komisija poljskega kluba izvedla danes kompromisno formulo glede finanč-nega nacrta, glasom katere se resi finančni nacrt še pred poletnimi po-čitnicami. Ta formula bo tako sestav-Ijena, da jo bo sprejela lahko tuđi poljska ljudska stranka. Frankovci so se z nasiljem polastili lista »Hrvatska«. Zagreb, 20. maja. Spori v hrva-ški stranki prava so dospeli včerai na vrhunec. Sklenjen je že dogovor glede ločitve Frankovcev od ostalih pravašev. To ločitev so včeraj izvršili Frankovci na skrajno nasilen način. Porabili so namreč priliko ne-navzočnosti dr. Mile Starčevića, ki se je odpeljal na Dunaj, in so včeraj dopoldne vdrli v uredništvo glavnega glasila hrvaške stranke prava »Hrvatska«. Na čelu Frankovcev so bili dr. Horvat, dr. Ivica Frank in dr. Sachs. Z brahijalno silo so odstranili iz uredništva Šef-urednika, bivšega poslanca Peršića in političnega urednika prof. Šegvića. Ostali uredniki so smeli ostati v uredništvu. Nasilno postopanje Frankovcev je vzbudilo po vsem Zagrebu veliko senzacijo. Ta nasilni korak pomenja prav gotovo definitivno ločitev Frankovcev od ostalih pravašev. Vojaški dopusti v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji. Dunaj, 20. maja. > Militansche Rundschau« poroča, da dobi moštvo pri četah v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji v posameznih zaporednih supinah do 8^ stanja čet po 14dnev-ni dopust. Požar v Belgradu. Belgrad, 20. maja. V donavskem pristanišču je pogorelo skladisče madžarske rečne parobrodne družbe. Škode je nad 100.000 kron. Boji v Tripolisu. Rim, 20. maja. K včeraišnemu poročilu o bitki med Italijani in Arabci pri Sidi-Garbi in Ras-Elainu poročajo brezžičnim potom, da so zavzeli Italijani po celodnevnem hu-dem boju moćno utriene pozicije Arabcev in jih pognali v puščavo. Na obeh straneh so izgube velike. Italijani so izgubili 7 castnikov in 12 mož. 29 castnikov in 250 mož pa je lahko ranjenih. Arabci pa imajo še veiiko večje izgube. Darila. Gospa Trškan iz Vodmata ie darovala za zgradbo Sokolskega doma Sokolu IT. v Ljubljani 2 K 20 v. za kar ji bodi izrečena najiskrenejša zahvala- — Naj bi našla mnogo posnemo* vaicev. Umrli so v Ljubljani: Dne 18. maja: Sofija Cižek, hči vrtiljakarja, 13 mesecev, Latter-mannov drevored. Dne 19. maja: Ivan Rožič. drvar, 62 let. utonil na Pasjem brodu. V deželni bolnici: Dne 16- maja: Frančiška Urban-čič, žena opekarskega delavca, 44 let. Današnji liši obsega 6 strani. Izda jate) j in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarnec Santo »Strobin« napravi slamnik čist. Dobiva se v drogerijah in le-karnah. Najnevarnejši čas dojenške dobe je doba dobivanja zob in odvajenje, ker v tem času najraje nastopa dri-ska. Najboljše varstvo proti temu je racionalno prehranjevanje s »Kufe-kec in mlekom, kar prebavo pospe-šuje in uravnava. Iti im iutin ratno loita? Vanjo se še vedno lakko spravi ška-tljica s Fayevimi pristnimi sodenskimi I minerainimi pastilijami, pa imate po-tem vsaj vedno pri sebi idealno sred- I stvo proti prehlajenju in katarom, nič manj idealen pomoček proti katarom I hipno nastali hripavosti, kašljanju itđ. Dob rva ja se v lekamah, drogerijth I in trgovinah z mineralnimi vod a mi. I Posebni znaki ime »Fay« in bel kontrolni listek z u radno posvedočbo županskega urada kopaji&a Soden •a T. Izredno dobrodejen ucinek izmivanja las s Pixavonom, je sedaj pač splošno znan, zlasti izredno ugodni vpliv na rast las. Lahkota, s katero Pixavon odloči prhljaj in nesnago z glave, prekrasne pene, ki se rade dajo odplakniti in prikupni vonj posebno olajšuje rabo tega preparata. Velikan« ski njegov učinek pa je, da vsled kotrana, ki ga obsega deluje proti parazitnemu izpadanju las. Steklenica stane poltretjo krono in zadostuje za več mesecev. Dobiva se po vseh le-karnah, drogerijah in parfumerijah, Vsi boljši moški in ženski frizerji iz-mivajo lase s Pixavonom. Lilijskomlečno milo s konjičkom Bergmanna & Co., Dečin n. L. ostane prejkosle] nedosežno po s^bjem učinku proti pegam, dalje neutrpljivo za racionalno negovanje kože in lepote, I kar potrjujejo vsak dan prihajajoča priznalna pisma. Dobiva se po 80 h po lekarnah, drogerijah, parfumerijskih trgovinah itd. lstotako se obnaša Bergmanna lilijna krema »JVIanera« čudovita za ohranitev nežnih damskih rok; v lončkih po 70 vinarjev povsod. Serravallo™ železnato Kina-vino Higijenična razstava na Dnnaju 1906: Državno odlikovanje in častni diplora k zlati kolajni« Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdrav-niških avtoritet :: Izborni okus« ss Večkrat odlikovano. :: Had 8000 zdravniških sprićevaL :: J. SEEBAVALLO, c. in kr. dvomi dobavitelj TRST-Barko vije. 37 fleteornlošitno porocflo. Visina oađ morjem 306-2 Srednji zračni tlak 736 mm ' Cas ■S'aniet Ž« ! i as- ■= II - *— Nl1" 19. 2.pop.i7320 16-6 sr. szah. oblačno „ 9. zv.; 732 2 12-9 si. svzh. dež 20. 7. zj. ! 737*4 | 53 si. jzah. 9 Srednja včerajšnja temperatura 137f^ norm. 14-5°. Padavina v 24 mah 302 moiij I Tvrdka Ivan Jelačin v Ljubljani sprejme takoj . !S04 trgovskega poni špecerijske stroke. Ponudijo naj se le oni,ki sa prosti vojaščine, ozir. so približno 24 let starv V £jutomeru iščem solnčno, snažno 178S večje stanovanje, oziroma ćelo hišo v najem s 1. septembrom. Ponudbe s pogoji do 23. maja pod „Tivoli" pošino leteće Gradec, glavna poita. Išče se s 1. avgustom 1803 A • stanovanje obstoječe iz 4 ev, 3 velikih sob ia pritiklio, v blizini Tivolija. — Ponudbe pod „Stalno 1400" upravi »Slov. Nar.« liče »«» 1750 stanovanje v Ljubljani, ne v sredini mesta, s 3 večjimiali4 manjšimi sobamiin zraven spadajočimi pritiklinami, za mesec sep-tember t 1. Naslov pove iz prijaznosti I \ipavniStvo «Slovenskesa J^io«>da«. Stran 6. SLOVENSKI NAROD, 113 štev. boljše znamke, s štirimi sedeži, poraben tuđi za potnike, v dobrem stanju in »•tora« ktle s sedežem (Beiwagen), popolnoma prenovljeno, proda za zelo nizko ceno Dragotin Hribar ▼ Ljubljani. * Spretne mm takof *ober In pridan pomoćnik za sedlarsko in tapecirarsko delo Janez Čarman, sedlarski in ta-Mtelikl mojster, Belfak, Koroftko —=== (Villach). Samo onkrat v življenju tn nikdar več se ne ponudi tako ogodna prilika za nakon cenili tkanin. Povodom smrti svojega mota sem prisiljena vne blago 40 odstotkov pod lastno ceno ponuditi svojim odjemalcem, samo da vsaj nekoliko zmanjSam zalogo in domačim tkalcem, ki trpe pomanjkanje, pre-skrbim zaslužka. g: 40 metrov ostankov :: sortiranih: kanafas za posteljne prevleke, močan oksford za srajce, cefir za srajce in obleke, modrotisk, blago za bluze in obleke, platno itd.,vse prve vrste kakovosti E 18' . Dolgost ostankov 4—14 metrov. Mnogo pri-znalnih pišem priča o tem, da sloni moje podjetje na solidni podlagi. Razpošiljanje po povzetju. 1722 Marila Bekera, vdova. tkalnica plat-nine in pa vol Hine, Nactaod na CeSkem. i pieiema zavarovanja CloveSkega iiv-ljenja po najraznovrstnejSih kombinati lah pod tako ugodnimi pokoji, ko nobcna druga za varova inica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetjc id smrt i manjšajočimi se 12 vplačiit. Msmmmmmmmvmmi „ SlvAVI JA" •"• - ••• viaiemno lavarovalna banka v Prag i. .% . .% teMrrmi foadi fi 5g,4fl.432*5i — Iiplaćaae odikadalae in kapitali*« S 123,257.895-77 Po veUkosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. —————————- Y«a pojasnila daj«: ——_^_—_—__ —r Ocncraiiio lastopstvn k ijUljal ara6,,"« i Gospaski ulici fin. 12. -^»s Zavaruje poslopja In premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugod- | nimi pogoji. — Zahtevajte prospekte! Čipkasto blago, čipke, :: vlozhi, vezenja, :; svila, pozamevierija, gumbu zaboli in vse druge modne potrebsčine za dame v obilm izbtri in dobrega okusa v modni trgovini za darne * P. Mar/đić, Ij)ubijana ^m nasproti glavne pošte, ^m Kupke toplice Hrvaško) zdraviio isrotio.revniatizein ishias. Prospekte in pojasnila daje zastonj ravnateljstvo. I Zdravilćšče iKnaffi&SBS^ Neprekosljsve vrednostl pri vseh bolez- j Sszijai 15.18312 dfl 30. SBpt i nih sopi!. Sveiovnoslavni zdraviJni vrelci L,—.......... .,........ I (Emin vrelec, Konstantinov vrelec). — Pojasnila in pro- I spekte pri zdraviliški komisiji v Gleichenbergu. 1'?7 I I ?ran Fogačm^ I J\nica Fogračm7c «*■ Zorman ♦JX" poročena. "XC# 1796 Izubijana. 20. majm^a 1913 $p. S^Ka Sa 10 kron se dobi eleganten damski prasni plaŠČ ali pralrti koslum. RavJiotako za 10 K listrasta ali pralna obleka za gospode. Ainglesko sMadišce obleh 'C. jBernatcvič, Jjjubljana, Mestni trg 5. Krasna umetniška reprodukcija v ve£ barvah Z\\nEVITF OROIlARJlOVi: ^I.IJiv PRIMOZATRDBARJA — USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI = VUoka §§ — ta *irofc« 55 ot \m —j. lepil okr— vake iltfmfct JU—. Trn reprodmkctU !• m*l*k ■•!!•»*• t« —i- Gena s pošto kron 3-20 HARODHA KHJK3ARHA '£217 £ Pristen dober se dobi pri 41 LSEBERIKDjJ?Ol SIŠKL Eostom, hi dolrajajg u Trs!,, 1351 se pri poroda I 1 i I || • | ISftmila Trst, ulica Carradori št. 15, 5 minut oddaljcn od južntpja kolodvora. Restavracija ul;c^ Carrn r" l.c^ 'v--*-! v "^ Gherta). f LUIUU £U iluiiUllB ^ Ffan Hšflei i liijii, frančiškanska ulica 8 priporoća pohištvo vsake vrste solidne iz?r?itve in po vnzki ceni &i \M\ w nofre!iš€!nB u w$M prodaja najceneje Llutilieno, Stori trg Zl. Popravila točna bsi cena. ^0 I hrojač prve vrste ▲ Ljubljana, ^^ DoDaiska tesla Os (■aspr^tl kavarne »Enrcpa1) ss se priporoča« ss ZaJofa angleškega blaga. j Proigran 1805 iflsvir