158. številka.
Ljubljana, soboto 14. julija.
X. leto, 1877,
I shaja vsak dan, i*vxemii ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poiti preieman sa avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., M četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 glu., za četrt leta 3 gld. 30 kr„ za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom so računa 10 kr. sa mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dele le toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in sa dijake velja s nizan s cona in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po poiti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od cetiristopno petit-vrsie 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska Dopisi naj jo involo traukrati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koluianovej hiši št. 3 ^gledališka stolba". Opri /mit vo, na katero naj so blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Koluianovej hiši
Po volitvah.
in.
Če so nam dogodbe pri volitvah bolj znane in če več novega slišimo, kako se je godilo, tem meiij se moremo čuditi, da smo v mestih in trgih propali.
Kavno tako pa moramo reči, da naših narodnih rr.ož krivda ne zadeva. Držali so se ▼si, ki vedo, za kaj se borimo, prav po molovsko, in delali so ter storili vse, kar so mogli. Domovina jim mora za to hvalo vedeti in če njih trud nij bil z vspehom in z ono radostjo plačan, katero čuti pravi mož po storjenem svojem delu, naj so tolažijo z gotovo zavestjo, da z njimi so bili najboljši v deželi, in da je teh — hvala Bogu — toliko, da lehko in radi precej zopet bitvo začnemo in — zmagamo.
Ko so bile volitve tako na naglem, tako nepričakovano razpisane in so nas dobile, ravno ko smo še le mislili začeti organiziranje in predpriprave za volitve, bili smo en trenotek osup-neni, ali le en trenotek. Stisnili smo se precej skup in menivši, da morejo ne nič u rji v prvej vrsti pripravljati kak manever le v kmetskih občinah, vrgli smo najbolj tja svoj pozor. Dali smo bili celo prvi opomin narodnim agitatorjem v Translejtaniji tiskati in smo ga razdelili po deželi, ker tu bi bil konfisciran. (Sploh bodemo morali, ker se pri nas tako rado konfiscira, za marsikaj političnega rabiti tudi kasneje zagrebške tiskarne. Ur.)
Tako smo na kmetih srečno vse napeljane mrežo pretrgali, in vse nemškutarske Crteže prekrižali.
Prižigalec.
(Roman, v angleškem spisala M i.s s M. Cummins, poslovenil J.) Drugi   «1 e I.
Devetnajsto poglavje.
(Dalj.- )
„Ko sem So dolgo boril z nasprotnimi Čuti, sklenil sem, draga Jerica ! poskusiti, da bi te videl in spoznaval; se ve da sem tudi Bklenil varovati se, da me ne bodo izpo/.nnl'. Zaupal sun, in kot se je pokazalo no brez razloga, na velikansko spremembo zunanje svoje postave. Misle, da bodem neznan vsem ljudem, ki me nijso posebno natanko poznali, približal sem se gospod Grabamovi hiši ne boječ se, da bi bil izdan. Našel sem jo prazno in kot je bila podoba zapuščeno.
Sel sun potem v dobro znano mi kupčij tko pisarno, ter sem izvedel od nekega trgovskega pomočnika, da je cela rodbina s teboj vred preživela zadnjo zimo v Parizu in
Težje je to bilo v mestih in trgih. Tu se je agitacija morala prepustiti le notranjim odborom. Le ti so bili od protivno strani sil-nejši. Saj veste, iz katerega stanu jo bil v s a k, od šefa do zadnjega praktikanta, „morašu-agitator. Potem nemškutaji nijso gledali na zmožnost kaudidutov, ampak na bogatstvo in podkupovanja - zmožnost dotičnega. Za to so postavili Kecla, Hočevarja, Bučarja, in dr. (Pismo lastnoročno enega nemčurskega kandidata, v katerem za glase denar ponuja, imamo ml v rokah. Ur.)
Proti podkupovanju in proti V3em n e po s ta v nos t im , katere bodo naši poslanci v državnem in deželnem zboru lažje obznanili in po zaslugi stigmatizirali, nego jih mi moremo zarad znanih konfiskacij, ne bi bila v tem času in v teh okoliščinah nobena neodvisna, samo na svojo m o r a I i č n o moč, na svojo idejo oprta stranka mogla v mestih zmagati, kakoršna je ravno naša narodna stranka, katera se uže leta in leta bori z nejednakim orožjem proti brezobzirnemu protivniku, ki ima vse aparate na svojej strani, le ne poštenja in ideala.
K vsemu temu pa pridejo še nasledki našega tisočletnega zgodovinskega stanja, naše vedne narodne odvisnosti, — pomanjkanje značajev, prer as t narodnih nezuačaj-nikov, ki proti svojemu živemu prepričanju volijo protivnike in to iz samega, navadno praznega, strahu za vsakdanji kruh, in se dajo sterorizirati. Tacih mož moremo žalibog mnogo našteti po mestih in trgih. Izjeme so redke, kakor bele vrane, zato pa te izjeme tem večjega narodovega spošto-
da je sednj v nekem nemškem kopališči; po-znejo sem sprevidel, da je oni trgovski pomočnik jako slabo poznal pot, katero je potovala rodbina njegovega gospodarja. Brez obotavljanja sem šel z ladijo v Liverpoo!, ter sem od tod hitel v Buden-Buden nepomenljiv izlet za potnika mojo izkušnje.
„No drzuivši se blizu svojemu očmu, po» rabil sem prvo priliko, ter se predstavil gospe Grahiiinovej; izvedel sem iz njenega brezobzirnega poročila, da ste vidve, Emilija in ti, ostali v Bostonu, in da ste ta trenotek pod varstvom doktorja Jeremija."
nNen.udoma vrnivši se, sem se seznanil z doktorjem Grysworlhom in njegovo hčerjo; to znanje mi je bilo slučajno jako drago, ker sem so po tem ložje seznanil s teboj.
„Zopet sem prišel v Boston, a hiša je bila zapuščena, kot bi bila za ta čas zaprta. Slučajno sem našel moža, ki je popravljal stopnice pred vratini; ta mi je povedal, da je rodbina na potovanji. Vedel nij, na katero stran je odpotovala, a služniki so doma in ti mi bodo brez dvoma vedeli povedati, na ka-
vanja zaslužujejo. Čast pogumnim! V tem so Magjari, Čelu, Italijani in še mnogi narodi, katerih sinovi znajo, če treba, tudi trpeti za narodno idejo, velikansko pred nami Slovenci.
Ali o tem, kakor tudi še o drugih pod-učnih in zanimivih prikaznih, hočemo v prihodnjič govoriti, kolikor bomo po tiskovnej svobodi smeli. Le to naj denes h koncu še omenimo, da naj naši nasprotniki nikakor ne mislijo, da nam je količkaj pogum upadel, ali da nam je gotovost končne slovenske ;mige le za en trenotek proils. Z radostjo vidimo, da slovenska mladina jo vedno vsa in s celim srcem naša. In večina doraslih iz te mladine bode, kadar v moževska leta pride, značajna ostala in vneta za slovenski narod svoj in za njegovo svete pravice. Smrt pa bode iztrebi'a z leti one stare zagrizence, ki so /daj kakor sršeni zoper idejo našo in zoper svojo lastno kri slovansko_
Telegrami.
Peterburg1 12. julija. Iz Tittisa poroča ruska agentoma depeša 12. julija: General Tergusakov je osvobodil obkoljeno rusko posadko v Bajazidu, in je 30.000 Turkov popolnem pretepel. Rusi so vzeli Turkom 4 kanone in so 80 ujetnikov naredili. Bajazid so razdejali.
Dunaj 12. julija. „Politische Cor-respondenz" pravi, da so glasovi o osvo-jenji Bosne in o tem, da bi bila Avstrija dovolila za en čas voziti živež skozi Klek v Bosno in Hercegovino — neresnični in neosnovani.
tero stran so odšli. Na te besede sem srčno pozvonil. Vsled zvonenja se jo prikazala gospa Ellisova, ista ženska, ki je pred skoro dvajsetimi leti tako grozovito in neusmiljeno pokopala vse mule mojega življenja. Videl sem precej, da me nij izpoznala ; kajti pogledala je v moje ostre in bodeče oči, toda zakričala nij, uiti strahu izbežala, kot bi bila storila brez dvoma, ko bi bila videla le senco mojo prejšnje podobe.
»Odgovarjala je na moja vprašanja tako mirno in mrzlo, kot je bila prej ko uže odgovarjala desetim in desetini bolnikom doktor-jevini ; rekla mi je, da je isto jutro odpotoval v Novi Jork in da se ne bode vrnil pred štirnajstimi dnevi ali tremi tedni.
„Ničesar bi mi ne bilo ljubše nego mo-gočost, ki se mi jo ponudila, da dotečem vašo potujočo družbo, ter se kot potni tovariš polugolim seznanim z vami.
„Ti dobro veš, kako so je to zgodilo; kako sem bil jaz, sedaj pred vami, sedaj za vami in vendar zmerom blizu vas. Da sem količkaj koli ugajal tebi in K miliji, da sem iz-
Carigrad 12. julija. Ker je ruska gar-ni/ona v Bajazidu odrekla udajo, streljajo Turki na tvrdnjavo bajazidsko. Izmail-paša se je s Faik-pašem na meji zjedinil.
I c kan v 12. julija. Kakor se iz Galaca poroča, marširajo skozi Birboši noč in dan novi ruski vojaki na Dunav.
T u r n u - M a g u r c 11 i 11. julija. Oficijalno naznanjajo Rusi, da so izgubili pri prehodu Dunava do 4. julija 750 mrtvih in 2100 ranjenih.
Moskva, 11. julija. „Moskovskija Vje-domosti" trdijo za gotovo, da se v Aziji na turškej strani bojujejo tudi angleški bataljoni iz muselmanskih Indijcev.
Vojska.
Hudo nas je bil Slovane zadel včerajšnji telegram iz Peterburga, ki jo potrjeval pro tivnih virov poročila, da je ruska vojska preslaba bila v Aziji, da si nij upala postaviti se Muktar-paševej turškej vojski, ker je bil ta naenkrat tako velikansko vojsko skupaj spravil, da je imel nad Rusi premoč. Res so tudi vsi včerajšnji nemško-turški časniki tako polni radostnih in nesramnih člankov o premalej moči slavjanske svete Rusije, da nas je žalost obhajala, ko smo vse to brali. Zlasti pa je nam bilo hudo videti, kako je začela celo vsa Rusiji in Slovanstvu neprijazna diplomacija zopet predrzno glavo vzdigavati in ko so uže smelo govorili, da pol slovanska Avstrija pojde zoper Ruse naše brate.
Ali v našo veliko tolažbo nam prihaja denes iz Peterburga telegram iz Tiflisa, ki veselo vest poroča, da so Rusi zopet opomogli si in dobili veliko bitko pod tvrdnjavo Bajazidsko. Tam BO bili Rusi, oborivši to tvrdnjavo precej v začetku vojske, naglo pustili neko malo posadko in marširali naprej. Mej tem so bili Turki zbrali veliko moč, precej od kraja 10.000 mož, okolo tvrdnjave in so jo oblegali. Zadnji čas je število Turkov naraslo na 30.000 mož. Mala ruska posadka se je dobro držala proti velikej presili. Kakor carigradski telegram poroča, bili so Turki uže začeli na tvrdnjavo streljati in mala ruska posadka je uže gotovo trde čase imela. Ali ob pravem času je prišel Rusom general Tergusakov na pomoč, zmagal oblegajoče Turke in brate iz Bajazida osvobodil.
Ko se je po Rusiji zvedelo, da je general I,oris Melikov reteriral od Karsa na rusko mejo nazaj, nastal je gotovo silen hrup v narodu. Moskva po konci! in staro-ruski ponos ! Car je moral brzo vse naredbe storiti, da se popravi napaka, ki se je zgodila iz tega, da so Turke, vendar dobre vojnike, premalo cenili. Zato bode gotovo tudi tu od Aleksandropolja kmalu na boljše šlo in triumpf sovražnikov Slovanstva ne bode dolg, kakor nij bil dolg, ko so onidan uže Črnogorce videli zdrobljene in za vselej uničene ter Turke v Cetinji gospodujoče.
Onim, ki so nestrpljivi, zakaj p od u na v-s k a vojska ruska brže ne napreduje, odgovarja preračunjenje, da mora črez most pri Zimnici samo za živež ruske vojske iti vsak dan najmenj 1000 voz! Kako težavno je torej po jednom samem vozu si živež za soboj voziti. Poleg tega se Turki v močne tvrdnjave skrivajo in nečejo bitve sprejeti. Za to bode vojevanje še težje, nego so je mislilo.
Tako je nazadnje še mogoče, da ne bode drugače, kakor da Rusija Srbiji dovoli v akcijo stopiti in da potem skozi Srbijo pošlje 50.000 mož Turkom za hrbet. Bog daj!
Politični razgled.
Notranje fteftel«.
V Ljubljani 13. julija.
Ker se je dogovor z;irad t* r*<r/mej našo in magjarsko polovico razbil, menijo federalistični časniki z vso pravico, da duali sem baš zdaj kaže, kako nepripraven je, in da bi bila druga na pr. federativna državna sistema za prospeh naše monarhije boljša. VnanJ« držme.
Iz Bukarešta se javlja, da timu* j.*k <i vlada namerava z dovoljenjem Turčije zasesti Bosno in Hercegovino. To je Rusijo baje neugodno dirnulo, ker potem je zavezništvo Črnegoro brezplodno.
(mr-st.«« vlada je svojim zastopnikom pri tujih dvorili paslala okrožnico, v katerej pravi, da njena oboroževanja imajo le previdnost pred očmi, ne pa, da bi se hotelo proti porti vojsko napovedati. — Grk je Grk. Denes to, precej jutri kaj druzega reče.
Iz MjihhIohh se poroča, da je bil dopisnik „Daily Nevvs" v Carigradu prijet in v zapor vržen. Francoski zastopnik se živo zanj poteza.
Iz W»'€*»tcoskeff4* se čuje, da ima ministarsko svetovalstvo uže za vse volilne okraje svoje  vladne  kandidate,   izvzeniši 25.
Grof Chambord bode baje proglasil, da legiti-
misti  nemajo  nobene  zveze  z bonapartistL Princi orleanski bodo temu pritrdili.
Dopisi.
I k IdLrlJe 12. julija. [Izvirni dopis.] Mojej obljubi zvest, da hočem vam natanko poročati o agitaciji naših nemškutarjev in o volilnih manevrih naših mamelukov, hočem vam denes z nekaterimi dati postreči, katere pa še vedno nijso vse, nego še vedno noveje in nezaslišane poizvedavam. Prej pa moram odgovoriti nekoliko dopisunu v ljubljanski nesramni list nemčurski od nedelje, da bi kdo ne mislil, da se v onem dopisu nahajajo resnice, ali pa, da se kdo z onimi lažmi sklada, katere je nekdo iz osobnega sovraštva skoval. Precej pa moram omeniti, da bi kdo tukajšnjih nemškutarjev si ne prisvojal očetstva onega dopisa, da se oni dopis nij tak rodil v Idriji, temveč, da je v Ljubljani prekovan po datih od tukajšnjih nemškutarjev podanih. A kolikor stavkov, toliko laži. Dopisnik pravi, da si je gosp. dr. Jenko vedel pridobiti sč zvijačami vhod v najboljše kroge. Ta trditev me provocira, da bi nekoliko iz tistih časov povedal, kar bi bilo le čast našemu gosp. dr. Jenku in v sramoto naših zastopnikov „der besten Zirkel". Jaz nečem biti osoben, a omeniti moram, koliko truda so si prizadevali baš oni gospodje, izvabiti gospoda doktorja v svoje kroge, kder so imeli hčere samice; a on je prišel le takrat, kadar je bilo treba zdravniške pomoči. Dalje pravi dopisnik »er inaugurierte ein Svstem von Verhetzungen der Untergebenen gegen ihre Vorgesetzten." Tako! Ker je delalca privel k samosvesti, ker mu je dokazal, da ima kot človek pravico do človeško eksistence, da je na višjej stopinji, kakor trpinčena živina, (kar preje nij bil) da ima pravico na zdravniško pomoč in zdravnika, je to na enkrat — „Ver-hetzung". Najbolj pa se moramo zavarovati proti trditvi, da je naš mestni zastop „nekorekten". V dvakratnej volitvi volilo je meščanstvo naroden odbor, na katerega sme biti ponosno, in volitev je bila potrjena od političnih oblastij, ker je bila postavna, toiej je odbor popolnem korekten, kar se o marsi-kakem postopanji nam protivne stranke ne da z mirno vestjo reči. Kar se dalje govori o odhodu dr. Jenkovem iz Idrije in o uzrokih, je
kar želim. Nočem te oropati tvoje sedanje domovine, uočem Emilije oropati deteta, katero morebiti ljubi ravno tako močno, kot jaz. Jedino hladilo, katerega išče ranjeno moje srce, je priprosto odkritosrčno priznanje, da hočeš vsitj skusiti, da bi ljubila svojega očeta.
„Na tem svetu nemam razo u tebe nobenega upa in nobenega na onem. Ko bi ti sedaj slišala moje srce biti na njegovo ograjo, slutila bi, kar slutim jaz, da bode črez malo časa počilo, če je ga ne vpokojiš. Ali je hočeš umiriti s svojim usmiljenjem, drago, ljubljeno moje dete! ali jo hočeš osrečiti s svojo ljubeznijo? Če ti je ljubo, pridi, objemi me s svojimi rokami in govori mi besede miru. Pred tvojimi okni čakam v stari lopi konci vrta ter nastavljam ušesa, da bi slišal tvoje stopinjo."
Dvajseto poglavje.
Na stezi j.-j prikazen v sanjah zahliAći,
Nje izgubljenec v barvi jutra vrača se! Za njo jo brezdno polno, črna noti boži, Katere tajnosti življenje smrt dele.
Ko je Jerica skoro požrši rokopis prečitala
končne besede, skočila je po konci; in drugi
vedel vajine namere in vajine želje, da sem vama preskrbel najboljše sobe ter storil, da so vama strežaji bolj skrbno ko mogoče stregli, gledal nijsem niti na trud niti na denarje.
„Da sem se vam tako neprisiljeno približal ter se prilično celo pridružil vašej družbi, zahvaliti sem se imel nekoliko Emilijini slepoti; kajti dvomil nijsem, da bi bila čas in prememba zadostila, da bi bil mogel jej zakriti svojo osobo, in da bil prezgodaj izpoznan. Ko je nam vsem protila smrt ter bo nijsem mogel več zakrivati, drznil sem se Še le v zadnjem dejanji tragedijo pričo nje glasno spregovoriti.
„Kako pazljivo som kratko to tedne opazoval in pretehtoval vsako tvojo besedo in vsako tvoje dejanje, da, kako sem skušal celo tvoje misli čitati na tvojem lici, povedati ne more nikdo, čegar bistrosti ne vodijo nagibi tako vse obsegajoči, kot so bili moji. In kdo bi mogel presoditi skrbi ljubečega očeta, ki se je od dne do dne učil svoje dete vedno bolj čislati in je oboževati, ki pa se vendar nij drznil pritisniti ga k svojemu srcu.
„Zlasti ko sem videl, da so te bolečine srčno trle, hrepenel sem pridobiti tvoje zaupanje. In več ko eukrat bi bila premagala mojo moč nad soboj, ko bi se ne bil bal Emilije, ki je dobra vsem, le meni ne. Strpeti nijsem mogel misli, da bi s svojim spoznanjem nehal biti zvesti ti prijatelj in moral biti čr-teni zaničevani očo. Rajši sem bil tudi dalje nepoznani varuh svojemu otroku, da no bi le videla v meni strahovitega samosilnika, ki bi jo lehko iztrgal hiši, iz katere je bil sam pregnan, in je izvodil srcem, ki njo res goreče ljubijo, a proti njemu so led iu kamen.
„Zato sem tedaj molčal; in časih pred tvojimi očmi, še večkrat pa skrit tvojim očem sem plaval nad tvojo stezo do strašnega dne, katerega se bodeš dolgo spominjala; ta trenotek jo moje srce vse pozabilo ter mislilo le na tvojo in Emilijino varnost, izreklo se je ter izdalo svojo skrivnost.
»No, sedaj pa veš vse, moje neumnosti, mojo nesrečo, moje bolečine iu tudi moje napake.
nJerica! ali me moreš ljubiti? To je vse,
popolnem neresnično, o čemer naj si gospodje, ako jim je na resnici mar, iz dekreta gosp. doktorja prepričajo. Še nekaj iz tega dopisa. "Nahaja se pasus, da je g. dr. J. sč zvijačami pridobil si rudarski ti/, i kat v Idriji. Dasiravno nij to resnično, bode vendar g. dopisnik težko veliko zahvalo žel pri g. Lipoldu, kajti ravno ta je bil, ki je z vso eneržijo hotel gosp. dr. Jenka za fizika, ker je mislil v dr. Jenku dobiti prepokorno kreaturo pri izvršitvi svojih želja; in zaradi tega je postal tudi njegov najljutejši sovražnik, ko se mu nijso spolnile njegove srčne želje. Jaz vidim, da mi dopis •pod peresom rase, torej moram daljše o tem .dopisu za prihodnje prihraniti, hočem pa le še nekoliko golih fakt nesramne agitacije navesti. (Moramo izpustiti, da konfiskaciji uidemo. Ur.)
0 izrazih Lipolda proti našemu županu .1)0 itak odločila sodnijska obravnava.
iz laSlto-rlbn liltefM okrujai
12. julija. [Izvirni dopis.] Na Rašici imamo izdajalca, volilca Tomeka. Kako je to prišlo? Dolžan je bogatemu Martinu II. Krškemu veliko ; tukajšnja nemčurska sodrga piše torej Martinu, da naj vzame Tomeka v strah, ker je volilec, in hajd, ujet je drekomož. Ta edini glas je bil odločilen, ker Pakiž je imel 40, Dolhof 45 in Rudež 44 glasov. — Tako je je istina. Iz tega je razvidno, da sužnost, ki je v Ameriki odpravljena, vselila se bode s časoma popolnem mej naše prebivalstvo, ako prekletemu oderu'tvu kmalu konca ne bode. Iz tega je pa tudi razvidno, kako skrbnejše bomo morali priho lujič povsod volilne može izbirati. Nobenega ne voliti, ki je kakovemu nemškutarju kaj dolžan, ali če je sploh navezan na kakovega tacega.
1 k N k o I Je Loke 12. julija. [Izv. dopis.] Ker imate uže od vseh krajev dopise o volitvah, katerih večino ste menda morali netiskano pustiti, naj vam še jaz iz naše gorenjske Loke nekoliko popišem, kako so pri nas delali turški zavezniki, nemškutarski Dež-manovci, da bi nas presleparili za svojo Htranko. Obljubo vali so nam, da ne bode treba davkov plačevati, ako oni dobodo večino; da bode po .deželi cedilo se mleko in med in da bode vsakdo vsako nedeljo „kokoš imel v piskru". Ker tem le nekoliko prevelikim obljubam noben pameten človek ne more verjeti, posebno če zna, da se nemškutar trikrat zlaže, predno dvakrat zine, ponujali so nam tudi zares de-
trenotek je bila uže prazna njo soba in pod nastlan s polarni, ki so padle z njenega naročja, ko je vstala. Frčala je tje doli po stopnicah, smuknila skozi vrata in leto prek trate za hišo, ki se sedaj blišči večerne rose, približuje se vrtni hišici od druge nasprotne strani, kot jo jo pričakoval gospod Amory s sklenjenimi rokami in strmečimi očmi.
Stopa tako gibčno in tiho, da mu plane uže na prsa, predno jo je zapazil. Po celem životu se je tresla silovite, dolgo satirane, a ne več omejene nemirnosti in razburjenosti; močno se je počela jokati in često globoko vzdihovati. Jok jej je jemal tako nagloma moči, da skuša očo držo jo objeto in tako močno jo k srci pritiskajo, da jo čutila njegovo neredno tripanje, umiriti vihar srčnih britkosti rekoč jej milo kot otroku: „Pst! pst! dete drago! ti me strašiš!"
Počasi jo je upokojilo njegovo milo ljub-kanje; njena razburjenost se je polegla, tako da zamore vzdigniti glavo in pogledati ga v obličje ter solzami se mu posmehljati. Tako
narja, in kjer z lepo nij šlo, začeli bo pa z grdo, z žuganjem. Narodne nezavednim meščanom je bilo obljubljenih 300 gold. iz nem-čurskega agitacijskega dispozicijskega fonda, če dobodo večino glasov. Sicer pa se sme reči, da narodni agitatorji nijso imeli pretežkega dela, kajti razumni in zavedni volilci so tako sami vedeli, koliko so nemčurji z vsemi svojimi obljubovanimi dobrotami vredni. Naši nemčurski revčki bodo pa morali sami plačati, ako si bodo hoteli ohladiti prevročo ljubezen do sleparstva in goljufije. Našim vrlim narodnjakom pa slava! rešili ste čast vedno slovenske Loke!
Ijb fnorlcc 12. julija. [Izvirni dopis.] Obljubil sem bil ob svojem času v „Sloven-skem Narodu", da bom poročal obsodbo onih sleparjev, ki so naša Gorjana za denar ogoljufali, s katerim so imeli v Panovcu zaklad vzdigniti. Toraj ovo vam! Zarotovalec hudiča (Teu-felsbesehvvorer) je obsojen na 18 mesecev, oni, ki je igral rolo „hudiča" na 10, in ona dva, ki sta, ko se je „hudič" prikazal, drevje tresla, da je šumelo, na 5 mesecev zapora. Ta nova igra se je predstavljala v gozdu Pa-novec v pričo zapeljanih kmetov. No, lehkoverna kmeta sta ob denar, hudičevi pomagači pa pojdejo se hladit v Gradiško, kjer se jim bode morda bolje godilo, nego našima Gorjanoma doma. — liže tri dni se producira v Gorici neki orjak John Holtum, kateri vjame topovo kroglo mej strelom ter ponuja 50 gld. onemu, ki ga zamore s parom konj zmekniti z lestve, na katero se ležeč vpre. Jaz ga sicer nijsem šel gledat, ker bo i meni zdi, da bode to kak kanonski „švindel", sicer pa pravijo naši Go-ričanje, da zna svojo stvar prav dobro, ter da ima sleherni dan dobro obiskovano kupčijo. Če Turki zanj zvedo, ga bodo gotovo povabili loviti jim kroglje topov naših bratov in John Holtum bi gotovo na ta način rešil propada gojilo Turčijo.
Včeraj 11. julija je bil koncert vzrejank tukajšnjega c. kr. učiteljiškega izobraževališča pod vodstvom znanega pevovodje „Slavca" g. Hribarja. Obširen program se je dobro izvršil in čisti donesek se je obrnil v podporo siromašnih, pa marljivih vzrojank.
O goriški vsakoletni tomboli sem vam bil pozabil zadnjič poročati. Ker je ta navada prav lepa in koristna ter posnemanja vredua, omeniti vam hočem denes, da je čisti donesek pre-
stojita mnogo minut ter molčita, a njuno molčanje je govorilo dosta bolj nego besede. Oger-nena z njegovim debelim plajščem, da jo je varoval večernega hlada, in še zmirom objeta je čutila Jerica, da ste se tudi njuni duši popolnoma združili; dolgo pregnani mož, ki nij leta in leta užival globokega vpliva prijaznega smehljanja, pa gori topeče se ljubezni, katere tudi otrpivna samota nij mogla zatreti.
Sedaj pa sedaj pogleda luna skozi oblak ter jih vidi še v istem stanji, kot jih je videla zadnjikrat. Ko je luna prešla oblak ter jasno svetila sem doli, obrnil jo gospod Amory hčeri glavo po konci, pogledal jej v bli&čeče oči in razmedeuo lase si polngom glade, raz čelo, prašal jo milega glasa: „Ti me tedaj hočeš ljubiti?"
„0! ljubim vas! ljubim vas!" vskliknila je Jerica ter mu je usta zamašila s poljubi.
Njegov nepremagljiv obraz je izgubil pri tem gorečem zugotovljanji svojo napetost. Glavo nasloni na njeno ramo in močni ostri mož se joče. Vendar ne dolgo. Vide ga tako
segal 1000 gold., kateri je lepa podpora tukajšnjemu zavodu zapuščenih otrok (Fanciulli abbandonati).
Revščina se vsak dan bolj širi in gotovo bi bilo hasljivo, da bi i drugih mest in trgov občinski zastopi si kaj enacega omislili ter na ta način pomagali svojim revnim do potrebne „polente" !
Iz 1» II n» I ta 12. julija [Izv. dop.] Zadnje dni je po časnikih polno glasov, ki zagovarjajo in živo priporočajo tor prorokujejo protirusko zvezo Anglije in Avstrije, delo, na katerem se trudi grof Reust uže kar je v Londonu poslanik, tako da ga je uže Andrassv včasi dolžil, da dela proti njegovej politiki, ki jo pa dobivala od drugod ,.gebun-dene mar^routc." Kar so se tega predmeta posebno na pol oficijo/ni listi polastili, mora zares v notranjih zadevah neknkov tak tok biti in to del i situvacijo nevarno. Pomen te zveze pove najkrajše dunajsk dopisnik „A. Allg. Ztg.u ki pravi, da če se Avstrija in Anglija skupaj spravita, bode mir precej gotov, ker u si j a, ki je komaj (!) dovolj močna prevzeti borbo s Turčijo, ki j'e kot gnjila razu-pita, bila bi prisiljena rada ali nerada bojevanje popustiti".
lTže iz samega tega citata se vidi, da vzmikanjo v Aziji protivnike Slavjanstva silno hrabri. In v tem leži neka nevarnost.
„Pester L!oyd" ima denes dopis iz Dunaja, v katerem poroča, da jo v onih višjih krogih, kjer so dozdaj z Rusi simpatizirali, misel nekoliko izpremenila se, in sicer zavoljo držanja Slovanov v Avstriji, ker vidijo, da veljajo s nipatije teh Slovanov Rusiji kot predboriteljici Slavjanstva. Upati smemo, da je to laž, ali gola magjarska želja, neosnovana in netemeljita.
Ali nij neizmerno „1 i b e r a 1 n o", da naši Nemci, nemčurji in Mngjari nam Slovanom v Avstriji v zamero štojejo, da simpatiziramo z brati Slovani, z Rusi, — ko se vendar mi nijsmo čudili, če so isti naši Nemci in nemčurji simpatizirali z brati svojimi Prusi, ko so le ti 1. 1870 Francoze davili? Ali kdor bi od teh ljudi enake mere, t. j. 1 ib e r a l s t v a iskal, ta nema zdravih možgan.
Domače stvari.
— (Gg. dopisnike) lepo prosimo, da nam iz raznih volišč zanesljiva poročila poŠ-
ginjenega zadobila je Jerico zopet vso svojo moč in položivši svojo roko v njegovo zdramila in vzdignila ga je s trdnim in določnim glasom rekoč mu: „Pojdite!"
„Kam?" vskliknil je ter ves začuden jo pogledal.
„K Emiliji."
Na pol trepetajo in žalostne glavo majajo umikal so jo ter nij stopal v mer, kamor ga jo hotela peljati. — „Jaz ne morem."
„A ona vas pričakuje. Tudi ona jočo in hrepeni in moli, da bi prišli."
„Emilijal" — Ti pač ne veš, kaj praviš, deto drago!"
„Da, zares, da, oče dragi! vi ste so varali. Emilija vas no črti. Črtila vas nikdar nij. Mislila je, da ste užo davno mrtvi; a glas vaš, če iavno ga je le enkrat slišala, zmešal jej je skoro glavo, tako močno vas še ljubi. Pojdite, pojdite! in povedala vam bode, bolje, kot zamorein jaz vam povedati, kako strahovita zmota jo vaju naredila mučenika." (Dalje |)rih.)
je vredna nad 100 tisoč goldinarjev. Dohodke te hiše bode užival mestni zavod za sirote.
* (Vezilo od lj ubice.) Na Dunaji je delavec dobil nedavno od svoje ljubice iz Berlina pismo za god. v katerem mu je vse svoje želje izrnzila, na konci pa pristavila, da mu je poslala po pošti tudi 100 „ta kratkih" po G pene-zev. Že tisu duu je srečni delavec dobil od glav. colnega urada poziv, naj pride po cigare. Na colu in drugih pristojbinah je plačal nesrečno-srečni ljubček samo — sedem goldinarjev in nekaj grošev. Pa vesel je menda vse eno bil, kaj pak!
* (Ne daleč.) Iz Draždan so šli trije nemški pobaliučki proti — Afriki, češ, tam bodo najprej obogateli. Pa ko pridejo do Linča, nij bilo uže ne »denarja, no blaga," telegrafirali so po kljukah, pa pri tem jih jo zmotilo pašno oko policije, katera jih je pograbila, in jih poslala — pa no v afriško Saharo, ampak gori nazaj v „rnjhM.
* (Tat z elektrici te to dobljen.) Inženerju neko Železnice v Pragi je vedno denarja zmanjkovalo iz miznice v njegovej pisarni. Ker nij bilo nikakor moči tatu dobiti, sklenil je iužener nenavadno sredstvo. Zvezal je namreč miznico se svojo sobo z električnim dratom in sicer tako, da je bil drat tako na paket denarja utrjen, da je najmanjše premikanje moralo odpreti električni tok in vodili električno iskro v predsobo, kjer bi vžgala nabit samokres. To vse je inžener na skrivnem delal, in ko je bilo pa vse narejeno, dejal je kar očitno velik paket bankovcev v miznico, jo zaklenil in rekel, da gre v mesto, in da ga denes ne bode več v pisarno. Nekaj ur pozneje se čuje strel v bližnjej sobi, iužener plane v pisarno in dobi pri mizi nekega na smrt ostrašenega pisača, katerega so takoj v senco vteknili.
Oliver Goldsmith. Iz angleščine poslovenil' Janez Jesenko. Cena 1 gld.
6. ,,MeJ dvema atoloma," izviren-roman.   Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr.
Slovenske
lepoznanskc knjige.
V založbi „Narodne tiskarne" v Ljubljani so izSle in se morejo dobiti Blcdeću slovenske knjige:
I£©m.a,za.I in povesti:
1. Erazem Tiitcubnh. Izvirna povest, spisal-J. Jurčič, velja   .   - .      .      .      .      .      50 kr.
2. IVIeta IfoldeniH. Roman, francoski spisal Viktor Cherbaliez, poslovenil Davorin Hostnik   50 kr,-
3. Ivu n tor <■>«■!». Komati s pogorskega zakotja, Češki spisala Karlina $v6tia; poslovenil Franjo Tomšič. velja........50 kr.
4. I"rvl poljub. Novela, spisal J. Skalee. — X« crni »i'iuljl. Novela, spis. J. Skalec, velja 25 kr.'
;"). Uuzcu. Novela, francoski spisal li. Riviere, poslovenil Davorin lloatnik. — Cerkev iu država v Ameriki. Francoski spisal E. Laboulaije, poslovenil Davorin JJostitik, velja     ...      25 krr-
33-   ULtistlci v zvezkih: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, sp. dr. Ribič.
— ZivotujUNJe, sp. Raji Doz. — Prešeru, frcšeriu ali Proširen, sp. /V. Levstik. — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. iMaeluavelli, sp. dr. Ribič. — Pisma' iz llusije, sp. dr. Velestin. — Trštvo z grozdjem na llnskem, sp. dr. J. Vošnjak. — Osgava bode 'i Novelica, sp. J. Offrinec.  Velja        ....      25 kr,-
IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. Paulus.
— Plaše. Novela. Iiuski spisal N. V. Goijol; poslovenil L. (Jorenjec. — Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesnij.  Spisal prof. dr. Krek.  Velja 25 kr.
Kdor hoče katero koli teh knjig dobiti, naj piše .Narodnoj tiskarni" iu jih dobi po poštnem povzetji. Vse skup se dajo za znižano ceno 2 gold.
Prsni katar
se iiriio odpravi.
Ijejo ali dopolnijo. Kar mi ne moremo za list porabiti, je dobro, da tu v središči vsaj vemo in tudi drugod porabiti moremo.
— (Laib. Tagblatt") laže, če mogoče, te dni šo bolj, nego prej. Prikupuje se ta nesramnež g. Ho raku, čestitomu veteranu narodne stranke, katerega je prej lOUkrat opso val, da je le Bluindschuuiacheru; lazu o Zarniko-vej kandidaturi in na zadnje se predrzne naše narodne neodvisne volilce, ki so iz prepričanja in foreas v.**o ai*ifacij*" na volišče prišli, imenovati „stiinmvieh." Da! Tudi mi smo videli res dosti „stiinmvieh" na ljubljanskem volišči, ali tista „živina" nij narodno glasovala, temuč je bila koinamliraua od — dru zih. „T." krivo videl.
—r (Naši kazi nar j i) bodo drevi imeli svoj „siegesfest". Kecel in Hočevar in drugi so baje prilično denarja prinesli, pivcev tudi ne manjka, torej pa naj se za enkrat dobro imajo. Poskrbeti pa Slovenci hočemo v šestih letih, da bodo ob jednakom uzroku zadnjikrat pili drevi.
— (Dopisnik „Tagesp oš te") iz Ljubljane poroča, da smo Slovenci tu n rut h los dariiber, vvas man mit dem zur Feier des "VVahlsieges bestellteii Champaguer thuu soli." Ali ima ta mož dovtip (Witž)?
— (Pravda zoper nemčurskega agitatorja.) Čujemo, da se je izročila tožba zoper nemškutarskega agitatorja dr. Eržena v Litiji, zavoljo bogokletja in žaljenja Nj. veličanstva. V včerajšnjem „Tagblattu" ta mož sam priznava, da se po krčmah pretepava. To je nemškutarska inteligencija 1
— (Iz Laškega trga) se nam piše: Včeraj smo tu pokopali g. A. Zidarja, bivšega c. k. kancelista v Ljutomeru, koji je zmirom značajen narodnjak in marljiv podpiratelj slovenske stvari bil. Na gomili mu je v slovo naše pevsko društvo nagrobuico „Blagor mu" zapelo. Bodi rodoljubu zemljica lahka!
— (Pogorela) sta, kakor so nam piše, dva posestnika v Goričici pri Borovnici 11. t. m. in sicer popolnem, dva poda in dva kozolca ravno napolnena se senom inu žitom, le eden posestnikov je bil zavarovan, pa za seno in žito nič. Revščina je užo popred velika bila. Uboga siromaka, če no dobita kake pomoči! Bilo bi mnogo zraven stoječih poslopij uničenih, ko ne bi tako naglo sosedje bili prišli na pomoč in tako izvrstno branili. Hvala gro tudi tukajšnjemu uradniku užitnega davka g. J. Itžeuu, ki je hitro zraven bil in izvrstno pomagal. Ogenj je nastal najbrž po otrocih.
— (Iz Kav ne gore) na Hrvatskem se nam poroča, da je mej nevihto po noči 8. t. m. treščilo v hišo Tomaža Geberja, katero je ogenj čisto vpepelil. Poslopje je bilo zavarovano pri banki „Slaviji".
— (Huda uevihta) je razsojala na gornjem Štajerkem in Koroškem, po planiuah je palo mnogo snega in huda toča je sekala na murskem polju od lladgoue do Ljutomera.
— (Blisk ubil) je Vida Ozinoca 7. t. m. v Stročji vasi pri Ljutomeru, ko je z osi-palnikoin kuruzo osipaval.
— („Sv. Cecilija") so imenuje nov hr-vatsk mesečni časopis, ki je začel v Zagrebu izhajati iu ima namen, gojiti narodno in cerkveno glasbo. Na pol leta velja 2 gld.
Razne vesti,
* (V e 1 i k dobrotnik.) Nedavno je umrl v Pragi  meščan Zlatohlavek in je praškej mestne) občini zapustil svojo  veliko hišo, ki izdatelj iu urednik Josip Jurčič.
Ravnokar jo v „ Na rodne j tiskarni41 v Ljubljani izšlo in se dobiva:
VIII. zvezek „Listid":
Pomladanski valovi.
Roman, Bpisal I. Turgenjov, poslovenil dr. M. Samec. 8° 17 pol. Cona UU kr.
Potem
Trije javni govori.
Govorili prof. Fr. Šuklje, Iv. Tavčar in prof. Fr. VViesthalor v Ljubljanski čitalnici 8*> 9 pol. Cona 30 kr.
Slovenske knjige.
V „narodnoj tiskarni" se dobe, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige:
1. ,,1 taktov Zobev", originalen slo-vensk roman od J. Jurčiča.   Cona GO kr.
2. „ltallfovnske povesti" od Bret Harte-a.   Cena 50 kr.
3- ttTuaomev", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič.   Cena GO kr.
4. „JSa Zerlnjah", izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena 60 kr.
5. „Župnik IVakefieldakl". Spisal
Najnovejša
javna zahvalnica
7, Dunaja, 2. marca 1877 od gospoda Karla Bergmtlllerja, inženerja, IX., Liecbtensteinstrasse 27.
C.   kr.   fabrihi  slathiih preparatov, Graben, Liriutncrstrassc Nr. 8;
VaŠe blagorodje ! Prehladil sem so iu dobil prsni katar, da sem bil primoran, v Vaših preparatih pomoči iBkati. Kupil seru si dva flaši zdravstveno pivo i/. Hladnega izlceka in sem ga rabil po navodu. Iiid/nc Je hi/ it Še pri §>>'* v.j flaši   skafaj   atlsti'anjen,   in sata
đtmem Maše provo slatine preparate rsaken»u mmres najiap-
irj.tr priporočat t,  kajti ne *taj» se mlmtom plaeaii.  ker  taka  nayla in Ofgatlna stli-at ija. Proeitn, t/o ti moje vrste t) Maf/ar elate.itia pa časnikih na-snanite. Denes prosim, da mi pošljete paket prsnih Lonbonov iz »ladnega ekstrakta. Spoštovanjem I v ji i-l  1 C« »1-jMfiii ii 11 or, inžoner, Dunaj IX., Liecbtuusteinstrauso Nr. 27. ■B Pravi IlolVovi sladui  bonboni  so v modrem papirji. ^187—1)
V Ljubljani pri €mnin-. I*#*eeoI#,
lokama pri „angelju varim" na dunajskej cesti.
& tt p i«1!; c-p. gi M.    JJt st g
—•        E>6 2
S p-*.    p-o. • šz. u .5. • c. £.
cd r" ~'\ (TJ S < *l
"   • ..   .   S* s
M «*
p: O
O
• tr
p p
m
O* O
M
_ t_i (_« oo ^
a ^ O O' a.      i-1 -] 3; ji " Oi      J-. h.
p.
CS«0-l(T. i ______
C -I lw O' C I        £ - O
• * » i . -i -, ^ i EJ"
Proiaja Ujučaničarsteoa orodja.
•K -K M •K •K
-K -K
Podpisani jo svojo obrtnijo ključanitarja opustil. Valed toga bodo razprodal po d a j nižji ceni ostalo mu ključa-■iic*ai'.*»Ko or<»iljo, t. j.:
5 nakovalov (ambosov) velikih in manjših, vrtalne stroje, 1 kovaški meh (velik), rezalno orodje za vijake (šravbe) vsakovrstne, mnogo število kladivov raznovrstnih i. t. d.
(188)
V Ljubljani, dno 13. julija 1877.
v Florijanskib ulicah v lastnoj (prej Kleeblatovoj) hiši. Jfr IWEr~ Sedaj Dolharjeva krčma. "JS^C f£
Narodne tiskarne."
Lastnina iu tisk